;'&W PRIMORSKI DNEVNIK sr„sas*r„~«“* - Cena 40 lir Leto XX. Št. 290 (5973) TRST, sreda 23. decembra 1964 VČERAJ DVE NOVI NEUSPEŠNI GLASOVANJI ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE P0 SENZACIONALNIH VESTEH Leone 382, 401; Terracini 252, 250; Nenni 98,104 Za Leoneja so glasovali tudi parlamentarci MSI O atomskih minah v Zahodni Nemčiji Von Hassel je včeraj zanikal trditve o obstoju atomskih min tudi vzdolž meja s ČSSR in Vzhodno Nemčijo - Toda neki Leone je sicer dobil 40 misovskih, a je zato izgubil okrog 20 demokristjanskih glasov - Republikanci podpirajo Nen-nija - Socialdemokrati oddajajo še nadalje prazne glasovnice, ki so narasle na 120 -13. glasovanje danes ob 10,30 RIM, 22. — Enajsto glasovanje za izvolitev predsednika republike beleži zelo važen dogodek: vodstvu KD je uspelo v precejšnji meri vzpostaviti disciplino med svojimi parlamentarci in njen uradni kandidat Leone je prejel skoraj vse glasove demokristjanskih parlamentarcev, ki so do sedaj glasovali za Fanfanija; Fanfani je dobil le še 17 demokristjanskih glasov tudi kljub temu, da je pred glasovanjem sporočil, da «se bo spričo nastalega položaja ravnal v skladu s sklepi odgovornih organov KD». Ko so zvedeli za to njegovo izjavo, so tudi parlamentarci PSIUP ponovno glasovali za svojega kandidata Malaguginija. Pri enajstem glasovanju za izvolitev predsednika republike so posamezni kandidati prejeli sledeče število glasov: Leone (KD) 382; Terracini (KPI) 252; Nenni (PSI) 98; Ualagugini (PSIUP) 36; Paolo Rossi (PSDI) 14. Parlamentarci PSDI, republikanci in okrog 50 demokristjanskih parlamentarcev pa je oddalo prazne glasovnice, ki so narasle na 100. štirje parlamentarci so glasovali za druge kandidate, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Parlamentarci MSI so se vzdržali. »Illlllllliiuilillllliuiniillllllltliiinnilllinilin>iilililliiiiimilliillliiillluilllllllinillllllllllliilimilliliiiiiii» Disciplinska enotnost KD torej še vedno ni popolna, ker se o-krog 70 demokristjanskih parlamentarcev še vedno upira in noče glasovati za uradnega kandidata stranke in oddaja prazne glasovnice ali glasuje za druge kandidate, ker je ostal le še u-radni kandidat KD Leone, zanj pa očitno ne marajo glasovati. Med temi 70 demokristjanskimi parlamentarci so zatrdno tisti, ki so do sedaj glasovali za Pastore-ja in del onih, ki so do sedaj glasovali za Fanfanija. Dvanajsto glasovanje, ki je bilo danes ob 17. uri pa je dalo sledeče izide: VČERAJ V HELSINKIH Razgovori Mikojan-Kekkonen Sovjetska nota o Laosu Mikojan je izjavil, da se sovjetska zunanja politika miroljubnega sožitja ne bo spremenila MOSKVA, 22. — Predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta ZSSR Ana-stas Mikojan, ki je na obisku v Helsinkih, se je dve uri razgovar-jal s finskim predsednikom Kekko-henom v predsedniški palači, kjer Je uradna rezidenca Mikojana. Poučeni krogi trdijo, da je Mikojan izjavil, da bo ostala sovjetska zunanja politika nespremenjena, da se bo nadaljevala tudi politika miroljubne koeksistence, zelo obširno Pa je govoril o sovjetsko-finskih trgovinskih odnosih ter o vprašanjih splošne politike. Izjavil je zlasti, da se prijateljska politika SZ do Finske ne bo spremenila. Povod za Mi-kojanov obisk na Finskem je bila izročitev Leninovega reda predsedniku Kekkonenu. Poleg tega pa je to prvo Mikojanovo potovanje v Inozemstvo, odkar je postal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta, Istočasno pa tudi prvo potovanje enega izmed glavnih sovjetskih voditeljev po odstavitvi Hruščova. Nocoj je bil v Helsinkih na čast Mikojana svečan sprejem z izročitvijo Leninovega reda. V skupnem Poročilu o obisku pa se poudarja, da sta Mikojan in Kekkonen obravnavala «vprašanja skupnega interesa ter med njimi tudi trgovska ter mednarodna vprašanja«. Sporočilo poudarja, da med obema državama ni nobenih vprašanj. Finski Zunanji minister Karjalainen je delal, da Je z rezultatom Mikojanove-ga obiska zelo zadovoljen. Sovjetski zunanji minister Gro- Glavna novica včerajšnjega dneva je bila Fanfanijeva izjava, da se podreja sklepom odgovornih organov krščanske demokracije glede kandidata za novega predsednika republike. Posledica njegove izjave je bila, da je ta kandidat — Giovanni Leone — prejel včeraj dopoldne na 11. glasovanju 382 glasov, toda očitno je bilo, da tisti parlamentarci, ki so na dosedanjih glasovanjih glasovali za Fanfanija, niso oddali svojih glasov za Leoneja, temveč da jih je najmanj 60 oddalo bele glasovnice. Na tem glasovanju so se fašistični parlamentarci vzdržali. Vodstvo KD je pričakovalo, da bodo spričo Fanfa-hijeve izjave med 12. glasovanjem, ki je bilo včeraj popoldne, tudi ostali demokristjanski parlamentarci glasovali za Leoneja. Toda to se ni zgodilo. Najmanj 20 demokristjanov je popoldne oddalo bele glasovnice, katerih število se je povečalo na 120. Pač pa so po prejšnjem sporazumu oddali glasove za Leoneja vsi fašistični parlamentarci. Pred današnjim 13. glasovanjem je torej položaj bolj napet bot kdaj koli prej. Dejstvo je, da Se je levi center popolnoma razbil, saj večinska dorotejska skupina vodi povsem odkrito politiko desnega centra s povezavo z liberalci, monarhisti in misovci. Meja med tem zavezništvom in ostalimi skupinami pa poteka sre-0i krščanske demokracije: naj- ■nanj 80 demokristjanskih poslan, ■ev se očitno noče podrediti taki samovoljni dorotejski desničarski kombinaciji in iz protesta oddaja bele glasovnice. Zaradi tega se že sedaj poslavlja vprašanje, kakšne bodo posledice te dorotejske Politike za nadaljnji obstoj vlade levega centra. Sc prej pa se postavlja vprašanje, koliko glasovanj bo še potrebno za izvolitev novega predsednika republike, če bo del demokristjanskih parlamentarcev tudi v prihodnje oddala) bele glasovnice. miko, ki se je med potjo iz ZDA v domovino ustavil en dan v vzhodnem Berlinu, se je razgovarjal s predsednikom državnega sveta Ul-brichtom in z zunanjim ministrom Bolzom. Tiskovna agencija ADN poroča, da Je Gromlko ponovno poudaril prijateljstvo med obema državama, ki sta sporazumni glede vseh obravnavanih vprašanj; Gro-miko je še posebej poročal Ulbrichtu o svojih razgovorih v ZDA in v palači OZN. V nekem, govoru pa je Ulbricht danes predlagal neposredna pogajanja med obema nemškima državama in razgovore s štirimi velesilami. Izjavil je, da se strinja s sovjetsko spomenico, ki je bila izročena OZN. Glede ((miroljubnih pobud« kanclerja Erharda pa je dejal, da gre za ((pobudo rušenja«. Ulbricht je izjavil, da je Erhard odgovoril na njegov poziv o ((razumni politiki« tako, da je poslal v Washington svojega vojnega ministra po atomske mine. Sovjetska vlada je v posebni noti izrazila upanje, da bo laoški princ Suvana Fuma «storil vse napore, da se doseže mirna rešitev laoškega vprašanja, tako da bi prenehale operacije proti enotam Pa-tet Laa. V noti se poudarja, da Sovjetska zveza zagovarja sklicanje nove mednarodne konference v Laosu za izvajanje ženevskih sporazumov iz leta 1962. ((Umazana vojna ZDA v Južnem Vietnamu grozi, da se bo raztegnila tudi na Laos«, se poudarja v sovjetski noti, ki dodaja: ((Laoški nacionalni interesi in politika nevtralnosti zahtevajo, da se ameriško vmešavanje v notranje zadeve Laosa preneha in da ZDA izvajajo ženevske sporazume.« V noti je dalje rečeno, da člani laoške vlade v Vietnamu ne priznavajo več ženevskih sporazumov in da računajo samo na vojaško rešitev notranjih vprašanj Laosa, kajti «ti člani vlade spodbujajo ameriško vojaško vmešavanje in prevzemanj o s tem hudo odgovornost za vedno bolj težavni položaj in za kršitev ženevskih sporazumov.« V Londonu so danes podpisali sporazum o britanski dobavi dveh pomožnih tovarniških naprav za izdelavo umetnih vlaken za sovjetski kombinat, ki ga bodo zgradili v Sibiriji. Vrednost dobave znaša 17 milijard lir. Dobavo finansira ((Midland Bank«. Baje je kredit dolgoročen, in sicer za 15 let. Leone (KD) 401 Terracini (KPI) 250 Nenni (PSI) 104 Malagugini (PSIUP) 35 Fanfani (KD) 4 Montini 7 Saragat 6 Paolo Rossi (PSDI) 5 Praznih glasovnic je bilo 120, štiri neveljavne, 18 parlamentarcev pa je glasovalo za druge kandidate, in sicer 4 za Fanfanija, 2 za Dulcija, 2 za Pastoreja, po eden pa za Parrija, Iannuzzija, Gron- GIOVANNI LEONE chija, Merzagoro in Giuseppa Leoneja. Trinajsto glasovanje bo jutri ob 10,30. Sinoči sta se sestali vodstvi demokristjanskih parlamentarnih sku. pin, seja je trajala do 3,30 danes ponoči. Tajnik stranke Rumor je poročal o položaju, nato pa je sledila diskusija, katere so se udeležili številni parlamentarci.. Ta seja je imela pripravljalni značaj v zvezi s sejo vodstva KD, ki je danes ob 8,30, pred začetkom enajstega glasovanja za izvolitev predsednika republike. Po izidu tega glasovanja je moč sklepati, da je Rumorju uspelo prepričati Fanfanija o nujnosti vzpostavitve strankine - enotnosti: Pred začetkom glasovanja je Fanfani namreč izjavil, da se zahvaljuje vsem, ki so do sedaj glasovali zanj,, ker so s tem nakazali ((konkretno možnost« take izvolitve državnega poglavarja, «ki bi mogla zadobiti, kar zadeva, širino soglasnosti, pravilen m korekten pomen, ki ga mora imeti najvišja državna funkcija«. V novem položaju, ki je nastal (Fanfani se ni izrazil jasneje), Fanfani sporoča svojim kolegom, ki so glasovali zanj, da se podreja sklepom pristojnih organov KD. Po tej odločitvi Fanfanija, ki se je zahvaljl tudi parlamentarcem PSIUP za njihovo dotedanjo podporo, so se ti parlamentarci po- novno odločili za svojega kandidata Malaguginija. Po enajstem glasovanju je vodstvo KD sklicalo sejo za 15. uro. Te seje bi se morali udeležiti tudi predstavniki drugih struj KD, ki niso zastopane v vodstvu stranke. Te seje ni bilo, ker so jo odložili. Ob 16. uri pa sta se sestali vodstvi parlamentarnih skupin KD, da bi skušali doseči spoštovanje strankine discipline tudi glede o-krog 70 demokristjanskih parlamentarcev, ki oddajajo prazne glasovnice. V popoldanskih urah, pred začet, kom dvanajstega glasovanja, so se sestala vodstva parlamentarnih skupin, medtem ko so predstavniki raznih strank imeli številne stike s predstavniki drugih strank. Parlamentarni skupini KPI sta sklenili, da bodo parlamentarci KPI glasovali za Terracinija tudi pri dvanajstem glasovanju za izvolitev predsednika republike. Pred začetkom enajstega glasovanja je tajnik KPI Longo dal novinarjem sledečo izjavo: •Ko- munistični parlamentarni skupini sta vzeli na znanje odločitev Pastoreja in Fanfanija in potrjujeta tudi spričo tega novega dejstva, katerega političen pomen je treba še proučiti, da je smoter komunistov v tem, da se prepreči izvolitev kandidata, ki ga je vsilila dorotejska vodilna skupina, in da se doseže izvolitev kandidata, ki bi imel razumevanje za potrebe demokratične enotnosti in napredka, tako občutene v ljudskih množicah, in ki bi mogel biti izraz laičnih in katoliških demokratičnih sil, ki so se že pokazale pri prejšnjih glasovanjih. V ta namen, v duhu pobude, ki so jo sprejeli včeraj in ki se včeraj ni ostvarila zaradi zadržanja PSDI, bosta komunistični parlamentarni skupini nadaljevali z enotnimi napori. V pričakovanju rezultatov stikov in razgovorov z drugimi levičarskimi silami, bosta komunistični parlamentarni skupini glasovali za Terracinija tudi prj enajstem glasovanju.