w
1 iS;

Amerikanski Slovenec.
o®
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
46. števillia.
Wm—
Joliet, Illinois, "2. novembra, leta 1900.
Letnik IX.
[ JIOPARJI IN MORILCI NAŠLI SAMI SMRT,
Grozovita bitka se je bila med ruskimi 'anarhisti' v Connellsville.
Kot posledica boja so štirje mrtvi in jeden v ječi.
Cela okolica je bila na nogah.
Connellsville, Pa., 30. okt.—Ysa velika tukajšna okolica za kok je nocoj razburjena do vrhunca. Izmed štirih tolovajev, ki so učinili tatvino in roparski umor leže trije mrtui, prestreljeni s krogljami razjarjenih mol, četrti pa je zaprt v ječi v Greensburg, Pa. Vbiti so plačeva-lec in glavni knjigovodja Southwest Connellville Coke kompanije Harry C. Hosier in roparji Sava Jovanov, Ivan Petrov in Mihael Teodorov. Ranjen je Harry Burgess; v ječi pa četrti ropar Basil Nikolov.
V navadi je že, da dobi plačeva-lec na plačilni dan ves denar od First National Bank v Mount Pleasant. Od tod je denar prenesen v Moreton, in od tod zopet k drugim . tovarnam. Za fabrike v Alvertou in Tarr je denar prenesen v veliki železni blagajni najprvo v Alverton in potem v Tarr, V tej blagajni je je bilo danes^i2,op<\ Kopali so sa-voda hoteli odvzet*, j lačo delavcem, ki delajo v Alvcrtoto pri čeli in Tarr pri 189.
Harry C. Hosier seje v<jal na vozu, v katerega-st-a'.bila v^ežena dva konja v spremstvu drugega ou-vaja-zamorea Hjirry ' Burgesia iz Mount pieasaut.7 Bta bila tricotr-| UnV milje	°S|
.	'V T*
I iovli-jV i® /.asoac. jeoen je prijel konje za uzdo, drugi trije pa so pokrili Iloslerja in Burgessa z revolverji, in ob jednam potegnili dolge, ostre nože. Čuvaj in plačevalec sta bila oba oborožena zWinchester puškama, kakor je običajno. Burgess in jeden ropar sta oba vstrelila ob jednem. Hosier se je zvrnil naprej. Burgess ga je zagrabil z jedno roko « drugo pa je držal puško in streljal. Tolovaj, držeč konje za uzdo se je zvrnil v prah in od strelov prestrašene živali so sedaj oproščene zbežale naprej. Sloneč čez sedež je Burgess streljal nazaj na roparje, ki »o mu sledili neprenehoma vraču-joo ogenj. Konečno je postala razdalja m^d njimi vedno večja ker so konji dobro te.kli in tolovaji so se Zgubili v gozd ne da bi vzeli s seboj svojega tovariša ki je ležal na ce »ti. •
Držeč v rokah Iloslerja je pridir-jal Busgess v Alverton. Vasica je bila napolnjena z jeznimi delavci. Vsak mož je ljubil svojega plače-*alca, ki je bil vsakih 14 dnij najljubši gost v vasi. Kmalu Be je zbralo 300 oboroženih delavcev ter odšli *a roparji. Hoslerja so vzeli zdravniki takoj v oskrb, a bil je že mrtev.
Med tem časom pa so se delavoi r&*kropili po gričih, prežeč na tolovaje. Zgrnili so se skupaj od vseh 8tranij, da bi jih zajeli. Konečno je nekdo zavpil: "Tukaj jih imamo!" |n delavoi od Alice, Tarr, Alvermn Mount Pleasant so pritekli slcu-Paj še hitreje.
"Tukaj bo!" bo je glasilo i« 30(j Sfrl, Možjq bre« sukenj, brez klobukov — h telesi golimi do pasu, ka-| tor je navada med delavoi pri pečeh ®a kok ko zapuščajo svoje delo — 80 se bližali v velikem krogu. Med njimi ni bilo nobenega vodje ampak v«ak je bil sam svoj poveljnik. Podani se je krog zoževal, in 800 mož 88 je nalahko bližalo gosti goščavi, ^i ni obstala iz več kakor par velikih grmov< Tu »o zagledali ^dnega t0Parja. Puška je počila in takoj tem »opet druge. Delavci so sko-raj pozabili na svoje tovariše na ugi strani in mnogi bi bili kmalu **deti. Slednjič se je čul krik jed-
nega tolovajev, ki se je vrgel naprej v zadnjem poskusu za rešitev dokler je imel še k^j moči. Koliko strelov ■je bilo izstreljenih v njegovo telo se ne more vedeti ker je bilo dobesedno vse preluknjano.
Previdno so se možaki bližali sedaj grmovju, dobro v cd oči, da morajo tudi drugi roparji biti tam. Niso se motili. Tretji ropar ni imel toliko poguma, da bi zbežal ampak ostal je na mostu proseč milosti. Bil je obvarovan smrti ker je bil ravno oni, ki ga je prvi zgrabil usmiljen. Odpeljali so ga takoj v Alverton.
Iskalci" so še pogrešali jednega tolovajev in iskanje za njim se je povečalo še z večjo vnemo. Na cesti so prekoračili globok jarek sem in tajn. Konečno so tudi njega zapazili. Zaslišal se je klic in sto pušk in revolverjev je zagromelo. Ilovica je letela na vse strani, a ropar jo bil nepoškodovan. Bližje in bližje so prihajali zasledovalci in kordon njih pušk. Tolovaj je napravil slednji poskus za svobodo, a umakniti se je moral nazaj popolnoma raztrgan na koscc od brezštevilnih krogel j.
NV istem času je nnXia druga tolpa mož na cesti ležečega roparja, katerega; jo bil vstrelil Burgess. Dihal je Se malo, n* ko so ga prenesli v Alverton je že umrl. Vstreljen je bil. skozi usta v možgane.
Pozno danes zvečer se je poizvo-dejbo za imena štirih tolovajev v it Pleasant. Govori se, da so oiu vsi ruski anarhisti. Bazil Niko-lov, ki je v ječi ,v Greensburg/ je ruski Poljak. Tolovaj, katerega je Burgess vstrelil na Cgfiti, je bil Sava Jovanov, tretji je> VnftvaiPPotrov, Četrti pijlJhhaer Teod«^ Xfi 'anarhisti* ko prišli .v-ZorefpriA dr-
v svojem žepu poleg orožja tudi la-dijni 'passport'.
GROZEN POŽAR * PO NEW Y0RKU.
Cel blok poslopij je bilo vniče-nlh vsled eksplozije v hiši Tarrant k Co.
Mnogo ljudij naSlo smrt pod razvalinami padlih sten.
Število mrtvih še ni določeno.
dr
Napredek naših industrij.
Washington, D. C., 30. okt. • Izdelovalci Združenih držav hitro množe svoj delež v tujezemskitrgp vini to dežele. Vrednost njih uvO-žotifga surovega blaga do meseca sep tembra 1000 je žnašala 281 milijonov dolarjev, dočim je bilo izvoženo izdelano blago vredno $338,-000,000, več kakor kedaj poprej. V istem času lanskega leta je bil uvoz surovih snovij vreden $242 000-■000 in izvoz $J47,000,000. V istih devetih mesecih leta 1800. je bil u-voe surovih snovij vreden le $183, 000,000, izvoz izdelanega blaga pa tudi le $184,000,000.
Bolezen v Alaskl.
Seattle, Wash.,27. okt. — Č. g. John B. Rene, katoliški duhovnik, ki oskrbuje indijanske misijone v dolini Yukon je prišel v Dawson in naznanil, da med njegovimi verniki vlada huda, a neznana kužna bolezen, podobna pneumoniji, ošpicam in tifusu. Pri misijonu sv. Križa jih je izmed 150 umrlo 60 Ilidijancev v manj ko dveh mesecih. Sedaj preti ljudstvu še lakota, ker se isto med poletjem vsled bolezni ni moglo preskrbeti z ribami in divjačfiio za zimski živež. Bolezen se je razširila daleč na okoli BehrinSkega preliva in na tisoče indijanskega prebiyal-stva je že ali pa bo še umrlo.
Nasvet zastonj.
Dober' svet je drag, toda vsi, ki trpe vsjid bolnega želodca, jeter in ledvio so pouče lahko brez vsakih stroškov, da je Trinerjevo ameri-kanstfo grenko vino najbolj zanesljivo in najprijetnejše zdravilo za njih bolezen. To svojo prednostjo pokazalo to vino pri tisočerih raznih ljudeh, vseh spolov in starostij ter je visoko priporočeno od zdravnikov kot jedino zdravilno vino. Prodaja se v steklenicah pri Jekarpajih, ali pa je pošlje direktno njegov izdelovalec Jo«. Triner, 437 W. 18th.St., Chioago, 111., na dani naslov. Pišite po cene!
New York, 29. okt. — Poslopja segajoča pol bloka naaaj na vsaki strani Warren ceste od Greenwich pa do Washington oeste so bila danes opoldne vsled ognja ineksploijij popolnoma razdejana. Nič manj ko 200 oseb je hudo ranjenih, mnogi izmed njih najbrž smrtno nevarno. Izguba življenja, če tudi do polpoči še ne določena, je gotovo ogromna. Škoda na imetju bo znašala n> milijone in sedaj je še prezgodaj da bi jo bilo mogoče natančno naznaniti.
Kako Be je začel ogenj se šejke ve natančno. Plamen je bilo „n^§prvo videti na tretjem ali četrtem nadstropju poslopja kjer .»o im<4i Vaim ant <& Co. skladišče in zalogo komi^ kalij in raznih zdravil. Morebitno! je, da je ogenj nastal vsled preslabi insula^ije električnih žic, a ognjB gaški načelnik Croker jo mnenja|S je nepazljivost s kemikalijami pP vzročila požar. Komisijonar Scan-nell pravi, da so Tarrant & Co. prelomili mestno postavo, ki prepoveduje imeti v mestu veliko zalogo kemikalij in da bi ne bilo teh, bi se bil ogenj lahko omejil. Kemikalije so povzročilo tri velike eksplozijo, jedno hujšo $d druge, vsled katerih na gašenje ni bilo niti misliti.
Že pi'ad prvo razsutib».i• ;JUt4-A piliti, .h, na m m Utajit v V. v i/j i. VitZim! kislin in nljev privabil ogromno množinogledalcevjko pa seje prijavila prva eksplozija drveli so ljudje na vse strani. Vsako okno cel blok na okoli je'bilo razbito in črepinje so padale spodaj na zbegano množico. To je gnječo še bolj povečalo in mnogo jih je padlo na tla in bilo pohojenih od zadaj idočih.
Opeka, veliki kosi stekla in deske bo letele tako daleč, da so bili še oni v nevarnosti, ki so gotovo mislili, da so na varnem. V Wall Street, ki jo več kakor pol milje proč od pogorišča bo našli kose stekla, tehtajoče pol funta. Tako prestrašeni so bili gledalci, da se strinjata komaj dva v vsej množici v popisovanju nesreče.
Hiša zasedena od Tarrant & Co., lekarnarjev in prodajalcev kemikalij na debelo in drobno, je bila visoka sedem nadstropij poleg pritličja. Prvi poziv za ogenj jo bil dan 16 minut čez poldan. Prud tem pa se je drvil dim že nekaj minut i» poslopja.
Kemikalije
so imele s požari in eksplozijami največ opravka. Prvi dim je bil gost in črn. Kmalu je postal bel kakor sopar. Temu je sledila cela vrsta manjših razstrelb, ne dovelj velikih, da bi vznemirile gledalce na cesti. Nakratpa je silna eksplozija stresla vse steklo raz oken j na spodaj stoječe Ognjegasoe, policaje in gledalce, ki so se jeli kopičiti na okoli. Tej je sledila zopet druga malo močnejša. P0 presledku dveh minut pa se je začula tretja eksplozija, ki je zrušila poslopja na obeh straneh Warren ceste.
Nastala je grozna panika v vseh smereh, in ljudstvo se je pehalo in gnjetlo, podiraje in hode drug po drugem,lo da bi všli smrti, kateri so skoro gledali v obraz, kajti znali so, da je poslopje Tarrant & Co. dobro ualoženo z razstreljivnimi snovmi. V njem je bilo vslužbenih veliko delavcev, moških in ženskih. Ko so se pripetile male razstrelbe jih je mnogo bežalo na cesto. Istotakojih je tudi mnogo »bežalo iz poleg poslopja stoječega Home-Made re-itavranta na Greenwich testi. Mnogo Jih je tudi ostalo eadaj in sodi se,
da s o ti našli, smrt v plamenih in razvalinah,'
Gasilci so zlivali ogromne toke vode na pogorišče, a vse je malo izdala. Šele proti šesti uri se je plamen uekoliko igasil, zvršivši svoje po-gubonospo delo.
New Y>rk, 80. okt. — Mestna oblast« >odo natančno preiskala vzrok ngga hudega požara. Policiji je bilo na0j£njenih že 48 oseb, ki-se pogrešajo po\ognju. Izmed razvalin so dobili; sedaj šele Štiri, neznana trupli*. Škode je za «2,000,000. Deset po.ilooij Je popolnoma razrušenih, ofitm dragih bodo morali pa podreti vsled poškodb.
r, K : ■ "_■
Zlat rudplk zaprt.
Colorado Springs, Colo., 28. okt. — StfiUton-ov Independence zlati rudnil. v Cripple Creek je bil (Janes popolnotha zaprt. Kdaj bo zopet otvorjen, je neznano. Rudarji so vstrajni v tem, da morajo lastniki vzeti nazaj oni razglas, izdan 28. sopt. »oper krajo rude. Manager Shipnian pa noče odpoklicati razglasa, ampak ga želi raje še poostriti. Govori se, da je mnogo rudarjev skrilo v svojih pasovih rude v vrednosti od $5 do $15 jeden funt. i Strattons Independence Rudnik Ije vtJjiUml' 300 rudarjev. Njegov mj|WTu dobitek je znašal $200,00.0.
Vosvetll krasno cerkev.
Savanna}, Ga., 28. okt,—Danes zjutraj, na praznik sv. Simona in Jud« ic pajjpžev delegat mgr. Martino! lA' spremstvu desetih škofov in >>0. duhovnikov posvetil krasno katedralo sv. Janeza Krstnika v tem mestM. Nova katedrala, sezidan* na j ra •■ Mftfiji' t!iic katedrale začeto' po ukn'l^vi'S'Mjo U'U !>)"!?■., a pogorele | pre- i "ttffcr.i i uiuVj*. uejša stavba v gotiškem slogu na celem jugu.
Papež pripravlja okrožnico.
Rim, 29. okt—Papeževo zdravje ne razburja prav nič njegovega zdravnika. Sv. Oče je samo vtrujen vsled obilnih obdržavanih avdijenc. Dr. Lapponi je zavkazal ostati papežu v postelji, dokler so ne odpo čije. Med tem ko je v postelji pripravlja Leon XIII. okrožnico, katero namerava izdati na predvečer Novega leta, v kateri bo na kratko omenil vse dogodke 19. stoletja in izrazil želje za bodočnost vere, zaključujoč z resnim pozivom na jedi-nost v cerkvi. Papež misli, da bo to najbrže njegova zadnja večja okrožnica, ki je radi tega še posebne in izvenredne važnosti.
Niso hoteli delati za $5 na dan.
Tacoma, Wash., 29. okt.—Uradniki parnika Lawton, kije pripeljal včeraj 500 obubožancev iz Cape Nome, niso ni& kaj veseli nad svo-simi potniki. Med njimi je bilo tudi 15 žensk. Mnogo izmed potnikov je bilo močnih in trdnih mož, kakor pravijo uradniki, ki so imeli denar. Dospevši v Seattle so ti 'obubožanci' takoji šli obiskat gostilne, dočim so si drugi kupili vožne listke proti vzhodu.
Ravno predno je Lawton odplul od Nome je nek podjetnik vprašal vojaškega governerja Randella za delavce, da bi mu pomagali nalagati les. Randell ga je peljal k tem 'ob-ubožaneem' ter jim ponudil 50 c. plače na uro, a vsi so odklonili iti delat rekoč, da je plača premajhna.
Poboj v gostilni.
South Chicago. 111., 27. okt. — Zgodaj zjutraj je nastal hud prepir v gostilni Štefana Choraka na Green-bay Avenue pri igranju s kartami. Kot posledica tega sta zaprta Peter Maholič it Robert Vela, delavca Illinois Steel kompanije. Maholič je vstrelil v roko i revolverjem natakarja Jurija Matanisa in Vela je obrezal z nožem po obrazu lastnika Choraka.
NEKAJ DRUGIH
VELIKIH NESREČ.
-- 1 --'
Pri De Hart, Morit.,naNortheru Pacific progi je bilo vbitih sedem oseb.
V VVilkes-Ilarre, Pa., pa so nnirli trije vsled eksplozije.
Veliko jilrbilo tudi ranjnenih.
Helena, Mont., 29. okt. — Proti vzhodu vozeči Northern Pacific vlak se je ponesrečil sinoči ob 11:45 pri De Hart, Mont., osem milj od Big Timber vsled zlomljenega droga, s katerim se premikajo šine. Sedem popotnikov je bilo vbitih.
Vlak je dirjal s hitrostjo 40 milj na uro ko se je pripetila nesreča. Prvi trije vagoni so skočili raz tir iu bili vrženi na stran, vsi pojiesre-čAici so se nahajali, v navadnem vozu. Spalni vozovi ijiso skočili raz tir. Poseben vlak je bil odposlan iz Livingstons na kraj nosreče. Promet se-je zopet nadaljeval ob 9. uri zjutraj.
Wilkes-Barre, Pa., 30. okt. — Eksplozija plina se je pripetila v slop£* št. 8, v rovu št. 1 Kingston Coal kompanije v Edwardsville ob treh danes popoldne. Trije delavci so izgubili svoje življenje, šest drugih p^.je bilojhudje opečenih. Pot izmed vseh šestih ranjefioev se na-Jiaja v kdoljiwm položaju in težko-je, da bi okrevali. Dva delavca tudi pogrešajo. "
Grozna smrt rudarjeva.
Sutter Creek, Cat, 27. okt. — Brez glave in brez vsake obleke so pobrali sinodi rudarji truplo' John GuOrro-ja na d',' >< rova .Kennedy rudnika, ki so jipadca'ponesrečil inrvbil. Guerro je bil ^.»Hjairi in je delal po dnevi. Dve un prodno bi šel z dela je stopil na'skip' v sedmem Ievelu v društvu nekaterih dru gih sorudarjev. Guerro pa je zgubil ravnotežje ter padel navzdol po rovu, v globočino 1,600 čevljev. Nihče ga ni videl pasti, in 'skip' je bil že skoro pri vrhu ko bo ga šele pogrešili.
Ko so njegovi prestrašeni tovariši zapazili kaj so je zgodilo, so šli počasi navzdol od levela do levela iskat truplo. Na potu navzdol so naleteli tu pa tam na kose obleke ponesrečenca, kakor tudi na njegovo glavo, ki mu je odtrgana prav pri ramenih ker je prišla v dotiko * ostrimi skalami. Ponesrečeni Guerro je bil star 21 let.
železniške proge zlasti St. Paul in Northwestern trpe izdatno, N3 obeh imenovanih progah je voda odnesla na večih mestih precejšno dolžino tira.
Čudna smrt na lokomotivi.
Lincoln, Neb., 28. okt. — H. J. Clark, kurjač na vlaku št. 1 na Chicago, Burlington &Quincy,vozečem med Chicago in Denverjem .je našel smrt zgodaj danes zjutraj na Čuden način med Hastings in Malvern v Iowi.	• .	l*
Strojevodja Allen je zapai.il, da lokomotiva zgublja hitrost in je za-klical Clarku, naj naloži np ogenj. Ne dobivši odgovora je eplezal v premogov voz kjer je našel kurjača s prebito glavo. D'o. sedaj še niso mogli poizvedeti kaj bi bilo povzročilo kurjačevo srnrt. Njegove telesne ostanke so prepeljali v Tecumseh, Neb., kjer je bil njegov dom.
Bik usmrtil ženico.
Anoka, Minn., »6. okt. — Danes je bila vsmrtena tukaj 72letna Mrs. C. Kohler, ko je šla preko dvora, kjer se je nahajala besna žival. Bik je bil brft/. rog, a je napadel starko s parki j i ter ji stri glavo.
Okradli banko.
