cena 40 dinarjev številka 49 (803) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 19 decembra 1985 Rudarji, čestitamo in srečno! V soboto dopoldan so se v Titovem Velenju oglasile sirene. Pričakovali smo jih že, saj z njimi velenjski rudarji vsako leto oznanijo doseg svojega letnega plana. Tokrat so ga dosegli že zelo zgodaj. Do sobote, 14. decembra, so nakopali načrtovanih 4 milijone 900 tisoč ton lignita. In pričakujemo lahko, da bodo do konca leta spet presegli milijonov ton znamko 5 premoga. Rudarji, srečno! Družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje V TEŠ ni nobenega razloga več za predlog družbenega ukrepa Na ponedeljkovem zasedanju družbenopolitičnega zbora so delegati obravnavali predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986-1990. Pri tem pa so zavrnili predlagano povišanje davka iz osebnih dohodkov od sedanjih 0,35 na 0,75 odstotkov. To so utemeljili s tem, da gre za bistveno spremembo, ki je nastala od osnutka do predloga tega družbenega dogovora, ne nazadnje pa takšno povišanje podre tudi usmeritev, naj se obremenitve za splošno in skupno porabo ne zvišujejo. S tem pa ne zavračajo tudi družbenega dogovora o usklajevanju Zbor združenega dela Okleščen proračun še čaka rešitev Po ponedeljkovi seji družbeno političnega zbora skupščine občine Velenje sta se v torek zbrala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter obravnavala nekoliko širši dnevni red. Glavna pozornost delegatov pa je bila usmerjena k odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Tudi tu se je namreč zapletlo zaradi povišane stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka z 0,35 na 0,75 odstotka. Naša občina je, tako kot nekatere druge za pogrebe proračunske porabe dobivala doslej del sredstev z republike, sedaj pa ta zaradi velikih obveznosti do zveznega proračuna te naloge ne bo mogla uresničiti. Zato je bilo predlagano, da bi razliko zbrali s povišano obdavčitvijo v občini. Pri tem je še posebej potrebno opozoriti, da je celotna energetika oproščena tega davka. Tako kar 35 odstotkov delavcev ne plačuje te obveznosti. Ker bi izpad teh sredstev pomenil, da velik del proračunske porabe ostane nepokrite, višina zbranih sredstev bi namreč tako prihodnje leto ostala na letošnjem nivoju, so delegati sprejeli sklep, da je treba do prihodnje seje skup- nova cesta upravni interesni cestni skupnosti, delavcem komunalne interesne skupnosti, izvajalcu Josipu Krmpotiču in delavcem Vekosa. Krajani tega zaselka so na trasi opravili preko 500 udarniških ur, kot pa so dejali, udarniškega dela ne bo konec, dokler ne bodo ceste popolnoma uredili. V nedeljo je bil tukaj pravi praznik. Na vseh hišah vzdolž ceste so vihrale zastave, otroci te soseske so pripravili prisrčen program, udeležencem otvoritve, bilo jih je zelo veliko, pa so se iskrile oči. Morda se vsi tisti, ki vsak dan hodimo po asfaltiranih mestnih ulicah ne zavedamo dovolj, kaj takšna cesta pomeni njim. ki tega še nimajo. Cesta Se-lo—Francelak pa je samo mozaik v tistem, Itar so si v tej krajevni skupnosti zadali. Kot gotovo veste, njihov referendumski program zajema reševanje najbolj perečih komunalnih zadev. In eden od kamečkov v tem mozaiku je tudi cesta, ki bo krajanom še kako razbremenila življenje. In tudi zaradi tega so bili v nedeljo opravičeno veseli in ponosni. (mkp) ščine pripraviti celovitejšo obrazložitev s pregledom vseh obremenitev, na osnovi te Mtalize pa potem poiskati ustreMo rešitev za zagotovitev proračunskih potreb. Delegati so potrdili tudi rebalans proračuna občine Velenje za letošnje leto ter poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o izvajanju ukrepov za odpravo motenj v samoupravnih odnosih v DO TEŠ. Ob koncu zapišimo, da bo v letošnjem letu še ena seja skupščine in sicer v četrtek 26. decembra. davčne politike za naslednje sred-nieročno obdobje. Sprejeli so tudi osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto s pripombo, da naj se v prihodnje pri dejavnosti družbenopolitičnih organizacij prikaže tudi, koliko sredstev gre za osebne dohodke, koliko za materialne stroške in koliko za samo dejavnost. Brez pripomb pa so potrdili osnutek odloka o začasnem financiranju splošne porabe v občini Velenje v prihodnjem letu. Seznanili so se tudi s poročilom o izvajanju ukrepov za odpravo motenj v samoupravnih odnosih v, TEŠ Šoštanj. Pri tem so ugotovili, da na kadrovskem področju vse aktivnosti še niso končane, da jih tu čaka še veliko dela, da je bilo. največ narejenega na samoupravnem področju, da pa ostaja še najbolj odprto nagrajevanje po delu, kjer jim težave povzročajo predvsem neurejeni dohodkovni odnosi na področju slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva. Nekaj odprtih vprašanj ostaja še na področju svobodne menjave dela, bistveno pa so se popravili odnosi na vseh relacijah. Veliko pozitivnih premikov je storjenih tudi na področju uresničevanja ciljev združevanja v sozd Rek, pri tem naj omenimo samo finančne službo in izobraževanje. Kot so ugotovili delegati družbenopolitičnega zbora so ukrep dosegli cilj in nobenega razlog, ni za predlog družbenega ukrepi v tej delovni organizaciji, (mkp) Zunanjetrgovinsko poslovanje Gorenja Uspešno uveljavljanje na tujih tržiščih terja vse več znanja in medsebojnega dogovarjanja. Zahteve sedanjega in bodočega zunanjetrgovinskega poslovanja so bile osnovno vodilo za pripravo posvetovanja najodgovornejših poslovodnih in zunanjetrgovinskih delavcev poslovnega sistema Gorenje v Topolšici. Posvetovanja, ki je bilo 12. in 13. septembra, so se udeležili tudi predstavniki republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, Ljubljanske banke, Združene banke. Splošnega združenja kovinske in elektroindustrije, sozda Iskre in občine Velenje. Na posvetovanju so ugotovili, da bo tudi v novem srednjeročnem obdobju 1986—1990 izvoz ena najpomembnejših razvojnih komponent sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Sicer sodi Gorenje, kot smo že večkrat lahko ugotovili, med pomembne slovenske in jugoslovanske izvoznike. Letos bodo prodali na tuje za blizu 120 milijonov dolarjev izdelkov, od tega nad 84 % na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča. Naj- večji izvoznik tega poslovnega sistema je delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati, ki proda na tuje blizu 65 % celotne proizvodnje. Pomemben delež Gorenjevega izvoza pa bo v prihodnje ustvarjala tudi nova tovarna Gorenje Bira v Bihaču, v kateri bodo na leto izdelali 600.000 hladilnikov in zamrzovalnikov, pri čemer jih bodo skoraj dve tretjini izvozili. Nadvse obetavne so tudi Go-renjeve izvozne napovedi za novo srednjeročno obdobje 1986—1990. Ob letnem poveče vanju fizičnega obsega proizvod nje za 4 % do 5 % in od 5 % let nem porastu produktivnosti želi jo ustvariti kar 14 % letno satop njo rasti izvoza. Leta 1990, m primer, naj bi sestavljena organi zacija združenega dela Gorenje prodala na tuje za 190 milijono\ dolarjev izdelkov in dosegla 150% stopnjo pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom. Sicei pa naj bi Gorenje delovne organizacije čez pet let ustvarile v povprečju 40 % celotnega prihodka s prodajo na tuje. • Iztok Golob in Denis Bola Popoldne ob 16. uri bodo v domu kulture v Šoštanju med športno-zabavno prireditvijo razglasili najboljše športnike za leto 1985 v Šaleški dolini. Najboljša športnica je strelka Denis Bola, najboljši športnik smučarski skakalec Iztok Golob, po- ( dobno kot lani, najboljša ekipa strelska družina Mrož, najboljša ŠŠD Borec z osnovne šole Veljka Vlahoviča in najboljša i krajevna skupnost Škale— Hra-stovec. Prizadevnim telesnokul-turnim delavcem bodo podelili prav tako priznanja. kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom Usposabljanje predsednikov sindikalnih organizacij V torek, 17. decembra, ji- > hotelu Vesna v t opolšici potekal seminar za predsednike osnovnih organizacij /veze sindikatov, sindikalnih konferenc, konferenc OO /.S in koordinacijskih odborov sindikata sozd. Pripravil ga je Občinski svet ZSS Velenje. Novoizvoljeni predsedniki so se na tem usposabljanju seznanili z vlogo in nalogami zveze sindikatov, hkrati pa je bil cilj tega usposabljanja tudi v tem. da bi dosegli večjo politično in akcijsko usposobljenost za izvajanje trenutno najpomembnejših nalog: priprav na oba kongresa, volitve H(> in zaključni račun 85. Titovo Velenje Ob prazniku oboroženih sil Osrednja slovesnost ob 22. decembru, ki jo skupaj pripravljata predsedstvo občinske konference socialistične zveze in občinska konferenca ZRVS Velenje, bo letos v domu kulture v Titovem Velenju. Proslava bo v petek, 20. decembra, ob 17. uri. Organizatorji pripravljajo bogat kulturni spored, ob tej priložnosti pa bodo podelili državna odlikovanja rezervnim vojaškim starešinam ter1 zvezna in republiška priznanja zveze rezervnih vojaških starešin. V počastitev našega skupnega praznika oboroženih sil bodo tega dne popoldne člani rudarske godbe pripravili tudi promenad-ni koncert. Predstavniki oboroženih sil in družbenopolitičnih or- ganizacij bodo položili vence k spomenikoma tovariša Tita in Onemelih pušk. Že danes, v četrtek, pa bo ob 17. uri v prostorih osnovne šole Bratov Mravljakov proslava ob prazniku oboroženih sil, ki jo pripravlja krajevna organizacija rezervnih vojaških starešin Šalek—Gorica. Učenci osnovne šole bodo pripravili kulturni program, na slovesnosti pa bodo podelili tudi prižnanja pripadnikom teritorialne obrambe in rezervnim starešinam. Učenci te šole so na to temo pisali spise, risali risbe in se pomerili v streljanju z zračno puško, najuspešnejše pa bo krajevna organizacija ZRVS Šalek—Gorica nagradila. Danes, v četrtek, ob 18.uri bodo podelili priznanja TO in ZRVS in proslava ob dnevu JLA v osnovni šoli bratov Mravljakov v Titovem Velenju Jutri, v petek, ob 16.30 uri bo promenadni koncert godbe na pihala na Titovem trgu V soboto, 21. decembra, ob 17. uri proslava ob dnevu oboroženih sil v kulturnem domu v Šoštanju V ponedeljek, 23. decembra, od 9. do 14. ure na Centru srednjih šol v Titovem Velenju prikaz oborožitvi Vabimo vas, da se udeležite prireditev ob praznovanju 22. decembra, dnevu JLA in oboroženih sil Jugoslavije. Vstop je prost! OB DNEVU OBOROŽENIH SIL SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, VKLJUČENIM V SLO IN DS. Svet za SLO in DS Skupščine občine Velenje Občinski štab za Teritorialno obrambo Velenje Upravni organ za ljudsko obrambo SO Velenje Občinski komite za SLO in DS Velenje Občinska konferenca ZRVS Slovenije Velenje Koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL Velenje Šalek — Gorica Pravi praznik krajevne skupnosti — najraje smučam v hlačah Elkroj Krajevna skupnost Šalek—Gorica je od nedelje bogatejša, njeni, f. krajani pa ponosnejši. Ponosni, ker jim je uspelo v kratkem času asfaltirati cesto Selo—Francelak, . v dolžini 370 metrov. Celotna naložba je veljala 1.1170 milijonov dinarjev. Denar za to cesto so zbrali iz referendumskih sredstev, vse • družine, ki so nanjo vezane, pa ; so same prispevale 32,7 milijonov dinarjev, polaganje robni-, kov in asfaltiranje je v svojimi ■ programi in načrti financirala Samoupravna interesna komu-- nalna skupnost, na otvoritvi pa i so se zahvalili tudi samouprav-. nim organom krajevne skupnosti f Šalek —Gorica in Konovo, samo- 2. stran A rS5S C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje -k 19. decembra 1985 Komite za družbene dejavnosti Neusklajeno v prihodnje leto Kratka analiza stanja za obdobje januar—september 85, ocena uresničevanja resolucijskih usmeritev za to leto ter delovni osnutek Resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja velenjske občine v prihodnjem letu so na zadnji seji komiteja za družbene dejavnosti povzročili precej živahno razpravo. VsepoVsod, kjer obravnavajo planske dokumente, ugotavljajo, da se precej odmikamo od resolucijskih usmeritev, velika neskladja na mnogih področjih. Tudi člani komiteja za družbene dejavnosti niso pri obravnavi kratke analize stanja za obdobje januar—september 85 in resolucijskih usmeritvah za to leto menili prav nič drugače. 