* Tajnik PSIUP Vecchietti pa je izjavil novinarjem: »Podprli smo Fanfanija, ker smo smatrali, da je bilo njegovo ime, pri sedanjem stanju v parlamentu, tisto, ki se je v KD najbolj približevalo politiki konvergence med levico in katoliškimi silami, pa tudi usmerjenosti volivcev. Največja odgovornost za izostalo izvolitev Fanfanija pade na stranke levega centra, predvsem na KD, ki je trmasto vztrajala na kandidaturi Leoneja, pa tudi drugih strank levega centra, ki so s kandidatu ro Saragata omogočile manever demokristjanske desnice. Kandidatura Nennija ima danes isti pomen, kot kandidatura Saragata* — je zaključil Vecchietti. Po samostojni odločitvi vodstva in parlamentarcev PSI, da se ne bodo več vzdržali glasovanja za izvolitev predsednika republike, ampak da bodo glasovali za svojega kandidata Nennija, je današnji tisk priobčil vesti o domnevnem ostrem spopadu med Saraga-tom in Nennijem na Montecitoriu. Temu domnevnemu spopadu so baje prisostvovali tudi nekateri parlamentarci. S tem v zvezi je Saragat dal danes dopoldne sledečo izjavo: »Objavljeno je bilo, da sem se hudo spopadel s poslancem Nennijem. So tudi taki, ki zatrjujejo, da so spopadu prisostvovale nekatere priče. Vest je povsem izmišljena. V ostalem pa včeraj popoldne nisem odšel na Montecitorij, ker so me neodložljive obveze zadržale na ministrstvu za zunanje zadeve.* Dvanajsto glasovanje je pokazalo. da uradni kandidat KD Leone ponovno nazaduje, kljub temu, da je pri tem glasovanju prejel 19 glasov več, kot pri prejšnjem glasovanju; ker pa so to pot glasovali zanj tudi parlamentarci MSI (ki jih je 42), pomeni to, da najmanj 23 demokristjanskih parlamentarcev ni več glasovalo zanj, ampak je oddalo prazne glasovnice. Tudi pristaši Fanfanija se še niso povsem sprijaznili s strankino disciplino: štirje so še vedno glasovali za Fanfanija. 6 socialdemokratov je glasovalo za Saragata. Republikanci so to pot glasovali za Nennija, vendar pa Nenni ni prejel le teh glasov in glasov socialističnih parlamentarcev, ampak je dobil še dva glasova od drugod. Okoliščina, da so se parlamentarci MSI odločili za to, da podprejo kandidata KD, je to Leoneju škodilo. Nekaj demokristjanov ni več glasovalo zanj. škoditi mu utegne še v večji meri. zlasti po izjavi, ki so jo objavili po skupni seji parlamentarci MSI. v kateri so obrazložili tako svo.ie dosedanje vzdržanje pri zadnjih glasovanjih, kakor tudi sklep, da sedaj podprejo kandidata KD. ker «ga podpira pretežna večina demokristjanov in ker ga laične stranke levega centra še nadalje ovirajo«. To svojo odločitev utemeljuje- jo s ((tolmačenjem sklepov vodstva MSI«. Vodstvo MSI je namreč izjavilo, da bodo parlamentarci MSI podprli tistega kandidata, ki bo izraz sil, nasprotnih levemu centru. To je seveda prizadelo vodstvo KD. Tajnik KD Rumor, Zaccagni-ni in Gava so s tem v zvezi objavili sporočilo, v katerem poudarjajo, da je za KD nesprejemljiv pomen, ki ga parlamentarci MSI skušajo pripisati svojemu glasovanju. «KD ie predlagala in podpira kandidaturo Leoneja,. Leone pa jo je sprejel, na temelju bistvene usmeritve stranke, kakor izhaja iz vseh sklepov njenih uradnih organov, končno tudi iz sklepa osrednjega vodstva od 10. t. m., v katerem je rečeno dobesedno: 'Vodstvo je poudarilo obvezo KD, da se zagotovi izvolitev predsednika republike v duhu visoke funkcije, k: mu jo nalaga ustava in v skladu s temeljnimi političnimi stališči stranke’«. Po dvanajstem glasovanju so se ponovno sestale parlamentarne skupine in vodstva strank, hkrati pa so se nadaljevali stiki med predstavniki posameznih strank. Vod. stvo PSI se je sestalo danes ob 22,30; parlamentarci PSIUP so se sestali po glasovanju in se bodo ponovno sestali jutri dopoldne pred trinajstim glasovanjem. Tudi parlamentarci :n vodstvo KPI so imeli kratko sejo danes zvečer, ponovno pa se sestanejo tudi jutri dopoldne. Isto velja tudi za parlamentarce PSDI in PLI. liberalni poslanec je povedal, da zadevnj načrt obstaja BONN, 22. — Obrambni minister von Hassel je šele danes zanikal obstoj atomskih min na o-zemlju Zahodne Nemčije. Tako i-menovanemu »Odboru za nerazdeljivo Nemčijo* je poslal pismo, v katerem je rečeno, da vzdolž »demarkacijske črte* med Zahodno in Vzhodno Nemčijo ni atomskih min. Von Hassel je poudaril, da vlada v Bonnu »ni imela in tudi nima namena postavljati ne a-tomskih -ne navadnih min vzdolž demarkacijske črte v dobi miru*. Hamburški časopis «Welt am Sontag» je namreč včeraj pisal, da so po vsej Zahodni Nemčiji posejane atomske mine ter da obstaja načrt, da se napravi celo pas atomskih min vzdolž meja z Vzhodno Nemčijo in CSSR. O tej zadevi se je baje govorilo med zadnjim zasedanjem ministrov a-tlantskega pakta, ko so predložili poseben načrt, ki vsebuje tudi postavljanje atomskih min vzdolž omenjenih meja. Predsednik socialdemokratske parlamentarne skupine v bonskem parlamentu, ki je hkrati strokovnjak za vojaška vprašanja, je izjavil: uče bi v resnici imel nekdo namen vzpostaviti pas atomskih min vzdolž demarkacijske črte, bi morali tak načrt označiti kot samomorilsko strateško in vojaško politiko. Vsekakor pa bi morale take mine biti predmet najstrožje politične kontrole«. Tudi predsednik demokristjan-ske parlamentarne skupine je govoril o tej zadevi in dejal: «Nič se ne bo zgodilo na demarkacijski črti, kar ne bi bilo v skladu z našimi političnimi smotri. Za sedaj pa lahko zagotovim, da obmejno področje nc povzroča vznemirjenja«. Neki liberalni poslanec pa je po- trdil obstoj takega načrta ln povedal, da so o njem že razpravljali v obrambnem > odboru Bundestaga. Ker pa je njegova izjava vzbud la senzacijo, je dodal, da načrt ((sestoji le v nekaterih pripombah v okviru celotne obrambne zamisli NA TO«. Stavka grafikov v trgovskih tiskarnah RIM, 22. —■ Danes je bila 24-urna stavka grafičnih delavcev, ki so zaposleni v trgovskih tiskarnah in v tiskarnah, kjer se tiskajo tedniki in druge periodične publikacije. Stavka je enotna; proglasile so jo sindikalne organ* zacije CGIL, CISL in UIL, ker so se razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe, ponovna 24-ur-na stavka bo prihodnji teden 29. t.m., da se tako onemogoči izid periodičnih publikacij. Cestna prometna nesreča pri Zagrebu BEOGRAD, 22. — V prometni nesreči pred Zagrebom sta sinoči zgubila življenje inženir Herman Dalšek in njegov sin Viktor iz Maribora. Iz še nepojasnjenih razlogov se je njun avtomobil ((Zastava 700» (Fiat 750) neposredno pred Zagre-bom na mostu čez reko Zelino zaletel ob ograjo mosta ln se vnel. Oba potnika sta pri nesreči zgorela. ...................................... PO NAJNOVEJŠEM VOJAŠKEM UDARU V SAJGONU Čistka v Južnem Vietnamu še traja TayIor zahteva vzpostavitev prejšnje vlade Vietkong v ofenzivi - Lippmann: «Rešitve v Vietnamu ne bomo dosegli niti z bombniki niti s pošiljanjem generalov» - Posredniška vloga gen. N. Kana SAJGON, 22. — Dva dni po državnem udaru v Južnem Vietnamu je položaj naslednji: na eni strani so mladi generali, ki so ustanovili vojaški svet. na drugi strani pa so predsednik Južnega Vietnama, prer sednik vlade in veleposlanik ZDA Taylor; med njmi pa je kot nekakšen posredovalec — general Ngujen Kan, vrhovni poveljnik oboroženih sil, ki posreduje med mladimi generali in političnimi osebnostmi. Najvidnejši med mladimi generali so Le Ngujen Kang, Ngujen Cao Ki in , Pham Suan Nhuan. Danes zjutraj so ti trije generali izjavili novinarjem, da bodo po čistki, ki je še vedno v teku, vsi vietnamski vojaški poveljniki ponovno lahko zavzeli svoje funkcije »v borbi pfo-ti komunistom*. Dalje so izjavili, da nimajo namena prevzeti oblasti, ki je že nekaj tednov v rokah civilistov. Glavni namen čistke pa je »da bi se vlada in oborožene sile znebile nezaželenih e-lementov, katerih delovanje ovi- (ilska vlada in izkoriščanje bakra SANTIAGO, 22. — Predsednik Čila Eduard Frei je napovedal, da bo država imela od sedaj dalje večino delnic v industriji bakra. Vlada bo namreč kupila 51 odstotkov delnic ameriške družbe »Braden Cooper Company»; vlada bo hkrati kupila 25 odst. delnic neke nove družbe, ki jo bodp ustanovili skupno z »Ana-conda Cooper Company». Predsednik je še pripomnil, da bo vlada kupila 49 odst. delnic vseh novih rudarskih družb, ki se bodo ustanovile skupno z »Anacon-da». Računajo, da omenjeni dve ameriški družbi proizvajata 90 odst. čilskega bakra. Vladni načrti predvidevajo, da bodo zaprosili v inozemstvu za posojilo v višini 120 milijonov dolarjev, ki jih bodo uporabili za razvoj industrije bakra. MOSKVA, 22. — Tass sporoča, da Je sovjetska vlada predlagala v izjavi. ki so jo dostavili princu Suvani Fuml, sklicanje nove mednarodne konference o Laosu, hkrati pa zahteva, naj princ ukine vojaške operacije proti Patet Lau. aiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin!iiiiiiiMiiiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii,iiiiiili„„iiimii,„i,mu O REZULTATU PREDVČERAJŠNJEGA DOLGEGA RAZGOVORA GROM1KO-KUSK Vprašanje sovjetskih prispevkov za OZN bo baje rešeno danes s posebno izjavo Ostale medsebojne koncesije med ZDA in ZSSR zadevajo razorožitev, vesolje in širjenje jedrskega orožja NEW YORK, 22. — Varnostni svet OZN je danes nadaljeval z razpravo o kongoškem vprašanju. Alžirski predstavnik Buatura je dejal, da «hoče biti kongoško ljudstvo svobodno pri Izbiri svoje poti« in ostro kritizirat ZDA in Belgijo ter Ju obtožil vmešavanja v notranje zadeve Konga, kakor tudi, da sta vsilili tej državi ((človeka, ki je živi muzej kolonializma«. Buatura je nato zavrnil obtožbe, da nekatere afriške države skupaj z Alžirijo dobavljajo kongoški osvobodilni vojski pomoč. Osvoboditev Stanleyvilla je označil kot ljudsko in narodno vstajo proti korupciji, tujemu vmešavanju in neljudskemu režimu. Na zasedanju generalne skupščine pa je govoril zunanji minister Kameruna Benoit Balla, ki je poudaril, da je treba ohraniti ln okrepiti OZN. Dobro obveščeni krogi v palači OZN trdijo, da sta Gromlko in Rusk med svojim triurnim razgovorom včeraj ((izmenjala koncesije«, :n sicer glede večjega števila vprašanj, med katerimi baje tudi vprašanja plačevanja sovjetskih zaostankov OZN, razorožitve, vesolja in širjenja jedrskega orožja. Baje sta dosegla sporazum glede naslednjih točk: 1. Vprašanje zaostalih sovjetskih prispevkov bo rešeno jutri z izjavo, ki jo bo prebral Alex Quaison Sackay, predsednik generalne skupščine OZN, ki bo sporočil, da bo Sovjetska zveza plačala prispevek v znesku, ki še ni določen, v posebni sklad za pomoč OZN. Predsednik bo uradno poudaril, da čl. 19 listine OZN, ki določa odvzem pravice glasovanja za tiste, ki niso plačali prispevkov, ne bodo izvajali. 2. Sovjetska zveza pa bo — čeprav še vedno zavrača načrt o večstranski Jedrski stil •— dopustila morebitno udeležbo evropskih držav atlantskega pakta v poveljstvu ln pri nadzorstvu te jedrske sile. 3. Rusk in Gromiko sta se baje sporazumela tudi glede pravnih načel, ki zadevajo vesoljsko navigacijo, zlasti glede raziskovanja ln izkoriščanja vesolja v miroljubne namene, ter glede reševanja ln repatriacije kozmonavtov, ln njihovih Vesoljskih ladij, ki bi zašle v težave. Zarota v Boliviji LA PAZ, 22. — Notranji minister Oscar Quiroga Teran je sporoči danes,, da so odkrili zaroto pristašev bivšega predsednika victorja Paza Estensora, ki so nameravali zrušiti sedanji vojaški režim, ki je pred poldrugim mesecem odstavil Estensora. Polkovnik Teran je dodal, da so zarotniki nameravali izvršiti udar 24. t.m. «Radiometer» je novi termometer WASHINGTON, 22. -r Patentni urad v Washingtonu je izdal patent za nov termometer, ki meri na razdaljo temperaturo predmetov. Imenuje se ultravioletni radiometer. Z njim bodo merili temperaturo od 700 do 3000 stopinj Celzija. S pridom ga bodo uporabljali v industriji keramike, v metaiur.