Baraboo, Wis., 27. okt..—Sinoči' so roparjii' razstrelili z dinamitom blagajno privatne banke J.S.Tripp-a in O. Ev Stone-.-Hz Prairie du Sac ter odnesli s seboj $5,000. ^ njih Š£ nimajo■ nobenega sledu. '
—$L——
Car pričakuje sina.*15
Jalta, Rusija, 29. okt. — Upanje po grestolonasledniku se je vnovič oži.vjTo^nied ruskim narodom, kajti izvedelo- se je, tla ne bo dolgo ko se bo povečala c;u>ka družina za jedno gb<vo. 1*0 liri 1 s 1 > 1 tv lit,' ju m 7,1 ,'eijo, aa ostai<e dvcu- še tukaj ca'tiedofo-Č911 čas. Car br najn»iipljiieiš.e pridružuje syojemu ljudstvu v želji, da bi bil njegov prihodnji otrok sin in prestolonaslednik.
Štirje otroci vtonili.
Port Clinton, Ohio, 28. okt. — Štirji otroci so vtonili danes popoldne blizo Plaster Bed v Sandusky Bay, osem milj vzhodno od tukaj. Vtopljenci so Douglass, George, Alfred in Henry Stark, stari 3, 5, 8 in 13 let. Bili so sinovi William Stark-a, ki je šel z njimi vozit se po čolnu. Na povratku se je čoln zapletel v neko mrežo, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. Dečaki so se prestrašili, nagnili^e preveč na stran in preobrnili čoln. Sta*k je prišel semkaj pred Cremi tedni iz Toledo. Njegova družina jo takrat obstala iz žene in desetih otrok. Pre-teč<3ui teden mu je vmrl trileten sin Harvey, jedeu leden preje pa tri mesece staro. dete. Nesrečni oče je izgubil šest sinov v štirinajstih dneh.
Nalivi po severozapadu.
La Crosse, Wis., 29. okt. — Čez nedeljo in v »obotft veČOr je padlo tukaj na okoli sedem in £ palcev dežja. Naliv je bil jeden najhujših kar jih pomnijo ljudje. St. Paul železnična proga trpi jako izdatno in vsi vlaki so premeščeni sedaj na Omaha črto.
I
Winona, Minn., 29. okt. — V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je razsajal tukftj^rozovit naliv. Vse
Raz-kralj MIlan kuje zaroto.
Dunaj, 29. okt--V Belemgradu
v Srbiji so prišli na sled zaroti, da bi zajeli kralja Aleksandra, ga razglasili blaznega in ga zaprli v blaz-nico. Zaroto je skoval raz-kralj Milan, kateremu je Aleksander prepovedal stopiti v Srbijo. Milan je skušal tudi postaviti na prestol svojega nezakonskega sina Ibrana. Are-tovanih je bilo 80 oseb.
Ubožnl Italijani prihajajo.
Torreou, Meksiko 29. okt.---Dvesto obubožanih Italijanov je ravnokar prešlo skozi tukaj na poti proti Združenim državam. Prihajajo iz južnega dela republike kjer so bili vslužbeni pri zidanju železnic. Sodi se da ni nič manj ko 1,000 revnih Italijanov šlo skozi tukaj v treh mesecih a so bili vsi vrnjeni.
Šest vjetulkov ušlo.
Morrison, Iowa, 18. okt. — S«'fc mož zaprtih v okrajni jettiišnici ja-sinoči pobilo na tla šerifa Evanw* kose je ta prikazal na vratih, ter ebežalo. Bili so lopovi in tatovi najhujše vrste. Do sedaj že nimajo nobenega.
Nickel Plate železnica
bo prodajala vožne listke za 160 milj naokoli 28.in 28.nov. proti ceni jedn« vožnje in jedno tretjine zatje in nazaj zaradi Zahvalnega Dne. Čas povratka je do:So. u,ovembra.
Po ti progi vozijd trije dnevni vlaki do ft. Wayne, Cleveland, Erie, Buffalo, N ew York in Boston imajoči predeljene spalne vozove in lino postrežbo pri obedih. Jedila za jedno osebo se cenijo od 35 c do jednega dolarja, pišite John Y. Galahan-u, glavnemu agentu, 111 Adams St., Chicago, 111., za pre-skrbitev spalnih voz. Potniška postaja v Chicagi je na Van Buren St. in Pacific Ave., "on the elevated Loop". Mestni urad ca listke pa je na 111 Adams St.
DE. H. G. SCHUESSLEn
nemški zdravnik.
Office: Cor. CM capa & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne, " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer.
Številka telefona: 1872.
A.Ranft&Co
Izdelovalci in prodajalci sladkih pi jač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 13J,S.
P. G. BYRNE,
5214 & 5216 Btttler Street,
— flobro mM pojrelinii —
se priporoča slovenskemu občinstvu
v Pittsburgh, Pa., in okolici.
0»0»0*0+0f0«t0»0+0»0+0«l<|
| To bo zanimalo mnoge.	1
n Kako se more vsakdo ozdraviti	0
X po večletnem bolehanju vsled	£
0	živčne oslabelosti, varikocele itd.	j> A ter dobiti nazaj svojim organom	9
1	moč in krepost. Pošlji ime na na-	£ O slov: Mr. Aug. J. Adams, Box324	4 a Chicago, 111. in on vam bo poslal	C X prost recept s popolnim navodi-	£ 9 lom,-tako da se lahko Vsakdo sam	4 5 doma ozdravi. Več JGSSSSL.	5
*	tisot. ^seb je rabilo ^ffSgaM	? 9 že to zdravilo in o- jV^H „	i S zdrayolo in le pa- t,	S
♦	mej§o je misliti, da	C 9 naj » sukdo vporabi fmKSjvJk	1 rt korit tpgaleka. Ti	5
9 JMsepi kažejo kaj mislijo ljudje o	i
n njem^"VaS recept je najboljši	V
W kar sem jih še kedaj poskusil.—	2
W "Vaša ponudba je res pravo božje	4
m darilo poslano trpečemu človešt-	5
SL vu." —"Recept sem prejel.Nisem	c
ZM^mel nobenih ovir, da bi ga ne iz-	±
SOpolnil. Kavno kar sem jaz potre-	9
♦IW" Vse dopisovanje je popol-	c
V £<>ma zaupljivo in poslano pod	4
O navadnim zavitkom.	C
O AUG. J. ADAMS,	C
t Box 324, Chicago, Illinois.	I
04<H(H<H0W0(H04<H<H(H<HC
Tie Jiit National BnL
Razpošilja denar na vse
Wm. Honlon
Prodajalec likYorje> «.*	in jertini lastnik 10
let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
A9i jSt iAi \r	e*	_	T„U„* »in- .
»	ptvuacutiAA.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic. M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
JOHN J. WELNITZ,
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski. Sujte 406i^Cuttl«g Building, J^ ^
Vprašajte svojega mesarja za
Afllerieve Mače Klase,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Wm. P. Marso. Jacob Marso.
BRATA MARSO,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij.
Naročilom h totna uttreta. 510 N. Broadway - Joliet, 111.
Telefon 1383.
D. BARRETT & GO,
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren
t ulic JOLIET - - ILL.
Loughran & Schoenstadt
ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMLJIŠČA P0S0JEVANJE
DENARJA Telefona S ter lika l«tt.
LOUGHRAN BUILDING,
cor. Cass & Chicago Sts.
JOLIET, ILL.
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja.
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO
IDEJSLAJR. 2ST.A. POSODO
....SE DOBI PRI....
MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSnnUTIflH..
222 Jefferson Street, Joliet, Illinois.
fJM01^TPM?iNG.......................PBKD^K.
URADNIKI:1	.......................Podpredsednik.
L. n. UUJNiVM.Kli.............
• THOMAS J. KELLY.................V.B.AZul
J|r Posojujemo denar na zemljišča, ^oimganio pri giadejiju lastnih 22? domov itd.	J
E. PORTER, predsednik
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY.
LONDON PORTER,
Posebnost Je Pale Wiener Bier.
Pivovarna: South Bluff Street
JOLIET, ILLINOIS
*	Hollanderjeva Domača Zdravila
*	prodaja v Jolietu
-A-. Oololoitsla,
štev. "99. 801, 808 in 805 North Chicago St., Long Dis. Tel. 324.
Dobe se sledeča koristna zdravila: Jedrove kapljice, želodčne kapljice, srčne kapljice, jetrne kapljice, Hoffinauove kapljice, pljučni balzam, obliž za rane, Hollamlerjev regulator za ženske bolezni, krogljice /.oper gliste, glavobol, zdravilo zoper kurje oči.
HOLLANDER'S COMPOUND BLACKBERRY deluje ču-dovito pri vseh poletnih boleznih, kakor koleri, letanju, onemoglosti in sploh vseh onakih boleznih.
j
imelo toliko premoženja, kakor ta divna stolica.
Ko bi n. pr. New York tako hitro rastel v zadnjem pol stoletju, kakor je Chioago, imeti bi moral danes 29,226.850 ljudi.
, Pomenljivo je dejstvo, da leže vse štiri mesta, ki so imela izraženo v procentih najhitrejo rast ob velikih jezerih, ta so Chicago, Cleveland, Milwaukee in Detroit.
Oglejmo si še druga važna mesta zadnjega pol stoletja in njih rast od 1850 do 1900.
Prebivalstvo Prirastek *	1850. p 1900. Odstot,
Chicago 2»,ft68 1,«9S,473 5,4«» Cleveland 17,($4 881,708 *,141 Milwaukee 20,061 285,315 1,327 Detroit 21,019 285,704 1,280 San Pr'lsco 34,760 312,782 880 Buffalo 42,261 352,219 733 St. Louis 77,860 575,237 638 Columbus 17,882 125,560 602 Washington 40,601 278,718 569 Worcester 17,049 118.421 596 Pittsburg 46,601 82®lfl 590 Now York 515,547 3,437,219 461 New York &
Brooklyn 612,385 3,437.21!» 461 Allegheny 21,262 129,896 517 Newark 38,894 246,070 506 New Haven 20,435 108,027 429 Syracuse 22,271 108,374 388 Louisville 48.194 204,731 374 Rochester 36,403 162,435 346 Providence 41,513 175,597 329 Boston 136,881 560,809 309 Phlla'phia 340,045 1,21)3,697 280 Utica	17,565 56,383 222
Richmond 27,570 85,050 208 Baltimore 169,054 508.957 201 Lowell	33,383 94,969 185
Cincinnati 115,435 325,902 182 New Orleans 116,375 287,104 147 Portlands 20,815 50,145 141 Trov / -- 28,785 60,651 111 Albanv 50,«3 94,151 86 Charleston 42,8^5	55,807 30
Kako so menjala mesta svoje
stopnje po velikosti v zadnjih 50.
letih nam kaže sledeča sestava:
L. 1850. L. 1900. L. 1850. L. 1890.
1	New York	1 15 Washington 15
2	Philadelphia	i! 16 Newark 16
3	Baltimore	6 17 Rochester 24
4	Boston	5 18 San Francisco 9
5	New Orleans	12 19 Lowell 39
6	Cincinnati	10 20 Chicago 2
7	Brooklyn	31 Troy 62
8	St. Louis	4 22 Richmond 46
9	Albany	40 23 Svracuse -30
10	Pittsburg	11 24 Allegheny ,	27
11	Louisville	18 25 Detroit	13
12	Charleston	68 30 Milwaukee™	14
13	Buffalo	8 31 Columbus	28
14	Providence	20 34 Cleveland	7
Zgodovina rasti ameriških mest je najbolj zanimiva pri razcvitSke dežele. Pred sto leti jo bilo največje mesto Združenih držav Philadelphia s samo 09,000 prebivalci, a vsa druga mesta skupaj niso imela več ko 300,-000 ljudi}.
. Chicago sanja i; " , prv bivake v, kakor so jih ilnela, ,4eta 18 iO. mesta Združenih držav, in Now York jih ima več kakor vsa" mesta leta 1850. Pred Bto leti so bila sledeča mesta v Združenih državah največja:
Philadelphia W.J08 New Haven 4,04» Sow York («>,48» Ttiunton, Muss. 3,800 lialtimore 26,514 Portland, Milina 3,704 Hostou	-1,1*37 WttterButy.Conn. 8,«86
Charleston, 18,924 Washington,!).(J. 3,210 Salom, Mas«. »,457 Lvnn, Mass. 2,837 Provideno* 7,014 li&vi'rhlll, Muss. 2,730 Norfolk	0,920 Cambridge,Mass. 2,458
Richmond, Va. 5.537 Worcester, Muss. 2.411 Albany	5.349 Beading, Pa., 2,388
Hartford, Conn.5,347 Brooklyn. K. V., 2.378 Savannah, Ga., 5,100 SprlhftHeld, Mass.2,312 Trov, N, Y. 4,920 1'Utsburg, Pa., 1,505 New Bedford 4,361 llarrishurg, I'u., 1,472 Luncatter, l'a. 4,2«2
Razvidno je iz navedenih številk, kako hitro so širijo mesta ameriška in moje prepričanje je, da gotovo ne bode sto let preteklo, ko bode Chicago ne samo prvo mesto v Združenih državah, ampak tudi prvo vseh svetovnih mest.
Pa ne samo mesta ameriška se naglo množe ampak tudi ozemlje se razteguje pod republikansko vlado, s svojim načelom in navdušenostjo za "expansion". Alaska, Havaj, Kuba, Portoriko, Filipini.. .kmalu pride Kanada na vrsto in — •— pri-hodnjosti Združenih držav ne maram prerokovati na tem mestu — kajti ako si predočujem hitrostame-riškega življenja, kopičenje premoženja, gnječO pri lovu za srečo — Bog zna, če se ne pripeti v teku prihodnjih let kak prevrat, in onda bi bila vsa moja prerokovanja ničeva.
Vendar pa dovolite, gospod urednik, da si i jaz dam duška v tem nad vse političnem tednu, tednu volilnih klicev in bojev, s tem, da ne kličem: "Hurrah za Bryana ali za McKinleya", ampak "Hurrah za — Chioago!"
Morda se oglasim zopet kaj kmalu po volitvah, do tedaj pa pošiljam tem potom bratski pozdrav vsem slovenskim volilcem. Ves vas K.
Anaconda, Mont., 20. okt.—Č. gosp. urednik! Odkar si se preselil ' 'Amerik. Slovenec" iz mrzlega To-wera v Joliet, 111. ni bilo nič kaj slišati iz Anaconde, zatoraj prosim malo prostora v nam cenjenem listu, da priobčite sledeče:
Obiskal nas je častiti gospod I v.
Iz slovenskih naselbin. ;
Joliet1, IIL, 31- oktobra— Tako ] tople jeseni, kakor jo imamo tukaj • letos, ne pomnijo najstarejši ljudje.
orko je, kakor meseca junija, slane
ni bilo še dozdej, rože po vrtih še zmirom cveto, po nekaterih krajih je začelo drevje poganjati, kakor spomladi. V enem oziru je to dobro, ker prihranimo dokaj premoga, v zdravstvenem oziru pa ne. Bolezen se še vedno širi med našim narodom, zlasti deca boleha močno.
_ Minoli teden je umrla devet-
najstletna Bara G us t in, doma iz Vivodiue, žena Lovrenca G-ustin, s katerim se je poročila lansko leto meseca avgusta. V pondeljek pa smo pokopali dve leti starega sinka g. Martina Perliaj. •
—	Janeza Čolnarič, kate. remu je vrat tako zatekel, da ne more ne govoriti, ne jesti, so v »m-bulanoi prepeljali v bolnišnico usmiljenih sester; tam leži tudi Frančišek Klobučar na pljučnici.
_ Naši rojaki, Primorci, o katerih smo že v zadnjem listu poročali, da se vračajo iz mississippških šum, pripovedujejo žalostne reči o svojem bivanju v loži. Ko so došli t odka-kazane jim šume, so morali prvi teden ležati pod milim nebom, gosta megla je ležala v gozdu po dnevi in po noči, voda je bila skrajno nezdrava. I zine j 110 mož v jednem kampu jih je že prvi teden zbolelo 80, izmed teh so umrli štirje: Anton Jan oš, Simon Removič, Jakob Čar, vsi Ravnogorci,mladi in razven zadnjega vsi oženjeni, umrl je tudi jeden, doma iz Vrbos-kega. Vse te so pokopali v loti. Nihče ni bil ud kakega podpornega društva. Kdor je ozdravil, se je vrnil sem v Joliet, do petdeset jih pa leii v bolnišnici v Memphis. Pravijo, da se nikdar več n» vrnejo v one kraje, da je tam vse otrovano, voda in zrak, drevje in zemlja.Mora pač biti res tako, saj nosi dotična dolina ime "Devil's Hole" — hudičeva luknja.
—	V torek <se je poročil ob peti sv. maši g. Ni kolaj J urjevič s gospo Nežo Drož-, roj. Ktiwua, v 8Mdo pa	g. Jožef Te-l i v f i C- z-g0S|Ki 'Marij*« Borštnik,
—	V nedeljo popoludne, ko so Sli ljudje ravno k Večernicam je policaj aretoval nekega razgrajača na Clay cesti, ki se je celi dopoldan zabaval s tem, da je pretepaval svojo ž<jno. Na policijski štaciji je dejal, da se zove Mihael Kovdiski, kar je pa izmišljeno, ker mu je tekla zibelka ne daleč onstran Kolpe. Plačal je $25 kazni in obljubil, da bo v bodoče lepše ravnal s svojo boljšo polovico,
Chicago, 111., 30. okt. 1000—
Gospod urednik! Po dolgem premoru se zopet oglasim v preljublje-nib predalih vašega cenj. lista.
Poročati vam hočem danes, kar sem povzel iz statističnih zapiskov o nagli rasti našega velikega mesta.
Census prinaša podatke o zgodovini rasti thicaške, ki se bere kakor romanca, in kakoršne nima nobeno drugo mesto vseh časov in vseh krajev.
Ravno pred pol stoletjem je Chicago zagledala vprvič svoje ime na listini ameriških mest; tedaj je bilo fiele dvajseto po svoji velikosti in zaostajalo za mesti Lowell',-Mass.; Newark, N. J.; Providence, R. I. i. dr. Ni pa ostalo dolgo na tej stopinji. Rasti je začelo tako hitro, da jo dobil državni cenzor in vsak opazovalec nekako mrzlico po moz-gti ko je oital izšla štetja. Zgodovina chicaške relativne rasti se da pregledati na mah iz sledeče se-etave:
Leta 1850. j5 bilaJChicago 20. mesto
" 1860....... "
"'1870." " " 5. " " 1880. " " " 4. "'
" 1890. ...... 2. "
" 1900. " " " 2. " Kakor čudovita je ta sestava rendar je še dvakrat bolj občudovanja vreden pregled rasti Chicage ▼ procentih izražene. Pred petdesetimi leti je štelo mesto 29,963 lju-dij, danes jih šteje 1,698.600. Na-rastek je bil tedaj v teku pol stoletja 5,66»%.
Nobeno veliko mesto v Zdrulenih .državah, ne kje drugje na svetu, ni
ANTON SCHAGER
212 Barbar Bul Idi tig
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAH GLAVNI ZASTOPNIK
Mv«roT«lulškth dražb ta ilvlicnje in proti oraju.
■ s : 't ' ■ : .*	: ■
P i r n a t iz Livingstona, Mont. 16., 17. in 18. oktobra, katerega smo že dolgo željno pričakovali.
Dne 17. oktobra zbralo se je društvo sv. Jožefa št. 43 £*v S. K. J. v dvorani sv. Petra in Pavla potem pa skupno odkorakalo z društvenimi znaki v cerkev sv. Petra in skupno pristopili k mizi Gospodovi in prejeli sv. zakramente.
Ker nismo mogli tega opraviti ob velikonočnim času, storili smo sedaj, ko nas je obiskal Itev. Ivan Pirnat, zatoraj mu bodi srčna zahvala, in daj Bog, da bi nas prišel še večkrat obiskati in <la bi še mnogo let deloval v korist narodu, in za njegov dušni in telesni blagor.
Tudi smo si tukaj Slov^i in Hrvati ustanovili godbo ,($&uid), katera že prav dobro napreduje; njih učitelj je Frank HClj, Jodom Čeh, kateri jih poduouje. Lpam, da so v kratkem pokažejo, kaj so se naučili.
Tukajšno delo dobro napreduje in tudi nova topilnica se že yzdi-guje, katero so začeli graditi spomladi.
Ne svetujem pa rojakom sen hoditi iskati si dela, ker delo se ležko tukaj dobi.
Ljudi se je toliko nabralo tiikaj, da je veliko brezposelnih delavcev, ki postopajo po ulicah, ker ne morejo dobiti delo.
Pozdrav rojakom po širni ljudo-vladi, Tebi Amerikanski Slovenec pa želim dober napredek.
Mihael -/. Kraker.
*
Pueblo, Colo., 27. okt—V staro domovino sta odpotovala 25. okt. Anton Škerbec in Jožef Psvlinioba na Dolenjsko, k Št. Jerneju, rkfa-(lva bomo težko pogrešali, ker iti); rada podpirala vse dobro v naš'ji1 fari. — Žena Petra Pugeljn?. je hvala Bogu prebolela nevarno jI1'- j sen. Ker je varčna, skrbna jr-ipo-dinja, se bodo fantje km U . mili j k nji na stanovanje,—Dvs Slovnica , postavila sta si lična poslopja u opeke. Gosp. Josip Mohor, Anžioek je zgradil dvonadstropno ponlupje na Steelworku in g. Jano* 7:i kraj -šok Mpodaj v vin.V,-, i: j rt " --.,! i.i£o'p'\ kai'5'r
r. Z. \
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku,oglej si našo prodajalnico. Imamo veliko zalogo, zlatnine in srebrnine na izbero, srebrnih in zlatih ur, budilnili ur, žepnih, namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikalnih instrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni.
M _ flk k VH^H JM \
KAR0L 0ESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111-
E IMPACT 1004 North . IVITAr 1 , Broadway Street.
JOLIET, ILLINOIS.
PP1T1RTTA Prt D« »doM Teduo >vu«l kruli rMiUUJfl po najuiljlli couah.
JOSEPH KRAUK, tal. In blae- 3
Izdelovalci
uležane pi ve
PAL ALE
(n
-SLOVENSKEGA NARODA SIN— G LASO V ITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR. C3-. I"V^nsr POHEK
sodaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemSkega vseufiliSJa ter predsednik državnega zdravili- ' škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih si»sobnostij se pri porota slovenskemu občinstvu.
Glasovitl Jm proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno-zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in nftjopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: I>R. G. IVANA POI1EKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar,. ' krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavijanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščaaje i. t. d — Opazka. Ako so je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali so pismeno v materinem jeziku obrne na svojega roiaka Dra IVA?«A POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil^ \
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek ne je pokatal izredno nadarjenega pri zdravljenju ženuk in otrok - i
-:VS1 ONI:'-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako j»-stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nitje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnike prvega razreda in gentleman neuvel« povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansa« City, K asi ; S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren x» vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; js visoko cenjen za svoje poštenje in priznan z& najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City. Mo.. U. S. A. : Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega, zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, nodn'k v Topeka, Kas".
Spoštovani K. dr. Poh»h:-Z»hT»lJu>in M rani iu tvoje popolno oadruTli»nle. Vala j<lr»vil» »o. najboljša ln vaaocmu Irpeiomu Jih prlporoJ.ui.	JOS. Lll'OVAC, »ulvili«,
SpoltnvanlI idravnlki-KaiuiinJam vara, da >«ra vsa xdravlla porabil ln irm popolnoma oidmvU /o o «e vam tahvaljujem, ker boltl.al (3 let ua želodcu In trevili in .em mltlfl, d« nI ve« m!mo{i majo bolezen.	Va« udanl	JOS. ZGANlfl, H»,»iog». Pa.
Potl,ki-Lep» vam hvala m oidravljenja moJeKa revmalUma. v.lfd katerega un trpel celili io let.	.UKOH KELI.EK, lleleuarMont..
,„	R- l>f- 1'phelc: -Nainanjain vam, da moj »in U(tleda Cisto .drav iu se Vam lepo lahvallns
zn VttSl" V8PeSno zdravljenje.	STEVE MAKAK, Camir,„
,m	n,1.k:r,8 TfIB nainanjain, da Je moj tin povsem dubll trak in dobro vidi. kar uS
na obe oCl čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenj..
SpoStova.il gosp, zdravnik :-V.llka vam hvala za svoje ozdravi" f^eVke bol,N,'nfClty"
THOM. JURkoVlC, Iron Mounts^, MicU-
—NASVETE DAJE ZASTONJ.—
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. MO.. U. S. A.
AMERIKANSKI SLOVfcNfcC, NOV. 2, 1500.
3
Iz stare domovine.
"Ml. g. &kof Trobec na Slovenskem.—Iz privatnega pisma prevzv. ■škofa na č. g. Ign. Tomazin: Veliko 'sem že po Kranjskem obhodil. Tu je zdaj vse spremenjeno, komaj Ljubljano se poznam. Od potresa ni ■nič več videti; kjer so bile popred nizke, stare hiše, so zdaj krasne palače: ceste in ulice so široke in gladke. Govori se po celem mestu qamo slovensko in sicer tako lepo in gladko, da se le čudim. Jaz sem bil povsod prav prijazno sprejet, tudi dela mi nekoliko dajo. Zadnjo nedeljo 1.okt.sem pomagal blagosloviti ®ovo cerkev naBrezji. Bili so tam: kardinal Missija iz Gorice, naš kne-sorškof in moja malenkost; vsak je en oltar blagoslovil. Pobožnosti, brez pridige, so trajale ur. Ljudi .je bilo okoli 9000 tam. Bil sem tudi v Gorici pri SOOletnici, od kar 'Gorica avstrijski kroni spada. Tam *em videl cesarja in sem pri kardinalu kosil. Skoraj vse svoje so-*ičence sem že videl. Vreme je tukaj kaj lepo, solnce prijazno sije in še "vroče je. Sadja je toliko, da ga ne morejo prodati, ker ga je povsod "dosti. Lepa je Kranjska dežela.
Volilno gibanje na Kranjskem, ^logp. dr. Tavčar je prijavil svojo kandidaturo za mesto Ljubljano. V kmečkih občinah Radečah, Trebno, Žužemberk, Mokronog in Kočevje kandiduje zraven g. Povše-ta posestnik Franc Zupančič v Rakovniku Ipri Št. Rupertu.
G. dvorni svetnik Šuklje ne misli več kandidirati za državni zbor ter se izjavil, da tudi ne sprejme imenovanja.
Osebne vesti. Poročil se je g. Karol Gabrijel, železniški uradnik
Zidanem mostu, z gdč. Antonijo Medica iz Št. Petra na Krasu. — G. I. Renier, bivši kapelan v Kranju, •odide na dunajsko univerzo—Umrla j« v Mariboru šolska sestra, rojena Eliza Plemitaš v 31. letu svoje dobe. —■ Premeščen je davčni pristav J. "Oman iz Trebnjega na Brdo; na njegovo mesto pa pride Pet. Vovk c Srda.— Dr, Maks Gnezda je ime lovan drugim asistentom na kliniki umrlega profesorja Alberta. — Poročil se je g. Anton Umek z Brežic
*	gdč. Ano Kutschera. — Finančni minister je davčnega inšpektorja dr. Ivana Podnebšeka v Postojni imenoval davčnim višjim nadzornikom
delovanje pri finančni direkciji ▼ Ljubljani. — Iz Maribora pride k Soriški posijilnici g. Karol Pohlin. — Poročil se je v Gradcu g. Martin Spindler, c. kr. finančni koncipistz gospico Melito Grubingerjevo. — Okrajni komisar Viljem vite* Rech-*>ach v Krškem je imenovan okrajnim nadkomisarjem, deželni vladni konceptni praktikant Angelo vites ^ois pl. Edelstein je prideljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici.—Av-*kultant g. Ivan Bremec je imeno-van sodnim pristavom v Logatcu,g. "^ožef Preveč sodnim pristavom v Logatcu, dr. Cvetko sod. pristavom
*	Metliki. — Vojaški kapelan 6. g. Jakob Marzidovšek je prestavljen iz Mostara v Maribor. — Poštni nad-cfieijal g. Janez Vidmar je imenovan postnim kontrolorjem v Ljub-Ijani.
Na c. kr. obrtni strokovni šoli
v Ljubljani je letos 190 učencev in nčenk. Prijavilo pa se jih je še katere so morali zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti.
Dre novi politiški društvi. Za *očevski okraj se je osnovalo "Slo-vensko katoliško politično društvo.'* ^ne 7. t. m. je bil ustanovni shod
*	Dobrepoljah. Tudiaa litijski okraj
snuje slovensko katoliško poli-tlino društvo.
Umrl je v Fužinah pri Ljubljani 13. okt. g. Andrej Jamar, bivši Skrbnik fužinske tovarne. Pokoj-se je bavil v mladosti tudi • P®»nikovanjem ter aložil med dru-znano pesmico "Ljubicamoja, *aj »i sfrilN. p. v. m.!
Župnij a Semič izpraznjena vsled '■nrti dekana Aleša, je podeljena g. ^jmonu Pristov, benefioijatu v Št. Vi<Ju pri Žatični.
Nesreča. Iz Mengša se piše: 16. v noči od pondeljka na torek, godila se je tu neka čudna nesreča, ^'»arski kr. orožniški postajevodja °»ip Fazan je v sanjah, misleč, da
gre skozi duri, skočil skozi okno prvega nadstropja ter si pri tem padcu zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v Ljubljano v deželno bolnico.
S Špiritom polil se je v Kranju Andrej Veternik, trgovski pomočnik pri g. Kreutzbergerju. V svoji lahkomiselnosti jo potem zažgal špirit, ki se je raslil po tleh. Plamen je zažgal tudi njegovo obleko, ki je takoj sačela goreti. Veternik je bil po životu ves opečen. Prepeljali so ga v Ljubljano v deželno bolnico.
Rimske izkopine na Vrhniki.
Dne 5. okt. je začel konservator in cesarski svetnik S. Jenny razkopavati rimsko gradišče "castellum" Nauportus, ki je stalo okoli dekanijske oerkve na Hribu pri Vrhniki.
V	tem kratkem času je izkopal še vso južno stranico (158 m.) in večino severozahodne. Zidovje je nad dva m. debelo, v Sredini le z drob-nejšira kamenjem napolnjeno, od aunaj in znotraj pa zidano. Na obeh zahodnih voglih se nahajata dva okrogla stolpa, ki sta bila lahnja-kom obokana, mnogi kosi lahnjaka so klinasto obdelani; kakih 50 m. od jugozahodnega vogla na obe strani pa po jeden štirivoglati. Ti stolpi so na zunanji strani ozidja postavljeni, ne kakor na Nemškem na notranji strani. To dokazuje bržkone, da je nauporsko gradišče rimske dobe. Tacit pripoveduje (Annales I. 20.), daje bilo v bližini še več manjših krajev, katere so posedli Rimljani. Poslali so v Nauport vojakov, da so ceste in mostove delali ter preskrbeli drugo potrebno.Blizu trdnjavskega ozidja niso našli do sedaj skoro nič starinskih predmetov.
Vipavska železnica. Železniško ministerstvo je naznanilo goriškemu zastopniku pete skupine g. dr. Ant. Gregoriču, da se razpiše dražba za vepavsko železnico začetkom n*o-vmbra, in se potem gradnja prične najkasneje sredi decembra.
Jugoslovanski umetniki prire. de meseca decembra t.l. jugoslovansko umetniško razstavo. Razstava bode v Zagrebu, razstavijo se pa umetnine pričetkom prihodnjega leta tudi v Ljubljani in v Pragi.
Mrtvo so našli posestnikovohčer Marijo Erjavšek iz Prevalj, okraj Brdo, na pašniku 'v Starini', kjer je pasla krave. Zadel jo je mrtvoud na srce.
Ogenj je upepelil 7. t m. po noči hišo vdove Ivane Grošelj v Št, Juriju pri Litiji, ter provzročil 400 K škode. Grošelj ni bila zavarovana.
Samomor v Trstu. Pri sv. Andreju se je ustrelil » revolverjem finančni vežbenik Boštjan Peček iz Loškega potoka na Kranjskem. Samomorilec je ostavil več pisem, v katerih izjavlja, da niso bile gmotne težave, ki so ga gnale v smrt.
Dveletno dete ukradla je v Borovljah neka ciganka. Doslej je bilo vse zasledovanje orožnikov zaman.
Ponesrečen drvar. V Pamečah na Štajerskem se je drvar Mihael Lužnik tako nesrečno povozil, daje malo poaneje umrl.
Samomor vojaka. V Mariboru se je ustrelil vojak pri ondotnem nabavnem skladišču R. Grabner.
Utonil v blejskem jezeru. 12.
t. m. opoldan je utonil v jeaeru Čarmanov otrok Alojaij Mandelc iz Mlinega št. 2 star še-le S leti. Mati je ob kraju prala; njen otrok je stal ob njeni strani. Ko se mati čez cesto oddalji v svojo hišo za četrt ure, poskuša otrok prati; pii tem mu ia-podrsne in pade % glavo naprej v jezero. Prav tik kraja, niti za l meter ni bilo oddaljeno od brega, ga najde v jezeru — mrtvega.
Čuvaj ustrelil tatinskega lovca.
V	Štijaku na Goriškem sta se sprla v krčmi lovski čuvaj Pavlič in posestnik Serežin, katerega je Pavlič ovadil radi tatinskega lova ter je bil radi tega Serežih na Pavliča hud. V prepiru je Pavlič pomeril na Sere fžina ter ga ustrelil, da je bil takoj mrtev.	\
Ogenj. Pogorel je 9. t. m. ponoči kozolec Jan. Pezdirja v Zunftnji Gorici. Vnela sta se potem tudi dva bližnja kozolca. Kozolci so bili zavarovani aa svoto 1400 kron. Ogenj se omejila domača požarna bramba. Požiga sumljiv je neki Človek, kije prenočil pri posestniku Marinka in
izginil ob požaru. — Dne 25 m. m. je pogorela hiša posestnika V. Ker-mela v Matenji vasi. Škodo so cenili na 1000 K, zavarovana je bila hiša le za 700 kron.
Rujavi premog našli so na Kal-variji tik Maribora, ko so prekopa-vali zemljo za vodovod. Premog je podoben onemu v Trbovljah. Občin ski odbor je že prosil za pravico, da sme preskovati črni zaklad.
Za deželni zbor isterski bodo volitve meseca aprila prihodnjega leta.
Celovško semenišče. V Celovškem semenišču jetos 49 bogoslov-cev, 22 Slovencev in le 27 Nemcov.
Brat ustrelil brata. Mihael Velušček iz Kanala je odšel z doma in pustil na steni nabasano puško. Doma sta ostala njegova otročiča. Enajstletni njegov sinček je snel puško s stene in igrajoč pomeril na mlajšega bratca. Puška se je sprožila in bratec je ležal mrtev na tleh. Za svojo nepaznost je dobil Mihael Velušček 10 dnij zapora.
Velik požar, v Trstu je pogorelo skladišče tovarne za olje. Škode je 300,000 kron.
Železnica Čez Karavanke. Celovški občinski svet jeza zgradbo te železnice dovolil 80,000 K prispevka.
Novi natis "Ciclllje" I. del. Že
zdavnaj je pošel I. del priljubljene "Ceoilije" skladatelja Ant. Foer-sterja, katero je bila 1. 1883 izdala družba sv. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorja se je zato odločil, da družba prvi del "Cecilije" na novo izda, in sicer v popravljenem in izpopolnjenem ponatisku. — Cena knjigi bo ista, kakor je določena za II. del, t. j. 1 K. Gospode družbene poverjenike, pevovodje in vse, ki bodo novo knjigo potrebovali, vljudno in nujno prosimo, da odboru družbe sv. Mohorja čim preje, vsaj pa do novega leta naznanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori in posamezniki po raznih krajih, da se more določiti naklada ponat-iska.
801etnico je pred kratkem obhajal feldcaigmajster baronFr.Filipo-vič. Odlikoval se je v mnogih vojnah, tako 1. 1848—49 proti ogrski revoluciji, leta 1859 v Italiji, posebno pa pri zavzetju Bosne in Her-oegovine, od koder je brzojavil cesarju: ,,Bosna se klanja Vašemu VeliJastvu." Jubilar je bil 1. 1883 cesarjev pribočnik. Leta 1865 je bil imenovan cesarskim namestnikom v Dalmaciji, 1. 1869 vojaškim poveljnikom v Kostnici, 1. 1874 na Mo-ravskem in Šleaiji, 1. 1877 pa v Za-grebu. Odlikovan je z nebrojnimi avstrijskimi in tujimi redi ter je imejitelj 70. pešpolka. Po rojstvu je Hrvat i« malega mesteca Gospiča.
Avstrija in vatikan. Avstrijski poslanik na papeževem dvoru grof Revetera je odpoklican. Do tega je baje prišlo največ zaradi tega, ker na vatikanskem poslopju, kjer stanuje avstrijski poslanik, ni bilo o smrti italijanskega kralja nobene žalne zastave.
Avstrijska nestrpnost. Okrajno
glavarstvo v Celju je prepovedalo Slomšekovo slavnost, katera bi se imela vršiti v Žalcu na Štajerskem dne 14. p. m. Slovenci ne smejo torej na evojih tleh več slaviti svojih zaslužnih mož! —- V šentpeterski kosarni v Ljubljani ae je vršil te dni kontrolni shod. Dva rozervista sta se pri zglasovanju oglasila s "tukaj", namesto « nemškim "liier" in zato je dal stotnik oba aretovati in ju obsodil na sedem dni zapora. Slovenci se torej še v svojem materinem jeziku oglasiti ne smejo. To vse kaže, da avstrijska vlada ne tepe Slovence več z biči, ampak s škorpijoni.
Za Zahvalni Dan
izdaja Nickel Plate železnica vožne listke za 150 milj naokoli proti ceui jedne voinje in jedne tretjine zatje in nazaj. Potniška postaja v Chi-cagi je 11a Van Buren & Pacific Ave. "on the Loop". Mestni urad ca vožne listke je na l H Adams St.
Vabilo na veselico blagoslovljena društvene zastave v So. Chicagi.
Slovenci in Hrvatje iz Chicago in okolice so uljudno vabljeni na ve-Belico, katero priredi Društvo Vit. sv. Florijana
18. novembra 1900
v Casino Hall na 90. Evening cesti v So. Chicagi. Zastavo bode blagoslovil Rev. Ivan Plevnikv nemški katoliški cerkvi sv. Frančiška cor. 103 ceBta in Eve. ave. Odhod bode točno ob 11. uri dopoldne.
Vnanja društva so naprošena, da pridejo v So. Chicago pred 11. uro.
K obilni udeležbi vabi
Odbor društva Vit. sv. Florijana.
Vabilo
k
Veliki slavnosti,
katero priredi društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. na nedeljo sv. Martina dne 11. novembra v Cleveland, O. ob priliki blagoslovljena društvene//a bander a.
Vabljena so naj ulj udneje vsa slovenska in hrvatska druStva, ki so tuj zbero v Union JlaU na 1690 St Clair St. odkoder odkorakajo z godbo na čelu k blagoslovu. Po končanem blagoslovu se vrnejo zopet nazaj v dvorano na veselico, kjer se bo vršila igra za dobitke in vsakovrstna kratkočasim zabava. — Vsa druitva z znaki so prosta vstopnine, neudje plačajo 25 ct.; žene z možem proste. K najobilnejši udeležbi vabi Odbor.
VABILO
GLAVNI ZASTOPNIK
vseh najboljSih prekomorskih črt na atlautiškem .morju je
John Kukar,
«20 N. Chicago St., Joliet, 111.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovin i. Zastopam pa te-le znamenite —: črte :—
s-KVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Hreraonom in New Vorkom;
COMPAUNIE GENERALE TRANS-ANTLANT1QUE, tranouSKa linija, ki vozi na Haver;
H ED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Antwerpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton.
Ako hočete dobiti moje i nance ali prijatelje iz stare domovine ali se nameravate sami (je podati, kupite vožni listek lahko pri meni brez vseh daljnih potov. Hitra, poštena in zanesljiva postrežba je vsakemu zagotovljena.
DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Proilajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakim tudi lepo
' —G08TILNIC0.... reskrbljeno t vsemi pijačami in smod-kami, kakor tudi svojo brlvnlco.
John Kukar,
830 N. Chicago St., Joliet, 111.
MeMa Zttia Gofllia.
Ustanovljma jamiarlja Ista 1S»7.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
na
VESELICO,
ktero priredi
Sv. Jan. Evan?, odbor 62 N. S. S.
V soboto, dne 10. nowmlyra V TURNER HALL NA N. CHICAGO ST.
Vstopnina 25c., ženske proste. Začetek ob 7. url zvečer. - ODBOR.
ANTON o GRAHEK.
PBKDSEUNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
JOLIET GAS LIGHT COMPANY
s© priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . .
Pridite in ogleju, »i ttafe plinove peči, ki «o zelo varm in ni »e bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jib bodete priporočali še drugim.
TAKO GOVORE VSI.
CHAD tU NA.
Chicago in Van Buren c&M t Jolietu.
Preškrbljuje izvrstno muzi ko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. s vatovsčiue, politične shode,društva, dirke itd.
OLAWi C«AI>-	Dnucu CHAD:
920 No. Chicago St- «012 No. Broadway St.
T-*tJrm 3Hi.	JOLIET, ILL.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —■
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost »o nal«
''The D. S." IPs. ia "Mserscliaiim" 5c.
Na drobno m prodajajo povsod, na debelo pa ua
I;	#	4 <
108 Jefferson cesti v Joliet, »Is.
CHAS. L. PETTIS & CO.,
204 Duane St., New York.
KUPUJEMO ZA
GOTOV
IDEaST^R
vsakovrstne pridelke, kuretino, divjačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo.
Pite p naše seflauje MwM cena
"Pri nas se govori slovenski."
Barrett-«v-a prodajalnicai želez-nin« želi, da kupčujete v nji, ker je pripravljena napraviti vaše kup-čevanje za vas koristno in prijetno, s tem da imajo v svoji službi pomočnika, ki govori vaš jeni k.
N« želimo pa le eato kupčevati z vami, ker se prt ua« govori slovenski, ampak le zato, ker vam lahko t'okaž» mo, da dobite v naši proda-jainici največ za svoj denar in da je naš slovenski pomočnik le postranska stvar služeča le vašo udobnost kadar kupujete pri nas.—Prepričan i smo, da je dobro za vas kup-ičevati z Barrett-om.
Pridite in seznanite se z g Mat. Polž-om.
BABBETT HARDWABE CO.,
218-220 Chicago St. Tnnrrp irT 404 Clinton St	JULlfci. ILL.
NA PRODAJ
imam zemljišča v vseb krajih mesta po nizkih oenah.
LOTE OD $150 NAPREJ.
Način plačevanja si lahko izbereš sam.
Mali oglasi.
Za oznanila "Iiie se", "Kje je" itd. sepla-ivje 1 cent od besede za enkratni tisk, drumi in tretjič se računi pol centa od besede.
IŠČE 8E NEMUDOMA 50 MOŽ ZA delo pri železnici v Wyoming. Plača $2.(10 na dan. Hranastane$4.;0 na teden. Vo/nja do tje velja $6.50 iz Chicane" Oglasi se pri V. S. SHERWOOD, Northwestern Depot, ob 5. popoldne dne 2. novembra v Chicago, 111,
IŠČE SB JOSIP MOROEL, DOMA IZ vasi Uerhov, fare Mirna Peč na Dolenjskem. V Ameriki je že 12 lot in zadnje loto je bival v Coloradi. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoljno-sporoči: Anton Kožel, Box 407, Mount Pleasant, Westm'd Co., Pa.	p3x
IŠČE SE ANTON KOČEVAR, DOMA iz Nestopijo V isi, fare Semič. Preje j» bival v Tower, Minn. Zanj bi rad izvedel njegov brat Math. Kočevar, 509 Elm St., Leadville, Colo.	d3x
Zahvala,
Rojakom po Pittsburgu lu okolici kakor tudi po Clevelaiiilu ob priliki svojega obiska se tem potom za njih gostoljubnost in postrežbo naj topleje zahvaljujem.
MAT. POGORELO. 020 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
PAULSCHNELLER,
NOTAR-NOTARY PUBLIC
v Calumet-u, Mich, naxnanjt, da je pričel svoje,poslovanje ter s« Slaveacvm in Hrvatom priporoča pri oskrbo van ju njihovih pravnih poslov v stari donaoviai.
DESAR NA POSODO.
Posojwjem denar v kakoršnemkoli *nesku, da le vaim pomagam kupiti «i «voj dom ali izplačati kak star dolg pod jako ugodnimi pogoji.
Brata Simonicli
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico. v kateri je dobiti vsaki eas izvrstnih pijač iu dobrih szuodk.
REAL ESTATE!
Pregledujem in preiskujem "Real Kstate" papirje in "Titles", katere moraš dati preiskati, Če hočeš biti gotov, da to kar si kupil, j« tvoje.
Jas. C. O'Connor,
404 Van Buren Street, JOLIET, ILLINOIS.
Opomin.
Vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo uljudno opominjam, da ml izvolijo po-\rniti denar kakor hitro mogoče ker sem sam vsled boiezni v veliki potrebi. Stroške imam velike, vsaki mesec me stane zdravljenje, stanovanje in hrana po $125 za naprej me bode pa $185. Zatorej opozarjam vse, da store svojo dolžnost.
JOS. LOZAR, Rattle Creek Sanitarium, Mich. d3sc
Josip Zel nikar, -
Cor. Ruby t, Brosdwsy Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Vedno sem preskrbljen a svežimi pijačami in dobrimi smodkamt.
ANA VOGKRIN,
lzučena babica,
1115 N. Chicago St., JOLIET. ILL.
z devetlotno izkuSnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, s e p r i p o r o č a tu-kajšnim Slovenkam.
Jos. Dragosh.
("KRANJSKI DOM") No. 1 Ferry - Kansas City, Kis.
priporoča Slovencem svojo gostilno, aa-Ioženo s Heimsovo uležano pivo in vsakovrstnimi dobrimi pijačami, kakor tudi finimi smodkami.
JOSEPH STERBENC,
3il Osceola St. Laurium, Mich, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo trgovino s sadjem, sladčicami, sladkimi pijačami, smodkami, tobakom, pipami in drobnjavo. Vsem je zajamčena točna in dobra postrežba.
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mralib* pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
JOHN MODIO
1U5 Lake St., Cleveland, O.
se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Proat lunoh. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
Slovenska babica
Marija Lukau
* enoindvajsotletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valente in dr. Stoekla in druži h zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Jolietu. Govori i hrvatski, nemški, italijanski. Stanuje na št. 208 Jackson 9t Joliet, Illinois.
G-EORG-E LAICH,
200-.95 St., So. Chicago
priporoča Slovencem in Hrvatom v obilni obisk svojo moderno urejeno gostilnico. kjer toči vedno sveže pivo, Kentucky In drugo žganje.
Alojzij Vir ant
so. LORAIN, O.
Coiner 10th Ave. in Globe Street
priporočam slovenskim rojakom v Lorain, O. iu okolici v obilni obiak »vojo novo gostilno. Točim iavratno pivo u pivovarne Pabst, Milwaukee kakor tudi najokusnejia vina in Sganje. Prodajam ob jednem cigar« in tobak.
Doktor Frederick,
Soba m Hftrbet Hliig., Phone 2ia«. Blanorttiit«. Henton St., Phono UH. 10 do 12.
ure: »,o i. ^ ^ J,,,^ ||K
.Toli ii Kraker,
1199 St, Clair St., Cleveland, Ohio.
Tel. Main 386S. prtporofam v obilmi poiet avojo novo gostilno,
ot'lJilozuloženo« dobrimi pijačami, down kuhanim Maujetn, tropinnvoom.pivoni.vlnom In smod-kainS. - Prodajani tudi prem o c In v. prejemam vjnjcovmuu naroJlU z* prevalunjo tovora.
DR. J. L. STRUZYNSKI,
900 Scott Street, Telephone 2371, JOLIET, ILL.
Agent for Besley's	R AR GOODS
Waukegan Ale and Porter.	UU 3'
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Pkoa* 171». MM. lit
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo. Afriko In drugo inozemstvo:
za celo leto Za pol leta
$2.50 aH 6 Rid. $1.26 ali 3 gld.
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se no sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji tri novi naslov svojega bivaliSča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na,tiskarne*:
AMERIKANSKI SLOVENEC, oor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarno telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
„AMERIKANSKI_SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by „ The Slovenic-American Printing Co:" cor. Benton Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Camiolian Sloveuio Catholio Union of the Unitod States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered at tli« Poat office at Joliet, III. as seoond Class matter..
CERKVENI KOLEDAR.
4.	Nov.	Nedelja	22. po bilikoštih.
5.	,,	Pondeljek, Caharija.
<i.	,,	Torek,	Leonard, op.
7.	,,	Sreda,	Engelbert
8.	,,	Četrtek,	Štirje venč. br.
9.	„	Petek,	Teodor. 10.	,,	Sobota,	Andrej Av.
NEDELJSKI EVANGELIJ.
Sv. Matevž. 22, 15- »i.
"Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali, da bi Jezusa vjeli v besedi. In pošljejo do njega svojih učencev « Herodijani vred, rekoč: Učenik! Vemo, da »i resničen, in pot božjo po resnici učiš,' in da ti ni mar ca nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam tedaj, kaj so ti clSi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Jezas pa je poznal njih hudobo, in j« rekel: Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni denar! In oni so mu podali denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Mu reko: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar j« božjega."
Vsi svetniki.
<^h, odprite se nebesa, In odkri se sveti raj, Kjer po emrti je telesa Vsem |wi|pravlj«n srečni kraj. :Brat,|e<čast nam pokažite, fKtero ste dosegli tam; ^Slabim nam želje »žgite, jHwpeneti priti k vam.
Spolnjene so vaše željo, Poveličal vaB je Bog, Tež »o vfcivite vesolje, Rešeni iz vseh nadlog. Prešlo je, kar je težilo, Zginilo karkol' boli, Vse se vam je prenovilo, Boja z grehom nič več ni.
Mraza »i več, ne vročine, K« trpljenja, ne britkost, Smrti ni, ne bolečine, Le veselja in sladkost. Tamkaj vam je sam Bog večni Zbrisal od oči solze; Opravičeni ste srečni, Vsi kristjani vas časte.
Vernih duš dan.
Današnji dan nas bolj, kakor ka-terisibodi v letu spominja naših ran j kili, — vseh mrtvih dan. Smrt, umiranje gledamo tako rekoč dan na dan s svojimi očmi, saj nam skoraj neprenehoma doni nn ušesa mrtvaški zvon, saj ne mine dan, da ne bi slišali ali brali: taali oni je umrl. To se nam zdi povse naravno, temu smo popolnoma privajeni. Če pa poseže smrt v vrsto naših sorodnikov, naših prijateljev, če nam z železno roko iztrga izmed naših ljubih in dragih, o takrat nam pride tako nenadno, tako nepričakovano! Takr.1t nam pretresa dušo, nam krči mozeg in kosti in zdi se, da se ne borno nikdar utolažili vsled tolike izgube. Toda čas celi rane tudi najbolj skeleče. Ranjki je pokopan, solze so se odtekle na njegovem grobu, izginil je izpred oči in kmalu tudi iz—spomina. Tako se skuša človok otresti grenkih spominov. Ne tako pa tako naša duhovna mati sveta cerkev. Z materinsko ljubeznijo skrbi za svoje otroke v življenju, pa tudi po smrti ne pozabi na nje. Tudi po smrti moli in prosi za njih večno srečo,za večni jim mir in pokoj in poživlja nas vse, naj se združimo ž njo v tej srčni molitvi. Zato je posvetila en dan v letu izrecno spominu svojih mrtvih otrok, naših bratov in sester — vseh vernih duš dan. Komu se ne vzbujajo ta dan tužna čutila v srcu? Saj ga pač ni nikogar, ki bi ne imel-žalovati za nobenim izmed svojih ljubih in dragih, ki bi ne imel na pokopališču kakega groba,ki mu je tako drag,tako svet, tako nepozabljiv! Da, tam počivajo telesni ostanki onih, ki so nas ljubili z dna svoje dušo in smo jih tudi mi ljubili. Večkrat se spominjamo v mislih, radi bi jim potožili svoje reve in nadloge, radi jih poprosili dobrega sveta, radi tudi poizvedelio njihovi osodi; toda usta, ki so nas kedaj tako lepo tolažila, razveseljevala in osrečevala, ta usta so omolknila, so mrtva; ljubljeni ranjki ne odgovarja več na naša vprašanja, na naše iz-dililjeje. Toda ne, marsikateri naših ranjkih kličejo te dni z onega sveta sem k nam na ves glas in prosijo pomoči, usmiljenja. Ivdo bi jim mogel odreči to prošnjo? . Pobožna pravljica pripoveduje,da pridejo na večer pred praznikom vernih duš uboge duše iz vie in poslušajo, kako molijo njih sorodniki in prijatelji za nje. To je le pravljica, vendar ima imenitno resnico v sebi. Res, da pobožni kristijanje tudi med letom molijo za svoje ranjke ifi za uboge duše v vicah sploh, res da bogaboječemu verniku no mine dan, da se no bi spomnil svojih umrlih, vendar smerno reči, da toliko molitve, toliko dobrih del se ne stori za verae duše, kakor ob prazniku varnih duš. Zato uboge duše v vicah tako željno pričakujejo tega dae, ki jim morda za zmi-rom odvzame njih strašno gorje. Verne duše v vicah imajo pa tudi pravico na našo pomoč in pripro-šujo.
Vera nas uči, da nič nečistega ne pojd« v nebeško kraljestvo. Vsaka nepopolnost, vsak najmanjši madež na duši s« mora prej očistiti, da bo* deležna gledanja božjega. In s čem so čisti? * ognjem. Sveti apostol Pavel pravi: "V dan Gospodov bo očitno vsakterega delo in kakšno je v.akterega delo, bo ogenj poskusil." Mi sicer ne moremo zapopasti trpljenje, kakoršno trpe v vicah verne duše, vendar je poznamo po nekoliko iz popisov svetih cerkvenih uče-
nikov. S.v, Avguštin pravi: "Trpljenje v vicah ue traja večno, vendar je mnogo hujše, kakor vsaka bolečina, ki j« je kak človek prestal na tem svetu ali jo sploh zumore prestati." In sv. Ciril piše: "Če primerjamo vse muke, bolečine in brit-ko«»i tega sveta z najmanjšim trpljenjem v vicah, moramo reči, da so le tolažbe, olajšava v primeri z najmanjšim trpljenjem v vicali in kdor bi te muke poznal, bi hotel raje prestati vse bolečine, kar so jih trpeli od Adama souikaj vsi ljudje na zemlji, kakor pa le en dan prenašati trpljenje v vicah." In kdo trpi to strašno trpljenje, kdo zdi-huje v tem pekoSčem ognju? Tam je morda tvoj oče ali tvoja mati, tvoj moi ali tvoja žena, tamkaj zdihu-jejo morda tvoji otroci, bratje in sestre, prijatelji in sorodniki. Ali
zamoreš ostati brezčuten premišljujoč njih trpljenje, ali boš preslišal njih mili klic: "usmilite se nas, usmilite se nas vfiaj vi prijatelji naši, kajti roka Gospodova nas je zadela!"
Kdo so pač jetniki v pekoči ječi,
v	vicah? So-li morda to hudobneži, brezbožneži? Ne kristijanje so, ki so kakor mi deležni odrešenja Kristusovega, so torej naši bratje in sestre ne le po natori, ampak tudi po milosti. Prijatelji božji so, ki bodo na veke gledali obličje božje, a se morajo zdaj še pokoriti za pre-greške svojega življenja v čistilišču. Čuj, kako milo prosijo: "spomnite se nas vendar, ki tako grozno trpimo! Ali nismo mi ravno tako kot
vi	odrešeni s predrago krvjo Kristusovo? Ali nismo z vami molili in za vas delali in trpeli? Ali nismo vsi v občestvu svetnikov? Ali nismo z vami pri jednej mizi sedeli in se hranili s presvetini mesom in krvjo Izveličarjevo? Pri tej sveti krvi, ki je tekla za odrešenje naše in vaše vas prosimo: usmilite se nas in pomagajte nam, da bomo rešeni te žalostne Ječe in sprejeti med otroke božje!"
Zatorej, spominjaj se kristijan, zlasti te dni ubozihduš v vicali. Pomagaj z molitvijo, daritvijo svete maše in drugimi dobrimi deli posebno tistim dušam, ki ravno od tebe pričakujejo pomoči! Spomni sc pa tudi pozabljenih grobov, na katerih ne stoji ne križ ne kamen, tistih grobov, ki so zaraščeni s travo in ob katerih ni videti nobenega solznega očesa, nikogar, ki bi molil in prosil za nje. Ubogo verne duše ti bodo to delo ljubezni bogato poplačale. Ko bodes tudi ti dokončal svojega življenja tek, ko bo že veter raznašal sneg s tvojega groba na sosedni grob in s sosednega na tvoj grob in se bos morda tudi ti moral čistiti v onem groznem čistilnem ognju v vicah, tedaj bodo one verne duše, za katere ti zdaj Boga prosiš, v nebesih povzdigovale svoje nedolžne ročic« k Bogu in prosile za te. Hvaležnost je tako velika, tako žrva v nebesih!
Vernih duš dan se odtrgaj za irtekaj časa od svojih opravil in pohiti tje na groblje, na kraj mrtvih. Pbstoj ob grobu, ki ti jo tako dobro Znati, položi nanj venec iz zadnjih rož jesenskih, prižgi lučico in moli k Očetu živih in mrtvih. O, če le moreš, pojdi ta dan "ven na tisto tiho domovje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu grob bo moj in — tvoj
i"
Koga bomo volili?
Čez pet dnij se bo Odločilo, komu bo za naslednja Štiri leta izročena usoda Zdru|enih držafv, in prodno bodo naši čitatelji dobili prihodnjo •številko v roke, se bode že vedelo, kdo bode novi predsednik naše Ijn-dovlade. Naš list "Am. SI." se ni izrekel za nobeno stranko, ker ni strankarsko političen list, ampak popolnoma neodvisen,, "totally independent." Pač sta nam obe narodni stranki, demokratska in republikanska ponujali nemajhno nagrado, da bi delovali za njune kandidate, toda vsako ponudbo snao možato odklonili, dobro vedoč, imajo naši rojak i-državljani razsodnosti dovelj, katerem« kandidatu bodo oddali svoje glasove dne 6. novembra. Mi vomo, da kakor drugi narodi, tako so tudi Slovenci v Združenih državah različnega političnega mišljenja. Tukaj v Jolietu na primer imamo okoli 800 slovenskih volilcev in iamej teh se jih bo bržkone polovica nagnila "a jedno, polovic;* na drugo stran. In t;iko je tudi še marsikje drugej. Kdor si je stvoril svoje prepričanje,temu bi nni je jemali? Vsakemu svoje!
Zadnji čas pa nam je od več stru-nij di-šlo vprašanje, kaj da mislimo mi o naši Uarodni volitvi? Da ugo dimo njihovim željam, hočemo navesti ue svoje mnenje, ampak dveh
naših dopisnikov, ki sta si do cela nasprotna v svojih političnih nazorih.
Predno pa preidemo na njune izjave, želimo podati občinstvu to-le pojasnilo: Letos imamo deset kandidatov /.a predsedništvo Združenih držav. Izmed vseh teh imata pa le dva upanje na izvolitev: Viljem McKinlev iz Ohio in Viljem Jennings Bryan izNebraske. Kdor voli za koga druzega, tega glas je toliko, kakor vržen v vodo. Borba gre med McKinley-jem in Bryan-om. Oba dva sta Značajna moža, zaslužna za narod in uživata največje spoštovanje med amerikanskim ljudstvom.
Koga bomo volili?
Naročnik naš iz B. Montana,nam piše: "Ves zapad je za Bryan-a in tako smo tudi mi. Če bo izvoljen, bo pomagal delavcem; vsi naši rudniki bodo oživeli, dela bo dosti več kot zdaj in plača bo boljša. Denar bo prišel med ljudi, prosto kovanje srebra (16—1) bo pomagalo vsem slojem prebivalstva, zlato bo izgubilo svojo moč in delavci ne bomo več sužnji kapitalistov. Bryan bo zdrobil moč trustov, ustavil vojsko na Filipinih in odpoklical vojake domov. Čemu je ta vojska? Čemu plačujemo ogromni vojskini davek? Edino le zato, da polnimo milijonarjem njhove žepe, McKinley hoče povečati vojaštvo in uvesti militarizem, ki je spravil že skoro vse evropske narode na kant. Hurrah, for Bryan!"
Drug naročnik iz J. III. pravi: "Že 15 let bivam v Ameriki in skušal sem demokratske in republikan-administracije. Prva leta Clevelan-dove vlade smo imeli dobre čase, zato sem 1. 1892. zopet volil zanj. Res je bil izvoljen, toda kakšni časi so nastali takrat za nas delavce? Tovarne zaprte povsod, dela nikjer, zaslužka nobenega, kredita nobenega, obup in stradanje, sramežljivi siromaki so mrli lakote. Ali še veste delavci, kako je Coxey takrat maši-ral s tisoči brezposelnih, bosih in raztrganih delavcev v naše glavno mesto Washington, zahtevat dela in jela? Jaz sem ga videl in njegovo armado in je ne bom nikdar pozabil, dokler bom živ. Takrat sem postal republikanec in ko je bifo. leta 1896. volitev, sem volil za predsednika republikanca McKinley-ja. Kako se nam je godilo pod njegovo vlado, veste sami. Kdor j« le hotel delati, je imel dela dovelj in plač« so šle povsod kvišku. Če nam j« bil dober gospodar, zakaj bi si izbirali druzega? Jaz bom volil MoKinley-a!"
Slovenski volilci, mislite in pre-vdarite in vodite po svoji vestil
Tujezemski listi o naših narodnih volitvah.
Predsedniške volitve Zdraženih držav obračajo letos na-se več pozornosti v drugih deželah, kakor pa navadno, kajti pričakuje ee, da bi njih izid vplival več ali manj na našo tujeeeinsko politiko. Splošno se zdi, da se veča Bryanova politika do izvolitve, kajti velik del prebivalstva je nasprotno smeri "imperializma". Events, izhajajoč v Ottawa, Kanada, piše:
"Republikanci delajo kolikor naj-vtč mogoče na to, da denejo v o-zadje imperializem. Na vsak način skušajo držati pred ljudstvom prosto kovanje srebra, vsled katerega so zmagali v zadnjem kampenu, toda demokrati jih dregajo pod nos vednd le z imperializmom. Stanje obeh strank je tako, da se hočeti vedno boriti na ozemlju druga druge, nobena pa noče govoriti mnogo o svoji platfon'hi in jo razlagati. Hudo je res zbirati med dvema zlenia. Ako bi ne imeli demokrati prostega srebra v svojem programu bi zmagali lahko, jednako bi republikanci ne imeli nobene težave z zmago, da jim ne stoji na poti imperializem."
Ker mnogi sodijo po pravici ali krivici, da bi zopetna izvolitev McKinley a povzročilaprijazno politiko z Veliko Britanijo in nasprotno z Nemčijo, je zanimanje splošno po vs«h angleških deželah. Vendar je The Friend of India mnenja, d« leži v trustih največja nevarnost za McKinleva. Pravi namreč:
"Kar se tiče trustov ni nobenega dvoma, da se jim večina ljudstva ne protivi brezobzirno na politično prepričanje v drugem oziru in ako v' resnici mislijo, da bi demokrati
odpomogli temu zlu, bi gotovo veliko republikancev volilo za moža, ki bi se podstopil kaj takega storiti. Ce tudi je trustom v njih škodljivi obliki usojen pogin v bodočnosti, jim je vendar vsled njih ogromnega bogastva zajamčena varnost, bodisi od katerekoli vlade. Bryanova izvolitev je mogoča, če tudi ne bo jako lahka in srebrno vprašanje bo imelo manj vpliva na izid, kakor pa se splošno misli."
The St. James' Gazette pravi, da imperializem ne more dosti škodovati republikancem in nadaljuje:
"Dokazali smo že, da je nemogoče za trgovinski narod, kakor so Združene države ločiti kupčijo od zastave, Imeti ravno nasprotno politično prepričanje, kakor pa je zahteva trgovina, in ignorirati, da je slednje prizivno sodišče konečno le topova cev. Bryan ne moro odgovoriti tem ugovorom, a nas pozivlje vedno na nauke junaških prednikov." Handelsblad v Amsterdamu pravi:
"Zdi se, da McKinleyeva prilika ni tako ugodna, kakor so upali in pričakovali republikanski vodje. Mnogo manjših stvarij kaže, da rastejo Bryanovi privrženci, radi tega preobrnejo republikanci vsako izjavo demokratov. Tako n. pr. za. nika amerikanski poslanec v Berlinu M. White v svojem pismu v New York, da je McKinley proti Nemči j i in pozi v 1 j a ameriške Nemce, naj ga podpirajo."
Berlinski Tageblatt priznava, da so predsednikove proti-nemške simpatije morda pretirane, a izraža misel, da je njegovo postopanje v kitajskem vprašauju veliko oviralo Nemčijo, ter da bo Bryanovo krepko izraženo sočuvstvovanje dobilo zanj mnogo nemških glasov. O kitajskem problemu pravi Tageblatt z ozirom na Združene države:
"Amerikanski listi so prisiljeni odobravati predsednikovo politiko. Republikanci morajo to storiti, ker morajo podpirati svojega kandidata, če tudi ni dovelj imperialističen. O kakem bolj agresivnem postopanju smejo le misliti potem ko bo že vnovič izvoljen. Demokrati si pa neupajo ugovarjati, ker je McKinley nasproten kitajski vojski. Poslanje vecih vojnih ladij proti Kitaj u se razlaga različno. Nekateri mislijo, da je to po volji imperialistov, drugi, pa zopet pra-vijv, <Ja je bilo to potreba vsled vporabe vojaških čet na suhem. Še drugi pa prinašajo senzacijonalno vest, da je bilo to neobhodno potrebno vsled pretečega spopada z Nemčijo."
Journal des Debata v Parizu je mnenja, da repUDiikanaka stranka ni bila zvesta svojim obljubam, ker je namreč obljubila svooodo prebivalcem novih posestev, a sedaj iste ravuo tako zatira, kakor nekdaj opanci. Imperializem j« glavna za-dača teh volitev iu njego* najhujši sovražnik Bryan skoro lahiio upu izvolitev, vkljub veliki korupciji m podkupijenju nasprotne strank«.
Slovenski listi v stari domovini pa nič več kakor omenjajo, da se bodo vršile letos predsedmske volitve v Združenih uržavah. O kakem znanju platform ali programov obeh strank ni govorjenja, kakor tudi o tem ne kedaj se vrše volitve iu kdaj se umesti novi predsednik. Tako u. pr. piše goriška "Soča":
•' Volitev predsednika Zjedinjenih držav se ima vršiti že 5. decembra. Oba kandidata napenjata zdaj vse sile, da si pridobita volilce. Do danes je bilo jako sumljivo, ali dobi Mac Kiuley zopet večino, no, zdaj je to verjetnejše, ker se je "New-yorker Staatszeitung", glavni organ Nemcev v Zjedinjenih državah, izjavila proti Bryanu, a za Mac Kin-leya. Isti list se izreka proti vsaki kolonijalni in imperialistični politiki, ter pravi, da je izvolitev Mac Kinleya manjše zlo od izvolitve Bryana. Najnovejši Bryanovi govori dokazujejo, da se on še daues drži takih financijelnih in drugih blodenj, katere morajo Nemci odklanjati, če tudi razočarani in težkim srcem glasujejo za MacKinleya. S tem je, kakor.se zdi, volilna borba odločena. Pri poslednji volitvi leta 1896. je dobil Mao Kinley 871, Bryan 176 glasov.—Po občestoje-oem zakonu se bo vršila volitev ro-lilcev <S. novembra, 5. decembra volitev predsednika in podpredsednika zveze, a 13. februarja 1801. se bode vršilo v kongresu štetje glasov. Dne 4. marca pr«vzame novi predsednik vlado."
Tu je govorjeno, da je New-Yorker Staatszeitung 'glavno',glasilo Nemcev v Ameriki, ki sfc izreka proti vsaki kolonijalni in imperialistični politiki, a vendar se poteguje za McKinleya, ki je glavni zastopnik 'koloniialne in imperialistične politike'. Radi bi znali tudi, o kaki volitvi volilcev dne 6. no-vembra-jn ondi govorjeno. .ledino kar je "Soča" pogodila je, da prevzame novi-predsednik vlado dne 4. maroa.
Jednoleten pridelek kave na svetu znaša 800,000 ton.
tez 6 00,000 funtov čaja porabi vsaki dan na Angleškem.
Ljudje navad n o bolj slišijo z desnim ušesom kakor pa z levim-
S pomočjo modernih strojev napravi lahko jeden delavec po 10,000 urnih koles na dan.
Platnene tovarne v Angliji napravijo vsako leto 800 milijonov vatlov platnine.
Dva milijona oseb se je v teku tega poletja poslužilo javnih kopališč mesta Boston.
Nemški armadi je pridruženih poleg drugih zastopnikov tudi 27 japonskih in 17 kitaj. častnikov.
V švicarskih hotelih je vslu-žbenih 24,000 moških in ženskih oseb. Od teh jih je le 19,000 švicarske narodnosti.
Izvoz Nemčije na Kitajsko je bil leta 1899 vreden $6,902,000, uvoz iz iste dežele pa skoro še enkrat toliko, namreč 812,042,800.
Nemški cesar si je že preme-nil obleko dvanajstkrat v 18. urah-Njegova garderoba obsega več kakor jeden tisoč različnih oblek.
Več kakor dva tisoč oseb si služi v Londonu kruh s prerokovanjem sreče. Njih letni dohodki se cenijo na £ 30,000 ali $150,000.
Pred kratkem seje organi-zovala družba, ki namerava napraviti postaje za popravljanje automo-bilov v vseh mestih Westchester county-a, države New York.
V južni Afriki je vsako leto vkradenih demantov raznih vrst v skupini vrednosti najmanj 200,000 funtov šterlingov ali jednega milijona d«larjev.
Berlin je najbolj kozraopo-litično mesto v Evropi. Če tudi je prestolica nemškega cesarstva, vendar je le 87 odstotkov nj«goveg» prebivalstva rojenih Nemcev.
Fino usnje za rokovicesepripravlja v neki zmesi moke in rme* njakov. Jedna tovarna v London« je porabila v ta namen deset vreč moke in 2,000 jajec vjednem tednu.
Moskva ima največjo bolni' Inico v Evropi s 7,000 posteljami; V nji deluje 96 zdravnikov in 90° stražnic in za okoli 15,000 bolnikov se tamkaj skrbi vsako leto.
V jednem tonu vode iz Mrtvega morja je 187 funtov soli; Rde' čega morja 93; Sredozemskega 855 Atlantiškega ,81; Angleškega preliva 72; Črnega morja 26; Baltiškega 18, in Kaspiškega 11 funtov*
Hitrost p i s m o n o s ni h golobov znaša v mirnem zraku nekako f angleške milje v jedili minuti-Ako piha ostra sapa v isti smeri, * kateri leti golob, tedaj preleti celo 4 petine angleške milje v isteO1 času.
Nek tujec je v Salina, Kas-pustil iskati tan^ošnjo policijo c«' dan po bankovcu za $40, katereg* j« on izgubil, kakor je sam dejal. so vjeli krivo osebo se je šele izv«' delo, da bankovcev za $40 še sploh ni izdanih.
Govori se, da nameravajo vpriaoriti pasijonske igre iz Obei" ammergau-a tudi v Ameriki. N«" Amerikanski milijonar ponuja Antonu Langu, ki igra ulogo Kristus* garancijo $100,000 čistih dohodko* za njegovo igranje v ti deželi.
postava vasice Oberammergau pa prfl' poveduje igranje pasijonskih igef kje drugje, kakor ravno tamk»J; Mnogo učenih pravnikov si sed») prizadeva uganiti način, po kater bi se bilo mogoče izogniti doti^' postavi.
AMERIKANSKI SLOVEIC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski MoliM list v Ameriki,
l/.dnja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL,
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. URADNIKI:
Predsednik: Anton Nhmanicii, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Stkrhknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich) J- Tajnik: Mihael Vabdjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. II. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nad f	Kkakeb> 501 3rd St., Anaconda, Mont.
-v°r" i Anton Štkfanič, Box 852, Soudan, Minn. 1K1: I Jos. čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo., p; v . ( John Kukak, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. inancm j j0HN Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. p. . ( Mihael Skkbe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O.
odV.V1" \ JoHN 0«KE8TAK> 3(1 St- 1115> Ija Salle>
I Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn.
p.. . ( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111.
j štkfan kuivar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
oabor: | jOHN rAi,ovi5, 5124 Butler St., Pittsburgh, Pa.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem Zastopniku (delegatu) i« po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili »o:
K društvu sv. Frančiška Seraf. 46. Greater Now York Janez Bučar 3823. roj. 1876 sprejet 25. okt, 1900.	Društvo šteje 19 udov.
K društvu sv. Jožefa 12. Forest City, Pa., Janez Fine 382-1. rojen 1869. sprejet 24. okt. 1900.	Društvo štoje 105 udov.
K društvu sv. Roka 15. Allotrkeny, Pa., Janez Miketič 3825. rojen 1871, sprejet 23, okt. 1900, Jožef Vlakovič 3826. rojen 1880, sprejet 23. okt. 1900, Andrej Cojjhe 3827. rojen 1870, sprejet 23. okt. 1900.	Društvo šteje 50 udov.
K društvu sv. Cirila in Motoda 8. Joliet, 111., Frano Novak 3828. rojen 1859,sprejet 28. okt. 1900, Janez Veseli? 3839. rojen 1862. sprejet 28. okt. 1900. Dr.št. 74 ud.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111., Josef Colarič 3830. rojen 1877. sprejet 28. okt. 1900, Martin Jurica 3831. rojen 1876. sprejet 38. okt. 1900, Jos. Erjavec 3832. rojen 1862. sprejet 28. okt. 1900.	Društvo šteje 138 udov.
Izločeni.
Od društva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa., Franc Ule 3440. 84. okt. 1900. D. i. 104 u.
Od druitva sv. C. in M. 4 Tower, Minn., F»ano Stare 3335. 23. okt. 1900 I). š. S15u
Od društva sv Jožefa 41 Pittsburg, Pa., Janez Omahen 3333 22 okt. 1900.
Društvo Ste j o 25 ud.
Od društva s". Frančiška Seraf. 46 Greater New York, N. Y, Martin Marinčok 3573 25. okt. 1900.	Društvo šteje 18 udov,
Suspemlovan nd zopet sprejet.
K: društvu sv. Družine 5 La Salle, 111. Frane Jančar 2872 25. okt. 1900. I). š. 82 u.
Jv društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Jane« Stazinski 3129 23 okt. 1900.
Društvo šteje 218 udov.
Odstopil.
•Od društva »v. Cirila in Metoda 8 Joliet, IlK Franc Grum 3293 28. okt. D. 9. 73 u.
•Od društva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa..Ja«oji Šsme 2093 24. okt. D. š. 104 u.
Društvene vesti.
Sondan, Minil., 26. okt. — Pri svojem odhodu v staro domovino iskat si ljubega zdravja izrekam tem potom slavnemu društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 K. S. K. Jednote v Tower, Minn., «a izplačano mi podporo v znesku $339.00 za časa svoje dolge bolezni najtoplejšo in najuda-nejso zahvalo. Istotako se zahvaljujem veleč. g. monsignorju Jos. Buhu za vse izkazane mi dobrote tolažbo, katero so mi dajali ves ^ae mojo bolezni. Slovenski mladeniči v Ameriki! Stopajte v društva, katera vam morejo biti jedina pomoč. Sam sem prišel v to dežele Wlad, a delajoč v mokrih rudnikih ®«nv se prehladil in lotila se me je j etika. Ves čas moje bolezni pa je bratski podpiralo slavno društvo sv. Cirila in Metoda. Njegovemu prejšnemu predsedniku g. Fr. Hrenu in gospodarskemu odborniku S- J. Obermanu senajsrčneje zahvaljujem za vse usluge.
Jos. Mestik.
Allegheny, Pa., 25. okt.—Naše društvo sv. Roka, št. 15 K. S. K. Jednote je pri svoji društveni vo-litvi izvolilo sledeče uradnike za bodoče leto: Janez Fugina, predsednik; Josip Šutej, podpredsednik; Jtatij a Malič, tajnik; Jurij Fortun, ^»»topnik; Jurij Flajnik, blagajnik; Matija Flajnik, Jurij Fortun, Janea Vrbiščar odborniki; Peter Puhek, Vratar. Srčen pozdrav!
M. Malieh, tajnik.
Iz delavskih krogov,
Joliet, 111., 28. okt. — V so-*>°to je tukajšna Illinois Steel kom-fanija zaprla vse svoje tovarne ra-plavžev ali 'blast furnaces' ter pripravila skoro 2,000 mož ob zaslužek. Uradniki družbe nočejo povedati nobenega vzroka radi zaprtja,a delavci pravijo, da se to vrši le radi "ližajočih se volitev, ker jih hočejo Pri«iliti,da naj volijo za McKinleya.
South Chioago, lil., 28.okt. — Razglasilo se je, da se bodo s pondeljkom zopet odprle vse tovarne Illinois Steel kompanije ter 2,000—2,500 mož zopet odšle na delo. Tovarne so prenehale pred kakimi tremi tedni z izgovorom, da zaradi popravil. Jeden uradnikov je izjavil, da ima kompanija dovelj naročil od neke vzhodne železniške družbe za napravo šin, da bo poslovala vso zimo. Tukajsne tovarne izdelajo v vsakih 24. urah po <,000 tonov žin.
C h i c a go, 111., 28. okt. — Sto vlivarjev vslužbenih pri Chicago Maleable Irom Works v West Pullman j« šlo na štrajk v petek opo-ladn«, zahtevajoči zvišanje plače, zlasti pa ie zato, ker jih je superintendent Smith silil, da bi se morali vdeležiti republikanske parade včeraj dopoludne po Chicagi.Pred kratkem jim je bila plača zmanjšana za 50 odstotkov, tako da sedaj služijo po 1(1—$2 na dan. Zahtevajo, da se naj jim zviša plača vsaj z« 25 odstotkov. Štrajk. se še nadaljuje.
H a z let on, Pa., 28. okt.— Lokalni in okrajni uradniki premogar-ske uuije z veseljem pričakujejo jutrišnjega dneva, ko se bodo kakor sklenjeno vrnili premogarji zopet na delo. Razvrščeni bodo tako po vsem revirju, da bo vsaki lahko priskočil na pomoč delavcem, ako bi nastala kakšna težkoča, katerekoli vrste. V hazletonskem okraju je le še jeden sam prelnogokop, kamor se delavci ne smejo vrniti na delo po povelju predsednika Mitchella, izdanem pre-tečonl petek, in ta premogokop je last VanWyckle-a v Milnesville,kjer ie ni izdanega nikakega obvestila, da bo delavcem zvišana plača. Temu je vzrok, kakor se govori, le to, da lastniki niso mogli priti, do sporazuma z železničuimi družbami, ki bi jih spravilo na isto stopinjo, kakor druge kompanije. Ista družba je izdala naznanila v Coleraine in delavoi pojdejo tamkaj nadelo, G. B. Marki e Co. in Coxe Bros. Co. ste tudi izdali naznanila včeraj zjutraj, da naj pridejo premogarji na delo.
Iz Lattimer-j* prihaja neka vest, da tamošnja družba ne bo vzela na-
zaj v delo onih delavcev, ki so se odlikovali v štrajkuin ki so že preje delali tamkaj. Ako je vest resnična se je izjavilo, da se bo potem štrajk zoper dotično kompanijo se nadaljeval.
— 29. okt. — Dočim je tri četrtine premogokopov začelo z današnjim jutrom zopet poslovati, dela jedna četrtina izmed njih unijskim uradnikom precejšne preglavice. Naznanila Lehigh in Wilkes-Barre kompanije se niso zdela premogar-jein zadostna zaradi tega, ker se na njih ni nič govorilo o kaki odpravi zdrsilnih tehtnic in tudi povečanje plače za 10 odstotkov do 1. aprila ni bilo nikakor zajamčeno. V Latti-mer-ju, kamor se ravno sedaj obra-, čajo oči vseh, ni hotela C. Pardee & Co. vsprejeti nazaj nekaj svojih prejšnih delavcev, in posledica tega bo morebiti nov štrajk zoper to družbo. Položaj v Stockton-u je kočljiv. Ko se je pričel štrajk v septembru, sta Tyler & MoTurk ponudila delavcem zvišanje plače za 10 odstotkov in moštvo je še nekoliko časa ostalo pri deln. Sedaj pa zahtevajo novo 10 odstotno zvišanje in pravijo, da ne gredo na delo predno je ne dobe.
Med Ogri in Slovaki v Oneida se je ponovil nemir. Tamošnja kompanija ni objavila svojih naznanil pred 4. uro danes zjutraj in bila vsled tega napačno razumljena. Kot posledica tega seje jeden izmed njih oblekel v delavsko obleko, a drugi videč ga v ti obleki in ne hoteč iti na delo ga je zapodil v beg ter ga parkrat z nožem sunil v glavo. Zopet temu je sledila tropa drugih mož in hoteč vbežati, je dotičnik zašel med žičen plot tdr se hudo ranil. Vendar je verjetno, da bo ta premogokop zopet začel poslovati v torek ali sredo.
Scranton, Pa., 29. okt. — Če tudi so skoro vsi premogokopi začeli poslovati, vendar jih nekaj še miruje. Nekaj manjših podjetij se ni naznanilo svoje ugoditve. Nobeden izmed rudarjev poslujočili pri Ontario & Western kompaniji se ni šel na delo. Mount Pleasant rudnik, last E. L. Fuller-ja tudi še miruje, a govori so, da bo kmalu premenil lastnike.
S h am o kin, Pa., 29. okt.— Dvajset izmed 23. premogokopov te okolic« j« danes pričelo poslovati. Perry, Clay, Corbin in Excelsior jarr« bodo v kratkem začele z delom. 10,000 mož je odšlo na delo.
Pittston, Pa., 29.okt.—Skoro vsi premogokopi tega okraja so pričeli a delom. Le oni last Lehigh kompanije še mirujejo, a upa se, da prično v kratkem.
Pomanjkanje premoga v Evropi in njegove morebitne posledice.
Hipno zahtevanje po premogu za vojaške namene, nastalo doloma vsled juJno-afriške vojske, deloma vsled kitajskih nemirov, doloma vsled nezaupanja Francije do Anglije je hitro zvišalo ceno ti udobnosti po Evropi. Povišanje je bilo tako iadatno, da je omogočeno ameriškim rudnikom tekmovati z Anglijo, vkljub veliki razliki v prevoznih stroških. Spoznanje, da je njih monopol v premogu že skoro pri kraju, je povzročilo burno gibanje po Angliji, podobno mali paniki. A. B. Provand, M. P., piž0 sie(ječe v londonskem National lteview;
"Dnevi ko je bil premog s« po ceni, so prvi kraju; kajti dočim sc pomnoževajo naročila za tu ježem-sko in domačo rabo, se g* porabi tudi veliko več v manufakturiie svrhe. Povprečno zvišanje bo v bodoče naraslo za «1.25 pri toni. Lanska pridobitev premoga jo znašala 280 milijonov ton, s skupnimi stroški za odjemalce'in izvozile* $390,-000,000. Od te vsote jo pripadlo manj ko »57,500 000 premogarjem, ostalo pa je šio v roke" lastnikom premogokopov in pa operatorjem. Skoro vsa angleška izvozna kupčija sloni na premogu, in ako se isti ne more pridobivati ceno, bodo to kupčijo prevzele dežele, ki imajo cenejši premog. Združene države so naš najhujši tekmovalec. Če tudi so veščaki razlikujejo v svojih proračunih z ozirom na čas, kako dolgo more Anglija pridobivati con premog, so vendar njih proračuni pre-
cej določni. Foster Brown je lani stavil ta čas le se samo na 50 let. Isto potrjuje Longden. Na drugi strani pa se zopet zatrjuje, da imajo Yorkshire, C.innock Cliase in drugi kraji še neizmerne zalogo. A. T. Moore, ki ima osebno znanje o glasgowskih prernogovih poljih, trdi,da bo ceni premog v Lanarkshire posel že v 17. letih. To je nekako obvestilo Glasgowu, da naj preneha kajti njegove industrije odvise povsem od tega premoga."
Skoro vsakdo ki piše o tem predmetu je prepričan, da je nemogoče vmešavati se v angleški izvoz premoga brez hudih posledic. V zborniku Nineteenth Century piše Benjamine Taylor:
"Tako postopanje bi bilo samo-morsko, ker bi vničilo najboljši del naše pomorske trgovine. Premog je praktično jedina udobnost, katero moremo poslati na tuje v množinah dovelj velikih, da založe z njim la-dije, ki potem prinašajo k nam tuj živež in materijal za naše mline in tovarne. Premog zavzema nekako štiri petine vsega našega izvoza. Prenehanje ali samo omejenje njegovega izvoza bi tako povečalo prevozne stroške za naše uvoženo blago, da bi bili stroški za življenje kakor tudi za industrijalne izdelke še enkrat večji.Potem bi mi,t.j.Angleži, hitro izgubili vso tujezemsko kupčijo, in brez nje bi polovica naših tovarn mirovala. Podraži naj se cena našemu premogu in podražil se bo tudi naš živež ki ga nam prinašajo tuje ladije. ker se bodo zvišali prevozni stroški."
Da bi se odpomoglo temu, predlagajo mnogi drugovrstno gorivo in elektriko za lokomotive in manu-fakturne svrhe; toda, kakor so londonski Times in drugi angleški listi poročali, se Anglija ne more šteti med narode, ki bi hitro vsprejeli vse napredne premene, ter da se nikjer drugje ne trati premog bolj po nepotrebnem, kakor ravno na Angleškem.
Velika Britanija pa ni jedina, ki trpi vsled visokih cm premoga. V Avstriji je nekaj posrečenih štraj kov premog silno podražilo. "Čemu so neki tako potegujejo za roko one gosj odi^ine," vprašajo dua tj«*ki moristisehe JBlaetter. "Ali nisi čul? Njen oče ji je obljubil cel vagon premoga za del njenega poročnega darila." Na Nemškem, kakor v Združenih državah se je izvoz premoga povečal in ker ta izvozna kupčija ni tako potrebna za Nemčijo, kakor za Anglijo, je predlagalo nekaj časnikov med njimi agrarna Correspondent, da bi sc ta izvoz postavno omejil, ako no popolnoma vstavil. Vendar misli tivltlmsche Zeitung, da je vsa ta premogova lakota le umetna in predlaga nekaj pomoči na korist odjemalcev. Povzemamo sledeče:
Glavna napaka je ta, da naprav-ljajo lasniki premogokopov koti-trakte, s katerimi se zavežejo prodajati za dobo petih let ali še več ves svoj premog nekaterim trgovcem na debelo po monopolu ih cenah. To bi moralo biti prepovedano, in trgovina s premogom bi marala biti prosta. Lastniki premogokopov bi se lahko domenili o gotovih cenah, ki bi gotovo prineslodovelj dobička, če tudi bi ne bile stalne; todaako bi bi se prodajal premog v skladiščih, ki so last lastnika premogokopn, bi bilo vsako njegovo mouopolizovanje nemogoče. To bi dalo morebiti malo več truda ravnateljem, a bi tudi ne bilo tako silno, ker si ti gospodje zamejo vse počasi in nalahko. Mi ne vidimo nobenega vzroku zakaj bi bilo dovolj eno d vanajstorici monopolistov krasti milijone i« milijone iz ljudskih žepov.
Ker so železnice državna last v Nemčiji kakor v Avstriji, nemorejo imeti nič opravka pri povišanju prernogovih cen,in Deutsche-Taye* Zeitung predlaga z drugimi časopisi, da bi naj postali tudi preinogokopj državna last, ako tnouopofisti zlorabijo svoje raosto. Amsterdamski llandelsblad je mnenje, di Združene države ne bodo mogle eelo vspešnotekmovati z Evropo ua njenih lastnih tržiščih. Isti list pravi:
"V mesecu avgustu je londonski Daily Mail pisal, da bo JO,000 ton premoga v kratkem poslanih ia Združenih držav v Sreduze<u«ko morje. Toda preiskavanjenam ffe kaže kam je bil ta premog namenjen in stvar se zdi »elo dvomljiva. Re* j«, da g«
je bilo 50,000 ton zahtevanega za Haver lansko leto kar se misli ponoviti tudi letos, torej ima govorjenje o velikih naročilih vendar le nekoliko povoda. Toda premog izvažali v velikih množinah je tukaj glavnega pomena in veliko težkoč bodo morali jt6 premagati predno bo Amerikancem mogoče to izvršiti. Ravno sedaj tudi primanjkuje ladij kajti okoli 250 so jih rabi za vojaško transporte za Afriko in Kitaj. Ko bodo zopet te rabljene v kup-čijske svrhe, bodo visoke prevozne cene padle in vsled tega bo mogoče še veliko bolj tekmovati t daljno Ameriko. Izvozilci žita, kojih koristi odvise od nizkih prevoznih cen tudi gotovo ne bodo delovali za pre-mogarske interese. Ladije bi lahko vzele premog mesto drugega tovora toda visoka ameiikanska tarila za-branjuje parnikom vozečim premog da bi se povrnili nazaj z drugovrstnim tovorom. Premog še sedaj ni tako drag, da bi Amerikanoi mogli prisiliti evropske izdolovce, da bi ga plačali po amerikanskih cenah."
Celo na Japonskem je cena premogu zelo poskočila, in kakor poroča Kobe Chronicle, bodo lastniki premogokopov porabili to priliko in se združili v trust.
Avstrijski štrajki v prvi polovici leta 1900.
Vselej prvo pred vsemi
v zdravilnih uspehih, okusu in prodaji ostaja
Glasilo avstrijske obrtne komisije daje tnal pregled o delavskih bojih, ki so se vršili v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Sledeče številke so povzete iz mesečnika "Soziale Rundschau," in ker v mnogih slučajih uradno štetje še ni bilo dovršeno in so so zopet drugje pričeli novi štrajki tudi te številke niso popolnoma natančne. Vse jedno pa kažejo v mnogih ozirih sklepčen rezultat.
V prvih šestih mesecih je prišlo do 200 štrajkov in v 129. slučajih je imel isti lice napadalnega štrajka. Povod strajkom je,bila v 48.9 odstotkih vseh slučajev nezadovoljnost s plačo in 45krat ali v 19.57 odstotkih vseh slučajev zahtevanje krajšega delavnika, kar je skoro jednako s položajem lota 1899. Večina štrajkov za boljšo plačo je trajala le kratko; 46.5 odstotkov vseh štrajkov se je končalo po preteku desetih dnij, nadaljnib 10 odstotkov čez dvajset dnij, a v 65. slučajih ali 32.5 odstotkih se za določno trajanje štrajkov ne more vedeti. Vspričo temu pa je bila udeležba štrajkov jako ogromna. Celokupen nastop rudniških delavcev tukaj silno povečuje številke. Če tudi se v 52. slučajih, 26. odsfc., za število štraj-karjev še ni poizvedelo, vendar se lahko 2« sedaj za gotovo reče, da je bilo v 74. »lučajih, *7".odst., število štrajkarjev veti ko 50 mož, in poleg tega v 20. slučajih, 10. odst., več kakor 500 mož.
41 štrajkov, 20.6 odst., je prineslo popolno ztnago, 51) drugih ali 29.5 odst, pa le nepopolno. V 46. slučajih, 23. odst., je bilo vse prizadevanje za izboljšanje položaja zastonj, dočim v 54. slučajih, 27. odstot., še sedaj pričakujejo rezultatov. Ako opazujemo vspehe po številu štrajkarjev, vidimo, da si isti niso sorazmerni vsled izgube pre-mogarskega Štrajka. Lo 3271 štraj-karjev, 3.47 odst., si je izbojevalo boljšo plačo, 64,004, ali 67.9 odst., ei jih je priborilo le nekaj več pravi«, 25,9*54, ali 27.52 odst., torej večina, jih je pa podleglo v boju bre« upa y.niage. Ravny tukaj pa tw» številke vsled 21. nekončanili štrajkov nepopolne.
Opazujoč po obrtnih skupinah za-, gledamo, da ee gibanje tkalcev šc ni pomirilo; v tekstilni industriji se je pojavilo t idi najvt č štraj kov, namreč 44; takoj za njo sledi lesna In rezbar ska industrija, ki navaja 81 slučajev, za njo pa krojaška obrt z 8J - š«rajki.
Triner-jevo grenko vino,
jedino pristno in nedosežno zdravilno vino. brezpogojno jedini zanesljivi in najokusnejši lek zoper vse bolezni v želodcu, jetrih ia ledvicah.
To dokazuje na tisoče oseb, ozdravljenih po njem, ljudje vseh vrst in obeli spolov, ki so dali
jjggr najbolj pohvalnapriznanja.
Večina izmed njih je šele vzela. Trinerjevo Amerikansko Zdravilno Grenko Vino ko niso pomagala več nobena druga zdravila in ki so že, poskušali a brezuspešno druga tako zvana "grenka vina" o katerih se jim je reklo, da so ravno tako dobra ako ne boljša, a jim niso prav nič pomagala in jim v mnogih slučajih še shujšala bolezen.
Toda Trinerjevo grenko vino ni še samo izpolnilo ampak dostikrat veliko prekosilo vsa pričakovanja in vspelii so bili vselej in povsod najprijetneje, res dostikrat tudi kar čudoviti.
Beri le samo sledeča priznalna pisma:
Č. g. J. F. Jedliczka, župnik
cerkvo sv. Trojice v Yonkers, N. Y., piše:
Listnku uredništva.
Več Slovencem v Cleyolandu, O:—Izjavljamo, da ona rnašna družba, o kateri smo že enkrat sovorili v listu, je od cor k voh« oblasti potrjena, vendar se svete maše rte 'bero za p-namizne družbenike in (tružbenice, ampak na Čast pr-.sv. Srcu Jezusovemu in «a duš« v vieah. (iosfia Marija Lukan. 4ti dolnje za to družbo, nam jo pokazala popirje in pooblastilo, katftro *mo jaa^li popolnoma v redu.
KEY. J. F. JEDLICZKA. "Velikokrat sem že bral in tud1 čul od izvrstnih učinkih Triner" jeva zdravilnega grenkega vina in slednjič tudi poslal ponj, hoteč se sam seznaniti vrlinami. Prepričal sem se kmaln, da dobro ime, katerega se je veselilo to vino ni bilo nikakor pretirano in da je isto zelo močno in nedosežno zdravilo za želodec. Vsled tega sem je priporočil jednemu svojih prijateljev-duliovnikov, ki je trpel vsled neprebavljivosti in vspeh je bil kar iznenaden, hiter in trajen. Tudi v vseh drugih slučajih ko sem je priporočil se je pokftzal<r to vino kot izvrsten lek in povsodi je je ljudstvo hvalilo. Njegor okus je izvrsten in vsled tega je zdravljenje z njim jako prijetno na čemur tudi veliko odvisi v slučaju želodečtiih boleznij. Tak lek zasluži občnega priznanja i* priporočila."
Dr. J. H. Kožar, v Cleveiand-tt,
Ohio, je izdal sledeče priznanje: "Potrjujem, da sem »nalizoval Trinerjevo zdravilno grenko vino in jo našel kot jako izvrsten lek v vseh želodečnih in jetrnih boleznih ter je naj topleje priporočam kot najboljše družinsko zdravilo.'*
Sestre reda Notre Dame, ki
imajo svoj samostan na Cor. Noble <fc Bradley Sts., Chicago, 111., so pisale izdelovalcu Trinerjevegagrenkega vina:
"Rabile smo vase grenko vino, katero najtopleje priporočamo vsem slabotnim in bledim ženam kot neprimerljivo zdravilo «a okrepčanje živcev, krvi in celega sestava. Priznavamo, da je to zdravilno grenko vino pravi1 blagoslov za vse, ki trpe vsled'želodečnih in jetrnih boleznij."
Ta neurekosljivl lek ie jedino pristen od njesroveea crveea izdelovalca
Jos. Triner,
437 W. 18th. St., Chicago, 111»
Sledeči prodajalci je prodajajo v Joli«t-u, 111-: A, Oolobitsh, 709-805 N. Chicago St. John S. Kukar, 920 N. Chicago St. Stukul & (irahek, 209 Indiana St. A. Nemanich, 915 N. Scott St. Martin Fir, 1103 N. Scott St. Miohael Krai, 1210 N. Scott St. John Grahek. 1012 N. Broadway St. A. Horvath, 200 Jackson St. Jos. Zel nikar, 915 N. Broadway St. Varujte se pred ničvrednim i i n škodljivim i, brezskrbno pri-pravljonimi ponarodbami, katero bi vam tu ali tam s silo ponujali mesto pristnega Trinerjcveg* grcnkppa vina, kajti pri onem imajo več dobička.
Na predvečer praznika vernih duš.
Spisal K. Q.
Bil jo Vseh Svetih dan leta 1«80. Gosta megla je polegala po livadah in vrtovih, kakor bi hotela odeti ta dan vso naravo v svoje sivo, nepro-•orno zagrinjalo. Večerni mrak je hitreje temnel, da objame duhove vseh živih in mrtvih v svoj črni plašč, barvo žalosti in tuge. Noč je kmalu napočila in tema je vladala po hišah in ulicah vasice N. na Notranjskem. Samo pokopališče za hribom je bilo razsvetljeno, kjer je mrgolelo in se lesketalo v megli neštetih lučic. Grob za grobom, vsak je nosil železen ali lesen križ, ter bil ta dan posebno okrašen cvetlicami in venci in razsvetljen z lučicami. Ob teh pomenljivih spo' menikih pa so klečali ali stali va Sčanje v molitvah spominjajo, se evojih ljubih umrlih. Le jednemu je bilo videti, da niina groba ka kega bližnjega sorodnika; bila je to žena, gosposke postave, vsa vglob ljeni v žalost. Šla je po glavni poti parkrat gori in doli, potem pa sedla poleg velikega križa na velo travo Njeno vedenje ni vzbujalo pose bne pozornosti med obiskovalci gro bov, kajti vsakdo je poznal vdovo prej snega oskrbnika velikega sosed negi posestvo, ki je šel v vojsko za cesarja in domovino, a zadet od so vražne kroglje se več ni vrnil,ampak počiva sedaj daleč v ptuji zemlji.
Mej tem, ko so pobožni vaščani klečali ob spomenikih svojih umrlih, morala je ona oddaljena od moževega groba tavati sama in zapuščena po božji njivi na večer Vseh Svetih. Marsikdo jo je pogledoval s fcutom ali pomagati jej in tolažiti jo ni mogel nikdo.
Kdor je poznal njene družinske razmere, je vedel,da ni žalovala samo za svojim dragim možem, ampak tudi za ljubljenim sinom ki ji pa ni telesno ampak duševno umrl. Ta, ki bi ji bil sedaj močna opora in tolažba—j« bival v tujini in jadral po Širnih morjih ne zmeneč se za dom in svojce. Oče je bil zakrivil s svojo dobrosrčnostjo iu prizanesljivostjo, da se je sin izpridil, česar pa ni vedel nihče v vasi, ker se je mati sramovala kaj takega komu pripovedovati. Ta večer pa se ji je ponudila prilika olajšati si srce.
Čim dalje je počivala pri velikem križu, tim bolj seje zamišljala v bolečine. Da, bila je tako zamišljena, -da se ni brigala za bližnjo okolico in ni zapazi'la, da je že večina ljudij zapustila pokopališče. H kratu se je ■vzdramila in opazila, da je osamljena in da so lučice do malega ie pogorele. Ko se je sedaj odpravljala proti izhodu je videla nekoga, ki se jej je bližal izza grobov. Prestrašila se je sprva, a kmalu je spoznala vaškega župnika, ki je zadnji hotel zapustiti mirodvor.
"Kaj za božjo voljo vas vendar pridržuje toliko časa na tem prostoru?" jo vpraša in prijazno pozdravi. "Vaš mož leži vendar v daljni zemlji in ti grobovi «o vam gotovo neznani."
«*Oh, gospod župnik," pričela je plašno. "Oprostite, da sem predolgo tu ostala, bila Bem preveč zamišljena, da bi pazila na čas. Današnji večer mi je bil taprostornaj-tjubli, kajti bila sem med somišljeniki. Vedite, da mi ne samo smrt ■ vojega rrov'ft, polni srce z žalostjo »mpak tudi izguba jedinega otroka. Nisem samo uboga, zapuščena žena, Ampak tudi nesrečna, pomilovanja -vredna mati — mati izgubljenega «i»z. Oh, da bi nikdar ne bila! Kako naj se kedaj zagovarjam pred sodnim stolom! Oh jas uboga nesrečna mati!"
"Ne gov'oiriite vendar takoj tako obupno, draga gospa, vsakdo ima ■svoj fcrjž, ki g!»mora prenašati. Pripovedujte mi svoje srčne bolesti in ložje vam bode, kajti deljene bole-2Ue so še enkrat manjše. Pojdimo tedaj, če vam je prav."
"Gotovo imate prav gospod župnik: deljene bol«čine so Se enkrat manjše, a komu na svetu naj jih potožim? Vam že lahko povem, ke;-»em da imate občutno srce in mate ' molčati kakor grob. Tedaj poslušajte:
-Ljubi Bog mi je podaril v drugem letu svojega zakona Bina, ki je | bil krščen na ime Dragotin. Poju-j trajšnim je njegov god. Ker je bil, to jedini sin, ljubila sva ga z vso
gorečnostjo, a kakor veste, gospod župnik preveč ljubezni do otroka— razvadi otroka. In takšen je bil najin sinod prve ure svojega življenja. Kolikor sem jaz dobrega storila z resnostjo, toliko je moj mož raede-jal s preveliko ljubeznijo do svojega sinčka. Konečno je bila njegova vzgoja taka, da ni slušal več besede, ne materine, ne očetove. Bil je svojeglaven dečko, ki se ni nikomur uklonil. Ker mu ni oče poprej nič odrekel, kako bi mu sedaj! Prišel je na realko a tu se je še bolj pohujšal med lahkomiselnimi in pokvarjenimi pajdaši. Učiteljevi poskusi ukrotiti ga z dobroto ali stro gostjo niso izdali nič, tako da so ga naposled izključili iz šole. Prišel je potem za pomočnika v veliko trgovino, tu je začel krasti večje svote Ko so mu pa prišli na sled, je potegnil v tujino. Moj mož je le po ve likem trudu izprosil pri načelniku, da ni naznanil stvari policiji—a na zaj ni več prišel. Začetkom smo dobili jedno ali dve pismi, potem je pa Izostalo vsakoršno poročilo, za kje je sedaj, li še živi, je-li mrtev — ne
"Njegov oče je kmalu potem kot domobraneo odšel v Bosno, ne da bi slutil, bo li ie kedaj videl svojega sina odhajal je jokajoč, ne toliko po meni, kakor po njem--"
Tu je prenehala gospa, solze so se jej ulile po licih. Molče je hodil duhovnik poleg nje. Mnogo večjih britkosti je vže čul, kotdušni zdravnik iz ust trpečih in tožnili ljudij, a malo katere so ga ganile tako kakor to, kar je ravno čul.
"Če tudi ne morem presoditi vaše bolečine gospa Smodnikova, vendar bodite prepričana,da jih znam ceniti. Bog vas je res težko kaznoval, a vsakdo ima nositi svoj križ, katerega mu je dal Stvarnik. Da je vaš težji, kakor drugih, vas ne sme premotiti, bodite pokorni Njegovi sveti volji in ako imate tudi umreti-prej ko vam usliši prošnjo,bodite trdni v veri ter prepričani, da se snidete s svojim sinom, Prej ne Tsaj v bo 2jem kraljestvu. Gotovo kajti materine prošnje Bog vedno usliši----"
Po teh besedah, prišedši do žup-nišča.se je žnpnik poslovil.Žena po-tolažena in duševno pokrepčana se je pa vrnila domo/, kjer. je v solzah zopet molila za povrnitev svojega ljubljenega sina. —
Štirinajst dni poznejejse je uvrstil dolg sprevod pred pokopališko cerkvijo. Vsakdo iz vasi in okolice je hotel izkazati zadnjo čast nesrečni ženi, ki si je v kratkem času tamo-šnjega bivanja pridobila spoštovanje in pomilovanje vseh. Prej kakor je bilo pričakovati,jo je dohitela smrt. Kakor hitro je prejela zadnjikrat zakrament sv. obhajila, jo je poklical Bog k sebi. Ko je grobokop zasul jamo, 'Je postavil na grob, majhen, lesen križ z imenom umrle, ki naj bi služil vaščanom v spomin na Bogu udano, ljudem blagosrčno ženo, kakor se je gospod župnik izrazil pri pogrebnem nagovoru. *
« «
Deset let j« minulo od onega časa in zopet je bil Vseh Svetih dan.
Proti večeru se je prikazal na razpotju pred vasjo popotnik, ki je obračal nase pozornost mimogredo-iih. Premišljeval je, bl-li prenoJil v vasi ali šel dalje. Odločiti se je moral za prvo, kajti mahnil jo je na desno proti vasi in se • vstavil v prvi gostilni. Kakor na cesti, tako tudi tukaj »o galpogledovali vaičani bolj plašno kakor'zaupno. Mirno in tiho je sedel ob mizi pri oknu ter v jed-nomer zrl na isto stran, kakor bi bil zamišljen. Šele zvečer, ko so hodili ljudje mimo gostilne proti pokopališču, je vprašal krčmarja, kaj pomeni to nočno romanje. Kmaln na to si je naročil prenočišče, potisnil širokokrajen klobuk na oči, ter se podal na cesto. Storil je, kar bi na njegovem mestu marsikateri ptujec storil, — sledil je mimogredočim, ter tako prišel v temi skoraj neopa-žen na mirodvor, ki je bil nocoj raz svetljen od neštotili lučio. Začet koma je hodil po najbolj temnih potih, potem pa je stopil na glavno pot. S klobukom še bolj potisnjenim na oči,rokami in popotno palioo za hrbtom je stopal hitro proti zadnjem koncu pokopališča, kjer se je vzdigoval veliki križ. Samo jeden-krat je obstal, ko je šel mimo groba brez lučio, brez venca; samo majhen lesen križ je pričal, da tudi tu nekdo
počiva. Rad bi bil izvedel čegav j« ta grob ker se ga nihče ne spominja, ga nihče ne oskrbuje. A kodo naj pove, ko se nihče zanj ne zmeni, ga nihče ne pozna.—Jednake misli so ga obhajale in čutil se je osamljenega, bolj kakor kedaj poprej.
Nazaj grede je šel zopet mimo tega groba ter zapazil na drugi strani križa nekaj pisanega. Hitro sr. .je pripognil, da bi bral ime mrtveca.
Ilkratu pa je odskočil kakor bi bil prečital lastno smrtno obsodbo, ter odšel brzih korakov.
Dasi je ptujoc obračal nase pozornost pobožnih vernikov, je vendar njegov zadnji čin dal največ povoda ljudem do različnega domnevanja. Bil je to grob one gospe, ki se je po smrti svojega moža preselila v ta kraj in umrla tuge in britkosti po svojem izgubljenem sinu.
Kdo je ta ptujec? je li morda od umrlo toli poželjeni sin?
Take in jednake misli so obdajale začudene vaščane, a v desetih minutah se je potrdilo njih sumničenje. Ptujec se je zopet prikazal a sedaj brez palice in brez klobuka in bolj camišljen kakor je bil poprej. —
Prestrašeni so se umaknili pričujoči. Izgledal je uprav grozno. Ku-štravih las, globokih, žarečih oČij, širno odprtih ust, je molil z razprostrtimi rokami, bil je podoba obupanega, ki gleda z bojaznijo smrt pred seboj.
V malo trenotkih se je začel tresti in omahovati. Sirota, hotel se je držati za trhli križ, a ta se je zlomil in padel je na tla. Potem je bilo vse tiho, tiho kakor grob, na katerem je počival. Bližnji očividci so naglo hiteli poročat župniku, kaj se je pripetilo.
Ko je prišel ta v par minutah na pokopališče, je videl še, ko se je ptujec trudno vzdignil z obema rokama držeč križ. Zrl je zopet na napis. "Mati, ljuba mati, — ti tukaj mrtva? O mati, da sem te moral najti mrtvo, mrtvo mej mrtvimi. O,da bi ne bil jaz kriv tvoje zgodnje smrti — da bi se odprla še enkrat usta in mi povedala, da si mi odpu-
stila, meni tvojemu ubogemu, zapuščenemu sinu! O odpusti mi mati, odpusti."—
Ni mogel daljo, kajti debele solze so se mu vlile in zadušile glas—prvič od otroških let. A neskončni dobri Bog se je usmilil teh solz, kajti bile so to solze pokore,kesanja.
Priliodnega dne pravega dne Vernih duš je bil v cerkvici nenavaden prizor.Spokorni mladenič je stopil solznih očij k mizi Gospodovi, ko se je bil poprej v spovednici spravil z Bogom.
Veselje sivega župnika in cele fare si lahko vsakdo predstavlja, še večje veselje pa jo bilo gotovo v nebesih nad spokorjenim grešnikom.
Noben lek ni pristen, ako ne nosi na svojem zavitku faksimilnega podpisa njegovega izdelovalca W. F.Severa, iz Cedar Rapids, Iowa.
>♦0+04
Zaupanje.
Pridobiti si zaupanje razumnih ljudij ni tako lahka stvar kakor bi kdo mislil. Najprvo jim je treba vse natančno razjasniti. Samo hvala kake stvari ne bo nikoli prinesla zaupanja do njenih prednostij, toda dobri vspelii govore sami za se. To je posebno resnično z ozirom na zdravila. Naše ljudstvo ima posebno zaupanje v Severove leke, kajti na tisoče jih je že ozdravilo le potoni njih vspešnega vpliva. Gospa Ana Scheffel, 247 E. 3rd. St. New York piše: "Imela sem hud kašelj, takega, da sem mislila, da se mi bo kaj v trgalo v prsih. Toda po rabi jedne same steklenice Severovega pljučnega balzama sem našla takoj pomoč in tri steklenice so me bile pa popolnoma zlečile. Zato priporočam vsakemu, da ne rabi drugega zdravila zoper kašelj kakor Severov balzam za pljuča ker je ta najboljši. Moj mož ima tudi veliko zaupanje v Severovo olje sv. Gotharda zoper spahnjene, otrple in boleče ude itd. in je vselej hrani doma."
Severov pljučni balzam ni samo najboljše zdravilo zoper kašelj, ampak je tudi zanesljiv lek zoper bolezni v grlu, hripavost, prehlad in bolečinam v pljučih. Na prodaj je pri vseh lekarnah in trgovcih z zdravili. Cena mu je 25 & 50 c.
JOHU GRDIH A,
1751 St. Clair St., Cleveland, O. MButl4,0W.
Priporočam tukajžnim felovencem v obilen obisk svojo prodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgol-njoobleko. Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih iu moških klobukov, nmšiilh knjig, povestU in he mnogo drugih k tej trgovini spadajočih reCij.
Nizke cene in dobro blago.
Pri meni se lahko vnakdo naroči na "Amer. Slovenca".
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, O.
Pomoč
in trajno ozdravljenje vsem onim, ki trpe vsled
Kašlja, Bronchitis. Prehlajenja, Gripe in Jetike v prvih stopnjah
podeli najgotovejše
SEVEROV
BALZAM ZA PLJUČA.
Najboljši lek zoper pre-hlajenje 25 & 50 c.
Vse bolečine po udih ozdravi
SEVEROVO
Olja sv. Gotharda.
Najboljše mazilo.
Cena 50 centov.
W. F. SEVERA,
apotekar v Cedar Rapid*, Iowa, na prodaj pri
A. GOLOBITSH,
799-805 N. Chicago rit., Joliet, IU.
002
4o
Ta iižži laod
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL.
Sole owners of the celebrated
DAM-I-ANA
33enediotine Invigorator
also headquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oxnanilo.
JU,
K
•■vi *
Louis Sievers Sons Co.
Yelika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
t
k*
£
I t
rc
'J
Ih
h
THE
Prodajalna odprta
EAGLE
do osme ure zvečer.


Prijetno jesensko vreme ni posebno ugodno zet nets pri prodajanju težO^iii zimslsiili ololels., toda, cene, katere imamo, prisilijo ljudi do nakupovanja.
Vedno veliko število občinstva obiskuj očega našo prodajalnico, je najbolji dokaz, da se ljudstvo zanima za naše nizke cene. Občinstvo oddaljeno več sto milj izven Jo-lieta, nam pošilja z vsakim dnem nova naročila. Ako bereš naš tedenski oglas v "Am. Slov." boš kmalu zapazil, kje lahko največ nakupiš za svoj težko prisluženi dolar.
Zapomni si "THE EAGLE" prodajalnioa je najcenejši prostor v mestu za naj "bolj še "blago.
Department za oevlje.
Naš kupovalec čevlje* je kupil zopet novo zalogo po čudovito nizkih cenah. Ti čevlji so vsi fine kvalitete, samo nekoliko iz mode, ker so na koncu špičasti. isti čevlji so viedni $1.50, 2.00, 2.50, 3.00 in 3.50 » mi jih prodajemo 1« za 98c. Poslužite se tega bargaina ker ne bodo dolgo trajali.
Delavci, opozarjamo vas na naše t«ške delavske Čevlje. Neliaj:e plačevati $1.50 za nje, ako jih lahko kupite pri nas za 98c\—Fini ženski čevlji vredni |1.8(, .)0,2.50,,8.00 gredo za smešno nizko ceno 98c. Deških In otroških čevljev dobite pri nas ogromno zalogo po jako nizkih cenah.
Department za moško ol>i e!*o.
V žalosti imamo najboljše vrste obleko v celem mestu za moSke, dečke in otroke, naprav-ljeno po najnovejšem kroju,-Dajte nam priložnost, da vam pokažemo svojo veliko za ogo oblek predno kupite dru*od!
Fine moške suknje §5.00
vredne $8.00 pri n«s le v	u
Moške gornje suknje, najlep-lepiege, kroja, črne,,sive, modre barve bi bile po cent po «14.00. ami jih damo kakor §]Q QQ
nikjer drugje za------
Moiko vrhne suknje najfinejše vrste kar se jih sploh dobi v mestu imamo mi po vseh cenah od #12..»O «1« #2Ž.<>0.
Izborit« si pri nas svojo novo vrhno suknjo!.
Šolska obleka za dečke
za razne starosti od <1. do 15. leta si ne morete nikjer tako izbrati kakor »vno pri nas. (Jene so razhe d pri vsem tem nizke
*1 »0, #2.5« 1» *'»•
Velika /.alogn deških ln otro-.'jlll gornjih suknjič vsake vrste in barv najnovejšega kroja.
Najboljše platnene zastore za okna po............25 C
Oljnato platno za po tleh.. ................ 20 C yard
Dobri karpeti po.................33, 40 in 50 e "
Bruseljski karpeti po...................... 75 C "
Fini rugs po........... ......................11.25
Najboljši Marquette rugs......................$1.75
Blago za pogrinjanje poda.............11 do 24 C yard
Zavese iz čipk za okna 8$ yardov dolge in 56 palcev široke vredne $2, naša cena----,...............$1.15
Vsakovrstne posteljne odeje po 69, 75, 08 c, $1.25-12.50
Fine čaše in podčaše samo po....................6 C
Železne postelje vseh oblik in barv od......$2.25 naprej
Železni posteljni spring vreden $4.50 pri nas le $3.00
Dobri posteljni modroci............od $1.50 do $20.00
Izvrstne zofe...........................od $5 do $25
Z usnjem prevlečene zofe po..................$16.50
Delavske hlače vredne 75 o $1.00 pri nas le 50 C in 75 Moške najboljše in najmočnejše srajce po 25c, 35c, 39c. Moško najboljše spodnje srajoe vredne 50 c sedaj le 30
Moške najboljše plave hlače preje 50 o sedaj......39 c
-Moške gorke zimske kape..............od 19 C do 50 C
Moški najboljši delavni čevlji preje $1.50 sedaj.... 98 C
Deške šolske obleke po........................$1.50
Deške kratke hlače po..........................10 C
Moške nogovice po...............................3 C
Rdeči žepni robci po.............................3 C
Moška spodnja obleka iz čiste volne samo.........98 C
Preglejte natančno gori navedene ponudbe in ako kaj rabite pridite k nam ker cene so nizke.
Department za peči.
Pri nas prodajamo Peninsular kit* hinjske peči, ki so najboljše na svetu. Imamo jih ranih vrst po............
$14, $16, $22, $24 in $30.
Predno si kupiš s v o j p prihodnjo kuhinjsko peč,oglej si naše, kise glede kakovosti ne dajo primerjati z drugimi in so kot nalašč umerjene za tvoj dom-
Naša velika zaloga vsakovrstnih najnovejše izdelanih zimskih peči j za gorkoto je neprekosljiva. Pri na« si lahko po svoji lastni volji ieberete peč. Peči so vporabne za trd in mehek premog.— Cene so različne in sicer od
$3.75 do $25.00 in $35.00. MATH. SIIMIOJSTIOH, manager.

1	iraška Gostili Napij
O	odhoda v staro domovino po o '"imerno nizki ceni. Prostor je
O	obro obiskovan; ima dve veliki sobi
Ž	"poolroom. Kdor jo želi kupiti
0	aj si jo blagovoljno pride ogledat.
John Knčič
2	°02 Strand St., S. Chicago, 111.
0	—
t se hočeš dobra zabavati, pojdi k
1	MIHAEL KLOBUČAR-JU,
J i 7th Str., No. 119
i pALUMET, MICH.
S ..'fj'm najdeš izvrstno urejeno keg-f i»če, igralno mizo, dobe se dobre I "»odke, fi 10 žganje, sveže pivo in l ,Vrstno vino.
I ^»ioHiit t>t hrana je t tem novodoiUm na razpolago.
POPOTNIKOV KAŽIPOT.
j J0L1ETSKE ŽELEZNICE.
t H	SANTA F K R. K. R.
P | {	OUS MA VZHOD.
' ,#,.,	IiJolieta	vChle»|fO
■ CftpKo Kxpreti...... S.lSpr. p.	(.8» pr. p.
**pr»<«...... V.a4 „	»•« ..
i [ffi ^io Bxpre.......T.39 „	»•» ..
i E(i!!e»f«> Kxuress......11.15 .,	12.3» pop
, ri,r»«o Kxprea....... 8.88 po p.	n.M .,
> 4!1»utic Express.......7.ISO „	».00 „
GUB MA IAFAD.
I i	Iz Chicago	v Joliet
rJU. A Texas Express. 1M pr. p.	8.40 pr. p. LTOria, Peklu, Oales-
Rc8.* Moumouth Ex.. 1.00 po p.	Z.27 po p.
»t Express......... 5.0b „	6.80 „
jl'oralii Express...... 10.00 „	11.90 ,,
(S*"«a» CltT F:is» Mail. 2.48 pr. p.	8.SS pr. p. jgjjMMjah ne vozijo v'uki St. 14, 18, 10, 7,
H. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO A ALTON. K« never all ua vzhod.
II	.,	Iz Jolietu	V Chicago
Id. 'I"**«....5.40 predpoldne	7.15 predpoldne i 7>- Special...«.4t ., 8.HU | 4 Colo. L'd.7.» „ 8.45
| IS*0"* Chi...».i» ,.	10.30 . £*>Uoflxp..li!.li „ 1.30 popoldni
1 S" Um.......1,30 popoldne 4.30
C«*chl.....«.3» .,	7.45 .„
lrife Stat,* Kx.8.1tt ,,	».80
Kit Jug ali ua zapad. „ I* Chicago	v Joliet
i E*' .State £x 9.»» predpoldne	10.20 predpoldne
i C" Um......11.9» .,	12.01 popoldne
S Rxp....!S.«l popoldne 4.2C ^'■»Ko&Jolietl.* ,.	fl.10
: (,: * lU'niiunt.4.5« „	6.0«
1 S*-Cal.... *.«.«• „	7.00
e'-StiiU Ex. ».M „	10.S0
l1"' Sp.......11.8« „	12.40 zjutraj
2,?,v»zdloo saxnamovanl vlaki ne vozijo ol ""Juh.	W. I. BURNETT, Ticket agent.
HARLTON, G. P. T. A.
[ EU3IN, JOLIET AND EASTERN R. R. Proti Zapadu.
[''"Uet-a....... 8: "t, predpoldne; 5:40, popoldne
1i«infleld-5....»:l», " 0:30, '?'Jr«ianli)Wn-a(«:ll, " 6:40, ; *«h>to.........9:85, " 7:05.
Proti izhodu.
:]Crur0re..........7:10 predpoldne; 4:30 popoldne
Mffi'rn.imiowii-fl 7:83 " 4:47 F),»Ufleld-a.... 7:3» " 4:38 ...........8)0» " 5:20
| i;;-	Vzhodni deL
*	p°'iet-a.........................3:43 predpoldne
■	; r°«er........................12:01 popoldne
Proti za podu. I M»Srt9r........................12:30 predpoldne
■	°Uet.......................... 5:10 popoldne
k Waukegan trta—Proti severu.
IV	Joliet-a.................. 7:30 predpoldne
I y»ttk.'g«n.................... 4:30 popoldne
1,	Proti Jugu.
TjWlteBan.«..................7:30 predpoldne
K0™'............. ............4:55 popoldue
PWjah lie vozi noben vlak. p	A. F. HANKS, Traffic Manager.
McMANUS. Passenger and Freight Agent.
MICHIGAN CENTRAL. I)',"* vshod— 142	144 Way Freight.
It	...6:20 pr. p. 8:10pop. 7:0«pr. p.
V	?a»e6on-aT:W " 4:87 " 8:20 "
......8:00 •• 4:4« " 11:25 "
1(1°» Zapad— 141	143 Way Freight.
Ill,11111*.....0:50 pr. p. 8:o5 po p. 12:3o pop.
>&«•«» lo:43 " 6:55 " 8:35 " °"et.... 11 ej •• 7:So " 5:3o " „	W. C. THOMS, Ageiit,.Joliet.
j^RPGG LICS . G. P. A T. A.. Chlcw»
Acorn peči
in
ognjišča
^najboljše izdelane iz liajfinejega . r, trpežnejsega materijala. Drugi Uelovalci delajo svoje izdelke po vzorcu a njih peči se ne mo-primerjati pristnim Acorn pe-
III	in ognjiščem.
Hobert meers,
železninar in klepar.
*	205 Jefferson Street,
195.	JOLIET, ILL.
HEW C, HOffiOMP,
izdelovalec
i>
tnili »mod U.
p ——-
^daja svoje blago na debet in drobno.
1 Chicago St. Joliet, 111.
Wilcox brothers.
Na zapadu nejvečja zaloga
toču.
VOZOV, KOMATOV, JERMENJA
in druge konjske oprave. Nizke cene.
j*1* voglu Cass in Desplaines ulic, JOLIET, ILL.
Slovenske knjige.
Ker imam sedaj zopot polno zalogo
molitvenih in povestnili knjlir
raznih založnikov se priporočam cenjenim rojakom za daljno naroČilo.
IST" Cenik pošljem poštnine prosto.
Denar naj se blagovoli poslati z naročili. V zalojri imam tudi že
Nove Pratike za 1. 1901, male .po 10c, velike po 15c, in razne podobe za Božične jaslice 5c list, o za 25c.
spominske dopisnice, katere prodajam 3 za 10 ali 12 za 35 c.
MATH. POGORELC,
920 N. Chicago St., Joliet, Ills.
W. Meyer & Sons,
— Treovci —
importovanih vin in likverjev na
debelo. _
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telcf. 325.
w. c. Holzhauer,
LEKARNAR. 109 North Chicago Street,
JOLIET; ILLINOIS.
Prodaja razna zdravila in kemikalije. Posebno pazimo na zapiske. Imamo najboljše pasove in garantiramo za njih rabo. Cene so najnižje. Oglasite se pri nas.
STUKEL ""■GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
M. P. SCHUSTER
o O O O O O O O O
Prodaja lote in hiše na zapadni strani mesta na mesečna plačila.
POSOJUJE DENAR.
ZAVAROVALNINA.
Številka sobe 20,
YOUNG BUILDING,
JOLIET, ILL.
CHARLES F. BL00D,
JUSTICE OFFICE & NOTARY PUBLIC.
številka sob 216-218,
v drugem nadstropji
BARBER BUILDING-, JOLIET, ILL.
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1682.
Joliet, 111.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
UHADNB VRB t
Od 12 do 4 popoledue.	Od t <to 8 iveller
Storilka telefona 842.
Rojaki! širite "Amer. Slov." med cnanci in prijateljL
JOHNGRAHEK
točim veduo svede pivo, fino kalifornijsko Tino, dobro žganje in tržim uajholjfe smodke.
1012 North Broadway, JOLIET, ILL.
t. g. McCarthy & co.
- - pozrebnik - -
PUEBLO, C0L0.
'Pitone 169A.	McCarthy block
Residence 'Phono 322
H. Boehme,
arhitekt,	Joliet, Ills.
Pisarna v nadstropju WtU oouuty National banke.
Frank Legan, GOSTILNA
preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Blnff Str.,
JOLIET, ILL.
M. W. KELLY, M. D.
doktor zdravljstva,
st. 619 Cass ulice, JOLIET, ILL.
UBADNK UR*:
Od 8 do 10 Jjutraj, od 1 do 8 popoiudne, od 7 do 9 zvečer.
TELEFONA ŠTETILKA 2008.
JOHN B. MOUNT,
APOTKKAR.
Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
702 Washington St - JOLIET
Štefan Bebrorid
(Svratište gradu Severinu)
618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čiitega grozdja, dobro kalifornijsko žganje lu najboljše smodk«.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
John Weigel, lastnik
"THE CHICAGO HOUSE" so priporoča v obisk svoje gostilne, v kateri je dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek.
Istotako so na raspolago dobra pre-no&iča na
112 Bluff Str.......Joliet. 111.
USTANOVLJENA 187t.
TUb Win Comity National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS,
i
Kapital in .preostanek $260,000.00.
Najuspešnejše zdravilo
—: zoper :—
poletne bolezni
—je—
Stillmanova zmes zoper kolero in diarrhoea.
Ista je napravljena iz najuplivnejših tekočin in zdravil.
ltabi jo lahko vsakdo, otroci seveda v nekoliko manjši meri. Vliti je treba nekaj tega zdravila v kozarec, drugo pa napolniti z vodo in zavžiti.
Stillmanova Lekarna
Cor. Chicago & Clinton Sts., Joliet, lil.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TYOJ DENAR, TI H0ČES NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najniljirM tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš In poslopji, mehki In trdi les, late, cederne stebre, deske In šinglne vsake vrste.
Naš prostor Je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupil Lcmmb, oglasi se pri nas in oglej »i nalo lalouol Iti te bomo ladovoljili i'„ ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naž Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CL1NTQN ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Vprašaj svojega mesarja za klo. base, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da S3 najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
ŠTEFAN KUKAR
—	trgovec —
l GBOCEBLMIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IN -SALOON,
920 No. Chicago St., Joliet, 111.
Telefona številka 348.	'
Posojujem denar
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
JTolni O'Connor,
105 South Ottawa St.
JOLIET --	ILLS.
i i
John L. Spreitzer
501 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str.,
— zadaj za nemSko katoliško cerkvijo. —
JOLIET,---ILLINOIS.
Rojakom naznanjam, da sem s 1. jnlijem odprl svojo
- - lepo urejeno gostilno, - -
preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v uajobilnejši poset.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Stenski papir, barva, olje, lak, čopiči i. dr.
se dobe ceneje kakor kje drugje pri
STANTON &0ETTER
405 N. Chicago St. Joliet, iii.
Tel. št. 1028.
NORTH STAE SALOON.
♦oo*
MIHAEL KRAL, i^tam.
♦oo*
Prodajalec vina, žganja, smodk.
1210 North Scott St. JOLIET -- ILLINOIS.
£ e ° 1* H
I GO 8 PI cois g
" OS a * 3
J	M U,; ©
m »a
zi.%2 1
s fr < I -
f-	© « Cfi
g tU j i »
-	pa g , j
w Sž g
American Ice Co.
TRGOVCI
s premogom, ledom,
drvami, ogljem itd.
#
Office: ua voglu CUtea^o la Columbia Streets. Ollic« Telephone Ko. 67.
Residence Telephone No. 13»,
Mehki premog	3.25
n >.	S.SO
Trdi premog	$'75
i	"" '
FrankPapeš
priporoča rojakom Blovoncom v obilni obisk tvojo novo urejeno gostilno, kjer i* dobo vodno tvoio pijače in dobro smodko. Ob oobotah jo "froo lunch" In godba. Točim domača vi-; na i* pristnoga froidja po najniiji coni.
Ttk It le. >11
Calumet, ITUcD.!
Kratkofiasnice.
Nekaj narobe.
Žena (možu vrni vsemu se domu ob 8. uri zjutraj): "Koliko je ura?"
Mož: "Jedna, jaz mislim!" (Ura bije tri.)
Žena: "Oh no, saj je ravnokar bila tri!"
Mož: "Šmežno, ona ura jeclja!"
Polična prerokb a.
"Vse zastave na naši glavni cesti so za McKinleya in Roosev^lta," je pripomnil dovtipen politikar pred kratkem. "Toda zastave vender ne volijo," je vprašal drugi. "Ne," je pritrdil prvi, "vendar kažejo kam veter piha."
t
V vaški gostilni.
Gost (prejemši kozarec jako pla-vega mleka): "Ivrčmarica, ali ni morda v kravo deževalo?"
Plemenito.
Kaznjenec (komur je bil pri odpustu izplačan zaslužek): "Prosim lepo, gospod inšpektor, vsprejmite tukaj to malenkost ker ste mi v času svojega šestletnega bivanja tukaj vedno tako zelo pazljivo postregli!"
V vojašnici.
"Slivar, ne delajte vender takega obraza, kakor kaka grofica, ki mora iti v lekarno po mrčesui prašek!"
Treba paziti.
Nevesta (na lahko proti drugi, ki sedi poleg nje): "Pazite dobro na svojega ženina — vrata so odprta!*'
Doseženo.
"Kaj, ti si se že v tretjič ože
nil?"
"Da, in sedaj sem tudi enkrat konečno dobil hišni ključi"
O ti otroci!
Posetnik: "Je-li tvoja sestrica doma, Stanko?"
Stanko: "Prosim pozvonite raje in vprašajte služkinjo — ona ve kaj mora odgovoriti."
Določno.
Gigerl: "No, gospica Pavla, vendar vas konečno zopet vidim! Razletela se mi je že skoro glava vsled hudih niislij kje vi tičite."
Pavla: "No, to je moral biti pa jako votel pok!"
K a k o oh ra n i t i jagode.)
Mati treh malih porednežev misli, da je najboljši način kako ohraniti jagode ta, da jih dene na najvišjo polico kake temne kamre in potem vrata za seboj prav skrbno zapre.
Zabava.
"Čemu stanujejo neki gOBpica Ernestina Kodrič v hotelu "Zlati Angalj'?"
"Ja, veste to ima tudi svoj vzrok. Zdi se ji zelo laskavo ako prejema pisma z naslovom: 'Gospica Ernestina Kodrič, 'Zlati AngeljM"
Občutno.
Gospod: "Čemu pa vendar hočete iti od nas pravzaprav, Kati?"
Kuharica (goreče): "Ker mi je milosti j i va gospa rekla 'neumna gos'. To pa moj čut časti ne more prenašati pri plači 15. kron in vsake tri tedne jednem prostem popol-danu."
Ve si pomagati.
"Prvi ljudje so bili prav sami ha svetu," je dejal učitelj, in IioteČ po-izvedeti ako so ga razumeli, vpraša jednega izmed učencev: "Kaj bi pa tedaj storil Janko, ko bi bil sam na svetu?"
"Oj!" se je smejal inali učenec, "šel bi v Trst — tam imam jediio teto!"
Vprašanje.
','Star bogataš je zapustil veliko premoženje $250,o6o in je zapustil ženi svojim trem sinovom po eno sedmino, svoji hčeri eno osmino, svoji sestri eno desetino, ostalo je namenil pa za vstanovo, Kaj ima vsakdo? --- Odgovor: "Svojega advokata!"
Razjasnjen o.
GospodiČ: "Človek si mora znati pomagati, ako jaz n. pr. zinem kakšno neumnost, tedaj si pomagam s smehom iz zadrege!"
Gospica: "O, s tem se namreč razlaga vaša velika veselost!"
Posebna plača.
"Tukaj, strežaj, računali ste za tri juhe, mosto za dve!"
"Dobro znam, gospod. Ali tretjo sem razlil po gospejni obleki!"
Svetovalec.
Kako napraviti doma sadni je-sih? Manjše družine si lahko na-rede same svoj jesih za domačo vporabo in na jako lahek način. Vzeti je le treba precej velik lonec ali pa tudi majhen -sodček, v katerega se potem mečejo sadno lupine ali pa obrezki. Te je treba potem politi z vrelo vodo le toliko da se jih dobro pokrije. Tudi nadaljni sadni obrezki se lahko vržejo v lonec ali sodček in polijejo vnovič z vodo. To se ponavlja lahko toliko časa, da je posoda polna. Pri vročem vremenu je treba potem postaviti posodo s prtom pokrito ua solnce, pri mrzlem pa blizo ognjišča ali peči. V 6-6 tednih nastane iz vode izvrsten
rmenkast jesih.
* *
*
Ohranitev jabolk in hrušk. Naj-prvo jih je treba prav dobro odbrati in odstraniti vsak količkanj poškodovan sad. Na to se mora to sadje pustiti nekaj časa, da se spoti, za kar se potrebuje 10—U dnij. Kleti, v katerih se bo shranjevalo sadje morajo biti hladne in suhe, a ne pregloboke ter jih je treba tudi večkrat zračiti. Sadje se potem razloži po slami ali pa po policah, napravljenih druga vrli drugp, tako da se recelj kvišku obrne. Pri nastopu zime je treba dobro paziti na klet, da ne pride vanjo mraz. Vse kar iz-hlapcva ali daje od sebe čuden, nenavaden duh se mora odstraniti. Vsaj vsakih štirinajst dnij potem naj se sadje pregleda in vrže proč kar pričenja gnjiti ali dišati. Pri tem je pa tudi treba.paziti, katere vrste jabolk ali hrušk so že dovelj omedene ter se morajo porabiti. Posebno pozornost je treba obračati na miši in podgane. Dobro je tudi, položiti okoli strariij polic kake cunje, ki se naj potem včasih po-škrope s trpentinom. To bo držalo nazaj miši in .podgane, katere je potem ložje vničiti s strupom ali pastmi.
* » *
Konjski zobje. Najpotrebnejši organi, ki konja ohranijo pri krepki moči in pri zdravju, so gotovo zobje. Nobenj konj ne more svojemu gospodarju dobro služiti ali ohraniti samega sebe v dobrem stanu, če dobi bolne, spakedrane ali napačne/obe. Zobje opravljajo prvo dejanje pre-bavljanja, in njihovo stanje je velikega pomena za zdravje in prospeh našega zvestega služabnika konja. Nemara se utegne komu smešno zdeti, če mu to povemo, da tudi konja včasih bole zobje. In vendar ie najdejo pri konjih gnili in votli zobje: celo bolest mišic pri njih ni nikaka redkost. Ako konj pri žretju nabaše poln gobec rezanice, pa jo eopet ven viv.e, poveša glavo 1x4 stran, ali pri napajanju z mrzlo vodo« gobec urno umakne, pri vožnji par na lahek potegljaj za uzdo bolesti c» odskoči in brez posebnega vzroka. izceja dokaj slin iz gobca, pa j« treba preiskati mu gobec in zobe, in vzrok so bp kmalu pokazal.
k. s. k« j. i
>	Mi izdeljujemo znake za	S
j K. K.Jednoto, >
>	kakor tudi za vsa druga kato- ; 5 liška društva. Pišite po oene. s
I Dalje izvršujemo	?
BANDERA'
ZASTAVE	\
1 OBLAČILA
S kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d. ?
Pišite co cenik.	<
The W, J, Feeley Go.
6 Monroe Str.,	|
s -	Chicago, 111. <
Zahtevajte in kadite po vseli slovenskih -gostilnah—-
mm HORVATOVE SMODKE.
Izdeljujem tudi izvrstne "avstrijanske viržinke."
UST" Rojakom priporočam v obisk svoj SALON, ki se nahaja na , 200 Jackson Street, kjer se dobe dobre pijače, jedila lil prenočišča.
BENZIGER BROS.
izpeljujejo, prodajajo in iniportujejo
cerkvene okraske, oblačila, kipe svete posode itd.
Katoliškim društvom priporočajo:
Me, Begat, Baita ii lime,
Imajo tri prodajalnice:
CHICAGO - CINCINNATI - NEW YORK
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St
TELEFONs 110 CANAL.
JACOB ST02TICH
JŠE
89 E. Madison St., Chicago, 111
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s zlatom pre-tegnjeni (gold-filled) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham tei velja samo
19778	i nine prosto/ Dobra postrežba in
0+0+0+0+0+0+0+040+0+0+0 jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
JACOB STONICH,
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 N. Bluff St. - JOLIET
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Joiietu,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
pivovarji in izdelovalci pive v steklenica!
CHICAGO, ILL,
89 EAST MADISON STREET
najboljše vrste in sicer: 2. 8. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cona 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $65 <Jo $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujeiri orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelji—Prejel sem vn?e harmonik« ln »e vam za njo lepo zahvaljujem; prav po volji »o ml ln tudi drugim douadejo. ko jih 61161 jo. Box 118. WalkerviUe, Mont., Peter Speliar. Dragi prijatelj 1—Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele ln reči smem. da se nisem nadejal taelh. Res me stanejo £e/, $50, a sedaj jih ne dam za <5100.—Zato se U tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemajo.—Ko. jaki, ki želite imeti dobre ■oritlje, obrnite se na možu, ki vam dobro postreže.—Večkrat sem že videl tvoja spričevala v lianh1 slovenskih listih iu prosim te, da tudi mojega uvrsti? med nje če te Je volja, zakaj tacega moža moramo e« niti.
Eeadville. Colo. A. Križnimi, SpoStovaul g. John Golob!—Va8e harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno Izdelane. Itienville.La. Jakob Škrbic, Dragi »rijatelj John Golob!—Prejel sem tvoje harmonike iu ti naznanjam, da sem zadovoljen i njimi in da se ml glasovi pray ilopadejo.
Crested Quite, Colo. Marko Sodja.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za (li. stiliranje je 20,000	.
galonov na dan; ka-	* 'lfe -
paciteta 8,000,000 .^att^iii^^iSžfe^^^i^fe^r^M ^^^j^MMp^^glBl^fPl^^ fralon. Največji <!i- .;	.
stilcrji za i/.vrstno	'. ,	j!Si
Rženo —in—Sour
Mash žganje v vsi ' , fiffSgS^^
Ameriki. — Nekaj /
delničarjev legali- IlKaWMs?' '	,	'
sta trguje z našim WiMpS^
blagom in istega	-..'
lahko osebno pripo-	*
ročajo. V dopisova-
njo se priporočamo. *jg^i^Bs^jgsm Naslov:	'	'
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO. ILL
Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
JOLIET, ILLS
Vsakovrstna očala in naočniki
od 10 c. naprej se dobe p*
Geo. F. Brainard - Joliet
114 Jefferson Street. .
priporoča Slovencem in Hrvatom v Joiietu in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni
Ravnokar sem napolnil svojo | grocerijsko prodajalno g svežim ; blagom, katero sem pripravljen < prodajati po najnižjih cenah.
V zalogi imam čez
500 zaloja? mila ali žaifa
po naslednji ceni:
Armours soap 10 kosov za 25 C. ! Lenox „ 7 „ 25 C. Old Country tf „ 25 C. Brog soap 5 ,, 25 C. in še več vrst druzega mila.
Tudi imam v zalogi najboljšo
MOKO,
znano pod imenom "Pillsbury Best" in "Norton Best", kakor tudi vse druge potrebščine je dobiti vsaki čas po nizki ceni.
Posebno pozornost
dajemo našim slovenskim ir hrvatskim družinam, katerim do-vazam blago
na dom po 2krat na dan.
Z ostalo mojo trgovino združena je tudi
gostilnioei,
katero priporočam v obilen po-set. Preskrbljena je vedno z najboljšimi pijačami, finimi sniod-kami ter izboru im
renskim in Trinerje-vim grenkim vinom.
Trinerjevo vino je posebne koristi za tiste, ki so slabega ali pokvarjenega želodca, ker ima v sebi mnogo edravilnih snovij in je priporočeno zatorej od mnogo vplivnih zdravnikov v Ameriki.
Na razpolago je tudi dober lunch.
Vsakdo se lahko zdaj praznično oblači ko dobi pri meni na izber tako fine obleke.
Posebne vrednosti obleke----$3.50
,, ,, ,, ....$4.50 ,, ,, ,, ....$0.00 ,, ,, ,, ,...$8.00 „ ....12.00 >, „ ....16.00 V zalogi imam veliko število hlač raznih velikosti in kakovosti, n. pr.
fine hlače za praznik........$1.00
vrhne hlače (overalls).......25 C.
Velika izber srajc asa moške in otroke.
Spodnje obleke za vsaki spol se
dobe od....................25 C.
,, do..................$2.50.
Najboljši Willmington premog in naročila točno odvažam po najnižjih cenah.
Dobiti je tudi dobra zdravila kakor želodčne kapljice, srčne kapljice, Hoffmanove, Severove in druga različna zdravila. O
Želodčni grenčec.. ........50 c.
Praški za otroke zoper gliste S5
Krogi j ice za jetra.........25 c.
Zdravilo zoper kurja očesa J5 c. Linament proti revmatizmu, raznim oteklinam in trgan/u
po udih..................c.
"Iron King plučni balzum" ozdravi vsak kašelj in prepreči mnogo bolezni, ki izvirajo iz kašlja. — Poskusite jih sami!
V oddelku za obleke najde obiskovalec moje trgovine vedno tudi večje število primernih oblek za otroke, katere prodajam od —
$1.25 do $4.50
Moja lepo urejena	<
mesnica!
nudi cenj. obiskovalcem vedno j obilno zalogo najokusnejšega <
svežega, solidnega in p-1 lajeiga mesa, pralni i kali Mi ril oli nosi- i 1 tel.
Kot posebnost opozarjam rojake Slovenec na doma izdelane
kranjske klobase
katere razpošiljam na vse strani Združenih držav.
DomaČim kakor tudi zunanjim naročilom se točno VBtreza.
ROJAKI! kadar potujete v Evropo name, ker posredujem za znano in nemški Lloyd", vozečo s hitrimi par-Vsa daljna pojasnila dajem
ali iz Evrope v Ameriko, obrnite se priljubljeno parniško črto "Severo-niki med Bremenom in New York, drage volje brezplačno.
Lepe praznične lclotnike
prodajam od..................50 c. do $3.50.
Veliko drugih potrebščin po nujnimi cent.
DENAR V STARO DOMOVINO cošiliam hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOV ANO IN NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, Ills.
v • ,
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1678.
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena.
799-801-803-805 \ fZ f\ T ^ O I HP d JLJ nasproti slovenske kat. cerkve sv. Jožefa N. Chicago St., A. UUi^UDI 1 Ajfl« JOLIET, ILL., Tel. št. 324
FINE OBLEKE.
GROCERIJA
MESNICA
GOSTILNA
PREMOG.
Obleke za otroke.
Trpežna obuvala	®
vih kakor tudi ob delavnikih, za moške, ženske in otroke, se dobe od...........98 C. do $4.00.
V moji"trgovini se govori slovenski, nemški, italijanski, mažarski, poljski, ln angleški. Vedno bodetc prijazno sprejeti in dobro postreženi.
J^Z^L. A. GOLOBITSH, ^l4«; GEO. L. BROZICH,
*	vod]« trgOTlH«.
____i_____________jrAIW/.'V
uležano piv«
Fred Sehring * Brewing Company
... ^Mjawwmii^iariWBitB^iaggiiySlli^-JISMaiM^M^______M
F. KORBEL & BROS.
prodaialee vina od trte in žgania
Sonoma Co,, California.
CMcaio, Ills.