2 odstotna rast družbenega proizvoda bo zapisana le v resoluciji, zanimiv ob tem je delež sredstev za osebne dohodke, ki so porastli povsem neusklajeno z doseženimi rezultati dela. Zagotovo bi morali v naši dolini več narediti pri nagrajevanju delavcev kot pa pri omejevanju sredstev, v programih samoupravnih interesnih skupnostih črtati vse naloge, ki niso zelo pomembne. Kot rdeča nit razprave pa je bilo že tudi znano dejstvo, da smo premalo ustvarjalni. Naša ekonomska politika je padla na izpitu iri je povsem neučinkovita. Prav tako so člani komiteja za družbene dejavnosti menili, da rast sredstev skupne porabe ne moremo vezati na primerljivi dohodek, zato moramo ugotavljati porabo na drugačen način. Nujna je enotna delitvena politika sredstev za osebne dohodke, saj so razlike med višinami osebnih dohodkov, ki jih prejemajo delavci na enakih oziroma podobnih delih in nalogah v občini, prevelike. Zakonodaja nam ne daje prostih rok za doseganje večje produktivnosti in kaicovo-sti dela, saj slabih delavcev ne moremo odpuščati. Več let smo si v občini prizadevali, da družbene dejavnosti naj ne bi zaostajale za gospodarstvom. Takšna naj bi bila usmeritev tudi v prihodnjem letu. Če bo gospodarstvo prekoračevalo dovoljeno rast sredstev za osebne dohodke, bodo v prvi polovici naslednjega leta to prekoračitev poračunava-le tako družbene dejavnosti kot gospodarstvo. Vsi izračuni, izkušnje iz tega leta kažejo, na to, da gremo neusklajeno v leto 1986. Naše gospodarstvo ni sposobno ustvarjati več, prav tako prenašamo v prihodnje leto vse oblike porabe. Visoko letečih ciljev si za leto 1986 ne smemo zadati v resoluciji, drugače bomo ob koncu leta. znova ugotavljali to kar danes, da nismo uresničili zapisanih nalog. Že na začetku resolucije bi morali zapisati, da bi vse obveznosti pokrili v občini z 11 odstotno rastjo družbenega proizvoda. Med prednostne naloge gotovo sodi .tudi prenos določenih stroškov s skupne na osebno porabo, Člani komiteja za družbene dejavnosti so dali k delovnemu osnutku Resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja velenjske občine v prihodnjem letu še nekaj pripomb, med njimi tudi to, da bomo v naši družbenopolitični skupnosti težili k ustanavljanju medobčinskih upravnih organov tam, kjer je to mogoče. Za razliko od sedanje prakse pa naj bi ti imeli sedež v Titovem Velenju. Konference krajevnih organizacij ZRVS Še vedno preveč nedelavnih članov Te dni so se v velenjski občini pričele letne programsko-volilne konference krajevnih organizacij zveze rezervnih vojaških starešin. Na njih so rezervni starešine spregovorili o preteklem delu, kritično ocenili nepravilnosti, sprejeli delovne programe za prihodnje leto in ponekod izvolili nova vodstva. Med prvimi v občini so se 12. decembra zbrali rezervni starešine krajevne organizacije Center -j- levi breg. Ko so ocenjevali delo v preteklem obdobju, so ob dejstvu, da so se redno in uspešno udeleževali vseh tekmovanj in pohodov, zamislili tudi ob podatku, daje udeležba na vseh akcijah in prireditvah več kot skromna. Le tretjina vseh članov sodeluje, ostali pa so neaktivni, čeprav jih obvezujejo dolžnosti s področja usposabljanja. V ta namen so v tej krajevni organizaciji letos imenovali tovarišlco razsodišče, ki bo predvsem obravnavalo tiste člane, ki se zaradi ne-objektivnih vzrokov ne udeležujejo sestankov, akcij in zlasti usposabljanja. Na konferenci so spregovorili še o številu članov zveze komunistov in o njihovi aktivnosti ter o vojaškem tisku, za katerega so menili, da je še vse premalo razširjen med starešinami. Na koncu so obravnavali še delovni program za prihodnje leto, ob čemer je borčevska organizacija opozorila na nujnost tesnejšega sodelovanja med obema organizacijama, čeprav je bilo že Dedek Mraz v KS Šalek—Gorica Krajevna skupnost Šalek — Gorica se vključuje v vse dejavnosti, ki so potrebne za življenje krajanov. Kulturni center te krajevne skupnosti je osnovna šola bratov Mravljakov, ki smelo stopa v svet kulture ob pomoči družbeno-političnih organizacij in WZ Ciciban. Posebno skrb namenja najmlajšim. Ti se vračajo v kraj, tu je njihov dom, njihova ožja domovina. Vsi, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih, se zavedajo, da se pravilno vodenje mladih bogato obrestuje. To ve tudi dedek Mraz in tisti, i;i mu pomagajo. Zato bo ob zatonu leta skupno s šolo, DPM in WZ Ciciban pripravij prireditve, pogostitve in pogovore z najmlajšimi in malimi šolarji v WZ Ciciban, za pionirje in mladince pa v šoli bratov Mravljakov. Našel bo tudi pot v pionirske sobe v blokih, kjer domuje mladina in se poveselil z njimi. Časovno pa bo praznovanje potekalo takole: Dedek Mraz bo obiskal otroke letnikov 1979—1982 v Rdeči dvorani 25. decembra ob 17.30 in 26. decembra ob 17.30. Ti otroci bodo dobili kartice z dedkom Mrazom in datumi. Za otroke, ki živijo, oziroma so se v tem letu preselili v KS Šalek — Gorica in ne bodo (niso) dobili »kartice«, pa naj se njihovi starši zglasijo 23. decembra od 16. do 18. ure v prostorih DPM v WZ Ciciban, kjer lahko svojega otroka prijavijo na osnovi rojstnega lista ter osebne izkaznice in seveda dvignejo »kartico«. Šolska mladina bo praznovala v šoli (po dogovoru z razredniki in ravnateljstvom). Predšolski otroci, ki niso vključeni v vrtec, bodo imeli čajanko s programom 23. decembra ob 17. uri v Cicibanu. Mladi v blokih bodo v dogovoru s starši in pionirskimi hišnimi sveti praznovali v pionirskih sobah. Prijetno in veselo praznovanje ter uspešno novo leto 1986 želimo vsem mladim in staršem! Vaš dedek Mraz in DPM Šalek — Gorica Krista Vah doslej uspešno. Borci so namreč menili, da se njihove vrste iz leta v leto krčijo in bo zato zveza rezervnih vojaških starešin morala prevzeti njihovo vlogo pri ohranjanju in krepitvi izročila NOB in revolucije, zlasti pri prenašanju tega izročila na mlajše rodove. Prejšnjo nedeljo je bila programska konferenca tudi v krajevni organizaciji ZRVS Podkraj— Kavče, in sicer v novem domu te krajevne skupnosti. Na njej so rezervni vojaški starešine ob pristojnosti vseh krajevnih dejavnikov in predstavnikov občinske konference ZRVS ocenili, da je bilo delo njihove organizacije v preteklem letu zelo uspešno, celo odlično. Posebej so se izkazale tekmovalne ekipe, ki so se udeležile tekmovanj in pohodov, saj so osvajale nepričakovano visoke uvrstitve. Poudarili so tudi, da je sodelovanje z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v kraju zgledno, le ob prihodnjem obrambnem dnevu krajevne skupnosti bo potrebno povečati množičnost, zlasti pa k delu pritegniti vse tiste dejavnike, ki so doslej stali ob strani. Tudi delovni program za pri-.hodnje leto je prav tako pester in vsebinsko bogat, kot je bil letošnji, v njem pa so več pozornosti namenili kulturnim dogodkom. Zato ni naključje želja po večjem sodelovanju osnovne šole Šentilj, ki naj bi s pomočjo tamkajšnjega aktiva ZRVS sodelovala na kulturnih prireditvah, ki jih bo organizirala krajevna organizacija Podkraj—Kavče. Zagotovo pa bo delo v naslednjem letu temeljilo na še večjem povezovanju in sodelovanju s krajevno konferenco SZDL. Opravili so tudi nadomestne volitve dveh članov predsedstva in so na novo izvolili podpredsednika in člana predsedstva. Programsko-volilne konference so že opravili tudi v Krajevnih organizacijah Šmartno ob Paki, Pesje, Šmartno pri Titovem Velenju, Šoštanj, Konovo in Druž-mirje—Gaberke. V ostalih krajevnih organizacijah ZRVS velenjske občine bodo te konference te dni. » Mugerle Plešivec Srečanje harmonikarjev Doslej je kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca že trikrat zelo uspešno organiziralo srečanje harmonikarjev. To zanimivo prireditev bodo pripravili tudi zadnjo letošnjo nedeljo. Vabijo harmonikarje pa tudi druge obiskovalce, da pridejo v nedeljo, 29. decembra ob 15. uri v osnovno šolo v Plešivcu, kjer bodo preživeli prijetno popoldne. Najboljše harmonikarje bodo sicer nagradili, vendar pa bolj poudarjajo družabni namen srečanja. Harmonikarji se lahko prijavijo prosvetnemu društvu Plešivec ali po telefonu 858-633 (predsednik društva Alojz Klančnik). NAVDUŠENI STAREJŠI KRAJANI — V krajevni skupnosti Staro Velenje namenjajo skrbi za starejše krajane vsako leto precej pozornosti. Tudi letos so zanje pripravili srečanje. V prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju se jih je zbralo 62. Tiste, ki pa se srečanja niso mogli udeležiti, pa bodo obiskali predstavniki uličnih odborov in jih obdarili. Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja ter mladi tamburaši iz Pesja. L. Ojsteršek Naša beseda 86 Prikaz ustvarjalnosti mladih kulturnikov Vsak od nas si želi, da bi bilo njegovo življenje pestro, bogato, izvirno, skratka, da bi imelo čimveč smisla. Za to se trudimo na različne načine. Nekateri poleg svojega rednega dela, učenja, osemurnega delavnika počnejo še kaj drugega in tako združujejo prijetno s koristnim. Kako ujeti delček, vsak hip hotenj, želja, poleta, norčij, tesnobnih trenutkov ...? Kako vse to spraviti pred časom, ki od vsakega izmed nas terja svoj dolg? Ena izmed rešitev je gotovo literarno oziroma kulturno ustvarjanje. Ljubiteljsko delo v gledaliških, literarnih, folklornih skupinah ali sekcijah, pevskih zborih, foto krožkih vsakega na nek način bogati, pri vsem tem najde človek drugačen, lepši pogled na čas in prostor, v katerem živimo. Ena izmed lepih priložnosti, na kateri mladi ustvarjalci na kateremkoli področju kulturnega snovanja lahko predstavijo širšemu krogu svet, v katerem živijo, kako ga sprejemajo, kaj vse delajo, je vsakoletno srečanje Naša beseda. Ne le, da se na tej prireditvi spoznajo med sabo, delo drugih, ampak najdejo v tem svetu tudi samega sebe. Naša beseda ni tekmovalna prireditev, pač pa pregled in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturniških skupin, kjer te delujejo. Ocena je povsem na koncu. Namen Naše besede je velik. Predvsem pa organizatorja, občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje in Zveza kulturnih organizacij Velenje, poskušata z njo poglobiti zanimanje za slovensko besedo, gledališko, likovno ustvarjalnost, kulturno-vzgojno in kulturno-animacijsko dejavnost, plesno izraznost, literarno in glasbeno dejavnost med mladimi. Zima je tu, z njo pa nekoliko več časa za igranje, petje, ples, literaturo. To je pravi trenutek za polno, ustvarjalno in sproščeno življenje mladih kulturnikov. Tudi tak je lahko smisel življenja. Vsi, ki so se odločili pokazati kaj delajo, kako sprejemajo čas, ki vsak dan prinaša s sabo kaj novega širšemu krogu občinstva, morajo poslati prijave do konca tega tedna na Občinsko konferenco ZSMS Velenje ali Zvezo kulturnih organizacij Velenje. Vse prijavljene prireditve si bo najprej ogledala posebna komisija, organizirati pa jih morajo kulturniki najkasneje do 25. marca prihodnje leto. Čeprav smo zapisali, da ta prireditev nima tekmo- valnega značaja, je kljub temu prav, da se najboljši ustvarjalci na kateremkoli kulturnem področju predstavijo na sklepni prireditvi. Občinska revija Naša beseda bo 4. aprila prihodnje leto v domu kulture v Titovem Velenju. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občinska konferenca ZSMS Velenje bosta pripravila ob tej priložnosti tudi seminar za mentorje mladinskih gledaliških skupin. Ta pa bo 11. in 12. januarja prihodnje leto v kulturnem domu v Titovem Velenju. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Seja predsedstva dopoldne ob 17. uri se bodo sešli v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Prešernovi 1 v Titovem Velenju člani predsedstva občinske zveze prijateljev mladine Velenje. Govorili bodo še o zadnjih podrobnostih organizacije novoletnih prireditev za otroke ter obravnavali programske usmeritve zveze prijateljev mladine Slovenije za prihodnje leto. Na dnevnem redu pa imajo še nekaj drugih zadev. Občinski komite ZKS Mozirje Ocena gospodarjenja in bodoči načrti V torek popoldne je bila v na-zarskem delavskem domu seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Na njej so najprej ocenili potek program-sko-volilnih sej osnovnih organizacij, sprejeli pa so tudi sklep o sklicu programsko-volilne konference občinske organizacije zveze komunistov. Člani komiteja so sprejeli še finančni načrt občinskega komiteja za prihodnje leto. Na torkovi seji so v osrednji točki dnevnega reda obravnavali gospodarjenje v občini Mozirje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ob tem so ocenili tudi uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju mozirske občine v letošnjem letu ter obravnavali cilje in naloge druž-beno-ekonomsicega razvoja v letu 1986. RAZPIS Občinska raziskovalna skupnost Velenje bo v letu 1986 del sredstev namenila za sofinanciranje razvojno-raziskovalnih nalog. Zato vabi TOZD, skupnosti in posameznike, da do 15. januarja 1986 posredujejo pisne predloge. Prednost pri izbiri Dodo imele naloge iz naslednjih področij: — avtomatizacija proizvodnje, — uporaba mikroelektronike, — ekologija. Predloge sprejema Občinska raziskovalna skupnost Velenje, Titov trg 1, p. p. 1, Titovo Velenje. PREDSEDNIK PROGRAMSKEGA ODBORA Vano GOŠNIK I. r. »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja ;tPenter za informiranje, propi^ando in založništvo Velenje.Mčesla Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«. kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek. Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR. Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 r>e plačuje te-mt-ljni davek od prometa proiz-vodbv. 19. decembra 1985 ^ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran3 V nedeljo praznik oboroženih sil to je praznik vseh nas V nedeljo praznik oboroženih sil — to je praznik vseh nas V nedeljo bodo slaviii svoj praznik pripadniki oboroženih sil Jugoslavija To pa je praznik tudi vseh nas. Slavje bomo seveda tudi tokrat obeležili s številnimi prireditvami, čestitali bomo vojakom, prvim čuvarjem pridobitev naše revolucije in nedotakljivosti meja naše samoupravne socialistične domovine. Obljubili jim bomo, da bomo vsi, ki kakor- koli sodelujemo v celovitem spletu obrambnih priprav, skupaj z njimi še naprej krepili obrambno sposobnost naše domovine. Tudi delovni ljudje in občani gradimo splošno ljudsko obrambo ter uresničujemo in dograjujemo družbeno samozaščito, kot svojo nedotakljivo in neodtujljivo pravico in dolžnost in s tem ter na podlagi revolucionarnih izkušenj naše polpretekle dobe varujemo in branimo vrednote naše domovine. Skupno bomo neomajni in enotni odločno stopali po jasno začrtani poti, nadaljevali bomo misel in delo tvorca naše neodvisnosti in neuvrščenosti ter velikega vojskovodje tovariša Tita. Gorenje Glin Nazarje V nazarski lesni industriji so si za letošnje leto postavili bistveno višje cilje, kot v lanskem letu. Čeprav so te cilje v devetih mesecih v veliki meri dosegli, pa s poslovnimi dosežki niso zadovoljni, zlasti ne zaradi velikih težav v proizvodnji ivernih plošč. V tri-četrtletju so v primerjavi z lanskim letom povečali fizični obseg proizvodnje za 10 odstotkov in s tem za 2 odstotka presegli načrte, predvsem na račun bistveno večje proizvodnje v temeljnih organizacijah Žagarstvo in Stavbeno. Zanimiva je primerjava s sorodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji. Žage so v Sloveniji povečale proizvodnjo za 2 odstotka, Glinova za 16,8, proizvodnja stavbnega pohištva je v republiki upadla za 12, na Glinu se je povečala za 16 odstotkov, proizvodnja surovih ivernih plošč je v Sloveniji upadla za 11 in oplemenitenih za 14 odstotkov, v Nazarjah pa le za 2,5 odstotka. Načrtovali so za 7 odstotkov večjo produktivnost in so jo v devetih mesecih povečali za 6, precej so povečali tudi delež izvoza v celotnem prihodku. V vseh teh podatkih torej ni razlogov za slabše rezultate. Na te je največ vplival položaj v proizvodnji ivernih plošč, ne le v Nazarjah, temveč v vsej Sloveniji. Dovolj zgovoren je naslednji podatek: skupna izguba v slovenski lesno-predelovalni industriji je bila v tem obdobju 2,74 milijarde dinarjev, od tega v proizvodnji iverk 55 milijonov, v delovnih organizacijah, ki imajo v svojem sestavu tudi proizvodnjo ivernih plošč pa kar 1,68 milijarde. V nazarski iverki je izguba dosegla 13,3 milijona dinarjev. Tudi to seveda kaže na položaj te proizvodnje v naši republiki, na katerega vplivajo številni dejavniki in zato terja širšo družbeno obravnavo. Cena ivernih plošč se ni spremenila od junija, cene surovin in energije pa rastejo iz dneva v dan. Proizvodnja pohištva je v Sloveniji padla za 18 odstotkov, kar je povzročilo, da niso uspeli spremeniti cen ivernih plošč, ne glede na sklenjene sporazume o skupnem prihodku. Dodatno je na položaj vplival uvoz 100.000 kubičnih metrov ivernih plošč, česar seveda ni storila lesna industrija, temveč druge delovne organizacije in trgovina, predvsem na račun raznih kompenzacij. Poleg tega so slovenski izdelovalci ivernih plošč v povsem neenakopravnem položaju s proizvajalci v sosednjih republikah. V eni izmed njih so tako določili ceno 5.000 dinarjev za kubični meter lesa, za vlaganje v gozdove pa najeli 45 milijonov dolarjev mednarodnega posojila. To je seveda bistven podatek, saj je v Sloveniji v ceno lesa vračunano vse, kar gozdarji rabijo za normalno reprodukcijo. Pa to še ni vse. Izdelovalci plošč v tej republiki so celo oproščeni plačevanja energetskega prispevka, ki so ga samo v nazarski iverki v deve- tih mesecih plačali za 70 milijonov dinarjev. Na stanje v nazarski iverki so ob tem vplivali še notranji razlogi. Letos so namreč prvič po 15 letih v celoti obnovili stiskalnico irj brusilnico ter opravili druga obnovitvena dela, kar je seveda povzročilo velike stroške in dvomesečni izpad proizvodnje. Ob teh in drugih težavah seveda tudi ob koncu leta ne pričakujejo veliko boljših dosežkov. Temu so seveda prilagodili tudi načrte za prihodnje leto, ki navkljub vsemu niso nič manj zahtevni. Največ naporov bodo namenili nadaljnjemu preusmerjanju proizvodnje, pri čemer velja omeniti že začeto proizvodnjo sestavljivega pohištva, za kar so sklenili pogodbo z zahodnonem-škim partnerjem, del te proizvodnje pa bodo seveda namenili tudi za domače tržišče. Gip Vegrad Leto 1986 bo še težje Težav v tem času v nobenem delovnem kolektivu ne manjka, še posebej veliko pa jih imajo gradbeniki. Slab gospodarski položaj se namreč močno odraža v vse manj investicijskih vlaganjih, to pa seveda pomeni manj dela za gradbenike. Na razpisane licitacije se javlja več gradbenih delovnih organizacij, investitorji pa zaradi tega seveda izsiljujejo že kar nemogoče pogoje, že povsem neakumulativne cene, kratke roke... Za kolektiv gradbeno industrijskega podjetja Vegrad lahko rečemo, da nastale težave dokaj uspešno premagujejo, saj kljub vsemu, dosegajo še vedno zadovoljive poslovne rezultate in sodijo med pet najuspešnejših gradbenih delovnih organizacij v Sloveniji. Vse to je seveda rezultat njihove dobre poslovne politike, njihovih pravilnih usmeritev. Že pred leti so se namreč usmerili na celoten jugoslovanski trg, precej svojih zmogljivosti pa so usmerili tudi na tuja tržišča, kjer so še vedno dokaj uspešni, čeprav letos ne dosegajo planskih usmeritev. Na tujih trži- Gorenje Seminar za vodilne delavce Izobraževalni center Gorenje je pripravil doslej že več seminarjev za vodilne delavce tega poslovnega sistema. Doslej je na seminarjih prevladovala tematika z ekonomskega in organizacijskega področja. Na aktualnem seminarju za vodilne delavce Gorenja, ki bo 19. in 20. decembra, pa bodo go- vorili o sodiološkem in psihološkem vidiku vodenja ter o dejavnikih, ki vplivajo na inovativno dejavnost. Dr. Bogdan Kavčič bo predaval o samoupravljanju in vodenju, dr. Pavao Brajša bo obravnaval vodenje kot medo-sebni proces, dr. Vid Pečjak pa bo govoril o dejavnikih inovati-vne dejavnosti. ščih je namreč konkurenca še večja kot doma, vendar so v Ve-gradu prepričani, da se bodo na njih obdržali, saj se dokaj hitro prilagajajo zahtevam tega trga. »Že ob vstopu V letošnje leto, smo se v Vegradu zavedali, da bo to leto za nas težko in takoj smo sprejeli vrsto ukrepov, ki naj bi se pozitivno odrazili v našem gospodarjenju,« poudarja direktor Muharem Bolič.« Moram reči, da smo sprejete usmeritve dokaj uspešno uresničevali, zato tudi rezultati niso izostali. Veliko pozornosti smo namenjali smotrni izrabi delovnega časa, varčevanju z materialom, boljši kvaliteti dela ... Uvedli smo tudi številne kontrole in še vrsto drugih ukrepov, ki naj bi zmanjševali naše stroške.« V Vegradu se namreč zavedajo, da so na tržišču konkurenčni le, če njihove cene ne obremenjujejo različni nepotrebni stroški. Povedati je treba, da jim je to v veliki meri uspelo kar se na primer odraža tudi na področju stanovanjske gradnje. Njihova gradbena^ pena sodi namreč med najnižje v Sloveniji. Največ pozornosti so namenili v letošnjem letu seveda pridobivanju del. Bili so uspešni, saj so zapolnili zmogljivosti, težave pa so imeli na področju programa DOM 101, vse manj povpraševanja pa je tudi na področju grad- nje industrijskih in kmetijskih objektov — programov, s katerimi so zadnja leta zelo uspešno gradili. Vse to seveda pomeni, da se stanje na tržišču hitro spreminja, da se je treba zelo hitro prilagajati potrebam trga. Vsega tega se Vegradovci še kako zavedajo, zato namenjajo temu vprašanju zares veliko pozornosti. V tem času oa so oči delavcev Vegrada že uprte v prihodnje leto, ki bo kot pravijo za njih še težje. Investicijska vlaganja bodo tudi v prihodnje -upadala, še posebej, bo manj vlaganj v zidove. V občini bo dela še manj kot letos in še več svojih zmogljivosti bodo morali zapolniti drugje. Usmerili se bodo predvsem v stanovanjsko gradnjo. Trenutno že gradijo precejšen stanovanjski kompleks v Zagrebu, to gradnjo pa naj bi še razširili. Stanovanja tudi zelo uspešno gradi njihov tozd v Beogradu. Zelo si tudi prizadevajo pridobiti kar največ del na tujih tržiščih. V plan so si za stavili, da bodo proizvodnjo n; tujem kar podvojili in zaposlova li na teh gradbiščih kar nekaj več kot 200 delavcev. Usmerjajo pa se tudi v gradnjo turističnih objektov, s katerimi bi lahko zapol nili svoje zmogljivosti še posebc v zimskem času, ko na našem pc dročju ni dobrih možnosti za de lo. V Vegradu se zavedajo, da teh časih ni dovolj, če si dobei Biti moraš najboljši! Prav zate bodo v prihodnje še več pozor nosti namenili odpravi notranji! slabosti, boljši organizaciji dela boljšemu izkoristku delovnega časa, večji kvaliteti dela .. Teritorialna obramba je sestavni del oboroženih sil, omogoča pa vključitev slehernega pripadnika naše družbe v oboroženi boj proti kateremukoli napadalcu na našo družbeno ureditev in ozemeljsko celovitost. Pripravljeni smo do te mere, da lahko branimo vsak košček naše domovine. I Enote za zveze DPS in TO so opremljene z napravami za zvezo, ki zagotavljajo pravočasne, zanesljive, hitre in glede tajnosti zaščitene in varne zveze. S temi napravami ravna šolan in strokovno usposobljen kader z visokimi moralno-političnimi lastnostmi, kader, ki čuti odgovornost do svojih nalog in ki je [ pripravljen dvigati bojno pripravljenost zvez na višjo raven. Nenehno imajo pred očmi napotilo tovariša Tita: »Brez koristi so vse smernice in ukazi, če jih tisti, ki so jim namenjeni, ne dobe pravočasno.« Zveza rezervnih vojaških starešin je organizacija posebnega družbenega pomena in eden od subjektov SLO in DS. Osnovne naloge organizacije so: — vojaško-strokovno in idejno-politično usposabljanje članstva — sodelovanje in pomoč pri usposabljanju drugih obrambnih struktur — sodelovanje pri obrambnem načrtovanju v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in interesnih skupnostih. Takole se srečujejo fantje z odločitvijo ali in kdaj bodo služili v JLA. x Ob podružbljanju nabora ohranjamo tudi stoletno izročilo »štelung«. Interventni del civilne zaščite predstavljajo tudi enote za RBK zaščito. Namenjene so za izvidovanje, dozimetrijo in de-kontaminacijo ljudi, objektov in živali. S svojo sodobno opremo zagotavljajo prebivalstvu ustrezno zaščito pred jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem. Z nageljnom in veselim programom pospremimo štiriKrat na leto fante, ki odhajajo v različne dele naše domovine, da se usposobijo za njeno obrambo. stran * nSS C35 OD TU IN TAM Titovo Velenje ~k 19. decembra 1985 krajevna organizacija ZB NOV Šmartno Titovo Velenje izhod v delu, odgovornosti, zaupanju Je že tako, da so tudi danes, v vseh okoljih, med tistimi najbolj de-ivnitni prav borci. Morda tudi zaradi tega, ker vedo kako težko so si riborili tisto, kar imamo danes, da bi lahko na lahek in neodgovoren ačin zapravili. V vseh okoljih so to ljudje, ki kritično spremljajo našo ružbo, dogajanja v njej, opozarjajo na napake in nakazujejo smeri, kjer i se dalo kaj popraviti, spremeniti. Tako je tudi v krajevni organizaciji B NOV Šmartno v Titovem Velenju. »to triinštirideset članov šteje ta >orčevska organizacija. Udele-ba na vseh sejah je bila v tem le-i večkot pričakovana, dobro de-jjejo tudi vse tri komisije: za re-reacijo, za ohranjanje in nego-anje tradicij NOB in komisija a materialna vprašanja borcev. Cot del frontne organizacije pa e ves čas vključujejo tudi v vsa ogajanja v krajevni skupnosti, 'omagajo pri razreševanju težav, odelujejo z vsemi organi in or-anizacijami v kraju. Zato jih še embolj boli, če hoče kdo krivdo :a nastali položaj zvaliti prav na lje. Na letni konferenci, ki so jo meli preteklo soboto, so pono-no opozorili na napake, na grešene naložbe, na samovoljo osameznikov in skupin, na pre-lajhno odgovornost na vseh po-ročjih, na razraščanje etatizma i birokratizma, opozorili so na •ojave nacionalizma, dotaknili o se razreševanja problemov koli bolnišnice Topolšica in po-lovno poudarili, da je izhod sa-tio v delu, odgovornosti in med-ebojnemu zaupanju. V razpravi, po poročilu pred-sdnika Slavka Brgleza, so bili ivahni, življenski. Nikakor niso ovorili na splošno, tako v en an, zato, ker konferenca pač nora biti. Še kako jih zanima, akaj morajo njihovi sokrajani iko daleč v trgovino, še kako, aj bodo prinesle spomladanske olitve. Pri tem pa se zavedajo, a je od teh tudi marsikaj odvi-a je vsako ustanavljanje kulturah skupin v organizacijah zdru-:nega dela okrnjeno, če za nje- 0 delovanje ni materialnih in rugih pogojev. Za lažje delo, za spodbudo, pa 3 se seminaristi seznanili tudi z ogatimi izkušnjami, ki jih imajo ustanavljanjem kulturno-ume-niških skupin v Železarni Ravne 1 Zlatorogu v Mariboru. Popoldan so delo nadaljevali o skupinah. Ena skupina se je "ila izdelave ankete in njene 'delave, druga pa s praktično ipravo in urejanjem 2. številke OK biltena, spoznala z bilteni, ošurami, lepaki, programskimi .ti, vabili, značkami, skratka z • ejanjem in oblikovanjem infor-acij za kulturo. Tega seminarja se je udeležila .di Marjana Tovšak, ki se s kul-ro že deset let ukvarja v Velenjem Modnem salonu. Kaj nam o tem povedala? »Pred leti ;m v Modnem salonu že izvedla iketo, da bi ugotovila, za kaj je ed zaposlenimi največ zanima-a. Takrat se je izkazalo, da na-delavke najbolj pritegne tele-zija. Za pravo kulturo, za gle-»liške predstave, koncerte, raz-ave in tako naprej, pa je bilo alo malo zanimanja. Morda je zrok tudi v tem, da je Modni sa- lon ženski kolektiv, ženske pa kot vemo, popoldan čaka doma cel kup obveznosti.« Zčlo pohvalno pa se je izrazila o tem*seminarju. »Nobena takšna stvar ni odveč, saj na njih še izpopolniš svoje znanje, vidiš, kaj vse bi se še dalo narediti in prav zaradi tega upam, da bomo na njem dobili tudi konkretne napotke. Skratka od seminarja pričakujem veliko. Je pa tudi res, da je lažje profesionalnemu organizatorju kulture, kot tistemu, ki se s tem ukvarja poleg rednega dela. A kljub temu, zaenkrat gre.« Janez Pušnik je v prvi vrsti poklicni kulturni animator, zaposlen v Gorenju, danes edini v občini Velenje, ki se s tem delom ukvarja poklicno, istočasno pa je tudi predsednik kluba organizatorjev kulture v občini Velenje. Zato je tudi spregovoril najprej nekaj o tem klubu. »V začetku smo se člani sestajali mesečno, jggj; I Marjana Tovšak na jesen pa je delo malo zamrlo. Ta seminar smo želele speljati že jesni, vendar pa nam k sodelovanju takrat ni uspelo pritegniti vseh predavateljev. Upam pa, da bo uspešna izvedba tega današnjega seminarja tudi inekcija za nadaljnje delo kluba.« Janez z udeležbo na seminarju ni bil najbolj zadovoljen. »Manjša je kot lani, res pa je, da so se tega seminarja udeležili tisti, najbolj ,dela-vni. Tema je zanimiva, zelo konkretna in želimo, da bo dala tudi rezultate. Saj je v vseh organizacijah združenega dela veliko delavcev, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko, pa niso povezani. Zato želimo s tem seminarjem predvsem prikazati, kako se lahko povečajo. Pomoč pri tem pa je odvisna tudi od tega, kako v posamezni organizaciji vodijo kulturno politiko.« Ivan Žuntar skrbi za kulturo v šoštanjskem tozdu Elkroja. »Veliko je že to, da dobimo organizatorji kulture na takšnih seminarjih moralno podporo za naše nadaljnje delo. Zanimanje za kulturo med našimi delavkami je pač različno. Še vedno je naiveč zanimanja za tisto, kar pripravimo sami. Zelo veliko je vedno Janez Pušnik no spraševali kam vse to pelje. Mnenja za medletno usklajevanje so bila deljena. Eni so se prisotnih na proslavah ob koncu leta, ko pripravimo kakšen skeč, ob katerem se dodobra nasmejimo. Delavke same povedo, kaj bi rade, česa si želijo. Ne vem pa, če se v našem tozdu kdo ljubiteljsko ukvarja s kakršnokoli zvrstjo. Po tem seminarju se bom o tem še dodatno pozanimal in upam, da bomo z novimi spoznanji, ki naj bi jih dobil na tem seminarju, tudi pri nas kaj storili. Najprej bo pač treba ugotoviti, kako je s tem pri nas.« To je le nekaj mnenj, ki smo jih zbrali med udeleženci. Verjetno pa bi si bili odgovori drugih precej podobni. Organizatorji kulture so se na tem seminarju oborožili z novim znanjem, kako ga bodo prenesli v prakso, pa je še vprašanje. Upamo, da uspešno, in da bo to tudi nov korak v tisto, čemur pravimo, približati kulturo delavcem, prenesti jo v vsa okolja, kjer ti živijo in delajo. Morda se res še vse premalo zavedamo, kako lahko tudi kultura veliko pripomore k boljšemu, uspešnejšemu delu. Takšnih seminarjev pa si tudi organizatorji kulture še želijo. mkp (fotografije B. M.) Karel Uranjek: »Konference so bile povsod vsebinsko dobro pripravljene« ogrevali za različna usklajevanja, drugi so zagovarjali enak odstotek. Seveda je ob tako raznolikih mnenjih težko izluščiti kaj je prav in kaj ne. Dejstvo pa je, da se osebni dohodki redno zaposlenih gibljejo od 4,5 in celo do 25 starih milijonov, medtem, ko so pokojnine od 2 do 8 starih milijonov. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je pri nas največ rudarskih upokojencev. Vse upokojence na konferencah smo seveda ohrabrili z dejstvom, da bodo na novo sprejeti in predlagani ukrepi o izplačevanju pokojnin bistveno izboljšali trenutni gmotni položaj upokojencev. Na konferencah smo sprejeli tudi nekaj sklepov in stališč, med drugim tudi sklep, da bo članarina odslej znašala 100 dinarjev in da bodo upokojenci ob plačevanju članarine plačali tudi prostovoljni prispevek za modernizacijo celjske bolnišnice.« B. Mugerle Občina Velenje Novoletne prireditve za otroke Na novoletno praznovanje otrok se je občinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos skrbno pripravila. Program prireditev, ki jih bodo v predprazni-čnih dneh lahko obiskali naši šolski in predšolski otroci je zares pester in bogat. Od danes, 19. pa do 27. decembra si bodo šoI: ski otroci organizirano ogledali filma Heidi (Kino Velenje), dramski uprizoritvi Drejček in trije marsovčki (Mladinska skupina Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki) in Plešoči osliček (CSŠ Srednja družboslovna šola) in lutkovno igrico Volk in sedem kozličkov (WZ Velenje). Vsi otroci od 1. do 4. razreda bodo prejeli tudi darila dedka Mraza, učenci višje stopnje pa kolektivna darila. Predšolski otroci (stari več kot 3 leta) bodo na prireditve, ki bodo od 20. do 27. decembra, vabljeni s posebnim vabilom dedka Mraza, vsi pa bodo dobili tudi novoletna darila. Za predšolske otroke so prav tako pripravili bogat program risank, lutkovni uprizoritvi Dva ježa (WZ Šoštanj) ter Volk in 7 kozličkov in igro Godci z veselega (WZ Velenje). V prednovoletnih dneh (23., 24. in 25. decembra vabijo. v knjižnico Kulturnega centra ob 16. in 17. uri otroke na ure pravljic, od 20. decembra do 10. januarja pa si bo tam mogoče ogledati tudi razstavo 40 let Pike Nogavičke. Programi novoletnih prireditev za otroke so razobeše-ni na številnih mestih, prireditve za predšolske otroke pa objavljamo tudi v Našem času, starše pa vabimo, da omogočijo v teh dneh svojim otrokom ogled dveh prireditev. Povemo naj. še to, da pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje nisojjozabili na otroke delavcev iz drugih republik. Novoletna darila jim bodo poslali po pošti. (mz) ifINSKA ZVEZA PRIJATELJE«* MLADINE VELENJE KULTURNE PRIREDITVE/^ OBISKOM DEDKA MRAZA NOVO t E i 0 1986 I Ivan Žuntar DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PRIREDITVENI PROSTOR PROGRAM IZVAJALCI 20. 12. 15.00 11.00 Skorno - Florjan Skorno - Florjan Do«! krajanov taca. GODCI Z VESELEGA RISANKE W7. Vrl m Je VVZ SoStauJ 20. 12. 12. 17.00 9.00 TopolStca TopolStca Dom Krajanov Do« krajanov Igra: GODCI Z VESELEGA RISANKE VVZ Velenje VVZ ŠoStnnJ 20. 12. 15.00 15.00 Lokovica Lokovica Do« krajanov Do« krajanov Lutke: OVA JEŽKA RISANKE VVZ ŠoStanJ VVZ ŠoStanJ 20. 22. 12. 12. 17.00 17.00 Pesje - "F.L.L." Pesje - "F.L.L." v Soli v Sol 1 Lutke: OVA JEŽKA RISANKE VVZ ŠoStanJ 21. 23. 12. 14.00 14.00 PleStvec PleStvec v Soli v Soli Igra L GODCI Z VESELEGA RISANKE VVZ Velenje VVZ ŠoStanJ 21. 21. 12. 16.00 v Soli v Sol t Igra: GODCI Z VESELEGA RISANKE VVZ Velenje VVZ ŠoStanJ 21. 12. 12. 15.00 15.00 Šentilj Šentilj Do« krajanov v Soli Lutke: DVA JE2KA RISANKE VVZ ŠoStanJ VVZ ŠoStanJ 21. 19. 12. 17.00 17.00 Konovo Do« krajanov Dom krajanov Lutke: DVA JEŽKA RISANKE VVZ ŠoStanJ VVZ ŠoStanJ 22. 20. 12. 9.30 11.00 Bele vode Bele vode v Soli v Soli Lutke: DVA JE2KA RISANKE VVZ ŠoRtnnJ VVZ ŠoStanJ 22. 24. 12. 12. 10.00 11.00 Zavodnje v Boli v Soli Igra: GODCI Z VESELEGA. RISANKE VVZ Velenje VVZ ŠoStanJ 22. 71. ia". 12. 14.00 14.00 —• v ion v Soli lgr«: COOCI Z VESELEČ.' RISANKE VVZ Velenje VVZ ŠoSlan.1 »; 12. 12. 16.00 16.00 DruKalrJe - Gaberke Drulmlrje - Gaberke Do« krajanov Igra: GODCI Z VESELEČA VVZ Velenje VVZ fioSlnnf 22. 20. 12. 12. 14.00 14.00 Paka Paka v Soli v Soli Lutk«: OVA JEŽKA RISANKE VVZ ŠoStanJ VVZ ŠoStanJ 22. 24. 12. 12. 16.00 16.00 Škale v iol 1 Lutke: DVA JEŽKA RISANKE VVZ ŠoStanJ VVZ ŠoStanJ 23. 25. 12. 12. 16.00 9.30 Gorenje ln Š./Pakl Gorenje ln Š./Pakl Kulturni do« v vrtcu Igra: GODCI Z VESELEGA RISANKE VVZ Velenje VVZ ŠoStanJ 23. 12. 15.00 17.00 ŠoStanJ Kulturni do« Lutke: DVA JEŽKA VVZ ŠoStanJ 25. 12. 16.00 Podkraj - Kavče Rdeča dvorana Igra: VOjK IN SEDEM KOZLIČKOV VVZ Velenje 25. 12. 17.30 šalek - Gorica Rdeča d/orana igra: VOfcK IN SEDEM KOZLIČKOV VVZ Velenje 26. 12. 16.00 E. KARDELJA Rdeča d/orana Igra: VOtK IN SEDEM KOZLIČKOV VVZ Velenje 26. 12. 17.30 E. KARDELJA Šalek - Gorica Rdeča dvorana Igra: VOtK IN SEDEM KOZLIČKOV VVZ Velenje 27. »• 16.00 8evče Rdeča dvorana Igra: VOliK iN SEDEM KOZLIČKOV VVZ Velenje 27. 12. 17.30 Desni breg -Stara vas Staro Velenje Šmartno Velenje Rdeča dvorana Igra: VOkK IN SEDEM KOZLIČKOV VVZ Velenje 20. 10. 12. 1. v knjllntcl Kulturn Titovo Velenje ga centra Razstava: 40 LET PIKE NOGAVIČKE Kulturni center 23. 25. 21. 12. n 16.00 17.60 n v IcnJlZnlcl Kulturn ga centra PRAVLJIČNE URE Kulturni center 19. decembra 1985 * Titovo Velenje REPORTAŽE nas cas *stran s Iz gorečega stanovanja rešila 3-letno deklico »Za Džemso ni darila, s katerim bi ji povrnila...« Večkrat rečemo, da nesreča nikoli ne počiva. To lahko trdimo tudi za prejšnji petek — pa še 13. je bilo po vrhu, za vražjeverne »najbolj črna kombinacija«, ko je nekaj po 13. uri izbruhnil požar v stanovanju Rabije Ibriševič na Kidričevi 55 v Titovem Velenju. Res je, da je nastala pri tem ogromna materialna škoda, saj je stanovanje povsem uničeno; vendar pa v tem primeru lahko govorimo o veliki sreči v nesreči, kajti bolj kot materialna škoda je pomembno to, da je zdrav ostal otrok, triletna Erdina Ibriševič, ki jo je pogumno iz dima in ognja rešila soseda Demsa Sulkanovič. A pojdimo lepo po vrsti, saj smo v ponedeljek obiskali vse tri. Najprej smo se pogovarjali s presrečno mamico Rabijo, ki je ob prihodu povedala: »Ni darila za Demso, s katerim bi ji lahko povrnila to, kar mi je rešila. Samo, da imam svojo punčko. Vse drugo bo že kako.« Soseda Demsa v teh dneh gosti obe, zato smo se srečali kar v njenem stanovanju. Mamica Rabija je bila še vedno vsa zbegana, pod vtiscfm petkovega dogodka, k sebi je stiskala svojo malo punčko in še vedno ni mogla povsem dojeti, kakšno srečo je imel njen otrok. Čeprav pogled na povsem uničeno stanovanje, na vse, kar je toli- ko časa počasi spravljala skupaj, ni bil nič kaj prijeten, je bila sreča, da je ohranjeno življenje, nepopisna. A naj pripoveduje Rabija sama. »Punčko sem dala spat in šla v trgovino, da bi ji kupila jelko za novo leto. Že čez petnajst minut sem se vrnila in zagledala! Vedela sem, da gori, a nisem bila prepričana, da gori moje stanovanje. Takoj za tem sem slišala sosedo, ki je klicala, da ne smem naprej, da je z deklico vse v redu. Zgorelo je popolnoma vse, ostala pa mi je moja Erdinca, pa tisto, kar sem imela na sebi in v kar je bila oblečena deklica.« Tri dni po nesreči smo jih obiskali Rabija in Erdina sta našli začasen dom pri rešiteljici Demsi Sulkanovič, ki na tej fotografiji drži v rokah malo deklico. Da pa je ostala živa mala punčka, za katero je naredila tisto, najbolj plemenito, saj niti pomislil ni, da bi se ji lahko kaj zgodilo, soseda, nadstropje više, Demsa Sulkanovič. Takole nam je pripovedovala: »Ko je izbruhnil požar sem bila v stanovanju. Iz samskega doma sem slišala klice in žvižge in stopila sem do okna. Nekdo mi je s prstom pokazal na sosednje okno in takoj sem stekla dol. Poskušala sem vdreti v stanovanje, vendar mi prvič ni uspelo, zaustavil me je pritisk* in dim. Drugič so vrata popustila. Ko sem stopila v stanovanje, nisem videla ničesar. Prišla sem do hladilnika in začela klicati: Erdinca, Erdinca. Deklice nisem slišala ne videla. Občutila pa sem, ko se mi je oklenila nog. Zgrabila sem jo in jo odnesla v svoje stanovanje. Ko sem videla, da se Rabija vrača, sem jo dvignila k oknu, da bi vide-la, da je s punčko vse v redu, da ne bi še ona šla v ogenj in si kaj naredila.« Demsa nam je tudi povedala. da takrat, ko je na vsak način hotela v sosedino stanovanje, ni vedela, ali je kdo v njem. A najprej je pomislila na otroka. Prepričana je bila, da se bo Rabija, če je v stanovanju, potem že rešila. Morda spi, je razmišljala. »Z njo bom potem že, najprej moram rešiti Erdinco.« Svoje pa je dodala še mala triletna Erdina: »Striček,» je rekla po otroško, »jaz sem se pa takooo prestrašila, pa sem jokala, mama je šla v trgovino, pa sem rekla mamici, da bom spala, jaz pa sem se tako ustrašila.« Za vzrok požara v ponedeljek še nismo izvedeli. Rabija nam je povedala, da stanovanja ni imela zavarovanega, da je v Titovem Velenju že deset let, osem let pa dela v Gorenju. Kot je v takšnih nesrečah navada, upamo, da bodo Rabiji vsaj malo pomagali tudi v delovni organizaciji, kjer je zaposlena, sosedje so ji že prir skočili na pomoč, ona pa je ves čas ponavljala: »Srečna sem, da' imam punčko živo, drugo me ta Letos spomladi smo prejeli vabilo iz Ljubljane za udeležbo na Dnevih slovenske kulture v Belo-rusiji. Bili smo navdušeni, pa tudi zaskrbljeni, kajti predstavljati Slovenijo na takšnem gostovanju v družbi naših najboljših profesionalnih kulturnih ustvarjalcev je tfedvomno velika odgovornost in hkrati svojevrsten izziv. Po informativnem sestanku v Cankarjevem domu, ki je bil organizator celotne prireditve, smo podpisali pogodbo in poti nazaj ni bilo več. Dogovorjeno je bilo, da bo Koledo zastopalo 50 članov, ki bodo izvajali slovenske ljudske plese in pesmi, po programu, ki ga bo določil gostitelj. Omenimo naj tudi to, da je celotne stroške kril organizator, saj se med našimi občani mnogokrat pojavljajo vprašanja, odkod Ko-ledi sredstva za takšno gostovanje. Lotili smo se temeljitih priprav. To pomeni, da smo naš redni program vaj razširili še z dodatnimi, intenzivnejšimi vajami plesa, petja in godcev. Posebno skrb smo posvetili pripravi narodnih noš. Minilo je dobrega pol leta. Urediti je bilo treba še tehnično organizacijske zadeve okoli potnih listov, prevozov, dopustov in določiti dokončni seznam udeležencev. Pri taki veliki skupini kot je naša pride še v zadnjem hipu do sprememb zaradi subjektivnih ali objektivnih težav. Tudi to gostovanje ni bilo izjema Na dan odhoda, 4. decembra, smo bili že pred peto uro zjutraj vsi pred garderobo Kolede, z ogromnimi količinami prtljage, tako kot vedno, kadar se odpravljamo na podobna gostovanja. Poleg številne osebne prtljage, napolnjene s toplimi oblačili, ki bi kljubovala mrzli ruski zimi, smo na pot tovorili še 8 velikih zabojev z narodnimi nošami, velikanski zaboj za kontrabas, tri harmonike in množico ostalih manjših instrumentov. Vse to smo brez zapletov spravili v avtobus in na tovornjak. Po mnenju udeležencev je bil to najbolj točen odhod skupine, saj še znanega zamudnika godca Pepija nismo čakali. V preveliki vnemi smo celo prehitro prišli na Brnik. Koleda je imela svoj razpoznavni znak: bele volnene kape z rdeče-belo-modro črto in bele šale. Ideja se je porodila našemu Janezu Oštirju, ki je tudi spletel vseh 50 kap in šalov. Stroške za volno pa je kril vsak udeleženec sam. Tako smo že na letališču naredili vtis dobro organizirane skupine. Tudi sicer so se kape in šali dobro obnesli bodisi kot razpoznavni znak' ali zaščita pred mrazom. Zanimivo so se opremili tudi ljubljanski lutkarji z modrimi oziroma rumenimi baret-kami. Z množico ostalih udeležencev so imeli organizatorji kar precej dela, preden so razdelili vozovnice v prave roke. Cas do poleta letala, ki je bil predviden za deveto uro, je večina prebila v nabiranju korajže ob točilnem pultu, ogledu brezcarinske prodaje in navezovanju prvih stikov z ostalimi kulturniki. Srebrni DC 9 super Inex Adria nas je čakal pred vzletno stezo. Hitro smo se vkrcali in ko je prišla še uradna delegacija s prof. Borisom Frlecom, dr. Mat- M9- J Popolnoma uničeno stanovanje Rabije Ibriševič. A kaj bi to! Važno je, da je njena mala Erdinca živa in zdrava. Drugo bo že kako. Koleda v Belorusiji V okviru kulturnega sodelovanja med SR Slovenijo in Belorusko SRS, ki je potekalo od 4. do 11. decembra v Belorusiji, se je poleg uradne delegacije, ki jo je vodil podpredsednik izvršnega sveta prof. dr. Boris Frlec, udeležilo še 150 kulturnih delavcev iz Slovenije. V kulturni manifestaciji pod nazivom Dnevi slovenske kulture v Belorusiji so sodelovali dirigent Samo Hubad, pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak, Slovenski pihalni kvintet, Ljubljanski oktet, Jazz kvartet Toneta Janše, Narodno zabavni ansambel Savinjskih sedem, Šaleška folklorna skupina »Koleda«, Lutkovno gledališče Ljubljana, ansambel »Šok« s pevko Meto Močnik. jažem Kmeclom in ostalimi, so motorji zahrumeli. Vreme za polet je bilo čudovito. Velenjčani smo imeli še to srečo, da smo leteli nad Šaleško dolino. Pilot je gotovo opazil spremembo obteži-tve letala, ker smo se vsi Koled-niki drenjali ob oknih na desni strani in opazovali domačo dolino. Kmalu so se pod nami pojavili oblaki in poletje bil mirnejši. Tamburaši so sicer poskušali ustvariti bolj veselo vzdušje, tudi nekaj pevcev je pritegnilo. Pravega veselja le ni bilo, ker smo bili vsi nekoliko vznemirjeni. Pozneje se je izkazalo, da nabiranje korajže na Brniku ni bilo odveč. Cilj našega pristanka je bil Minsk, glavno mesto Beloruske SSR. Na letališču, kjer smo pristajali imajo sorazmerno kratko pristajalno stezo. Velika večina se je spraševala, zakaj letalo že precej pred letališčem leti nizko nad tlemi. Tisti, ki jim je stevar-desa zaupala informacijo o kratki pristajalni stezi pa so zelo intenzivno in kratko dihali, bili so pa tiho. Kljub poledici je pilot mojstrsko pristal in bil nagrajen z viharnim aplavzom. Šele kasneje smo izvedeli, da so se kolesa ustavila samo 60 metrov pred koncem betonske ploskeve. Po pristanku smo se Kmalu seznanili z značilnostmi sovjetske družbene ureditve. Na letališču nas je pričakala godba na pihala in številna delegacija. Sprejem pa je le bil namenjen bolj naši uradni delegaciji, ki nam je kmalu izginila izpred oči, medtem ko so nas, ostale kulturnike sprejeli sicer prijazni a natančni obmejni organi. Razen izgubljenega časa in zaplenjenega Telexa pri Koledi ni bilo posebnih težav. Že doma so nas seznanili, da bo treba popisati vse zlate predmete, devize, krzno, instrumente, itd. Prav tako smo vedeli tudi o novem pro-tialkoholnem zakonu v Sovjetski zvezi in smo to upoštevali. Lutkarji niso računali na tako strogo kontrolo in so na meji žalostno strmeli za zaboji Ljutomerčana, ki so ga odkrili med njihovimi rekviziti in so jim ga neizprosni cariniki odvzeli. Ko smo zapustili letališko zgradbo, smo kar kmalu ugotovili, da je ruščina precej drugačna od slovenščine. Vendar je ime KOLEDA, ki smo ga izgovarjali neznanim spremljevalcem, pomagalo, da so nas usmerili k pravemu tovornjaku za prtljago in k avtobusu. Pojavila se je tudi naša prevajalka Nataša. Ta simpatična Rusinja je sicer na moskovski univerzi vodja katedre za slovenski jezik in nas je spremljala vse dni bivanja v Belorusiji. Nad njeno slovenščino smo bili vsi presenečeni, še zlasti, ko smo zvedeli, da še nikoli ni bila v Sloveniji. Za prevoz so nam dodelili udobne avtobuse, ki so nas v spremstvu milice in z utripajočo lučjo na čelu popeljali proti središču beloruske prestolnice. Ko smo vozili skozi prižgane rdeče semaforje, so nas strumno pozdravljali prometniki na križiščih. Naš cilj je bil hotel »Planeta«, ki je za mnoge postal dom za ves teden. V tej »gostilnici«, kot pravijo Rusi hotelu, smo se prav domače počutili. Že na začetku nas je presenetilo nekaj stvari, na katere so nas doma opozarjali, potem pa so se izkazale za ravno nasprotne. Zunanja temperatura praktično ni nikoli padla pod ničlo, v zaprtih prostorih pa smo se povsod kuhali od vročine. Hrana je bila dobra, da o količini sploh ne govo rimo. Natakarji pa kot da še niso slišali za novi zakon o prepovedi pitja alkoholnih pijač. Po večerji je kmalu zadonela slovenska pesem. Ker so v bližini sedeli fantje Ljubljanskega okteta, ki niso bili ravnodušni do glasov naših deklet, so se tesnejše vezi med slovenskimi kulturniki pričele spletati že prvi večer. (se nadaljuje) trenutek ne zanima. Saj tudi, ko sem prišla v Titovo Velenje nisem imela ničesar, imela sem samo roke. Živeti sem začela z žlico, potem pa sem si počasi ustvarila še drugo. Tako bom morala tudi sedaj, a najbolj važen mi je otrok.« Demsa Sulkanovič pa je naredila plemenito dejanje. Če nje ne bi bilo . . . Bolje, da ne razmišlja- mo o tem. Ce drugega ne, si je s tem svojim srčnim dejanjem vsekakor zaslužila vse priznanje za svojo plemenitost. Lepo pa je, če veš, da so okrog nas še ljudje, ki priskočijo na. pomoč v najbolj nesrečnih in težkih trenutkih. Demsa nase takrat ni pomislila, mislila pa je na malo Erdinco. _ mkp_, vos PRIREDITVE - PRIREDITVE Kulturni center Ivan Napotnik — novoletna razstava 40 LET PIKE NOGAVIČKE V petek, 20. decembra, ob 19.00, bodo v razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju odprli zanimivo razstavo posvečeno 40. obletnici odkar, je knjiga švedske pisateljice Astrid Lindgren PIKA NOGAVIČKA prvič ugledala luč sveta. Knjiga je v 40 letih osvojila otroška srca domala po celem svetu. Razstavo so pripravili delavci knjižnice in galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik v sodelovanju s Pionirsko knjižnico Maribor , kjer so razstavo pravkar zaprli. Razstava v Titovem Velenju bo obsegala: — 40 knjig prevodov Pike v različne svetovne jezike, ki so jih zbrali občani občine Velenje in znanci iz tujine ter razne knjižnice in druge inštitucije, — vse izdaje knjig o Piki, ki so doslej izšle v Pikini domovini na Švedskem, — originalne ilustracije Marlenke Stupice, ki je Piko ilustrirala za vse slovenske izdaje, — razstavno gradivo o avtorici Pike Astrid Lindgren, ki je za vse navzoče na otvoritvi poslala posebne pozdrave in — razstavo otroških risb, lutk in drugih predmetov otrok naših vzgojno-varstvenih zavodov in učencev osnovnih šol, ki so se na to razstavo že dolgo skrbno pripravljali. Prepričani smo, da nas bodo tudi letos prijetno presenetili in da bo razstava prijetna tako za staro kot mlado. Ob otvoritvi bosta spregovorili pisateljica Kristina Brenkova, ki je Piko prva prevedla in Svedinja Lena Holmqvist, ki je prevedla razna druga dela Astrid Lindgren. O srečanju z Astrid Lindgren in o tem, kaj je avtorica Pike povedala za naše otroke nam bo zaupala Darka Tancer-Kajnik, vodja oddelka za delo z mladimi v Pionirski knjižnici v Mariboru. V ponedeljek, torek in sredo, 23., 24. in 25. decembra, vsakokrat ob 16.00 in 17.00 pa bodo ob razstavi PIKINI pravljični dnevi za naše najmlajše in sicer ob 16.00 za predšolske, ob 17.00 za učence osnovnih Sol. Ob novoletni jelki bodo v URI PRAVLJIC nastopili domači »pravljičarji« in gostje od drugod. Vabimo vas, da se udeležite PIKI-NIH pravljičnih ur, ki vam jih poklanjajo delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik in privoščite vašim otrokom pravo novoletno razpoloženje. Koncerti Nekaj prostih mest je še za PREDNOVOLETNI KONCERT, ki bo v petek, 27. decembra, v Cankarjevem domu v Ljubljani. V programu sodelujeta Simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki ga vodi Samo Hubad in pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova. Cena aranžmaja 1.300 din. Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Prijave v Kulturnem centru Ivan Napotnik-(tel. 853-265). NOVOLETNI KONCERT v Titovem Velenju bo 2. januarja v cerkvi Sv. Martina v Titovem Velenju. S pesmijo »od Gallusa do Kodalyja« in »od zgodovine do sedanjosti« je vodilo novoletnega koncerta. Nastopil bo MOŠKI PEVSKI ZBOR »SLAVA KLAVORA« iz Maribora, ki ga vodi Stane Jurgec. Na orglah se bo predstavila EMA ZAPU-ŠEK iz Šoštanja, študentka Akademije za glasbo pri prof. Hubertu Bergantu. Vstopnina 350 in 300 din! Vstopnice od 23. decembra dalje v knjižnici v Titovem Velenju. Popustov ni! NAJVEČJI GLASBENI DOGODEK 1986 bo gotovo koncert vrhunskega svetovnega pianista VLADIMIRJA ASKENAZ1JA v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, dne 7. januarja 1986, ob 19.30. Program: L. v. Beethoven — Sonata št. 21 v C-duru op. 53 (VValdstein), Sonata št. 23 v es-molu op. 57 (Appassionata), R. Schu-mann — Arabeske v C-duru op. 18, Karneval op. 9. Odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane ob 17.30. Cena aranžmaja 2500 din! Prijave in informacije pri tov. Martini De Costa v Kulturnem centru Ivan Napotnik. Pohitite! • KINO* KINO •KINO •KINO •KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 19. 12. ob 18. in 20. uri in petek, 20. 12. ob 18. in 20. uri FANNY HILL — angleški, erotska komedija. V gl. vi.: Lisa Raines. Petek, 20. 12. ob lO.uri MAŠČEVALEC IZ PEKLA - hong-kongški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee. Sobota, 21. 12. in nedelja, 22. 12. ob 18. in 20. urj MAŠČEVALEC IZ PEKLA — hongkongški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee. Ponedeljek, 23. 12. ob 10., 18. in 20. uri in 24. 12. ob 18. in 20. uri VOHUN IMENOVAN IGLA — angleški, vohunski. V gl. vi.: Do-nald Sutherland. Sreda, 25. 12. ob 10., 18. in 20. uri POSLEDNJA OAZA - domači. Film pripoveduje o živalskem in rastlinskem svetu med Dravo in Donavo. Četrtek, 26. 12. in petek, 27. 12. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN V OGLEDALU — francoski. V gl. vi.: Marianne Remont. Petek, 27. 12. ob 10. uri BOTER — ameriški, gangsterski. V gl. vi.: Marlon Brando. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 19. 12. ob 20. uri SKOZI PLAMEN NIKARAGVE -ameriški, vojni. V gi. vi.: Nick Nolte. Ponedeljek, 23. 12. ob 20. uri POSLEDNJA OAZA — domači — dokumentarni. Četrtek, 26. 12. ob 20. uri BOTER — ameriški, gangsterski. V gl. vi.: Marlon Brando. KINO ŠOŠTANJQ Sobota, 21. 12. ob 19.30 VOHUN IMENOVAN IGLA — angleški, vohunski. V gl. vi.: Donald Sutherland. Nedelja, 22.12. ob 17.30 in 19.30 FANNY HILL - angleški, erotska komedija. V gl. vi.: Lisa Reines. Ponedeljek. 23. 12. ob 19.30 MAŠČEVALEC IZ PEKLA — hongkongški. V gl. vi.: Bruce Lee. Sreda, 25. 12. ob 19.30 LJUBEZEN V OGLEDALU - francoski. V gl. vi.: Marianne Remont. ,6. stran ★ f\QS CBS_ OBJAVE, RAZPISI Titovo Velenje ★ 19 ,decembra 1935 EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE TOZD KOMERCIALA PROMET Delavski svet TOZD Komerciala Promet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — vodenje sektorja za plasma pohiitvenega okovja in kooperacije — vodenje prodaje strešnih elementov — vodenje prodaje elektro programov — vodenje prodaje orodij, strojegradnje in okovja za belo tehniko Kandidati za zasedbo razpisanih del morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo višjo ali srednjo šolo ekonomske ali tehnične smeri — da imajo 3 leta delovnih izkušenj za višjo šolo in 5 let delovnih izkušenj za srednjo šolo na poslih komerciale — pasivno znanje tujega jezika — da uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale Navedena dela se zasedajo za dobo 4 let. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elek-trokovinarsko oprefno, kadrovska služba, Celjska cesta 9 c, Titovo Velenje. Kandidati bodo odgovor prejeli v roku 30 dni od dneva poteka razpisa. Sfif terme topolšica ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD Naravno zdravilišče Topolšica Delavski svet TOZD Naravno zdravilišče Topolšica razpisuje po določilih statuta tozd dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Kandidat za vodjo tozd mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba — znanje tujega jezika — 5 let izkušenj na vodilnem položaju — da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnosti razvijanja samoupravnih, socialističnih odnosov — da predloži program dela. Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Razpisna kojnisija« v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili po sprejemu sklepa na delavskem svetu tozd. VIZ VELENJE, TOZD Osnovna šola Karel Destovnik — Kajuh Koroška 7, Šoštanj objavlja prosta dela in naloge: — učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas, s polnim delovnim časom od 6. 1. 1985 do 30.6. 1986. Pogoj: PU razrednega pouka z opravljenim strokovnim izpitom. — učitelja glasbene vzgopje, za določen čas od 9. 3. 1986 do 30. 6. 1986 s polnim delovnim časom (nadomestitev začasno odsotne delavke). Pogoj: PU glasbene vzgoje z popravljenim strokovnim izpitom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov šole v roku 8 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni prav tako v osmih dneh po preteku časa, ki je določen za prijavo. & baJque Če želite biti lepo, poconi in sodobno oblečeni, se oglasite v BOUTIOUE NITKA Na Splitski 19, v naselju Šalek-Gorica v Titovem Velenju Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure ob sobotah pa od 8, do 12. ure Priporoča se IRENA TERGLAV — BOUTIOUE »NITKA« NA SPLITSKI 19, v naselju šalek-Gori-ca v Titovem Velenju, telefon: (063/855-895) VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE Jenkova c. 2 Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja VIZ VELENJE, Delovna skupnost skupnih služb, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje objavlja naslednja prosta dela in naloge: — knjigovodje osebnih dohodkov, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom in rokom za začetek dela 6. 1. 1986. — knjigovodje osebnih odhodkov, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomestitev delavke na porodniškem dopustu) in rokom za začetek dela po dogovoru. — strojepiske, za določen čas, s polnim delovnim časom in rokom za za začetek dela predvidoma 6. 1.1986 Pogoji za knjigovodjo OD: Srednja izobrazba ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj in dva meseca poskusnega dela. Pogoji za strojepisko: Srednja ali poklicha izobrazba administrativne smeri, eno leto delovnih izkušenj in en mesec poskusnega dela. Določen ie tudi preizkus znanja iz strojepisja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov komisije v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni prav tako v roku 8 dni po izteku časa, ki je določen za prijavo. RAR PUBERK-SMIHEL-LABOT AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202, 3 x VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISKONT-TRGOVINO! PRIMERJAJTE CENE - PRESENEČENI BOSTE, KOLIKO SI LAHKO PRIHRANITE. REGIO BRASIL 1 aujacobs 1 MERIDO KAVA 1 kg 09- LIMONE m go 5 kom. ITAL. RIŽ m 1 kg C I."| MILKA ČOKOLADA300g C\ MANDARINE ALI # BANANE 1 kg S 1." ROZINE soog II.90! LEŠNIKI ai 500 g V« 1." OREHI mt JEDRCA soo g 4! 1." MILKA QI ČOKOLADA 300 g L\ I.90 I KOKOSOVA 1C 90 iMOKA 500 g 13. JVC - STOLP 5 - DELNI C TAO (8.900,-) izvozna u.ihfcp" RAMA DORLE 17 go LAK ZA LASE idz lis JEDILNA ČOKOLADA INTERNATIONAL STEREO - KASETOFON 250 g URA z 1 RAČUNALNIKOM 1 19 9 KABEL | 3x1,5 50 m 1 79 _1 REKLAMNA PRODAJA PHILIPS KASETOFONOV PRESENEČENI BOSTE! B0XI SE 0AJ0 ODVZETI ,ZVOZN/ 1911 « (1599,-) cena ii. lip S tem kuponom dobite gri SPAR ŽENSKO IZVOZNA CENA GRUNDFOS ČRPALKA ZA —» CENTRALNO KURJAVO URO 19,i,L C? MTC - RADIO KASETOFON /cqq » IZVOZNA (oas, i CENA 499,- BENCINSKA VERIŽNA ŽAGA '»označena 1899,- OTROŠKI _VVOKMANI S SLUŠALKAMI 197,-1 ponudbe veljajo do 11. 1 86 vse cene v šilingih. če ste v avstriji. se vam priporočajo spar trgovine pliberk - šmihel - labot po želji vam pošljemo reklamni katalog SPAR ZDRAV SEM Prispevka za nadaljevani« izgradnje tn •posodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE CELJE lahko nakažete na naslov: SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CEUE Žiro račun: 50700-640-100084 OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, StreUška 16 a GRADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI Telefon (062) 39-911 tjezesio / restavracija vas vabi in pričakuje Organizira poslovna kosila, slavnostne večerje, družabna srečanja in pogostitve ob osebnih praznikih. Kuhinja nudi poleg klasičnih tudi posebna tuja in domača jedila. Več kot 80 različnih vrst vin lahko zadovolji tudi najbolj zahtevne goste. VLJUDNO VABLJENI! |0§ Hill 19. decembra 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC it. stran 7 koledar Četrtek, 19. decembra — URBAN Petek, 20. decembra — JULIJ Sobota, 21. decembra — TOMAŽ Nedelja, 22. decembra — DAN JLA Ponedeljek, 23. decembra — VIKTORIJA Torek, 24. decembra — EVA Sreda, 25. decembra — BOŽIČ M ALi OGLAS! PRODAM HIŠO Z VRTOM V TITOVEM VELENJU. Samo resne ponudbe pisno pošljite na upravo lista pod šifro »GOTOVINA«. PRODAM REGAL, TROSED IN DVA FOTELJA tri mize in kuhinjski kot ter otroško posteljo z jogijem. Šercerjeva 15/20 Titovo Velenje, telefon 854-327. PRODAM DOBRO OHRANJEN TROSED, raztegljiv v posteljo in dva fotelja. Ogled mogoč popoldan. Razbornik, Cankarjeva 2/B Titovo Velenje ali telefon 853-026. DEKLE NUJNO POJREBUJE SOBO V TITOVEM VELENJU, vsaj za kratek čas. Sem intelektualka, mirna in urejena. Kličite vsak dan po telefonu 063-853-040. PRODAM TEMNO RJAVO ŽENSKO KRZNENO JAKNO. Cena 60.000 din. Informacije popoldne po telefonu 857-804. PRODAM OSEBNI AVTO RE-NAULT/4TL, letnik 1979, registriran do novembra 1986, cena 25 SM. Telefon 854-126. KUPIM RABLJEN KOTNI BRUSILNI STROJ, rezervne dele zanj in nevozen traktor POR-ŠE 16KS ali zaganjač za njega. Prodam rezervne dele za PEUGEOT 204. Telefon 855-723. PRODAM VIKEND 35 m\ brez elektrike za 500 MS. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »VIKEND« UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE SUPER COLOR 950, rabljen. Informacije po telefonu 858-788 ali dopoldne 856-711. PRODAM KRZNENO JAKNO, ruski volk št. 44. Informacije po telefonu 857-171. NAJAMEM cca 50 m2 velik ogrevan prostor za opravljanje obrti. Telefon 881-175. PRODAM GS SUPER 1,3 letnik 1979 ali zamenjam za manjši avto. Telefon 854-524, Andrej Dopoldne. KUPIMO DESKE COLARICE III. in IV. vrsto, tudi rabljene. Telefon 063-822-326 V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam polovico stanovanjske hiše, 90 m2 z delavnico, 30 m2 primerno za kovinsko obrt. Informacije po telefonu 855-868, popoldan. HI-FI STOLP DEKLARIRAN PRODAM. Kličite v nedeljo po telefonu 858-661. PRODAM CENTER GORNJE, star 2 leti in prenosni kasetofon. Telefon 853-087. PRODAM TROSED, DVA FOTELJA IN KOCKA. Tomšičeva lOa, stanovanje 8, Titovo Velenje. Od 15. ure dalje. ZAKONSKO POSTELJO (140 x 190 cm) z jogijem ugodno prodam. Informacije po telefonu 857-930, popoldan. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do decembra 1986. Vinko Ivešič, Šmartno ob Paki 84. V OKOLICI MOZIRJA PRODAM HlSO. Zdravko Kokol, Ljubija 53, Mozirje. Telefon 888-272. DEŽURSTVA delurni zobozdravnik v zdravstvenem domu Titovo Velenje 21. in 22. decembra 1985 dr. Romana LAH, Kidričeva 17, Velenje DEŽURNI VETERINAR na veterinarski postaji v Šoštanju Od 20. do 27. decembra 1985 Ivo ZAGOŽEN, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 856-732 Fantje in dekleta jesenski prvaki V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v 2. slovenski odbojkarski ligi so odbojkarice Topolšice-Kajuha doma zanesljivo premagale, vrstnice iz Rogoze. Gostiteljice so bile boljše v polju in na mreži in tako zasluženo zmagale. Rezultat je bil 3:0 (9, 10, 5). S to zmago so si igralke Topolšice-Kajuha zagotovile naslov jesenskih prvakinj. Za domačinke so igrale: Mevc, N. Stevančevič, Kompan, J. Ste-vančevič, Stropnik, M. Turk, D. Turk, Kamnik, KugoniČ, Klanfer, Čeh. Kumer in Hojak. Tudi fantje Topolšice so osvojili naslov jesenskih prvakov. V der-biju zadnjega kola v 2. slovenski ligi so zanesljivo premagali ekipo Franja Malgaja s 3:1 (-9, 5, 6, 6). Gostje so domačine presenetili v prvem nizu s požrtvovalno igro in so ga zasluženo dobili. V nadaljevanju pa so gostitelji z boljšo igro na mreži nadigrali goste in vse tri nize prepričljivo zmagali. Za Topolšico so igrali: J. Globačnik, MilanGolob, J. Lihteneker, M. Lihteneker, Marjan Golob, Nahtigal, Mihalinec, J. Globačnik, Plamberger, Tajnik in Šmon. Darko Menih gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o., OORENJE sestavljena organizacija združenega dela 0. o., Titovo Velenje DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO Gorenje Raziskave in razvoj VABI K SODELOVANJU: 1. VEČ DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV STROJNIŠTVA ALI INŽENIRJEV STROJNIŠTVA in VEČ DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE ALI INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE za opravljanje del in nalog na področju standardizacije, tipizacije in šifracije, kakovosti, industrijske lastnine ter tehnične inventivne dejavnosti. Zaželene so delovne izkušnje. 2. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE in ELEKTROTEHNIKA za opravljanje del in nalog na področju preizkušanja gospo-•— dinjskih aparatov. 3. DIPLOMIRANEGA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA ali DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE ali AKADEMSKEGA SLIKARJA za opravljanje del in nalog na področju grafičnega oblikovanja. Zaželene so delovne izkušnje na področju grafičnega oblikovanja. 4. DIPLOMIRANEGA INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVALCA ali DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE za opravljanje del in nalog na področju industrijskega oblikovanja. Zaželene so delovne izkušnje na področju industrijskega oblikovanja. Komisija za delovna razmerja DO Gorenje Raziskave in4 razvoj istočasno OGLAŠA prosta dela in naloge SKRBNIK ZA SAMOUPRAVNO PRAVNE ZADEVE za katera se poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — diplomirani pravnik ali diplomirani ekonomist — zaželene so delovne izkušnje na samoupravnem in pravnem področju Nudimo: — soliden osebni dohodek — možnost nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja. Za vsa navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Raziskave in razvoj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASU DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ DSSS Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge — PRAVNA DELA pod naslednjimi pogoji: 1. Visoka izobrazba pravne smeri 2. 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov. DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lola Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sklepu delavskega sveta DSSS. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Julijane Močilnik iz Tomšičeve 45 v Titovem Velenju Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica. Posebno se zahvaljujemo dr. Franetoviču za zdravljenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: VSI NJENI Kratko, prekratko je bilo življenje ob koncu nam vsem je ostalo trpljenje. V najlepših letih si nas zapustil, tok tvojih misli prekinjen je bil, srčna rana se ne bo zacelila, ker črna te zemlja sedaj je zakrila. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža, atija, brata, svaka in strica Ivana Pantnerja po domače MEŽNARČEVEGA VANČEKA s Kozjaka Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega najdražjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in ga s svojo prisotnostjo v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot na pokopališče v Doliču. Prisrčna hvala velja sosedom, posebno Martinovim, Grmičevim in Bornikovim. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred, govornikom in pevcem. ŽALUJOČI: žena Ivanka, hčerka Ivica, sin Drago, sestre Fanika, Štefka in Trezika z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in babice Angele Florjan vd. Pistotnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Lilijske 1 in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala dr. Zupančiču za vso skrb v času njene bolezni. Zahvaljujemo se pevcem in govornikoma iz KS Franc Leskošek-Luka Pesje in Društva upokojencev Pesje ter č. g. župniku za opravljen obred. Za darovane vence se posebej zahvaljujemo sodelavcem Reševalne postaje RLV in TOZD Jamska Mehanizacija-jug. ŽALUJOČI: hči Jožica, sinova Slavko in Herbert z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Florjana Globočnika rojenega 23. marca 1909 iz Bračičeve 6 v Titovem Velenju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegovo gomilo z venci in cvetjem ter nam izrekli ustno sožalje. Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka A, bolnišnice Slovenj Gradec. Vsa zahvala govorniku za besede ob slovesom g. duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Jerica, sin Stanko in Cveto z družinama ter ostalo sorodstvo Halo, inšpektor! 855-756 855-151 855-963 Nova rubrika Halo, inšpektor! je med vami, dragi bralci, kot kaže dobro sprejeta. Karkoli se vam zdi narobe ali vas moti, če želite odgovor na kakršnokoli vprašanje, pač takšno, da bo zanimivo tudi za druge, zavrtite telefonsko številko 855-756 ali 855-151 h. c. Zvezali vas bodo z inšpektorji. odgovore pa boste lahko prebrali v prvi naslednji številki Našega časa, saj rubrika ni namenjena samo inšpektorjem, ampak tudi drugim. Vprašanja lahko napišite tudi na dopisnico in jih pošljete na uredništvo Našega časa ali pa jih v živo postavljate vsako nedeljo od 12.10 do 12.20 na Radiu Velenje, telefonska številka 855-963. Vprašanje: Zakaj so iz prometa izločene čutare MS club Attache Zlatorog? Sanitarna inšpekcija je izločila iz prometa čutare MS club Attache Zlatorog, ker zaradi izločanja nedovoljene količine cinka in svinca niso primerne za uporabo. Iz izvida o kemični preiskavi čutare je razvidno, da je koncentracija svinca in cinka v ocetno kislem ekstraktu notranjih površin čutare 200 in 220 mg PH/I in 35 ,in 50 mg Zn/1. Žganje iz čutare je vsebovalo 2,5 mg Pb/1, dovoljeno je 1 mg Pb/1. Na osnovi normativov Pravilnika o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 26/83) je čutara zdravstveno oporečna. Vprašanje: V ERINI trgovini NAMA sva z dekletom kupila tekoče parfumsko milo HAY po ceni 262,90 din, uro kasneje pa sva za isto milo morala odšteti 312,90 din, vendar tokrat v ERINI prodajalni STANDARD. Zakaj takšna razlika v ceni? Leopold Fidej, Jenkova 39, Titovo Velenje. Tržni inšpektor V četrtek smo pregledali maloprodajne cene za »Tekoče parfumsko milo HAY« 230 g proizvajalec LEK Ljubljana TOZD Kozmetika in ugotovili: ERA Standard: Blago dobavljeno od dobavitelja — grosi-sta Tkanina Celje po dobavnici št. 92437 dne 3. 12. 1985 po maloprodajni ceni brez prometnega davka 260,00 din, poslovalnica pribije prometni davek 19,5 % in znaša maloprodajna cena 310,70 din; ERA Nama ;Blago je dobavil isti dobavitelj Tkanina Celje po dobavnici št. 92670 dne 9. 12. 1985 po maloprodajni ceni 220,00 din brez prometnega davka. S pribitkom prometnega davka 19,5 % znaša maloprodajna cena 262,90 din. Na vprašanje zakaj razlika v ceni, so v oddelku Kozmetika pri Tkanini Celje odgovorili, da fakturirajo po cenah, kot jih določa oziroma uporablja proizvajalec LEK Ljubljana. Ali je določena cena za mleko, ki ga občan kupi neposredno od kmečkega proizvajalca? ■«_ Kmetijske pridelke, ki jih kmetje pridelajo na osnovi kratkoročnih ali dolgoročnih kooperacijskih pogodb odprodajo lahko samo kmetijski zadrugi ali OZD, ki sklepajo z njo take pogodbe. Promet s kmetijskimi pridelki, ki niso proizvedeni na osnovi kooperacijskih pogodb je prost. Take kmetijske pridelke smejo neposredno od kmetov odkupovati tudi občani za lastne potrebe. Cena takih proizvodov je prosta. Kegljanje Dobro začeli Kegljači Šoštanja so se na začetek tekmovanja v prvi medobčinski kegljaški ligi marljivo pripravljali. Že v prvem kolu so to tudi dokazali. Na gostovanju v Radečah so namreč premagali kegljače Papirničarja z rezultatom 4955:5107. Šoštanjčani, ki so si zadali cilj uvrstitev v drugo republiško ligo, so tokrat zaigrali odlično in bili boljši od svojega nasprotnika kar za 152 kegljev. Ekipa Šoštanja je v novi tekmovalni sezoni nastopila v precej spremenjeni postavi. Ekipo je zapustil Jovanovič, ki odslej nosi barve Hmezada, drugoligaša iz Žalca. Na steze pa sta se ponovno vrnila Rajšter in Komljeno-vič, ki pa še nista v pravi formi. V Radečah so za Šoštanj nastopili: S. Fidej 887, Križovnik 879, Glavič 863. Kramer 840, L. Fidej 828 in Sotler 810 podrtih kegljev. Tudi tekma drugega kola bo za Šoštanjčane zelo trda. Gostujejo namreč pri ekipi Ema v Ce lju. Celjsko gledališče v Šmartnem ob Paki Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju V četrtek, 26. decembra, ob 19.00, bo v domu kulture v Smartnem ob Paki gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo Iva Brešana: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Režija: Franci Križaj. Igrajo: Borut Alujevii, Iztok Valič, Peter Boštjančič, Bojan Umek, Bruno Baranovič, Igor Sancin, Drago Kastelic, Jože Pristov, Matjaž Arsenjuk, Miro Podjed. Zvone Agrež in Anica Kumer. Vstopnina je 200 din! Šolska mladina in sindikati imajo popust. Smučarski skoki Naravno zdravilišče Topolšica vas vabi dne 21. decembra na ODBOJKARSKI PLES v hotelu Vesna s pričetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel QVIZ iz Ljubljane in ne ansambel Oliver Twist s pevcem Oliveijem Antauerjem, kot je bilo prvotno sporočeno. Prisrčno vabljeni! Z velikimi koraki naprej Vesti o uspešnih nastopili mladih velenjskih smučarskih skakalcev prihajajo z vseh strani. Tako je bila konec tedna na 90-metrski skakalnici v Planici izbirna tekma za nastop na mladinskem evropskem pvenstvu, ki bo 25. decembra v švicarskem St. Mo-ritzu. Nastopila sta tudi Tamše in Pušnik, ki sta si s 4. in 8. mestom zagotovila nastop v reprezentanci. Iztok Golob te dni trenira v Švici in se tam pripravlja za nastop v članski reprezentanci v tekmovanjih za svetovni pokal. ~---- Prav tako v Planici je bilo na 65-metrski skakalnici letošnje prvo tekmovanje mlajših mladincev za pokal Cockte. Prepričljivo je zmagal Tamše, Pušnik je bil tretji, 12. Pogo-relčnik in 21. Dolar. S tem uspehom so Velenjčani povedli tudi v ekipni razvrstitvi. Zbrali so 44 točk, drugo-uvrščeni kranjski Triglav pa jih ima 36. V vseekipni razvrstitvi za pokal Cockte vodi ljubljanska Ilirija, Velenjčani pa so drugi in imajo 108 točk. Mladinska reprezentanca je nastopila na prvem tekmovanju v smučarskih skokih za alpski pokal v Italiji. V ekipi tokrat ni bilo najboljših — Janeza Debelaka in našega Iztoka Goloba, vseeno pa so v njej nastopili trije velenjski skakalci. Med 67 tekmovalci iz šestih držav je bil Tamše odličen deveti, sicer tretji med našimi, Mihe-lič je bil 18. in Pušnik 24. V Mislinji so se za pokal štajersko-koroške regije pomerili pionirji v vseh treh kategorijah. Pri pionirjih do 11 let je zmagal Rednak pred Kandu-tijem, pri pionirjih do 13 let je bil najboljši Čepelnik, Rednak je bil tretji, pa tudi sicer so številni velenjski na-debudneži v vseh treh kategorijah dosegli vidne uvrstitve. Strelski šport Uspešni v Kranju Na 2. preglednem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev v streljanju s standardnim zračnim orožjem so bili zelo uspešni tudi velenjski strelci. Najuspešnejša sta bila mladinec For-tunat Legner, ki je zmagal s pištolo in državna reprezentantka Denis Dola, ki je bila najboljša v streljanju s puško. Drugi mesti sta osvojila mladinec Renato Štorman in članica Darja Orlačnik s puško, v streljanju s pištolo pa je bil pri mladincih tretji Boris Klančnik. Sodelovanje v republiški reprezentanci so si tako zagotovili Alojz Trstenjak, Vinko Trinkaus, For-tunat Legner, Boris Klančnik, Renato Štorman, Denis Bola in Mojca Mo-čivnik. V Mariboru je bilo vsakoletno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno Libela:Elektra 81:85 Kedeti so se z gostovanja v Celju spet vrnili z dvema točkama, kar je še posebej pomembno, saj se Elektra in Libela poleg Slovana borita za prvo ali drugo mesto v vzhodni skupini. Tekma je bila zelo razburljiva, saj sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu. Pri rezultatu 79:78 za domačine, je Elektra pokazala svojo najboljšo igro. V 90. sekundah igre so si priborili kar 6 točk prednosti in si s tem zagotovili eno najpomembnejših zmag. Po tej tekmi tako Elektra še naprej vodi točko pred Slovanom in kar štiri točke pred tretje uvrščeno Libelo. Po tej zmagi že lahko trdimo, da se bodo kadeti Elektre uvrstili vsaj na drugo mesto in bodo torej sodili med osem najboljših ekip kadetov v Sloveniji. Za Elektro so nastopili: Vinkovič 18, Oman, Mrzel 25, Gojevič 2, Bre-šar 11, Pesovnik, Ocepek 6, Vovk 23, Purnat. puško za Majeričev prehodni pokal, na katerem nastopajo mladinke in mladinci. Mladinci Velenja so osvojili tretje mesto in tako niso ponovili lanskega uspeha, ko so osvojili pokal. Streljali so Borut Trebše 263, Fortu-nat Legner 262 in Simon Veternik 258. Mladinke iz Titovega Velenja so osvojile drugo mesto, nastopile pa so Mateja Bandalo 263, Mirjana Zučko 260 in Mirjana Perhač 256. Velenjski invalidi republiški prvaki Na kegljišču v športnem centru Golovec v Celju je bilo republiško prvenstvo v borbenih igrah za invalide. Zmagali so člani društva invalidov iz Titovega Velenja, nastopilo pa je 41 ekip. S tem so sklenili letošnja republiška tekmovanja invalidov. Kar dvanajst republiških prvenstev se je udeležilo več kot 1.100 invalidov, med njimi veliko velenjskih, ki so tudi dosegli lepe uspehe. Ljubno Partizan Tabor 0:3 V zaostalem srečanju tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so igralke Ljubnega na domačem igrišču dokaj nepričakovano izgubile z ekipo Partizana — Tabor jz Ljubljane z 0:3 (—14, —8, — 12). Gostje so zaigrale hitro in predvsem učinkovito in slavile zasluženo zmago. Po jesenskem delu tekmovanja so tako odboj-karice Ljubnega osvojile 4. mesto. MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR — Okoli 14. ure 10. decembra sta se pred diskom • Flek v Titovem Velenju pretepala vinjena mladoletnika V. L. in S. K. Posredovati so morali miličniki. — Istega dne, okoli 23. ure so morali miličniki posredovati tudi v Kolodvorski restavraciji, kjer sta kršila javni red in mir A. M. in A. V. — V bifeju na avtobusni postaji je 11. decembra okoli 14. ure razgrajal močno vinjeni F. Ž. Posredovali so miličniki, ki so ga dali v prostor za pridrževanje, sa je obstajal sum, da bo kršitve nadaljeval. — Na bencinski črpalki na Celjski cesti sta se prav tako 11. decembra nekaj po pol osmi uri zvečer stepla uslužbenec Petrola in občan M. B. — 13. decembra malo pred 19. uro je v bifeju pod gradom v Starem Velenju razgrajal močno vinjeni D. P. Tudi tu so morali posredovati miličniki, kršitelja pa čaka, tako kot seveda tudi vse ostale kršitelje, pot k sodniku za prekrške, kjer bo moral poravnati svoje »račune«. — Na Postajo milice je prišel 14. decembra M. H. Povedal je, da ga je neznanec ponoči v središču Titovega Velenja pretepel in mu prizadejal težje telesne poškodbe. VEČ KRAJ IZ OSEBNIH AVTOMOBILOV Tudi zadnji teden so velenjski miličniki zabeležili več kraj iz osebnih avtomobilov. Tako je neznani storilec 10. decembra odnesel iz avtomobila na Stante- tovi manometer, v isti noči sta bili ukradeni dve kolesi z osebnega avtomobila prav tako na Stante-tovi cesti. V naslednji noči je izginil kasetofon iz osebnega avtomobila na Tomšičevi cesti, zabeležili pa so tudi kraje kaset in drugih manjših predmetov, seveda pa so po vlomih poškodovani tudi avtomobili. SAMOVOLJA DELAVCA HPH Na bencinski črpalki v Titovem Velenju so imeli 11. decembra le še minimalno zalogo nafte. Tja je prišel z delovnim strojem delavec HPH J. O. Samovoljno si je natočil nafto, tega pa mu delavci Petrola niso uspeli preprečiti. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja hitro izsledili. UKRADLI KABEL Z GRADBIŠČA V noči na 13. december je izginilo z gradbišča Monter Dravograd 60 metrov štiri žilnega kabla. TRČIL V OGRAJO Voznik osebnega avtomobila CE 154—195 Franc Ažman seje 15. decembra nekaj po drugi uri zjutraj zaletel v ograjo v Lokovi-ci in se pri tem lažje telesno poškodoval. Verjetno je zaradi preutrujenosti med vožnjo zaspal. NEPRIMERNA HITROST V bližini osnovne šole Mihe Pintarja Toleda je 15. decembra malo pred polnočjo zaradi neprimerne hitrosti trčil v drog cestne razsvetljave Nazif Monarkič. Pri tem se je lažje telesno poškodoval, prav tako pa je bil poškodovan tudi njegov sopotnik Rade Mijatovič. Rokometašice Velenja še niso sklenile jesenskega dela prvenstva, saj morajo odigrati še preloženo prvenstveno srečanje z ekipo Bane Sekulič. Ta tekma bo v soboto, 19. decembra, in to že ob 13. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Igralke in uprava vabijo ljubitelje rokometa, da si tekmo ogledajo v kar največjem številu. Mladinke Velenja republiške prvakinje V Šentjerneju je bilo odprto slovensko prvenstvo v rokometu za mladinke, kjer so mlade igralke iz Titovega Velenja pokazale najboljšo igro, premagale vse svoje najboljše nasprotnice in postale najboljše v republiki. Podobno kot ekipa so posebne diplome prejele tudi Petkova kot najboljša vratarka, Misaljevičeva kot najboljša igralka in Kričeie- va, ki je dosegla največ zadetkov na tem sklepnem turnirju. Rezultati: Velenje: Ferrotehna (Izola) 9:7, Velenje:Iskra (Šentjernej) 12:13, Velenje :Alples 12:8. Republiški naslov so dobile: Petek, Misaljevič, Zidar, Kričej, Hrast, Djurakovič, Pavlica, Ilič, Pevnik, Budinski, Felle, Čosič. Petletno uspešno delovanje Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja bo jutri, v petek, proslavilo majhen jubilej. Pet let je namreč minilo od ustanovitve pa do danes, ko društvo šteje že sedemdeset članov. Ob raznoliki dejavnosti so bili vseskozi zelo aktivni in uspešni. Na petkovem slavju bodo pregledali in ocenili dosedanje delo, se zmenili o novem vodstvu društva ter sprejeli program aktivnosti za prihodnji dve leti. Ob tej priliki bodo najzaslužnejšim članom društva podelili tudi knjižne nagrade. Šoštanj: Gostovanje iz Italije Delavska godba Zarja iz Šoštanja in kulturno društvo »G. Verdi« iz Ronk pri Gorici gojita že več let tesne prijateljske stike. Tako je letos julija bila na gostovanju v Ronkah godba Zarja, kjer je bila zares prisrčno sprejeta. V soboto 14. decembra pa so prišli gostovat v Šoštanj kulturniki iz Ronk. V domu kulture je v prvem delu koncerta nastopil mešani pevski zbor v drugem delu pa godba na pihala, ki je še zlasti ob koncu požela takšen aplavz, da so morali program nastopa še podaljšati. Ob zaključku pa sta si oba predsednika Aleksander Samobor iz Šoštanja in predsednik iz Ronk izmenjala priložnostna darila, kar je občinstvo toplo pozdravilo. Gostje iz Ronk so si v nedeljo ogledali še Zdravilišče Topolšico in se na to odpeljali domov z najlepšimi vtisi. Šoštanjčani ki so napolnili kulturni dom pa so bili s tem gostovanjem iz zamejstva tudi zelo zadovoljni. V. K. nas čas radio velenie lestvica LESTVICA SUPER FLECK IN RADIA VELENJE Vsi, ki ste poslušali v petek od 18. do 20. ure oddajo Radia Velenje »VI IZBIRATE, MI VRTIMO^< ste slišali novost — začeli smo objavljati lestvico najpopularnejših skladb diskoteke Super Fleck in Radia Velenje. Obljubili smo, da jo bomo sproti objavljali tudi vsak četrtek v tedniku Naš čas. Danes obljubo izpolnjujemo. Pred vami je lestvica desetih najbolj vročih skladb diskoteke Fleck in Radia Velenje in štiri melodije, ki čakajo na »vstop« na to lestvico. In kaj je vaša naloga? Vseh štirinajst melodij boste slišali v jutrišnji oddaji radia Velenje v živo »VI IZBIRATE, MI VRTIMO.« Vaša naloga je: najprej, da oddajo poslušate, pred tem seveda, da kupite Naš čas in na priloženi glasovnici do ponedeljka, 23. decembra, pošljete vaš predlog za prvo na lestvici. Med vsemi vami bomo vsak teden izžrebali nagrajenca, ki bo prejel po pošti kaseto s posnetimi uspešnicami. 20. 12. Naslov — izvajalec Najvišje mesto tednov na lestvici Murphy, Murphy and 1. TOUCH BY TOUCH — Joy 2. WERE GONNA HAVE TUN Murphy 3. ATTENCIONE, 60—60 RADIO — Bernie Paul 4. SHANANA — Cittizens 5. BOLERO — Fancy 6. CALL MY LOVE — Creative Connection 7. DIABOLO— Via Verdi 8. SAY YOU NEVER — Lian Ross 9. SPECIAL N1GHT - Selt Service 10. MARY, MARY CRISTMAS - Sandy Marton NOVOSTI THATS WHAT FRIENDS ARE FOR -.Dione War wick, El-ton John, Gladys Knight, Stewie Wonder DO IT FOR LOVE - Sheane Easton (Wile Rogers) WHEN THE GOING GETS TOUGH THE TOUGH GET GOING — Billy Ocean, From the Jewel of the wile FELL THE VVIGHT - Antony Dunso Moj predlog Moj naslov _