šjki in elektronski indu striji, kakor tudi pri preizkušnji reakcijskih motorjev. Nova vlada v Izraelu JERUZALEM, 22. — Poverjeni predsednik vlade Levi Eškol je napovedal sestavo nove tflade. S tem se zaključuje vladna kriza, ki je trajala teden dni. Nova vlada je podobna prejšnji: edina razlika je v tem, da je minister brez listnice v prejšnji vladi Akiva Govrin postal minister za turizem. ra vojsko*. »Naša akcija je bila zakonita in neizogibna, ker bi bile posledice še hujše, če je ne bi izvršili.* Vojaške enote Vietkonga pa so medtem nenehno v ofenzivi. To potrjuje tudi predstavnik ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu, ki je danes sporočil, da je bil v neki bitki ubit ameriški častnik. Dodal je, da sta strmoglavila en helikopter in en lovski bombnik. Očitno je, da so ju sestrelile enote Vietkonga. Iz New Vorka poročajo, da vlada ZDA resno razmišlja o tem, da bi prenehala dajati pomoč Južnemu Vietnamu, če ne bo v Saj-gonu vzpostavljena civilna vlada, k. bo jamčila določeno stabilnost. V Washingtonu so se že naveličali nenehnih državnih udarov, i Zadnji državni udar je bil nam-j reč izvršen takoj zatem, Ro je vlada ZDA sporočila svoj sklep, da bo povečala Sajgonu svojo pomoč. V dobro obveščenih krogih se zatrjuje, da v ZDA pravzaprav. ne vedo ali naj še’ nadalje podpirajo borbo proti »filoko-munističnim upornikom* ali pa naj prepustijo sedanji režim v Sajgonu samemu sebi. V zvezi s tem poudarjajo, da je vse odvisno od sposobnosti nosilcev tega režima, da vzpostavijo trdno vlado. V Sajgonu pa ameriški veleposlanik Taylor še vedno prepričuje juz-novietnamske vojaške poveljnike, naj prekličejo ukrepe, ki so jih pod-vzell prejšnjo soboto glede razpusta civilnega vladnega sveta. Poudarja se, da je Taylor v zasebnem razgovoru z generalom Kanom, poveljnikom južnovietnamskih oboroženih sil, odločno Izjavil, da je ((sedanji položaj nevzdržen«. Toda po najnovejših vesteh je general Kan danes kar precej odločno podprl mlade generale in o-pomnil vlado ZDA, naj se ne meša v notranje zadeve Južnega Vietnama. V tem smislu je namreč poslal poslanico vsem pripadnikom južno-vietnamske vojske. V poslanici poudarja, da .morajo oborožene sile premagati številne težave v svoji borbi proti komunizmu« in da mora «s!cherni izmed nas še mnogo žrtvovati in preizkusiti; toda mi smo pripravljeni na žrtve za neodvisnost naše države in za svobodo vietnamskega ljudstva, nismo pa pripravlje-ni slediti politiki katere koli tuje sile«. Po drugi strani pa ameriška vlada še ni sklenila razširiti spopada Izven Južnega Vietnama, kljub temu pa «ne bodo ovirali južnovietnamskih pobud v tem smislu«. Znani ameriški novinar Walter Lipp-man piše v tej zvezi sledeče: «BUa je velika napaka, da smo se tako globoko vmešali v tistem delu sveta, kjer je nemogoče, da bi neazijska država zmagala v vojni proti Azijcem. Toda, ko smo to veliko napako že storili, moramo iskati najlažjo in najmanj odvratno rešitev. Take rešitve pa ne bomo dosegli z bombniki ali s pošiljanjem generalov v Južni Vietnam. Rešitev bomo dosegli le kot del kakšnega mnogo bolj širokega in izdelanega akcijskega programa in diplomatskega predloga, ki ima namen doseči nekaj, kar je mnogo bolj vazno kot Južni Vietnam: to pa je ureditev Azije od Sibirije do Himalaje, od Mekonga do Jaluja«. V Moskvi je na prvi strani časopisa «Krasnaja zvezda« obrambni minister Malinovski objavil poslanico, ki je namenjena severnoviet-namskemu generalu Van Ngujen Djapu, obrambnemu ministru Severnega Vietnama, ob priliki dvajsete obletnice ustanovitve oboroženih sil, ki jim poveljuje. Malinovski poudarja zlasti, da sovjetska vojska škega Imperializma proti vietnamski demokratični republiki«. Pekinški ((Ljudski dnevnik« pa piše, da smatra kitajsko ljudstvo napad ameriškega imperializma proti Vietnamu kot napad na Kitajsko. Zaradi tega «odločno podpira borbo vietnamskega ljudstva v prepričanju, da bodo napadalci dokončno premagani in da bo Vietnam ponovno zedinjen«. «če bodo ameriški imperialisti napadli Severni Vietnam, bodo strogo kaznovani«, piše ((Ljudski dnevnik« v članku, ki je posvečen dvajseti obletnici severnoviet-namske vojske. ((odločno obsoja provokacije ameri- Končno je nocoj predstavnik državnega departmana ZDA omenil, da ameriška pomoč Južnemu Vietnamu trenutno ne bo prenehala. Demokratični senator države Oregon Wayne Morse pa Je danes zahteval zamenjavo glavnih odgovornih državnikov za politiko ZDA v Vietnamu. Poudaril je, da je politika državnega tajnika za obrambo Roberta McNamare in veleposlanika gen. Taylora doživela popoln neuspeh. Slednjič je predstavnik državnega departmaja prebral sledečo izjavo, ki jo je odobril predsednik Johnson: v-v-» *\z\nc\X« i 7 i »f uvn/lnA 14 nnttndnn uitn/lnilri «• njim ponoči vlomili v uradne prostore kinematografa «Excelsior» v Drevoredu XX. septembra in po nekaj ur «trudapolnega» dela odnesli čedno vsotico treh milijonov lir plena. Zelo verjetno so neznanci predvčerajšnjim zvečer odšli v kino in se pustili zapreti v notranjost dvorane. Počakali so, da so čistilke pometle in verjetno tako dolgo čakali, da so zaprli tudi bar «Excelsior». Ko so bili gotovi, da jih nihče ne vidi, so odšli v prvo nadstropje in s pomočjo vzvpda odprli vrata v pisarno. Tatovi so baje bili izkušeni v svojem poslu, "ker so v pisarni osredotočili svojo pozornost samo na železno blagajno znamke »Friedrich Wiessel», bol.) starinskega tipa. S posebnimii kleščami in z vzvodi so izrezali tri luknje v neposredni bližini ključavnice in potem z lahkoto odprli železna vrata. Trud se jim je kar izplačal, saj je bilo v blagajni 3.182,000 lir, izkupiček tridnevnega inkasa za ki- lir navadno puščajo uradniki v blagajni za tekoče račune, ostalo pa je bil inkaso. Tatovi so denar pobasali v torba in nato zapustili urad. Odšli so v dvorano in tam so s ponarejenimi ključi odprli izhodna vrata na Ul. Crispi. Preden so zapustili prizorišče tatvine, so neznanci temeljito počistili blagajno in pobrali svoje orodje, zaradi tega preiskovain; organi in agenti letečega oddelka niso našli nobenega elementa, na podlagi katerega bi lahko prišli na sled tatovom. Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel ravnatelj kinematografa 40-letni Vito Verroca iz Ul. Petronio 3/1 In takoj poklical a-gente s komisariata na Trgu Dal-mazia. Agenti so prihiteli v urade kinematografa, njihovi tovariši iz znanstvenega oddelka pa so opravili vse potrebne formalnosti, ki pa niso dale nobenega rezultata. Agenti nadaljujejo s preiskavo, da bi izsledili zlikovce. medtem ko je letos dosegel le 11.080 ton. Odvoz blaga s tovornjaki pa je nekoliko napredoval, in sicer od lanskih 122.864 na letošnjih 114.421 ton. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je pomorski promet obenem s prometom po cesti napredoval, m sicer za okoli 300.000 ton, železniški promet pa je popustil. V pomorskem prometu so lansko leto zabeležili v obe smeri 4,521.800 ton blaga, in sicer 3,376.040 ton v dovozu in 1,145.760 ton v odvozu. Letos pa je dovoz dosegel 3,663.799 ton, a odvoz 1,178.604 ton. Promet v obe smeri se je po vsem tem dvignil od 4,521.800 ton v prvih 11 mesecih lanskega leta na 4,842.403 ton v ustreznem razdobju letos, cestni promet pa se je dvignil od 1,461.631 na 1,478.117 ton. V primerjavi z lanskim letom se je dovoz skrčil od 215.143 na 165.434 ton, medtem ko je odvoz narastel od 1,246.488 na 1,312.683 ton. Železniški premet je nekoliko nazadoval, in sicer od lanskih 1 792.440 na 1,757.405 ton. V dovozu Je padel od 710.844 na 697.592 ton, a v odvozu od 1,081.596 na 1,059.813 ton. Plačilo takse za avtomatične vžigalnike Finančna intendanca opozarja občinstvo, da zapade 31. decembra rok za plačilo letne takse na avtomatične vžigalnike. Zato morajo lastniki vžigalnikov nabaviti kolek «Acenditori» za leto 1965 v znesku 300 lir, ki ga dobe v trafikah. Ti kolki se lahko nalepijo na katerokoli izkaznico oseb, ki imajo te vžigalnike. Takso morajo plačgti tudi osebe, ki imajo vžigalnike pritrjene na avtomobile. OSMICA V BORŠTU Danes je odprl osmico Bruno Zahar v Borštu št. 58. Prijatelji pristne’ kapljice vljudno vabljeni 1 KINft PROSEKjjNMNTOVEL predvaja danes, 23. t. m. ob 19.30 uri Metro film: I BOLIDI Igrajo: BILL TRAVERS, SIDNEY JAMES in URŠULA JEANES TitmuaVmii Wk predvaja danes, 23. t. m. ob 18. uri zabavni film: II lato comico della vita (Smešna stran življenja) Film HAROLD LLOYDA VERDI Drevi ob 20.30 red C za vse prostore zadnja predstava Straussove o-pere «Ariadna v Naksosu* in opere «Mavra» I. Stravinskega. Nazionale 15.00 «La caduta dellTm-pero Romano« Technicolor. Sophia Loren, Alec Guinness, James Ma-son Arcobaleno 16.00 «Ciao Charlie« — Technicolor, Tony Curtis. Excelsior 16.00: «Matrimonio alTita. liana« Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «11 magnilico cornu-to» Ugo Tognazzi, Claudia Cardi-nale. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «1 4 di Chicago« Technicolor, Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis jr., Barbara Rush. Alabarda 16.00 «1 due toreri« Tech-nicalor. Franco Franchi; Filodrammatico 16.00 «Le bellissime gambe di mia moglie« Ciccio In* grassia. Technicolor. Aurora 16,30 «11 treno». Cristallo 16.30 «11 circo e la sua grande avventura« Technicolor — Jahn Wayne, Claudia Cardinale. Capitol 15.00 «Scusa me lo presti tuo marito« Technicolor. Jack Lemmon, Romy Schneider. Garibaldi 16.00 «Buio in cima alla scale« Robert Preston. Impero 16,30 19.00 21.45 «La donna di paglia«. Vittorio Veneto 16.00 «1 malamon-do» Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16,00 «Da 007 criminali * Hong Konga Technicolor. Astra 16.30 «U 13 agguato sul fondo«. Astoria 16,30 «L’ammazzagiganti» Technicolor. Abbazia 16.00 «Col ferro e col fuo-co» Technicolor. Jane Craig ib Pierre Brice. Ideale 16.00 «Allegrl masnadlerb) — Barvne risanke. Pippo, Pluto in Paperino. Skedenj 16.00 «18 con il nonno# Zabavna in neverjetna resnična zgodba. lliimHililiiiiiiiiitmiimiiiliimiimimiiiiiiimiiliinmiliniiimnmilHimiMliHlliiiiimiimimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMliiimiiilimiiiililiiiiillilliiiiiiiiitiiiiiiinn ★ ☆ KJE BOMO SILVESTROVALI ☆ ★ HOTEL «TRIGLAV» ■ Koper prireja silvestrovanje v svojih obratih; HOTEL «TRIGLAV», HOTEL G1U-STERNA In v RESTAVRACIJI RI-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem ln silvestrsko večerjo 9000 din. Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav, Koper, tel. 21650. Silvestrovanja z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki (hotel «Jadran» z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici, Bovcu, Mostu na Soči itd. Sprejemajo se tudi prijave za božično in novoletno bivanje na Lokvah (nad Novo Gorico). Podrobnejše informacije dobite v potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Silvestrovanje v hotelu «LEV» Direkcija novega modernega hotela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program. Prijave sprejema potovalni urad «AURORA» v Trstu, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» ■ KOPER priredi kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujem v vseh svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605 — RESTAVRACIJA «RIBA», tel. 21181 — KAVARNA «LOžA», tel. 21198 in v gostilni »TAVERNA«, tel. 21322 — Rezervacije sprejemamo v obratih. — Igrajo priznani orkestri — Priporočamo se za obisk. HOTEL «TURIST» - LJUBLJANA, Dalmatinova 12. tel. 36129 priredi kot vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem v vseh prostorih hotela — Rezervacije so obvezne. GOSTINSKO PODJETJE « HOTEL JEZERO - BELLEVUE » - BOHINJ vas vabi na silvestrovanje, ki bo v hotelih JEZERO In BELLEVUE v Bohinju — Preskrbljeno je za bogato silvestrsko večerjo — V obeh hotelih bo igral zabavni orkester — Izvršite si pedčasne rezervacije. PARK HOTEL - NOVA GORICA prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih svojega hotela — Rezervacije so nujne — Pridite, prijetno se boste zabavali — Vstopnice so v predprodaji v recepciji hotela — tel. 2144? — 21462. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METRQP0L» _ piran- PORTOROŽ vabi na tradicionalno silvestrovanje v hotelu LUCIJA pri Portorožu in v vseh obratih v Piranu — Rezervacije v recepciji hotela SIDRO v Piranu, tel. 73314 --Trodnevnl penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni — Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu LUCIJA — Sobe In prostori za silvestrovanje ogrevani. Tel. 73235. HOTEL TRIGLAV • SEŽANA priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela — Bogat silvestrski menu — Igra priljubljeni orkester. Obiščite slovito restavracijo BELVEOERE nad Izolo. — Dnevno zabavna in plesna glasba. Se posebno vabimo na silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih in v hotelu ZORA v Izoli. — Rezervacija v recepcijah hotelov, tel. 71233 — 71141. Veliko silvestrovanje v hotelu SLON - LJUBLJANA v vseh prostorih kavarne, klubskih prostorih, v baru, v restavraciji in v kleti —• Rezervacije sprejemajo: za resta- vracijo, klet in banketno dvorano JOŽE FAFLIK, od 11. do 13. ure ter od 19. do 21. ure — Cena silvestrskega menuja dir 5 000.— ; za kavarno in klubske prostore pr* blagajni v kavarni od 17. do 21. ure — Konzumacija z rezervacijo din 2.000.—; z . bar: EMIL JANKOVIČ od 22. do 24. ure — Konzumacija z rezervacijo din. 3.500.-. Za razpoloženje gostov ob koncu leta 1964 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program — Informacije po telefonu 20641 - 20645 Za trodnevni penzion s silvestrsko večerjo: soba z 1 posteljo ln tušem din 20.700 soba z 1 p. in kopalnico din 21.700 soba z 2 posteljama dir 17.000 soba z 2 postelj, ln kopal din 19.200 HOTEL «KRAS» REPENTABOR telefon 221.331 Velika silvestrovska večerja. Po večerji silvestrovska zabava. Potrebne so rezervacije. GRAND HOTEL «UNI0N> * LJUBLJANA vaui svoje cenjene goste na silvestrovanje — Rezervacije za restavracijo sprejema šci strežbe — Cena silvestrskega menuja din. 3.500 — Igral bo trio VI-TAL AHAČIČ. HOTEL MANTOVA - vrhnika prireja lepo silvestrovanje — Pridite, prijetno vam bo — Rezervacij« so potrebne. JAMSKA RESTAVRACIJA • po STOJNA priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih restavracije — Silvestrska večerja ln ples 3.500 din-Igral bo priznani orkester in pen bodo priznani pevci — Rezervacije v restavraciji, tel. 68, HOTEL KRAS - postojna p*-1- reja bogato silvestrovanje — Nujne so rezervacije, tel. 100. AKTUALNO VPRAŠANJE ZAHODNEGA SVETA Nesoglasja med evropskimi in atlantskimi idejami Zahteva vse večjega števila dežel po prilagoditvi novim pogojem - Sistematična revizija notranjih odnosov in zunanjepolitičnih stališč v vzhodnih deželah Vzporedno z vidnim popuščanjem napetosti v odnosih med glavnimi Silami Vzhoda in Zahoda ter odprtjem dialoga med njimi, so se pojavili tudi znaki novih premikov in živahnih notranjih procesov na obeh straneh razdeljene evropske oblasti. Hladna vojna se še ni povsem končala, toda vse večje število dežel postavlja zahtevo, da se tako one kot blokovske _ skupine, ki jim pripadajo, prilagode novim odnosom, ki so v nastajanju. Na Vzhodu, v skupini socialističnih dežel, so te težnje našle svoj zunanji izraz v sistematični reviziji notranjih odnosov in zunanjepolitičnih stališč iz obdobja stalinizma. Na tleh zahodne Evrope, pa so dežele, članice zahodne koalicije, največji poudarek v svoji politiki dale prven-stvenosti nacionalnih interesov, kot so tudi prvič po drugi svetovni vojni postavile na dnevni red vprašanje, ki ga v sedanjem svetu mora zavzeti evropska politika in vprašanje Evrope nasploh. S tem v zvezi obstaja tudi več razlogov, ki pojasnjujejo, zakaj se je, postavimo, Francija v tem pogledu znašla na posebno važnem ter izpostavljenem položaju. Zgodovina in njen geopolitični položaj predstavljata dovolj solidno osnovo, da ha njej lahko gradi svoje zahteve po določeni reviziji odnosov in stališč v omenjeni koaliciji, v skladu s pojmovanji svoje lastne in evropske vloge v sedanjem obdobju. Med živečimi zahodnimi državniki je de Gaulle nedvomno prvi razumel, da je najvišja točka hladne vojne ža z.a nami in .da je treba'v nacionalni politiki 'iz tega pravočasno potegniti potrebne praktične zaključke. Zelo verjetno je, da izhaja realizem, s katerim je zaključil vojno v Alžiriji in se obenem otresel bremena iluzij o a-friškem cesarstvu, da izhaja torej ta realizem iz spoznanja, da mora francoska politika v novih pogojih osredotočiti svoje sile na evropskih tleh, kjer se bodo prej ali slej sprejemale za njene interese odločilne rešitve. V začetku je francoska politika težila predvsem k reorganizaciji zahodnega zavezništva, na osnovi katere bi si bila Francija zagotovila enakopravno mesto v njenem vodstvu, ki sta ga doslej trdno imeli v rokah obe anglosaksonski sili. Odpor, ki jd’ nahj pri tem naletel de Gaulle, je samo še pospešil dozorevanje njegove že tako dovolj globoke nezaupljivosti do obeh omenjenih sil, ki ima dokaj globoke osebne in nacionalne korenine. Od tedaj se je on posebno začel obračati k bonski Nemčiji, pri čemer je stremel za tem, da bi se ji kar najbolj približal in jo navezal nase. Os Pariz-Bonn, ki jo je nekaj let pripravljal in jo končno leta 1963 tudi zgradil, je bila zamišljena kot okostje nekega širšega evropskega zbiranja, oziroma združevanja, ki bi se oblikovalo kot samostojna sila med ZDA in SZ, sposobna, da se z njima pogaja na enakopravni osnovi, a do česar bi moglo priti posebno tedaj, ko bi proces združevanja pre-. segel linije sedanje razdelitve in bi mu bila zagotovljena polnejša regionalna vsebina. Adenauer pa je, se zdi, smatral, da mora iz enega ali drugega razloga de Gaullove ideje sprejeti in korakati vštric z njegovo politiko .Rezerviranost Britanije in nasprotovanje ZDA, ki so v idejah de Gaulla videle razkroj zahodne koalicije in odpiranje poti nadaljnjim presenečenjem, sta Privedla do zloma osi Pariz-Bonn, in to takrat, ko, je na Adenauer-jevo mesto stojki Erhard, s čimer pa ni bila zmanjšana upornost de Gaulla, ki je z graditvijo svoje samostojne politike nadaljeval Odkar pa ne more več računati na Zahodno Nemčijo, je svojo strategijo spremenil v toliko, da se je z znanim stališčem v pogledu vprašanja Jugozahodne A-zije in podobnimi stališči glede nekaterih drugih vprašanj skušal približati neangažiranim deželam. S tem, da je januarja letos priznal LR Kitajsko, si je znatno razširil svoj maneverski prostor, kot tudi iz njegovega sicer opreznega, toda stalnega približevanja vzhodnoevropskim deželam izhaja. da išče — mesto, da bi se, kot doslej, vrtel v začaranem krogu notranjih zahodnih kombinacij — rešitve na širšem področju svetovne politike. Anglosaksonske sile so se v teku let predvsem opirale na Zahodno Nemčijo, in to ne samo zaradi njenih gospodarskih in vojaških potehcialov, temveč bržkone še boli spričo zakoreninjenega mnenja, da predstavlja obnovljena in močna Francija zaveznika, ki z njim ni moč vedno računati, a še posebno, Če jo vodi človek, kakršen je de Gaulle V pogojih Ponehavanja hladne vojne, predstavlja eno od njihovih bistvenih skrbi discipliniranje francoske politike, od katere grozi resna nevarnost, da bi utegnila vnesti nevarne motnje v tako težavno izgrajeni obstoječi razpored sil, ker je pač postalo že posebno jasno, da bo Francija s časom Potegnila za sabo še druge zahodnoevropske dežele Zdi se, da igra ta moment posebno vlogo “J ko v pogledu porajanja zamisli o oborožitvi zahodnonemške vojske na osnovi večstranske Jedr- V svoji neposredni obliki, se je spopad, ki se veča znotraj zahodne koalicije, razvil na osnovi razlik v gledanju na vlogo Francije v tej koaliciji, kot tudi zaradi nesporazuma v zvezi s f^anjo m bodočo vlogo Evrope ter evrop ske politike v sedanjem svetu. Najpoglavitnejši razlogi spora pa Se nahajajo globlje v ozadju, a izražajo se v neenakih in celo nasprotnih pogledih glede nje politike do Vzhoda, politike vojne in miru, kakor tudi vprašanja glede na mesto, ki Ra Nemčija zavzema v tej politiki. Izhodiščna točka francoske politike temelji, tako kaže, na prepričanju, da se hladna vojna v dosedanji obliki približuje koncu in da se za posamezne evropske dežele ter evropsko področje kot celoto pojavljajo nove možnosti. Emancipacija takšne politike od one ameriške, oziroma anglosaksonske, in pa vzdrževanje u-streznega odnosa do SZ, ob istočasnem zavarovanju pred nezaželenimi deformacijami na tleh razdeljene Nemčije, v tem bi se v glavnem izražali začetni elementi njene evropske politike. Po drugi plati pa gre za to, da se sedanja koalicija, morda z manjšimi popravki, utrdi in pa, da se razpored sil iz hladne vojne izpopolni z vključitvijo Skupnega evropskega tržišča v širšo atlantsko gospodarsko skupnost, da bi se tako moglo nadaljevati s politiko pritiska ter urejevanja odnosov z Vzhodom s položaja sile ter splošne premoči. V tem okviru je posebna vloga namenjena Zahodni Nemčiji, ki ne skriva svojih teženj, da bi do rešitve nemškega vprašanja prišlo po njenih željah. Načrt za jedrsko oborožitev te dežele predstavlja bistven element takšne strategije in pa ceno za povezavo Zahodne Nemčije ter izoliranje neodvisne francoske politike. Jedrski načrt NATO pa sam na sebi že v sedanji fazi resno ograža vse pozitivne spremembe tako v notranjosti zahodnih odnosov kot v širših mednarodnih merilih, kjer je pod vplivom popuščanja napetosti in naporov neangažiranih dežel prišlo do pregrupiranja sil v znamenju konsolidacije pomiritve in pripravljanja pogojev za aktivnejše sodelovanje evropskih dežel. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ O MRAKU (Foto M. Magajna) iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ING. WIESENTHAL V RAZGOVORU S SLOVENSKIM NOVINARJEM «Zastaranje nacističnih zločinov bi bilo nov zločin» Kratek življenjepis od Lvova do Prage in do prve zaposlitve - Sledi vojna: skozi 13 taborišč - Primer Lvova Cilj življenja: iskanje zločincev - Primer Eichmanna -ING. VVIESENTHAL: «Le kako naj bi dopustih, da trt se ljudje, ki so pobili na deset, na stotisoče ljudi, svobodno in mirno sprehajali po svetu...» iliuiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimumiiiiiiiiiiniiiiiniiiiuuiiiiiiiiiiiiii STATISTIKA 0 INDUSTRIJSKI DEJAVNOSTI LETOS ZA 5,6 ODST. NIŽJA PROIZVODNJA KOT V OKTOBRU LANI RIM, 22. — Državni osrednji statistični inštitut je objavil nekaj podatkov o industrijski proizvodnji. Ce vzamemo kot osnovo industrijsko proizvodnjo iz leta 1953 in jo označimo s 100, je znašal indeks industrijske proizvodnje v letošnjem oktobru 254,4, kar je 3.0 odstotka več kot v letošnjem septembru, vendar 5.6 odst. manj kot v oktobru 1963. Za prvih deset mesecev letošnjega leta pa velja indeks 241,4, kar je za 0,8 odst. več kot v prvih desetih mesecih 1963, ko je znašal 239.4. Kar se tiče rudarstva, črpanja nafte, plina in drugih podobnih industrij, je oktobrski indeks znašal 208,5 proti 206,4 od septembra in 203,2, kolikor je znašal indeks lanskega oktobra. Indeks manufakturnih industrij je v oktobru znašal 258,8, vtem ko je v septembru znašal 251,8, v oktobru lani pa 276,7. Indeks elektroindustrije pa je znašal v minulem oktobru 218,7, v septembru 204,5, v oktobru lani pa 207,9. V prvih desetih mesecih letošnjega leta pa je srednji indeks v gornjih treh industrijskih panogah znašal v povprečju: za eks-traktivne industrije 198,6, kar je za 5,8 več kot v enaki dobi lanskega leta; za manufakturno industrijo 245,6, kar je 0,4 več kot v prvih desetih mesecih lanskega leta; za elektroindustrijo pa 207,3, torej za 5,1 več kot v prvih desetih mesecih lanskega leta. Pobegnil je cgozdni morilec* LONDON, 22. — Prav v času, ko je londonska spodnja zbornica pri drugem branju sprejela zakonski načrt, ki predvideva ukinitev smrtne kazni, se je začel na Angleškem lov na Alfreda Smitha, na dosmrtno ječo obsojenega kaznjenca, ki je pobegnil iz zapora. Alfred Smith, ki je znan na Angleškem kot .gozdni morilec*, je bil 1947. leta obsojen na smrt, ker je umoril 7-letno Eileen Gaff in njenega bratca. Glede drugega umora visi nad njegovo glavo še vedno druga obtožba, kajti 1947. leta je bil sojen samo za umor male Eileen, zaradi česar so ga sicer obsodili na smrt, vendar mu je notranji minister smrtno kazen spremenil v dosmrtno ječo. Alfred Smith je po rodu cigan. Star je 38 let in je pobeg- nil iz zapora v Wormwood Scrub-su v jugozahodnem delu Londona. Pobegniti mu je uspelo, ko je s skupino kaznjencev delal v zaporskem vrtu. Smith se je povzpel na 5 metrov visok zid s pomočjo lestve, ki si jo je sam napravil. Angleška policija je takoj obvestila družine okoli zapora, naj nikakor ne pustijo otrok na cesto, niti samih doma in že takoj od začetka odstranila s ceste o-troke. Glasnik policije v Surreyu, kjer je Smith živel do svojega 21. leta, ko je izvršil svoj dvojni zločin, je rekel: .Tega človeka moramo smatrati kot potencialno nevarnega*. Policija je tudi opozorila, da je možno, da bi se zločinec mogel približati o-trokom, izdajajoč se za »strica Toma*. Smith je bil že pred svojim prvim zločinom smatran kot .psihiatrični primer* in je bil na zdravljenju v umobolnici. V zaporu se je izkazal kot »skrajno težak primer* in pred šestimi leti so ga preselili v sedanje zapore, da bi imel večjo možnost zdravljenja. • • * BONN, 22. — Nekaj nemških filatelistov je bilo hudo razočaranih: računali so, da bodo odkrili nekaj zelo pomembnega, ker so v novi seriji znamk po 50 pfenigov, posvečenih nemškim gradnjam, odkrili Hitlerjev obraz, skrit med listjem nekega drevesa. Računali so, da se bo iz tega izcimil škandal, ki bo ministrstvo za pošte prisilil, da prekinejo prodajo te serije znamk. U-strezne oblasti pa so rekle, da bi obraz, ki se more opaziti v risbi med listjem, mogel biti tudi obraz Charliea Chaplina in da zato razpečevanja te znamke ne bodo prekinili. Pred dnevi je neki dunajski dnevnik prinesel vest, da so en dunajski in štirje zahodnonemški trgovci pripravljali umor znanega «lovca na nacistične zločince« ing. Simona Wiesenthala, ki se vsa povojna leta posveča temu, da bi nacistični zločinci prejeli zasluženo kazen. Čeprav vest, kot jo je prinesel dunajski dnevnik, ni bila povsem točna, ker ni' šlo samo za omenjene trgovce, pač pa je bil za vso zadevo žloglasni nacistični zločinec Skorzeny, je res, da je bilo nekemu bivšemu članu tujske legije ponujenih 100.000 nemških mark (15 milijonov lir), če ing. Wiesenthala «spravi s sveta«. Mož pa se je premislil in je vso zadevo povedal samemu Wiesenthalu ter mu predlagal, naj bi si nagrado razdelila «na pol in brez žrtev«, česar pa Wiesenthal ni sprejel. V istih dneh je imel z ing. Wiesenthalom dveurni intervju jug. novinar Branko Senica. Iz tega dolgega in zanimivega intervjuja povzemamo nekaj vprašanj in odgovorov ali odlomkov, ki se nam zdijo najbolj aktualni. VPRAŠANJE: «Koliko stvari bi vas radi vprašali, pa ne vemo, kje začeti...« ODGOVOR: «Najbolje bo, če začnemo pri meni, saj bo to bralce zanimalo. Rodil sem se pred 55 leti v Lvovu, ki je med obema vojnana pripadal Poljski, danes pa je del Sovjetske zveze. Tu sem maturiral, arhitekturo pa študiral v Pragi in 1932. leta diplomiral. V študentovskih letih sem spoznal veliko dobrih prijateljev iz Jugoslavije, z nekaterimi si še danes dopisujem. Po diplomi sem delal nekaj let kot arhitekt na Poljskem, dve leti tudi v SZ. Prišla je vojna. Sest mesecev sem bil v partizanih na Poljskem, nato pa v trinajstih koncentracijskih taboriščih. Ko je bilo vojne konec in sem prišel iz taborišča, sem bil popolnoma sam. Vse sorodnike, vse prijatelje so pobili Nemci, ženo, ki je sodelovala v varšavskem uporu, sem našel šele sedem mesecev kasneje. Tedaj sem se odločil: grozotni zločini, ki so jih zagrešili nacisti, ne smejo ostati nekaznovani. Noben nacistični zločinec ne sme uiti roki pravice. Vse svoje življenje bom posvetil tej nalogi.» VPRAŠANJE: ^Slišati je bilo, da ste v taborišču skupaj z nekaterimi taboriščniki prisegli, da bo tisti, ki bo vojno preživel, posvetil vse svoje življenje preganjanju nacistov, ali je to res?» ODGOVOR: «Ne, ni bilo tako. Poslušajte: ko so prišli Nemci v Lvov, je živelo v tem mestu več kakor 150.000 Judov. Po odhodu nacistov jih je bilo živih še — 470. že samo to dejstvo obvezuje preživele, da store vse za kaznovanje nacističnih zločincev. Ko je bilo vojne konec in ko nisem imel nikogar, sem si dejal: ,Nikogar živega nimaš, da bi zanj živel, živi torej za mrtve...’ In zdaj delam. Tudi deset ali celo več ur na dan. Pri svojem delu sem srečen, čeprav bi kot arhitekt morda ogromno zaslužil, saj so me v stroki zelo cenili in mi obetali lepo bodočnost. S svojim delom plačujem svojo osvoboditev, svoje življenje.n VPRAŠANJE: «Ko smo že pri zaslužku in denarju... Ljudje na splošno menijo, da vaš »dokumentacijski center* kar plava v denarju. Finančno naj bi vas podpirali Izrael in mnoge organizacije.* ODGOVOR: «Ne, to ni res. Od Izraela še nismo prejeli niti groša, čeprav bi, seveda, lahko... Tudi nobena organizacija, nobena stranka nas ne podpira, kajti «dokumentacijski center» hoče in mora ostati politično povsem neodvisen... Glejte, mi ne lovimo samo zločince, ki so pobirali Jude. Poleg milijonov Judov je bilo v taboriščih pobitih še mnogo več milijonov Rusov, Poljakov, Jugoslovanov, Francozov in drugih. Ali bomo potem delali razliko in pustili tiste zločince, ki so ubijali arijce, svobodno živeti? Ne, še na misel nam kaj takega ne pride... Denar seveda potrebujemo. Pošiljajo nam ga zasebniki, velike in majhne vsote, celo presenetljivo majhne...» VPRAŠANJE: «Pred časom je bilo mnogo pisanega o tem, da živi nekdanji gestapovski general Mueller v Albaniji. Ali je kaj resnice na tem?* ODGOVOR: «Popolnoma nič, vse je izmišljeno. O Muellerju vem le to — zanesljivo, seveda — da )e vojno preživel. Kje je zdaj oz. ali je sploh še živ, ne vem. To, kar so pisali v zvezi z njim, da živi v Albaniji, je gola izmišljotina, ki jo ilustrirane revije rade objavljajo, vendar pa ne ustreza resnici,» VPRAŠANJE: «Ali mislite, da je Bormann še živ?* ODGOVOR: «Nič ne mislim, to natanko vem. Ni dolgo, kar sem govoril s človekom, ki je malo pred tem govoril z Bormannom. Lahko vam na zemljevidu pokažem, kje se ta zločinec skriva. Tukaj — na tromeji med Paragvajem, Urugvajem in Brazilijo. Ima štiri med seboj ločena prebivališča in več telesnih čuvajev. Prebivališča so povezana z brezžičnimi kratkovalovnimi postajami. Nekaj časa je Bormann živel z Mengele jem...r> VPRAŠANJE: «Je res, da ste imeli Mengeleja že skoraj v pesti, pa vam je ušel?* ODGOVOR: «Res je, toda ne bojte se, dobili ga bomo. Včasih pripraviš vse do podrobnosti, potem pa se ti zaradi neznatne malenkosti vse skazi. Sicer pa smo za Mengeleja vedeli že mnogo prej kot za Eichmanna. Mengele je bil nekak naš poskusni kunec. Ko smo zbrali dovolj gradiva o njem, smo ga izročili argentinski policiji in dejali: Jam in tam živi Mengele.' čakali smo, kako bo argentinska policija reagirala. Če bi nam izročili Mengeleja, bi bil to dokaz, da bodo izročili tudi iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiKiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii visti. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Razumevanje predstojnikov vam je v tem trenutku nadvse potrebno. Pomnite: ni mogoče, da bi vedno imeli prav vi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša priljubljenost in popularnost se še dalje bolj krepita. Poceni pustolovščine vam ne morejo zagotoviti sreče. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši tekmeci ne bodo kos situaciji. U-krepi, ki jih boste sprejeli v teku večera, bodo najboljši. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pozabite na ponudbe, ki jih boste prejeli v teku dneva. Skušajte vzpostaviti temelje za svojo bodočo srečo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite se pred obljubami, ki ste jih dali v trenutku lahkomiselnosti. Čustveno zadovoljstvo in radost v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Začenja se za vas obdobje spopadov. Vašim željam in ambicijam bo zadoščeno. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zagotovljen je izreden uspeh za vse, ki se ukvarjajo z nadrobno trgovino. S svojim iskrenim navdušenjem boste prepričali vse. RAK (od 22.6. do 22.7.) Prišlo bo do zapletljajev, toda položaj boste vendarle rešili. Upoštevajte občutljivost ljubljene osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte utrditi svoj ugled. Prijeten večer z dobrimi prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugledna osebnost vam bo ponudila svojo pomoč, ki je vi nikakor ne zavrnite. Neko čustvo se stalno krepi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svojem delu ne boste naleteli na težkoče. Pazite, da bi se spor z ljubljeno osebo ne zaostril. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne ukvarjajte se z vprašanji, ki vam ne zagotavljajo nobene perspektive. Ogibajte se nepotrebni za- Eichmanna. Zgodilo se je drugače. Argentinci so prišli s svojimi .argumenti’, češ da Mengele ni zločinec, pač pa le politični preganjanec. In še več takih neumnosti so nam skušali natvesti. Potem nam ni kazalo drugega, kot da smo sami prišli po Eichmanna. saj bi ga nam Argentinci ne bili nikoli izročili.)) VPRAŠANJE: «Po svetu se mnogo govori in piše, da naj bi nacistični zločinci po 8. maju 1965. leta v Zahodni Nemčiji in Avstriji zastareli?* Na to vprašanje je ing. Wiesen-thal vprašal, kako je s to zadevo v Jugoslaviji in dobil odgovor, da takšni zločini v Jugoslaviji ne bodo zastareli in nato je ing. Wiesenthal rekel: «No, hvala bogu, toda jaz sem trdno prepričan, da tudi v Zahodni Nemčiji in Avstriji tak zakon ne bo sprejet. Zastaranje nacističnih zločinov bi pomenilo nov in velik zločin proti vsemu človeštvu. Le kako naj bi to pustili, da bi se ljudje, ki so pobili na deset in stotisoče ljudi, svobodno in mirno sprehajali po svetu? Morda sem se celo napačno izrazil, ko sem dejal ,ljudje. ki so pobili...’, to namreč sploh niso bili ljudje. Bile so pošasti, ki so imele le povsem slučajno človeško podobo, sicer pa niso z ljudmi imele nič skupnega. Ne pozabimo, da je na prostosti še nekaj tisoč zločincev. Samo v Ostvieczinu se je v letih obstoja tega grozotnega taborišča izmenjalo več kakor 6000 esesovcev, od tega pa jih je bilo doslej poimensko znanih le 900! Fodobnih primerov je kajpak še več. Nedolgo tega sem v Pragi videl vojni dnevnik (Kriegstagebuch) esesovske divizije ,Das Reich’. Na 6000 straneh so med drugim opisani zločini, za katere velik del javnosti sploh ni vedel. In vsi ti zločinci naj ostanejo nekazno-vani?» Spacal v Torbandena Bilo je pričakovati, da bo nova umetniška galerija .Torbandena*, katere vodstvo si je prevzelo nalogo, prirejati le visoko kakovostne razstave, po razstavah Zigaine in Chagalla, predstavila tržaškemu občinstvu njima enakovrednega domačega umetnika. Izbira je padla na Lojzeta Spacala, ki je pravkar z uspehom zaključil svoje sodelovanje na mednarodni razstavi grafik v Bielli s prodajo sto listov vsem znanih barvanih lesoreznih tiskov, namenjenih za razne muzeje sveta. Tudi na tej novi razstavi ima Lojze . Spacal, poleg starejših tiskov, tudi nekaj najnovejših primerov. Vendar pa nam tokrat obilneje predstavlja svoja čisto slikarska dela, ako se lahko tako izrazimo o njegovem posebnem načinu sestavljenega likovnega u-stvarjanja, v katerem igra pomembno vlogo razburjenje in tehtna izbira primernih kosov starega lesa, ki tvori podlago, kot bi to sicer tvorilo platno, za sprejemanje Spacalovih prefinjenih barvnih občutij zelo skladne dognanosti. Oljnata slika na platnu je tu le ena. Je to velika podoba «Predmestne hiše», ki vsebuje vse odlike Spacalovega slikanja iz predzadnje dobe, se pa ne ujema več tako enovito z ostalimi deli. Je iz leta oseminpetdesetega in tako najstarejše delo na tej razstavi poleg enega primera Krasa, izvedenega pa že v obarvanem lesu. Najnovejša podoba, ako ne upoštevamo tiskov, je lanskoletno n Mesto ponoči*. Pričujoča razstava je predvsem zanimiva zaradi tega, ker nam podaja najboljše Spacalove ustvaritve iz zadnjih šestih let, pa čeprav v omejenem številu, ki je pogojeno v ne preveč prostornem razstavišču. Nekaj del, kot podolgovato »Mesto v ogledalo» in pa «Istrsko mesto*, smo že opisali o priliki prejšnjih Spacalovih razstav. • So pa tu tudi prvič javno razstavljene slike. Ena takih se zlasti odlikuje po ne tako običajni tematiki Spacalove likovnosti. So to «Zeleni grmi*, v katerih enako spretno izkorišča obarvane žlebo-tine in utore razpadajočega lesa za podajanje žive rastline, kot jih sicer v drugih uporablja za ruše-vinaste zidove. Spacalova posebnost so odrabljene matrice lesorezov, ki obarvane večkrat nad-kriljujejo same tiske, za katere so bile uporabljene. Les je tvoril pri Spccalu vedno bistvenost u-metniškega navdiha. Vendar pa je važno pri Spacalu, da kljub njegovi izvežbani virtuoznosti umetniške obdelave lesa, ki vzlic siceršnjemu mojstrstvu, ravno v upodabljajoči umetnostni panogi kaj rada vodi v maniro in ponavljanje, se kaj takega pri Spacalu zaenkrat še ne opaža. Sedem slikarjev v «La Bora» V galeriji .La Bora* je umetnost ljubeči javnosti na vpogled dobro vsk\anjenih štirinajst po dob sedmih slikarjev. Od teh nam je nova edinole Milančanka Tiziana Fantini, kateri se pozna, da ima dobro šolo. Njeni oljnati podobi «Poroka* in »Plesalka* sta stvarno predmetni in jasno izri-.sani, a togo zasnovani kot plod potrpežljvosti, vendar pa dovolj slikarsko zanimivi, da pritegnejo gledalčevo pozornost. Po živahnosti in utripanju barv se odlična Rosignanova .Jesen* že približuje višini Devettovih šopkov cvetlic, od katerih sta zla- sti manjši olji po svoji neposrednosti pristen izraz Devettove barv-nosti. Tudi Guacci je gotovo za to razstavo namenoma prihranil dva mala bisera, olji *Sukno* in Pa «Perzijska preproga*, da bi se sedaj tudi tu, enako kot na nedavni osebni razstavi, najuspešnejše predstavil. Sormani slika bolj poredkoma tihožitja. Toda, ko se jih loti, jih dovrši z isto vestnostjo, kot slike stavbnih krajin. Poleg tega Pa obe tihožitji s starinskimi budilkami, leščerbami in petrolejkami, izžarevata neko toplino, ki sliči tihi ljubezni do doma njegovih dedov iz let brezskrbno srečnega otroštva. Iz svojega bisernato barvnega sveta se tudi tu ne oddaljuje Renato Daneo. Njegovi dve navidezno brezoblični olji, ki sta sicer mali, a barvno prenasičeni do iskreče razžarjenosti, podajata poglede okrog Lošinjskega otbka. Bolj sprejemljivo umirjeni v barvah pa sta tokrat pokrajini • Vzdolž reke* in .Bele hiše*, kot nam jih podaja Coletti, ki je sicer bil nekdaj barvno pestrejši in ostrejši v obrisih. m * • Vidno je, da so mirno in brez posebnega notranjega napora nastale slike, ki jih raztsavlja v Občinski galeriji Marina Flaugnat-ti, tako pač, tisto naravno, kot se slikarki prikazuje nje okolje. Vendar pa se prehladno in s pridržano domišljijo približuje ponazorjenim predmetom in stvarem. Razživi se edinole, če čuti do njih močno ljubezen. Verjetno zato je dobro uspela velika slika njene matere in deklice v rožasti obleki. Sicer pa se Flaugnattijeva raje predaja barvnemu sanjarjenju kot ga vidimo v vrsti malih olj z morskim razstlinstvom in pa v prizorih iz tržaškega in mo-nakovskega akvarja. MILKO BAMBIČ Munificirana trupla 500 vojakov SANTIAGO (Čile) 22. — Čilski tisk je sporočil, da so v pokrajini Atacama na področju severne Bolivije odkrili mumificirana trupla 500 vojakov, ki so padli leta 1880 v vojni med Čilom in Perujsko-bolivijsko federacijo. Trupla so odkrili vojak},, 1?} so pri nekih vojaških vajah kopali jarke. Niso ostala popolnoma ohranjena le trupla in uniforme teh 500 vojakov, pač pa so popolnoma ohranjeni tudi njihovi osebni dokumenti, tako da je možna identifikacija vseh vojakov, ki so padli v vojni pred 84 leti. K temu je verjetno pripomoglo dejstvo, da je v terenu, kjer so jih nekoč pokopali, zelo veliko solitra. Umrl je Van Veehten NEW York, 22. — Ameriški romanopisec in fotograf Carl van Veehten je včeraj umrl v New Yorku v starosti 84 let. Van Vech-ten je bil eden prvih Američanov, ki je odkril nočno in umetniško življenja Harlema. Napisal je med drugim roman »Nigger Heaven* in iz lastnih sredstev pomagal črnskim umetnikom in- pisateljem. Bil je tudi med tistimi, ki so predstavili svetu Gershwina. Toliko o Van Vechtenu kot pisatelju in dobrotvoru. Kot fotograf pa se je Carl Van Veehten lahko pohvalili, da je napravil fotografije mnogim znanim osebnostim, kot na primer slikarjema Matis-su in Salvadoru Daliju, pa tudi Williamu Faulkneru, Billie Holli-day in drugim. SJ7 SREDA, 23. DECEMBRA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 S. Martelanc: »Božiču naproti«; 18.15 Umetnost; 18.30 Fran Gerbič; 19.00 Pianist George Russell; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Znani motivi; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; v odmoru: Iz pesniških gajev; nato: Večer v Las Vegasu; 22.45 Melodije. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Smareglia: «Istrska svatba«, 3. dejanje; 14.10 Skladbe tržaških skladateljev; 14.20 Potovanje na Orient; 14.30 Božične pesmi. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Zabavna glasba; 14.55 Slov. narodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Harmonikarski ansambel «Kajuh»; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester RTV Ljubljana; 22.40 Dvofakov tercet za dve violini in violo. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Chopinove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.55 Lahka glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Harfistka G. Verda; 17.25 O violončelistu C. Oblachu; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.30 Viozzijeva opera «11 sasso pagano«. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje M. Abbate; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Kvartet Cetra; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 15.00 Ital. plesi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.50 Pesniki s plošč; 21.10 Glasba v večeru. III. program 18.30 Likovna umetnost; 18.45 Ghedinijeva fantazija; 19.00 Pisatelj lija Ehrenburg; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartova sonata K. 379; 21.30 Z glasbenih festivalov; 22.25 Michelangelo. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 ženski zbor KUD France Prešeren iz Kranja; 9.25 Domači pele mele; 9.45 Solisti; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Beneški fantje; 12.30 Iz Verdijevih oper; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Mladi pevci; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Tenorist Anton Dermota; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Akademski pevski zbor iz Beograda; 20.20 Ansambel J. Kampiča; 20.40 C. Oeff: »Mesec«; 22.10 Godala; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Ital. televizija 8.30 šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.00 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV razprave: Trinajsta plača; 19.50 Teden dni v parlamentu; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zaključno srečanje «Neapeelj proti vsem«; 22.15 Skupno življenje; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 H. Foote: «Ritorno a Bountiful«; 23.15 športne vesti. Jug. televizija 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Filmi za otroke; 18.00 Slike sveta — film; 18.25 Obzornik; 18.45 S kamero po Aziji; 19.10 Glasbene marginalije; 19.45 Cikcak: Dedek Mraz; 20.00 Dnevnik; '20.30 Pesmi Jožeta Udoviča; 20.40 Deset zadetkov — quiz; 21.40 Kulturna tribuna; 22.10 Preporodovci pred sodiščem; 22.30 Obzornik. — 4 — 23. decembra 1964 Nfl PODLAGI SKlEPfl PONEDELJSKE SKUPŠČINE KMETOV Delegacija kmetov iz Štandreža včeraj pri županu zaradi zakona 167 Zahtevala je nove lokacije za ljudsko stanovanjsko izgradnjo, ki ne bi povzročile škode kmetom V ponedeljek zvečer je bila v Atandrežu skupščina neposrednih obdelovalcev, ki jo je sklicala pokrajinska Kmečka zveza. Sestanek je bil v dvorani prosvetnega društva, udeležilo pa se ga je veliko število kmetov. Vodila sta ga pokrajinski tajnik Kmečke zveze Ma-rizza in deželni odbornik Kmečke »veze Jože Jarc. Sklicali so ga z namenom, da se pogovorijo o nadaljnjih ukrepih proti izbiri štan-dreške zemlje za ljudsko stanovanjsko izgradnjo. Po zadnji seji občinskega sveta, na kateri se je pokazalo, da občinski odbor ne namerava sprejeti prizivov, je postalo očitno, da kmetje ne morejo ostati križem rok, ampak da morajo napraviti vse, kar je v njihovi moči, da najvišje občinske predstavnike prepričajo o nesrečni opredelitvi občine, ko se polašča štandreških njiv in vrtov za stanovanjsko izgradnjo, ki jo je mogoče započeti drugje brez škode za kmetijstvo. Na kmečki skupščini so izbrali veččlansko delegacijo, ki je včeraj dopoldne odšla h goriškemu županu dr. Gallarottiju: vodil jo je tajnik Kmečke zveze Bruno Marizza. Predstavniki kmetov so župana opozorili na gmotne posledice, ki bi jih povzročila zasega zemlje v fetandrežu, ter predlagali, naj se občinski svet opredeli za področje v Ločniku, kjer je dovolj zemlje, ki ni rodovitna, za gradnjo ljudskih hiš po zakonu 167 Razvila se je živahna diskusija, med katero so kmetje opozorili župana, da bi se v primeru sprejema prizivov v občinskem svetu ustvarilo popolno soglasje med posameznimi skupinami, kar bi podkrepilo akcijo, ki naj bi jo občinski predstavniki nadaljevali pri osred- llllllliuaiilllliiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiii IZ TR2ICA Lep jubilej V krogu svoje družine praznuje danes svojo 80-letnico Ferfolja Jo-sipina poročena Peric. Slavljenka izhaja lz znane Ferfo-ljeve družine iz Doberdoba. Leta 1906 se je poročila z Mihaelom Peričem, kateremu je rodila 11 otrok, od katerih živijo še 4 sinovi in 3 hčerke. Prva svetovna vojna jo je iz Doberdoba pregnala v begunstvo, od koder se je srečno vrnila v domače kraje in se z družino naselila v Tržiču. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla; z možem vred je morala med internirance v srednjo Italijo, a usoda ji je tudi tokrat bila mila, da se Je srečno vrnila med svojce. Zaradi svojega plemenitega in veselega značaja in dobrosrčnosti je zelo priljubljena in cenjena ne samo v domačem kraju temveč povsod, kjer jo poznajo. želimo ji, da bi doživela še mnogo takih rojstnih dni skupno s soprogom in družino v sreči in zadovoljstvu. njih oblasteh v Rimu, da se izberejo primernejše lokacije za rezidecial-ne cone. župan je pristavil, da obstaja možnost izglasovanja sklepa v občinskem svetu, po katerem bi zgradili ljudska stanovanja po zakonu 167 v Ločniku, čim bodo osrednje oblasti razvezale te kraje vojaških služnosti, ki jih bremenijo sedaj. Kmetje s takšnim predlogom niso bili zadovoljni, ker se zavedajo počasnosti, v večini primerov pa ne-gibnosti v stališčih osrednjih oblasti do vojaških služnosti v naših krajih. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v drugi polovici meseca novembra 608 meničnih protestov, od tega 245 v Gorici, 191 v Tržiču, 61 v Ronkah, 21 v Krminu, 16 v Gradiški, 12 v Škocjanu, 8 v Zagraju, 6 v Štarancanu, 5 v Marianu, 5 v Gradežu, 4 v Doberdobu, 3 v Fo-glianu Redipugli, 3 v Medeji, 22 v Romansu, 3 v Turjaku ter po enega v Villessah, št. Petru ob Soči in šlovrencu. VČERAJ V BLIŽINI VILLESSE Zaradi močnih žarometov kolesar zavozil v jarek , Zaradi zloma noge in roke so si zdravniki pridržali prognozo Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj ob 17.30 pripeljali na or topedski oddelek goriške civilne bol nišnice v Ul. Vittorio Veneto 50 letnega Ermenegilda Zambonija, de lavca iz Krmina, ki se je ponesre čil med vožnjo s kolesom proti do mu. V bližini novega železniškega mosta, ki ga gradijo na cesti med Gradiško in Villessami. ga je z močnimi žarometi zaslepil avtomobil, ki je prihajal z nasprotne strani. Kolesar je zaradi tega zapeljal v poldrugi meter globok jarek ter si zlomil desno piščal v gležnju in levi Komolec ter se opraskal po okončinah; zdravniki so si pridržali prognozo. HiiiiMiMimiiiHiiiMiitiiiiiiiiriiiMiiMiiiiiiiiiiiiiMiMniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimniminiMiiiiiniHiiiirniiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii V SOBOTO V KLUBU «S. GREGORČIČ» Predavanje «Qd Triglava do 0hrida» navdušilo goriško občinstvo Predavatelj dr. Avčin iz Ljubljane je v besedi in sliki zelo lepo prikazal lepote matične domovine Slovensko planinsko društvo v Gorici je hotelo zaključiti svoje letošnje delovanje še s planinskim predavanjem in je v ta namen povabilo v Gorico znanega slovenskega planinca m ljubitelja narave dr. Franceta Avčina. Predavanje je bilo v soboto zvečer ob 20.30 v dvoranici kluba «S. Gregorčiču v Gorici, na Verdijevem korzu, ki so jo za to priliko člani SPD in simpatizerji napolnili do kraja. V predavanju z naslovom «Od Triglava do Ohridas je predavatelj z izbranimi besedami m z občutkom govoril o lepotah Slovenije in Jugoslavije na splošno s posebnim ozirom na lepote obmorskih krajev ob Jadranu. Predavanje je bilo opremljeno z nekaj sto odličnimi barvnimi posnetki, ki so lepo prikazali najbolj značilne lepote naše matične domovine. Dr. Avčin, ki je sam Primorec, je že takoj v začetku navezal stike s poslušalci in jih držal pozorne vse do konca. Prikazal je najprej slovenske gore ob sdverni meji, Karavanke in Kamniške planine, nato je krenil preko Hrvatske na jug in se potem ob obali vračal preko Dubrovnika in Dalmacije, pa preko Plitvic v Julijske Alpe do očaka Triglava, ki ga je prikazal z vseh strani. Zlasti so bili zanimivi posnetki z dalmatinskih otokov in med njimi znamenita modra jama, ki je mnogo lepša kot tista na Capriju, čeprav še nima njenega slovesa. Predavatelj, ki ima tudi sam pisateljsko ali morda celo pesniško žilico, je med posameznimi prizori citiral tudi odlomke iz Cankarja, Gregorčiča, Zupančiča in drugih slovenskih pesnikov, ko opisujejo ali opevajo lepote naše zemlje. Vse to je bilo tako lepo povezano v eno samo zaokroženo celoto, polno lepote m ljubezni do krasot naše domovine, da so bili poslušalci edini v tem, da že zlepa niso slišali tako lepega planinskega predavanja in jim je poldruga ura minila, da se niso niti prav zavedli kdaj. Med občinstvom je bilo tudi precej mladine, ki se je po predavanju zgrnila okrog predavatelja in ga prosila, naj se kaj kmalu zopet vrne med nje, kar je dr. Avčin tudi rade volje obljubil, ko bo zopet nanesla prilika. Povedal je tudi, da je predaval o isti temi že tudi po drugih državah; pred- vsem pa v Nemčiji, Švici in Fran- nekaj policistov s kvesture. Ko so ciji. V Monakovem na Bavarskem j policisti prišli tja, so našli na spre-je imel pri takem predavanju kaj j jemnem oddelku močno pijano žen-1200 poslušalcev, v nekem drugem | sko. za katero so ugotovili, da je Ribijevi avtobusi za božične praznike Za božične praznike bo za Ribije-ve avtobusne proge veljal naslednji vozni red: V petek, na božič bodo redno vozili po nedeljskem voznem redu mestni avtobusi v Gorici in na progi Gorica-Milan; na progi Gorica-Gradiška-Tržič bo tudi veljal nedeljski vozni red. Na vseh drugih progah avtobusi na božič ne bodo vozili. V soboto, na Štefanovo, bo za vse avtobuse v veljavi nedeljski vozni red. nemškem mestu pa je moral pre davanje ponoviti in vsakikrat je imel po okrog 200 hvaležnih poslušalcev. Zadnja pot Wande Ipavec Včeraj popoldne so na glavnem pokopališču ob Videmski cesti v Gorici položili v prerani grob učiteljico Wando Ipavec, por. Grgič. Žalni sprevod je v prvih popoldanskih urah krenil izpred mrtvašnice civilne bolnišnice v Trstu. Od pokojne učiteljice so se poslovili vsi njeni kolegi in šolski ravnatelji na čelu z ravnateljem slovenskih osnovnih šol na Tržaškem g Boletom. Pred krsto so peljali številne vence svojcev in stanovskih tovarišev, za njo pa so se z avtomobili peljali najožji sorodniki ter številni prijatelji. Krsto so po blagoslovu v goriški stolni cerkvi odpeljali na glavno pokopališče, kjer so jo položili v grob, kjer počiva njen oče. Od pokojnice so se v Gorici poslovili številni učitelji in učiteljice, profesorji, šošolci in prijatelji. Silvano Braida podlegel poškodbam V goriški civilni bolnišnici je prejšnji večer okrog 23.30 podlegel poškodbam 26-letni Silvano Braida iz Gradiške, Ul. Palmanova 11, ki ga je predsinočnjim zvečer povozil pr! zadnji hiši v Marianu s svojim avtom Ford Anglia 29-letni Ennio Gherghetta iz Tržiča, Ul. Marzio Moro 48. Kot smo že včeraj poročali, je hotel Braida spraviti v pogon svojo lambreto. ko je avtomobilist privozil od zadaj in ga podrl; prizadejal mu je hude poškodbe, med drugim prebitje lobanje in zlom leve noge. Pijana mati zanemarjala otroka Včeraj zvečer okrog 18.30 ure so poklicali v goriško civilno bolnišnico 33-letna Vincenza Vogrig po rodu iz občine Srednje v Beneški Sloveniji, ki pa stanuje sedaj v Gorici, Ul Faiti 46. S seboj je imela štiriletnega sina Alberta. Ko so policaji izvedeli, da je pustila doma samega komaj rojenega otroka, so takoj šli na dom. Ker sc našii vrata zaklenjena, od znotraj pa je bilo slišati otrokov jok, so jih s silo odprli in policijska asistentka je takoj prevzela oba otroka, Alberta, ki je bil v bolnišnici z materjo, ter novorojenčka in ju izročila v varstvo ookrajinskemu zavodu za najdenčke. Malomarno mater pa je policija aretirala in vložila proti njej ovadbo zaradi pijančevanja in zanemarjanja osnovnih družinskih dolžnosti. Trčenje vozil v Ul. Diaz Na križišču Uuc Diaz in Gadoma sta se včeraj zaletela avtomobilist z Pordenona dr. Giancarlo Bertoili, ki je vozil avto «innocenti», ter 20-letni Giuseppe Lo Giudice iz Ul. Oberdan 6. Nesreča se je pripetila zaradi kršenja prometnih predpisov. Prometna policija, ki so jo poklicali na kraj nesreče, je ugotovila samo poškodbe na vozilih. VERDI. 17.00: «Scusa, me lo presti tuo rnarito?«, Rommy Schneider in J. Lemon, ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «La gatta con la fru-sta», A. Margret in J Forsit.e. a-meriški čmobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan MODERNISS1MO. 16.00: «Super se xy 64a, barvni kinemascopski do kumentarni film; mladini pod 18 letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: »Valanga gialla«, R. Carlton in A. Louse, ameriški črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «In ginocchio da te<>, G. Morandi in L. Efri-kian, čmobeli italijanski film, predstava ob 21.30. Za pokal treh Benečij v Gorici za dom prva Tekma S TEKMECI OLIMPIJE Nocoj ob 20. uri povratna tekma Prejšnjo nedeljo se je s tekmo Audax-Libertas začelo tudi v Gorici tekmovanje za pokal treh Benečij. Prvi dvoboj se je zaključil z zmago Audaxa z 2:1. Največje zanimanje je seveda vladalo za spo. pad slovenskih goriških ekip Doma in Olimpije. V prvem setu, ki je potekal več ali manj v znamenju izenačenosti, DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO-FOLETTI na Travniku št. 14, tel. 2972. je zmaga pripadla z minimalno razliko 15:13 Olimpiji. V drugem nizu so se igralci Doma zbrali, kar jim je prineslo zmago za razliko 15:11. V tem delu igre sta se najbolj odlikovala Robert Terpin, ki je uspešno tolkel marsikatero žogo in Žezlin Viljem, ki je pokazal izredno dobro prstno tehniko. Tretji set pa se je prav tako zaključil z zmago Doma in sicer v razmerju 15:12. Ta dvoboj se je tako zaključil z 2:1 v korist odbojkarske šestorke Doma. Lahko rečemo, da so se v tem spopadu najbolj izkazali tolkači, medtem ko so podajači včasih negotovo dvigovali žoge. Obramba pa iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii mi iiiiiM mi iiiii iiiimn nuli milili Pri Jamljah je zavozil s ceste Sinoči nekaj pred 18. uro se je odpravil 21-letni Pasquale Speran-za iz Gorice Ul. Garzarolli 48 z očetovim avtom fiat 1100 skozi Dol proti Trstu. S seboj je vzel tudi 15-letno Clotilde Andaloro iz sesljan-ske družine, ki stanuje sedaj v Gorici Ul. Rabatta 10. Na zloglasnem ovinku smrti pri Jamljah pa je Speranza iz neznanih razlogov zavozil s ceste in oba potnika sta bila pri tem ranjena. Poklicali so avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so ugotovili, da se je Speranza le malo opraskal po obrazu, rokah in nogah ter so mu nudili pomoč. Njegova sopotnica pa se je udarila v ledja, in ker čaka otroka ter je že v sedmem mesecu, so jo pridržali za tri dni na zdravljenju. je bila tu pa tam, predvsem zaradi neizkušenosti posameznih i-gralcev, negotova in je pokazala več pomanjkljivosti. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: DOM — Devetak, Terpin R., Lavrenčič, Gergolet, Pelizzo, Cej, žezlin, Nanut, Maiotto, Vižintin in Plesničar. OLIMPIJA: Sušič, Legiša, Prinčič, Valentinčič, Cemic, Terpin M., Pavlin in Rutar. Nocoj ob 20. uri bo v telovadnici na Trgu Medaglie d’oro povratna tekma Dom . Olimpija. NOCOJ NA STADIONU «PRVI MAJ» Odbojkarsko srečanje ženskih ekip Bora in Poreča Nocoj bo ob 20.30 v telovadnici stadiona «Prvi maj» na Vr-delski cesti zanimivo odbojkarsko srečanje ženskih šestork Bora in Poreča. __________KOŠARKA___________ 26. JANUARJA 1965 ITALIJA-JUGOSLAVIJA MILAN, 22. — Italijanska košarkarska zveza je določila, da bo domača reprezentanca igrala tekmo z Jugoslavijo 26. januarja prihodnjega leta v Milanu. ♦ * * MONTEVIDEO, 22. — Izvršni svet zveze urugvajskih košarkarskih sodnikov je prejšnjo noč sklenil, da zaradi nasilja, ki vlada na igriščih, sodniki ne bodo sodili nobene tekme več. Ta sklep so bili urugvajski sodniki prisiljeni sprejeti, ker je prišlo v zadnjem času do številnih napadov s strani gledalcev. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,6 stopinje ob 12.30, najnižjo 1,8 stopinje ob polnoči, povprečne dnevne vlage je bi. lo 65 odstotkov. SMREČICE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniii n iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||II||l||l||,|,,,,1,1,1,lll|lllll|l|||MM(|IM(l||M||||iiii PRVENSTVO 1. KOŠARKARSKE MOŠKE LICE V Gorici obe točki za bolonjski Fiders Tudi tokrat za favorite celotni izkupiček Ko smo se usedli pred televizijski ekran, smo bili prepričani, da nam bo tekma med Simmenthalom in Fonte Levissimo nudila veliko užitka. Po petih minutah igre pa je bilo jasno, da letošnja Fonte Levissima, kljub zmagi nad Knorrom in doprinosu odličnega pivota De Simonija ni na tehnični višini preteklih sezon. Petero utrujenih igralcev brez jasnih idej o modemi košarki se je «kotalilo» po igrišču ir. se prebudilo le v zadnjih minutah, ko so naveličani gledalci že odhajali. V tistih po- > Travnik sc je spremenil v umetni gozd. Na njem je na stotine drevesc, ki jih meščani hitijo kupovat, da bi si za praznike okrasili stanovanje. Cene so približno takšne kot lansko leto, le kupci sp precej izbirčni, morda bolj kot lani. Blago pa je dovolj dobro, da jim morejo prodajalci ustreči slednjih trenutkih pa so atleti iz Cantuja pokazali česa so zmožni. Vendar je bilo pet minut premalo da bi izbrisali težak negativni vtis, ki ga je pustila njihova prejšnja igra. Simmenthal ni pričakoval, da bodo gostje igrali tako podrejeno vlogo. Zato je previdno stopil na Igrišče in ko je opazil nezmožnost nasprotnikov, se je odpovedal o-brambni igri ter pridno polnil koš, tako da si je do zaključka nabral preko 80 točk. Ignis si je zagotovil zmago-, In seveda obe točki že na sobotnem nastopu, tako da je v nedeljo le s pritajenim upanjem čakal, da bi Simmenthalu spodrsnilo. Knorr je v prvem polčasu dolgočasil svoje navijače z zaspano igro. V drugem delu tekme pa so bolonjski atleti postali znatno bolj podjetni in so si z lepimi, naglimi in predvsem učinkovitimi napadi nabrali v dvajsetih minutah točno 56 točk: skoro tri točke na minuto. Beneška Reyer, pred mnogimi leti kraljica na košarkarskih igriščih, in letos spet v prvi ligi, še vedno zelo častno brani svoja domača tla in ne prepušča točke nobenemu gpstu. V nedeljo so tam ugasnila upanja petorke iz bližnje Padove. Veliko gledalcev je prišlo tudi iz Padove, da podpre svojo petorko na tujih tleh. Zato sta imeli ekipi skoro enako veliko navijačev, kar je znatno pripomoglo k temu, da je bila tekma izenačena in borbena od začetka do samega zaključka. Domačini pa so tudi v tako težkih pogojih pokazali izredno borbeni duh in si zagotovili novo prestižno zmago. Kaj zmorejo igralci in kaj lahko stori trener za zmago svoje ekipe je pokazalo srečanje v Livornu. Domači trener, stari maček, ki je s tehnično slabšimi atleti že večkrat presenetil in porazil petorke z najbolj bleščečimi imeni, je ukanil tudi milansko moštvo AlTOne-sta. V prvem polčasu je Formigli poslal na igrišče svoje šibkejše atlete, ki so pričeli tekmo z ne-vzdržljivo visokim tempom. Gostje so sicer razmeroma gladko zajezili domače naskoke, vendar so pri tem požgali veliko svojih energij-V drugem delu tekme, ko je vstopila boljša domača petorka, so mo. rali gostje kljub prednosti, prepustiti pobudo in nato še vodstvo li-vornski ekipi, ki je pod vodstvom Cosmellija nezadržno napadala njihov koš. Domačini so nabrali V tem delu kar 51 točk: levji delež pritiče s 25 realizacijami Cosmel-liju. Kljub nastopu na lastnih tleh j* morala Goriziana prepustiti zmago novincu prve lige, bolonjskemu Fidesu. Bolonjčani so se izkazali kot zelo bojevita ekipa, ki zna spretno izkoristiti vsako negotovost ali spodrsljaj nasprotnikov. Soški atleti so bili preveč nervozni, da bi bili kos nasprotnikom. Gostje so jim ušli že v samem začetku tekme in domačini so bili prisiljeni na stalno zasledovanje, kar jih je še bolj spravljalo s tira in jim ni dopuščalo sproščene igre. I. PATRIZIO •Simmenthal-Fonte Levissima 82-55 "Knorr-Stella Azzurra 89-58 Fides Bologna - ‘Goriziana 67-63 •Libertas Livorno-AlTOnesta 79-66 *Reyer - Petrarca 77-73 •Ignis . Libertas Biella 76-62 LESTVICA Simmenthal 4 4 0 314 212 8 Ignis Varese 4 4 0 275 228 8 Fides Bologna 3 3 1 321 329 7 Knorr Bologna 4 2 2 281 242 6 Reyer Venezia 4 2 2 317 307 6 AlTOnesta Milano 4 2 2 279 285 6 F Leviss. Cantu 4 2 2 265 281 6 Goriziana 4 1 3 263 291 5 Stella Azzurra 4 1 3 239 273 5 Libertas Biella 4 1 3 255 291 5 Petrarca Padova 4 1 3 267 303 5 Libertas Livorno 4 1 3 154 288 5 Današnje tekme Simmenthal - Reyer Venezia, Pe' trarca Padova . Goriziana, Fides Bo-logna-Ignis Varese, Libertas Biella-Knorr Bologna, Stella Azzurra Ro-ma-Libertas Livorno, Fonte Levissima Cantii-AirOnesta Milano. FRANCE BEVK 3. MLINI ŽIVLJENJA In naj kmalu pošljejo kaj denarja... Ko je prisopihal vlak in ao se moški stlačili v vozove, se ženske niso več vzdržale joka. Pavle je slonel na oknu in se pogovarjal z očetom. Ferjan se Je oziral po Franci, ki so ji oči uhajale zdaj k očetu, zdaj k Lipetu. Ta je z rjavim, košatim šopom las nad čelom in s širokim obrazom strmel vanjo. Zdaj pa zdaj ji je vrgel kako besedo, dekle mu Je kratko odgovarjalo. Gmajnar se je oziral po ljudeh. Oči so se mu tako ostro uprle v Ferjana, da je ta umaknil pogled. «Ta te bo še požrl z očmi,» je rekel hčeri. «Kdo?» je vprašala Franca, se ozria, zagledala Ferjana in zardela. Tudi Ferjan je zardel od sramu in srda. Vlak je izginil za prvim ovinkom, Plečar in sin sta se vračala domov. Oče je bil tih kot vselej, kadar je bil ganjen. Pavletov odhod mu je šel do srca. Ferjan je z očmi spremljal Franco, ki je hodila pred njima. Prehitela sta jo. «Ali prideš v nedeljo v Meline?» jo je Ferjan tiho vprašal, ko sta bila tik nje. «Ne.» «Prideš,» je rekel fant. Franca je molčala. Bila je rahlo užaljena. To ni bila struna, ki bi našla odmev v njenem srcu. Saj je razumela, a prav to jo je tudi plašilo. V tistem trenutku si je zaradi Lipeta očitala nekatero rahlo misel, ki se ji je ob pogledu na Ferjana kdaj dotaknila duše. Ferjan je bil nejevoljen nase, na dekle in na dež, ki je začel rositi. Zahotelo se mu je pijače. Upal je, da ga bo oče povabil v gostilno, a je s ceste zavil na stezo, ki je peljala v breg. Ferjan ga je gledal v široki hrbet, v rdeče lase, ki so mu uhajali izpod klobuka. Mož je stopal, kakor da neko misel srdito pribija na stezo. Natlačil si je pipo in se ustavil, da si jo je prižgal. Puhnil je oblak dima in se ozrl po sinu. «Ferjan, to bi ti rad rekel,« mu je trdo zapel glas, «da zate še ni čas za ženitev.« Sin se je zmedel. «Kdo pa misli na to?« «Potem pa ne mešaj dekletom glav,« je oče pribil vsako besedo. «Ne misli, da sem slep. Star postajam, res, a ne brljav...« Ferjanu je vsa kri udarila v lica. «Pošaliti se vendar smem.« «Poznam take šale,« mu je oče presekal besedo. (tPlečar-jevi nikoli nismo poznali takih sal,» je pristavil ob spominu na svojo mladost. «Nikoli! Razumeš? In zdaj nič več o tem!« Stopal je dalje. Ferjan je molče hodil za njim. Bilo je prvič, da mu je oče govoril tako trde besede. Ni se mu upal ugovarjati. 3 Na sejmu v Melinah se je zbrala cela reč fantov in deklet. Ko je Ferjan po maši zagledal Franco, se je od prešernosti glasno zasmejal. «Prideš,» ji je bil rekel in ona je res prišla. Smeh je razumela, zato jo je užalil. Fant je bil za hip prepa- den nad njenim mrzlim pogledom. Stopil je k stojnici in ji kupil tablico iz strdenja z napisom, ki je govoril o ljubezni. Kupil ga je tudi Lenki. Franca daru ni odklonila, vendar je hotela na mestu domov. «Nisem nameravala ostati,« je rekla. «Samo za trenutek. Saj je z nama tudi Lenka.« Lenka je tisti dan prvič stopila med dekleta. Proseče je pogledala Franco. Ta se je vdala. Molče so šli skozi vas. če bi ne bilo Lenke, bi se Ferjan ne upal tako javno kazati z dekletom. Vedel je, da se plaši pred njim, a ga hkrati ljubkuje njena tiha misel. Bil je kot vihar, ki vse podira pred seboj. A ona je bila po svoji mehki nravi kot obet njegovim temnim gonom, ki jih je sam pri sebi ovijal v sladke misli in mameče besede. Da se mu je zdaj umikala, a zdaj zopet približevala, ga je še huje drastilo. Na očetove besede je pomislil le za trenutek, že je pozabil nanje... Fantje in dekleta iz Smrečja in Potoka so zasedli gornjo kamro v gostilni. Fantje — v večini sinovi kmetov, zakaj bajtarski so bili po svetu — so posedli okoli dolge mize, pred njimi so stale steklenice in kozarci. Dekleta niso prisedla. Slonela so ob steni, ob omari, ob oknih. Fantje so jim ponujali vina in kose potice. «Zrasle bi še rade, zato ne prisedejo,« so govorili, «Preveč gredo v širino.« «Ne pij tako po kapljicah, saj ne peče.« «Ali mi ne privoščiš, da se mi je zaletelo?« Beseda sem, beseda tja — vsaki je sledil smeh. Ferjan je ponujal Franci in Lenki, ki sta sloneli ob predalniku. Prišel je godec, sedel na okno, podvil eno nogo pod-se in nategnil harmoniko. Fantje so naredili prostor za ples. «Franca!» je stopil Ferjan do dekleta. «Saj ne znam.« Tako je rekla samo zaradi lepšega. Plesala je. Mimo so letela okna, vrata, omara, Lenka. Pozabljala je na dom, na oče- ta, na Lipeta, na vse... Bila je vsa povezana s trenutkom užitka, s fantom, ki jo je držal v rokah in ji govoril besede, ki so mu prihajale iz rahle vinjenosti, med godbo in cepetanjem nog. Ni jim prav verjela, vendar so se ji oprijemale srca. Ferjan je slednjič menjal plesalko. Tedaj se ji je tako čudno storilo, da je odšla iz kamre. Na hodniku je stopila k oknu> gledala na korito pred hišo, oči so se ji napolnile s solzami- V hipu, ko se je otresla čarobne moči fantove bližine, se je zopet treznila. Ni gojila drznih sanj, od življenja je pričakovala samo tisto, kar ji je moglo dati. A vsak dan huje se je zavedala, da je nekaj drugega močnejša kot misel na Lipeta in na očetov grozeči pogled. Stokrat se je pokesala, a se je vselej znova znašla v vrtincu... Hotela je že oditi, ko jo je našel Ferjan. «Zakaj si pobegnila?« «Ne ljubi se mi več. Domov pojdem.« Fant ji je nekaj trenutkov gledal v oči. «Dobro,» je rekel. ((Pojdiva. Tudi meni ni več do plesa.« Ni se upirala. Odšla sta. «In Lenka?« se je nenadoma ustavila. «Pleše. Bo naju že dohitela.« Prešla sta vas in polje, stopila na široko stezo, ki je vodila skozi strmo, z grmovjem poraslo pobočje. Franca ;e molčala kot da trpi pod težo občutkov. Ferjan se je zaman trudil, da bi navezal ljubezenski pogovor, spretno se mu je Umikala. Ferjan se je ugriznil v ustnice. Nato sta dolgo molčala. V mraku visokih bukev se je Franca nenadoma ustavila in se ozrla. «Kod hodi Lenka?« se je zavzela. Cisto je pozabila nanjo. «2e pride. Pa Jo počakajva, če hočeš. Tu je hlad « ((Počasneje hodiva!« je rekla Franca. Bala se ga je. A drhtenje, ki ga je čutila, ni bilo iz zni. Opazila je, da se Ji je odvezal čevelj. Upognila se je in lovila vrvice'. Ferjan jo je objel okoli pasu. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVIH TRST - UL MONTECCHJ 6 II TELEFON 93-80* in 94-«:« - Poštni predal 559 - PnDKUZNU.A: GORKA: Ulica Silvio PelllCO l II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 31-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.«U0 ur, celoletna 1700 lir - SFRJ v tednu 20 dm mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - za SFRJ: ADI1, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani umi. 14 603-88 - OGLAR!: Gene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lil - Mal) oglasi 40 lir neseda - Uglasi tržaške In goriške pokrajine s* naročajo pri upravi. — Iz vsen drugih pokrajin Radie pn »Bodeta Pubblicita Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst