PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 202 (13.433)
Trst, sreda, 30. avgusta 1989
Navidezna odjuga v odnosih znotraj stranke
KD še ni pripravljena na zamenjave v vodstvu
De Mitova leva struja je obnovila očitke Andreottiju in Forlaniju Razdor so preprečili, enotnost stranke pa je na majevih tleh
RIM — Vsedržavni svet Krščanske demokracije se je začel v ne ravno sproščenem vzdušju. Ves avgust so na ta račun letele ostre puščice. V trenutku, ko so strankini voditelji »sedli za mizo«, pa se je položaj čudežno umiril. Za »otoplitev« odnosov sta poskrbela prav strankina voditelja Arnoldo For-lani in njegov obrekovani predhodnik De Mita, ki sta se sestala dan prej. De Mita včeraj ni sledil zasedanju. Kljub temu je uradno odprl skupščino s pojasnilom, da bodo ocene na vrsti šele potem, ko bo KD odločila, ali naj stranko upravlja enotno ali z večinskim sistemom. Zaenkrat pa ne kaže, da bi obstajala v večini želja po kakršnem koli razdoru, opozicija pa menda tudi še ne oporeka sedanjemu položaju v stranki. Vsaka vrzel, ki bi se odprla v strankinem vodstvu, bi namreč lahko negativno vplivala na novoroje-uo vlado. Levica KD pia si kljub dobri velja zastavlja nemajhna vprašanja. Ali bo razrešitev vseh odgovornih mest vplivala tudi na položaj ministrov in tajnikov KD? In, v nasprotnem Primeru, zakaj bi morala strankina le-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Andreotti, Forlanl In De Mita so prijateljsko sedli za Isto mizo (Telefoto AP)
Uspeh razvejane akcije proti trgovcem s kokainom
V Kolumbiji je včeraj slavila Barcova vlada
BOGOTA — Kolumbijska vlada predsednika Virgilia Barca Vargasa je zelo določno odgovorila »baronom« kokaina. Po vsej državi so v teku obsežne policijske akcije, ki jih vodijo člani elitnih skupin »cu-erpos d elite« za boj proti trgovcem s smrtjo.
Vladna ofenziva je že dosegla nekaj rezultatov, ki so presenetili tudi same policiste, saj jim je uspelo aretirati »finančnega ministra« kartela v Medellinu, zaplenili pa so štiri tone in pol čistega kokaina. V modernem poslopju v središču glavnega kolumbijskega mesta so policisti našli gospodarsko središče trgovcev s kokainomi. Umazane posle sta vodila »Mehikanec« Gon-zalo Rodriguez Gacha, ki je bil znan predvsem kot naj ožji sodelavec šefa kartela trgovcev z mamili iz Medellina Pabla Escovara Gavi-rio.
V povsem modernem uradu, med tiskovniki, računalniki in telefaxi, je finančna veja kartela v Medellinu vodila svoje rentabilne posle tudi s neposredno povezavo s svetovnimi borznimi tržišči.
Na najosnovnejšem trgovskem pravilu povpraševanja in ponudbe je osredotočil svoj televizijski govor tudi kolumbijski predsednik Barco Vargas. V daljšem govoru, ki
so ga predvajale ameriške televij-ske mreže, je kolumbijski predsednik apeliral na uživalce kokaina. Zasvojence iz ZDA je prosil, naj se odpovedo belemu prašku (»vetru«, »snegu«, »dekletu«, kot pač hočemo imenovati kokain), ker je produkcija mamila odvisna od povprašava-nja, na koži uživalcev mamil pa so kolumbijski »baroni« zgradili tako impozantno gospodarsko strukturo, da bi lahko z enim samim zamahom zbrisali kolumbijsko demokracijo.
Predsednik Barco Vargas se je tudi zahvalil predsedniku Bushu za finančno pomoč, ki jo nudi Kolumbiji v boju proti trgovcem z mamili. S finančno podporo Američanov in temeljnim doprinosom tudi evropskih držav, naj bi v Kolumbiji ponovno vzpostavili red.
Delo kolumbijskega predsendika ne bo enostavno, saj so »baroni« v Medellinu že odgovorili z bombami in grožnjami. Tarča tolikih groženj je tudi ministrica za pravosodje Monica De Grieff Lindo, ki se je včeraj v VVashingtonu sestala z ameriškim kolegom Thornbur-ghom. Domenila sta se za ekstradi-cijo trgovcev z mamili, ti pa so že sinoči izjavili, da bodo za vsakega izročenega »barona« pobili deset sodnikov.
Zahteve po uradnosti »republiških« jezikov
Moskva sedaj plačuje politiko rusijikacije
V libanonskem pristanišču je gorela malteška ladja San Shelle
Sirske rakete zadele tanker s tovorom goriva za Aouna
MOSKVA - Prezidij ukrajinskega v kovnega sovjeta je včeraj osvojil zakoi osnutek, s katerim bo ukrajinščir Postopno postala uradni jezik v mejah I ''Publike. Zakonski osnutek bo post, Ptavnomočen, če ga bo odobril tudi v ovni sovjet Sovjetske zveze. Da bi pri Profili nasprotovanje Rusov, ukrajinsl akonski osnutek predvideva, da ruščir ./'rani status »mednacionalnega jezika adnost ukrajinščine pa naj bi uvaja in??0™ v r°ku petih let. t kraj inčem je torej brez večjih zapil k ' manifestacij in hrupa uspelo to z f s® borijo v drugih sovjetskih republ nj ' Trenutno so vse oči uprte v Kiš Dr vj.kjer moldavski vrhovni sovjet ra; Dnhri8 Prav 0 vprašnju jezika. Vsa rt Prav » z mešanimi občutki sledi tej ra;
' Moldavci upajo, da bo njihov jezi te a uraden, ruska manjšina pa s nekp krčevito upira. Včerajšnji predlo pra 9a ruskega poslanca o odložitvi ra; pef e 50 Preglasovali. V Moldaviji se ne bgu^/.^opnjuje, saj Moldavci po zgled s°vi t v rePul)l'k zahtevajo »obsodb Jetske okupacije«, spoštovanje nacic
Nepotrebne špekulacije o odstopu Franceta Popita
na 12. STRANI
□ □ □
Daljša se seznam mrtvih na Sardiniji
NA 2. STRANI
nalne identitete in suverenost. Predvsem ruska manjšina, ki jo sestavljajo potomci prišlekov in novi priseljenci, pa s stavkami in drugimi protesti trdi, da bi morali zapustiti Moldavijo, če bi moldavščina postala uradni jezik te republike.
Moskva sedaj z obrestmi plačuje zgrešeno politiko rusifikacije sovjetskih republik z naseljevanjem Rusov, ki se sedaj čutijo opeharjene, ker da bodo zaradi neznanja domačih jezikov v podrejenem stanju. V takem položaju skuša osrednja oblast rešiti kar se da. Prav včeraj je CK KP Sovjetske zveze osvojil sobotno resolucijo, ki ostro obsoja »skrajneže« iz Lit-vije, Latvije in Estonije zaradi njihovega »secesionizma«, krajevnim voditeljem pa je CK izrekel ostro kritiko zaradi nesposobnosti pri preprečevanju »nacionalistične histerije«.
Notranji minister Bakatin pa je moral včeraj priznati, da v protestni manifestacijah v treh pribaltskih republikah niso kršili javnega reda, kar pa ne velja za proteste Rusov, medtem ko je napovedal, da so morali v Gorski Karabah poslati nova ojačenja.
Malteški tanker gori v Bejrutskem pristanu	(Telefoto AP)
BEJRUT — V zalivu pred libanonskim glavnim mestom se je včeraj izkazalo, kaj so imeli v mislih vojaki generala Aouna, ko so najavljali, da bodo skušali pripeljati v mesto vse najnujnejše porabne artikle, in kaj so si predstavljali muslimanski antagonisti, ko so trdili, da bodo odgovorili na sleherno provokacijo.
Malteški tanker San Shelle, ki je prevažal gorivo, je skušal včeraj zjutraj pripluli do bejrutskega pristana, kakih trinajst kilometrov od obale pa ga je že zadela prva sirska raketa. Sirci so v Bejrutu postavili posebne rakete z radarsko kontrolo, s katerimi so uničili polovico ladje. Na krovu se je vnel silen požar, ki je terjal devet žrtev. Rešila sta se dva mornarja, ki sta pravočasno skočila v morje.
Medtem ko so se reševalci in gasilci skušali približati gorečemu tankerju, se je iz muslimanskega dela Bejruta vsula ognjena ploha, tej pa je kmalu sledil odgovor Aounovih vojakov. Bitka se je nekoliko polegla le proti poldnevu.
Medtem ko na Krku pogrešajo zahodnonemškega turista
Včeraj neurje nad Bosno in Hercegovino
REKA, MOSTAR V veliki nevihti, ki je v ponedeljek zjutraj zajela zahodne dele Jugoslavije, zlasti pa Kvarner, je bilo največ škode na jugovzhodnem delu otoka Krka, kjer je močan naliv, skupaj z vetrom odnašal v morje dele zemlje in z njo tudi nekaj prikolic in avtov v kampu Zablače. V nevihti je bilo več turistov lažje ranjenih, vendar so jim takoj nudili pomoč, reševalci pa še vedno iščejo za nekim zahodnonem-škim turistom, ki je izginil v Baški na Krku.
Vreme, ki se v Jugoslaviji pomika iz zahoda proti vzhodu, je včeraj z nevihtami zajelo osrednje in jugovzhodne dele države. Poročajo, da je bilo najhuje v okolici Jablanice, v Bosni in Hercegovini, kjer so menda prebivalci preživeli pravo noč strahov. Po kar pet ur trajajočem nevihtnem dežju, se je zemlja marsikje odtrgala in zdrsela, hudourniki s planinskih območij pa so dejansko podirali vse pred seboj. Precej škode je utrpel tudi hotel Jablanica v samem središču mesta, kot tudi več gospodarskih in stanovanjskih objektov.
Do velike zmede je prišlo tudi v železniškem
in cestnem prometu med Mostarjem in Sarajevom, osrednja magistralna železnica pa je bila neprevozna ves včerajšnji dan. Reševalcem je edino uspelo odstraniti zemeljske plazove, ki so ukleščili 500 avtomobilov in 15 avtobusov. Kljub velikemu trudu reševalcev niso mogli nadaljevati poti proti severu, ampak so se morali vrniti in so se odpravili proti svojim ciljem preko spored-nih cest. Kar šest ur je v tunelu »Črnaje« stal zaradi blokade mednarodni vlak Kardeljevo-Studgart in so ga morali vrniti na odhodno postajo v Kardeljevo. Nato so vse potnike namenjene z vlakom proti Beogradu, Novemu Sadu in Ljubljani z avtobusi prepeljali do Sarajeva in Zenice, od koder so potovanje nadaljevali z vlakom.
Iz Makedonije pa poročajo, da je bilo najhuje okrog 11. ure v Stipu in okolici, kjer je ob hudem nalivu izjemno močan veter prevrnil 60 metrov visok antenski stolp radio Stipa. Kot so zatrdili očividci, je pod stolpom nastal pravi vrtinec vetra, ki je zvrnil stolp, ta pa je padel na zgradbo lokalne radijske postaje. Seveda je tako prišlo do velike škode, o ranjenih pa ne poročajo. (B. L.)
Umor Lodovica Ligata preiskava še vendo ždi
REGGIO CALABRIJA — Preiskava o umoru bivšega predsednika italijanskih železnic Lodovica Ligata je zašla na slepi tir. Preiskovalci so morali priznati, da jim primanjkuje otipljivih elementov, ki bi jim lahko pomagali pri lovu na morilca. Malo koristna so menda pričevanja vdove, ki je v zadnjih urah prekinila sleherno zvezo z zunanjim svetom iz protesta zaradi »žaljivega poročanja« nekaterih dopisnikov. Še manj koristna pa je soseščina, ki je sicer opazila dva fanta na motorju, vendar je popolnoma zbrisala iz spomina poteze morilcev. Preiskovalci so tako brez verodostojenga identikita in brez ključnih pričevanj. Prav zaradi tega so zelo previdni, ko morajo z besedo na dan. Naročniki umora so lahko res člani ndranghete, neapeljska mafija pa je dejansko lahko le izvedla umor, o katerem so odločali kje drugje.
Včeraj so v Rimu preiskali Ligatov urad in njegovo stanovanje. Material, ki so ga našli pa bo menda pomagal tudi preiskovalcem, ki se ukvarjajo s primerom »zlatih rjuh«. Morda je Ligatova smrt nekako povezana tudi s tistim škandalom. Neki njegov prijatelj je dejal, da mu je Lodovico še pred nedavnim rekel, da bo septembra objasnil svojo verzijo dogodkov. Preiskovalci pa bodo morali razčistiti tudi položaj dvajsetih podjetji, ki jih je ustanovil in vodil pokojni Ligato, a so bila vsa prepisana na ime njegovega 26-letnega sina.
Aretirali vse štiri morilce Jerryja Mašila
NEAPELJ — Teden dni po umom južnoafriškega priseljenca Jeryja Es-sana Mašila so v Neaplju zaključili preiskavo in dokončno ugotovili, kdo so bile osebe, ki so sodelovale pri umoru. Temnopoltega delavca je poklala skupina krajevnih huliganov, ki jih je vodil mladoletnik. Fant je imel že opravka s pravico zaradi kraj in posesti orožja, sedaj pa bo sedel v poboljševalnici Angiulli, ker ima na vesti še življenje delavca, ki si je menda zaslužil smrt s tem, da se je uprl ropu. Vsi člani tolpe, ki so jo poleg mladoletnika sestavljali še Giuseppe Caputi (20), Giovanni Florio (18) in Michele Lo Sapio (20), so priznali, da so hoteli okrasti temnopolte reveže, Mašila pa so umorili, ker se jim je prvi postavil v bran.
Policija je včeraj priprla še dve osebi, ki sta posredno vpleteni v umor. Gre za Lo Sapiovega očeta Antonia, ki je na svojem domu skrival dve neprijavljeni puški. Z njim je moral v zapor tudi Francesco Fontana, ki je prav tako skrival na domu pištole in naboje.
Ob umom in svečanem pogrebu 30-letnega Mašila pa je izbruhnila še dodatna polemika. Tokrat so nastopili Valdežani, ki so ogorčeno protestirali zaradi katoliškega pogrebnega obreda. Mašilo je bil namreč baptist in bi bili morali po njihovem upoštevati njegovo versko prepričanje tudi pri pogrebni svečanosti.
Krajevni upravitelji zahtevajo ustreznejšo zaščito in prevencijo
Siloviti požari na severu Sardinije so doslej teijali enajst življenj
OLBIA (SASSARI) — Ekipe civilne zaščite in gasilci, ki so v ponedeljek ves popoldan in pozno v noč kljubovali silovitim požarom v Olbii, so šele včeraj zjutraj sporočili, da imajo celoten položaj pod nadzorstvom in da zaenkrat ni nevarnosti, da bi se ogenj spet razplamtel. Tudi podatki o žrtvah niso najbolj zanesljivi, gotovo pa je, da je v požaru oziroma zaradi požara umrlo 11 ljudi. Dva hudo opečena starejša zakonca sta namreč umrla med prevozom v bolnišnico v Palermo. Oba sta imela opekline po vsem telesu in je bilo le malo možnosti, da bi preživela.
Med žrtvami so tudi bližnji sorodniki nekaterih znanih osebnosti, saj postaja Gallura vse bolj priljubljeno letovišče za italijanske petičneže. Tragedija pa je verjetno najbolj prizadela Danteja Secchio, poverjenega upravitelja založniške hiše Rusconi, ki je v ognjeni stihiji izgubil ženo, dva otroka in taščo. Družina je bežala pred ognjem v enem izmed avtomobilov, ki so po nesrečnem naključju zapeljali naravnost v najhujše plamene. V tu-rinskem kliničnem centru je včeraj zjutraj umrla tudi neka nemška držav-
ljanka, njen mož pa se še bori s smrtjo. Medtem pa so v kraju Portisco reševalci našli še eno zoglenelo truplo, ki ga bo izredno težko prepoznati, svojci pa še pogrešajo 63-letnega Guida Ar-dizzoneja, ki je bil na počitnicah prav v Galluri.
Krajevni upravitelji so se včeraj zjutraj sestali z ministrom za civilno zaščito Lattanziom, da bi naredili obračun škode, ki jo je povzročil ogenj. Predsednik sardinske dežele Floris žal tudi tokrat ne izkljčuje možnosti, da je šlo za podtaknjene požare, oblasti pa bodo skušale ugotoviti, kdo ima interes za tako početje. Floris je opozoril, da obstajajo zlasti v Galluri stare razprtije med pastirji in tistim delom prebivalstva, ki se zavzema za pogozdovanje severnega predela otoka. Poudaril pa je, da so požari, pa naj bodo podtaknjeni ali ne, pravi atentat na napore, ki jih tako prebivalstvo kot turistični delavci in upravitelji vlagajo v poživitev otoka. Predsednik deželnega sveta Mereu pa je podčrtal, da na Sardinij krvavo potrebujejo urejeno nadzorno gozdarsko službo za prevencijo smrtonosnih požarov.
Mladoletni separatisti
GNJILANI — Šest mladoletnikov albanske narodnosti je pred nekaj dnevi prišlo do vhoda v vojaški objekt nedaleč od Gnjilan in od vojakov zahtevalo cigarete. Ko jim stražar ni hotel dati cigaret, so nezadovoljni mladoletniki (stari od 6 do 13 let) začeli preklinjati vojake in nanje metati kamenje. Kot je včeraj sporočil Tanjug, naj bi fantje vojakom preklinjali srbsko mater in vodstvo SR Srbije.
Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je to dejanje skupine mladoletnikov ocenil kot sovražno delo s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma, zlasti zato, ker so dečki preklinjali in metali kamenje tudi na druge vojake, ki so v času incidenta šli tod mimo. Dogodek so takoj prijavili službi državne varnosti, nakar so mladoletnike odkrili in jih skupaj s starši pripeljali na gnji-lansko milico. Osnovni šoli »Abaz Ajeti« so priporočili, da takoj ukrepa proti tem učencem, vendar pa naj tudi prepreči podobno obnašanje ostalih svojih učencev. Starši so takoj obsodili dejanja svojih otrok in se opravičili garniziji jugoslovanske ljudske armade v Gnjilanu.
Jugoslovanska tiskovna agencija ugotavlja, da albanski separatisti v Gnjilanah in okolici ne mirujejo, kar potrjujejo tudi sovražne parole, ki so se predvčerajšnjim pojavile zgodaj zjutraj na cesti Gnjilane-Bujanovac. Na transparentu, širokem osemdeset centimetrov ter dolgem triindvajset metrov je bilo zapisano »Kosovo republika« ter »Slava padlim tovarišem za svobodo« pri čemer Tanjug misli, da gre za umrle v marčevskih oboroženih demonstracijah, (dd)
Za novo KPI je bil Togliatti le očim
RIM __ v nedeljo, 20. avgusta, je dnevnik KPI objavil daljši prispevek intelektualca in filozofa Biagia De Gio-vannija z naslovom »Nekoč sta živela Togliatti in realni komunizem«. Že naslov sam, pa tudi dolžina članka, je bralce priklenil k branju ter sprožil plaz polemik, ki se zlepa ne bodo polegle. Sporno je bilo tudi dejstvo, da je LVnita objavila članek ob 25. obletnici smrti zgodovinskega, karizmatičnega voditelja stranke Palmira Togliattija.
Z a novo, Occhettovo linijo stranke je napočil čas, da shranijo v naftalin Togliattija in njegove nauke, »njegov železni internacionalizem in politične utopije, ki so le še del Stalinove dediščine«. Italijanski komunisti niso nikoli doslej tako odkrito očitali Togliattiju pogojenosti stalinizmu in njegovim ekstremizmom.
Stara garda KPI je sedaj užaljena, zaprepadena in nekoliko zbegana. Zaveda se sicer, da KPI išče novo identiteto, ki bo ustrezala potrebam sodobnega časa, to pa še ni vzrok za likvidacijo takega voditelja, kakršen je bil Togliatti. Izjave pripadnikov starejše generacije in tudi nekaterih mlajših »tradicionalistov« se te dni kar vrstijo. V glavnem pa se sprašujejo, ali bi KPI zrasla v najmočnejšo komunistično partijo v kapitalističnem svetu, ali bi imela tako težo pri družbenih, gospodarskih in sindikalnih reformah in izbirah, ali bi lahko postala protagonist opozicije, tudi brez Togliattijevih naukov. Polemika je še široko odprta, nekateri pa že opozarjajo, da ne bo ostala brez posledic.
Plameni so povsem uničili turistično naselje v Portlscu ln se nevarno približali hotelu (slika zgoraj). V nekem hotelu v Olbii Je civilna zaščita uredila zbirni center letoviščarjev, ki so morali na vrat na nos zapustiti Portisco
(spodaj)	(Telefoto AP)
e KD še ni pripravljena
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vica predstavljati opozicijo v vodstvu stranke, ne pa v vladi?
Vprašanja so še brez odgovorov. De Mita razmišlja, kako je kongres KD privedel do hipoteze o enotnosti stranke, ki pa se le s težavo uresničuje in ugotavlja, da je celo notranja organizacija stranke v težavah. De Mita zato meni, da je prvi korak k ureditvi zadeve prav diskusija in dodaja, da če bo razprava rodila kako novo večino, bo najbolje, če se ta večina opredeli za ustrezno politično linijo. De Mita menda ne goji osebnih zamer, ker ga je rešitev vladne krize izključila tudi iz Palače Chigi. Mimo spravnih besed, pa je prav to dejstvo sprožilo val nezadovoljstva v levici KD, ki očita Forla-niju in Andreottiju, da sta kršila dogovore s kongresa (po katerih naj bi se vsa KD potegovala za ohranitev De Mite na čelu vlade). Strankina levica sedaj zahteva pojasnila, za katera pa Forlani trdi, da sploh niso potrebna. Meni namreč, da se je vse odigralo ob dnevni svetlobi, brez skrivnostnih paktov o izločitvi De Mite iz političnega dogajanja, še najmanj pa naj bi prišlo do zloglasnega »pakta v kam-perju« s Craxijem.
Tajnik KD Forlani pa se vsaj navidezno ne plaši ob grožnji, da bo strankina levica prešla v opozicijo. »Nihče
ni govoril o popolni enotnosti stranke,« meni Forlani, »dialektika in notranje soočanje sta potrebna in koristna, ker vselej privedeta do zdrave kritike in delitve odgovornosti.« S temi izjavami pa se strinja tudi De Mita in dodaja, da vsedržavni svet ne bo obračunavanje med zmagovalci in poraženci, kajti, »če se neka stranka loti takšnega obračunavanju škodi predvsem sama sebi, saj zmagovalcev in poražencev v resnici nikoli ni«.
Napetost torej popušča, zdrahe pa se temu navzlic širijo in nemara bodo naraščale vse tri dni, kolikor bo trajal demokrščanski »mali« parlament. Nato bo napočil čas premisleka, ki se bo končal z osrednjim praznikom prijateljstva v Montecatiniju.
G.R.
■ BOČEN — Alfons Benedikter ni več član Južnotirolske ljudske stranke. Svoj odstop je včeraj v pismu sporočil voditelju SVP Magnagu. Benedikter je tako zavrnil zahtevo, da bi se pred strankinim razsodiščem zagovarjal, ker je kandidiral na listi manjšin Federalismo na zadnjih evropskih volitvah. Benedikter, ki je med ustanovitelji SVP, očita stranki, da ga napada z vsemi sredstvi, medtem ko prizanaša voditelju zelenih Langerju.
Cerknica je poznana po znamenitem presihajočem kraškem Cerkniškem jezeru in po naravnem parku Rakov Škocjan.
Narava te notranjske pokrajine je še posebej lepa jeseni.
Če obiščete te bisere Notranjskega krasa se oglasite še v Restavraciji NANOS v Cerknici, kjer vam bodo poleg izbranih notranjskih jedi in pijač po vaši želji in predhodnem naročilu ponudili še:
—	možnost izposoje čolna za vožnjo po Cerkniškem jezeru
—	uporaba teniških igrišč na Rakeku
—	ježa s konji
—	streljanje in lov z lokom
—	možnost prenočevanja v zasebnih sobah
Rezervacije in svoje posebne želje sporočite na:
Restavracija NANOS Cerknica Tel. 003861/791009
1. SEPTEMBER 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
S CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
S Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,65% bruto, zapade 1. 3. 1990.
S Naslednji kuponi bodo enaki dopri-
nosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 5. septembra
Emisijska cena
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
97,75% si« 14,43% 12,58%
obm
V šestih južnoprimorskih občinah
Število nezaposlenih narašča
KOPER Iskanje zaposlitve, čakanje na delo in zaslužek, človekova socialna varnost so vprašanja, ki jih preprosto ne gre zakleniti v pisalno mizo in oditi na počitnice. Preveč je brezposelnih ljudi, med njimi tudi mladih in izobraženih, za katere primanjkuje delovnih mest. Zmanjkalo jih bo, takšne so napovedi, tudi za nekatere že zaposlene, kajti zaradi gospodarskih težav je v regiji pričakovati nove viške delavcev. Za stečaji v organizaciji Vina Koper, v tiskarni Jadran, sežanski Iskri in nekaterih manjših, visi v zraku kot črn oblak še koptski Tomos, presežek delavcev v Splošni bolnišnici Izola in še kje.
V treh obalnih občinah, v Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni je konec julija čakalo na zaposlitev nekaj nad 1800 ljudi, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Med njimi je bila polovica mlajših od 26 let in prav tako polovica žensk. Večja je tudi relativna brezposelnost, to je razmerja med zaposlenimi in tistimi, ki nimajo zaposlitve in sicer z lanskih dveh odstotkov na dobre tri v letošnjem primerjalnem času. Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje Koper, ki posreduje pri zaposlovanju v vseh šestih južno primorskih občinah, je bilo med vsemi brezposelnimi 47 odstotkov delavcev ozkega strokovnega pro-Hla in dalje 21 s t.i. poklicno izobrazbo, 23 z opravljeno srednjo šolo, medtem ko je bilo med vsemi iskalci zaposlitve v regiji 5 odstotkov ljudi z višjo in trije odstotki z visoko šolo. V strokovnih službah Skupnosti ocenjujejo, da skupno število vseh ni zaskrbljujoče visoko, ker so vštete tudi delavke na porodniškem dopustu in težje zaposljivi. Bolj vznemirjajo napovedani presežki delavcev, tako imenovani tehnološki, ekonomski viški, s katerimi doslej ni bilo večjih izkušenj.
Delovne organizacije vsako leto v Posebni anketi napovedujejo, kakšne 'n koliko delavcev naj bi zaposlile. Še Pred časom so bile te napovedi dokaj optimistične; zdaj pa postajajo vse bolj skromne in realne. Velikih številk ni več mogoče uresničevati! Nasprotno! Pojavljajo se, zelo sramežljivo sicer,
napovedi viškov delavcev in še to običajno šele pred polomom delovne organizacije. Zanje nimajo programov prezaposlovanja. Skrb prevzame Skupnost za zaposlovanje, kjer se ob sedanjem številu iskalcev zaposlitve porazdeli približno 400 ljudi na enega strokovnega delavca zaposlovalca.
Novim razmeram na tem področju se je prilagodila tudi veljavna zakonodaja: pripravljen je predlog zakona o delovnih razmerjih, s preteklim letom pa je v veljavi spremenjeni zakon o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnosti. Prinesel je nekaj izboljšav, med katerimi sam sistem financiranja. Vsak zaposleni delavec prispeva v skupno republiško blagajno 0,60 iz svojega bruto osebnega dohodka, kar pa je v primerjavi s sosednjima deželama Koroško in Furlanijo Julijsko krajino razmeroma malo. Republiško zbiranje omogoča tudi solidarnostno prelivanje tega denarja, kar v praksi pomeni, da denimo breme stečaja Tomosa ne bo padlo na občinska ramena. Delavci, katerih delovna organizacija gre v stečaj, dobijo denarno nadomestilo v višini 80 odstotkov njihovega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih. Imajo tudi možnost, da denar dobijo v enkratnem izplačilu in si tako z njim pomagajo na lastne noge. V nasprotnem primem smejo pomoč oziroma nadomestilo prejemati najmanj dve leti.
Vse pravice izhajajo torej iz minulega dela ali drugače, imajo jih tisti, ki so že bili zaposleni oziroma so opravili vsaj pripravniški staž. Zato je najtežje tistim, ki pridejo iz šole. V Skupnosti za zaposlovanje Koper obljubljajo, da se bodo še naprej trudili čim več mladim iskalcem prve zaposlitve omogočiti pripravništvo. Z njim imajo več možnosti zaposlitve za nedoločen čas ali vsaj pravico do denarne pomoči.
Dejstvo je, da se oblikuje trg delovne sile z večjo ponudbo od povpraševanja in s konkurenčnostjo kot obvezno zakonitostjo takega razmerja.
MIRJAM MUŽENIČ
Gospodarski dopis iz Slovenije
Partijska linija
Znana je krilatica zdajšnjega predsednika zvezne vlade, da pri nas lahko inflacijo zmanjšamo samo postopoma in da je treba najprej spremeniti gospodarski sistem do te mere, da bi protiinflacijski ukrepi, sploh lahko začeli delovati. Zato trdi, da posebnega protiinflacijskega programa še ni možno narediti in da bi bil tudi nesmiselen, da pa so vsi ukrepi, ki jih je doslej sprejela vlada, uperjeni proti inflaciji. Kot je bralcem znano, so zaradi takega prepričanja skočili v zrak predvsem srbski politiki in drugi, ki podpirajo Miloševičevo politiko. Srbija namreč dosledno zahteva protinflacijski program, češ da brez njega inflacije ni možno zmanjšati. Najradikalnejši predstavnik tovrstne srbske ekonomske miselnosti Vojvodinec Stanko Radmilovič celo zahteva tak protiinflacijski program, ki bi ponovno omogočil politiki popoln nadzor nad gospodarstvom. Sredi teh polemik je izoblikovalo svoje stališče tudi predsedstvo centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov, ki naroča, naj skupščina sprejme protiinflacijski program.
Nastala je velika zadrega. Ali torej partijsko predsedstvo odstopa od Markovičeve linije in se je vsedlo v sedlo srbske politike? Ali pa je proti srbski politiki in predlaga naj skupščina sprejme tiste protiinflacijske ukrepe, ki jih Markovič napoveduje in s katerimi namerava ostreje zarezati v inflacijsko tkivo že septembra?
Zadrega je bila vidna že z objavo spročila s predsedstva, ki ga je emitiral Tanjug. Hrvaški in slovenski časopisi so poudarili mi-
sel, da partija zahteva protiinflacijski program, srbski časopisi pa so v naslove zapisali, da dozdajšnji protiinflacijski ukrepi še niso bili zadostni, da bi zaustavili inflacijo in da jo bo zato treba zaustavljati še z dodatnimi ukrepi. Iz slednjega se da razbrati, da srbski časopisi niso prepričani, da so prodrli s svojo ekonomsko zahtevo, iz zahodnih časopisov pa veje strah, da je partija vendarle pokleknila pred vzhodnimi zahtevami. Sporočilo je namreč takšno, da bolj diplomatsko ne bi moglo biti, saj omogoča takšno in drugačno razlago. Predsedstvo se očitno noče nikomur zameriti, ker najbrž misli, da se bo s tem odkri-žalo kritik, ki bi lahko nanj letele zaradi nepodpiranja tržnega modela (če bi se postavilo za Miloševičev model), in hkrati tudi ubranilo pred mitinškimi govorniškimi napadi (če bi preveč odkrito podprlo Markoviča).
Nepoznavajoč vzdušje na seji, s katere je sporočilo, pa ob natančnejšem prebiranju poročila vendarle lahko zapišemo, da je vlada pravzaprav dobila podporo. Partija namreč ugotavlja, da so gospodarske spremembe, opravljene do sedaj, povzročile nove procese v gospodarstvu. Ti procesi so dobri, kajti gospodarski sistem še ni dokončno reformiran in kaj več torej tudi ni bilo pričakovati, dokler ne bodo opravljene še vse ostale sistemske spremembe. Hkrati hoče partija tudi politično enotnost v protiinflacijskem delovanju, kar pomeni, da ji nekatere izrazito protivladno usmerjene politične akcije niso všeč in da ji tudi scenarij za odpravo vlade ne diši in ga zato zavrača.
Seveda je razumljivo, da partija govori tudi o protiinflacijskem programu, ki da ga mora sprejeti skupščina, sicer bi partijo hitro obtožili na kakšnem shodu protibirokratskih revolucionarjev, da deluje proti gospodarstvu, delavskemu razredu ali celo proti določenemu narodu. Zato je vsekakor nujen tudi partijski klic, da je treba narediti zdajšnjim razmeram primeren socialni program in zagotoviti socialno varnost najbolj ogroženim.
Če je »Markovičeva linija« vzdržala in celo dobila podporo partijskega predsedstva, bomo videli šele v naslednjih odločitvah glede gospodarskih zadev. Morda je nov veter vendarle zaznati v zahtevi, da naj protiinflacijski program sprejema skupščina, kar kaže na to, da se partija ne bo neposredno vmešavala v gospodarsko politiko in da je sprejela Markovičevo zahtevo, da vlada ne bo hodila po soglasje za svoje gospodarske ukrepe v partijo. Ni pa dobro, da otaja predsedstvo neodločno glede ocene zdajšnjega dela vlade (če je z njo zadovoljno, bi jo moralo podpreti, če ni, bi moralo zahtevati, kaj mora popraviti ali pa ji odreči zaupanje). Zlasti slabo pa je, da skuša skleniti kompromis z vsemi političnimi strujami, saj na ta način ne bo prekinila političnih konfrontacij, kar tako zelo želi.
Kakšna je torej »partijska linija« glede zdajšnje gospodarske politike? Nejasno sredinska, z rahlim nagibom k vladi. Ali pa se bo tja tudi prevagala, je zdaj še nemogoče reči.	^
JOŽE PETROVČIČ
11 Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
P
29.8.
47200
20400
10500
32500
14600
21000
8600
2585
1430
4030
3910
2500
3370
3380
1775
7000
3700
3660
1910
1300
3640
2790
439
3950
____	 25.8.
IjjjADNE ROTACIJE __________________
generali..................... 47190
U°yd ........................ 20600
risp................... 10900
SAs ........................ 32500
"As risp.................... 14500
r" .......................... 21200
*a' risp...................... 8700
™j°ntedison ................. 2611
ontedison risp.............. 1449
o!relli ..................... 4080
o!re|li risp................. 4010
'rel|i risp. nc ............ 2500
|nia ........................ 3380
5n!a risp.................... 3330
Rn,a risp. „c................ 1770
jVdascente................... 7030
'dascente priv.............. 3600
p nascente risp.............. 3580
emuda ..................... 1880
Sip"1 “da risp............... 1300
sip "........................ 3650
C^°9i......................... 432
mau ....................... 3950
P
—_____________________29.8.	spr, %
"-SKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Ai,var	 —	—
|“'toni .. .................... _	_
Cug"^........................7950	+0,25
^AVAFIOVALSTVO - BANČNIŠTVO _____________
AilaanzaASS................ 45700	+0’21
Assitajj® Ass-risp-por___	40150	—1,23
AuSonia.................... 16250	+0,06
Latina L«................... 2250	+0,22
General, ord............... 17200	—0,23
Nia a 'LA?S................ 47380	-0,18
Abei||e ' 1000 ............ 13450	—1,39
La Fondi_ ................ 123475	+0,79
Lap—.ariaspa............... 63650	+0,23
L'oyd Addren'e ............ 25790	-1,93
SAS fraz tlC° ............. 20300	—1,83
JAS ris„	32520	—0,39
7or0 0r°' port............. 14600	—0,68
°niPol pri ■ • ■........... 26000	—0,64
“arica C.rl ' ' ........... 18900	—1,97
Sanco di D m' lta|iana ....	5469	—1,51
Pr®dit0 |,a|°ma ............ 2369	—4,28
Merbanca'an° ............... 2879	-1,97
Mediobanca ................ 60000
u................ 27000	—1,27
pAPIRn
C^r n 'NPUSTRIJA - ČEMENT____________
MeSpraSs9o° °rd............ 16290	-0,42
M°"dadori '................ 23600	—0,63
p ,‘ladori „ .............. 30900	—0,48
r0||9raf c Pnv............. 22410	+0,49
C6rpentirdltoriale.......... 5990	-
3840	+ 0,26
te BORZA	11 1		P MILANSKA BORI		
	25.8.	29.8.		29.8.	spr. %
Fidis 		8380	8450	VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
Gerolimich		122	130			
Gerolimich risp		91	97			
SME 	 Štet		4570 5100	4580 5075	BTP junij 1990 10,5% ....	98,50	—
Štet W 10 				BTP maj 1990 		98,60	—
Štet W 9 		—	—	BTP januar 1990 12,5% . . .	100,45	—0,05
Štet risp		4130	4060			
Tripcovich 		9250	9360			
Tripcovich risp. nc		3800	3800	ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
Alt. Immobiliari 		4950	4900			
FIAT 		11928	12030	CCT ECU 1982/89 13% . . .	100,25	+ 0,10
FIAT priv		7750	7744	CCT ECU 1983/90 11,5% . .	102,30	+ 0,29
FIAT risp		7480	7440	CCT ECU 1984/91 11,25% .	104,15	—0,19
	4180	4100	CCT ECU 1984/92 10,5% . .	103,90	—
Dalmine 		425	446	CCT ECU 1985/93 9% 		98,70	—0,50
Marzotto		8510	8610	CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	99,55	—0,10
Marzotto risp		8500	8500	CCT ECU 1985/93 8,75% . .	96,90	+ 0,05
Marzotto risp. nc		6100	6590	CCT ECU 1985/93 9,75% . .	100,30	+ 0,05
NEURADNO TRŽIŠČE			CCT april 1992 10%		95,60	—
I. C. C. U		810	810	CCT julij 1992 IND		97,60	—0,15
SO. PRO. ZOO		1020	1020	CCT januar 1991 IND		101,10	+ 0,10
Carnica Ass		10000	10200	CCT julij 1993 IND		98,40	—0,15
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
___________________________29.8.	spr. %
Italcementi ............. 139500	—0,26
Unicem ..................  28600	—0,03
Unicem risp................ 14799	—
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 			 4290	+ 0,94
Fidenza Vetrar 1000		 9110	—
Italgas 			 2680	—1,36
Mira Lanza			 61800	—3,58
Montedison 1000 . .		 2580	—0,69
Montefibre 			 1640	—2,08
Pirelli 			 4020	—1,10
Pirelli risp			 3910	—2,00
Recordati ord			 14300	—0,69
Saffa			 10690	—0,08
Siossigeno			 		—
Snia BPD 			 3353	—0,35
Snia Fibre 			 1957	+ 0,35
Snia Tecnopolimeri		 7500	+ 0,13
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 6695	+ 0,28
Standa 			 29200	+ 2,74
Standa risp. port. . .		 10550	—0,09
Alitalia cat. A			 2780	+ 1,12
Alitalia priv			 2012	—1,85
Italcable			 16025	+ 0,21
SIP 			 3665	+ 0,68
SIP risp. port			 2791	+ 0,07
Sirti			 10900	+ 0,04
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
Ansaldo Trasporti ....... 5650 —0,87
Tecnomasio............... 3130 —1,97
	29.8.	spr. %
Bastogi		424	—0,46
Bonifiche Siele 		37200	—2,61
Bonifiche Siele risp		9630	—3,70
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	6440	+ 1,73
CIR risp		6390	+ 1,42
Cofide		6630	+ 1,34
Comau Finanziaria 		3950	—
Editoriale SpA 		3590	+ 1,12
Euromobiliare 		6700	+ 0,14
Ferruzzi Agric		2670	—0,18
Fidis 		8415	+ 0,11
Fimpar 		2790	+ 1,12
Finarte 		6030	—0,74
Fiscambi Holding		6700	—0,29
Fiscambi risp		2320	—4,91
Fornara 		3149	—
Gaic 		24230	—0,08
Gemina		2275	—0,21
Gemina risp		2310	+ 0,43
Gerolimich		130	—1,51
Gerolimich risp. port		96,75	—0,25
IFI priv. ,		27610	+ 0,69
IFIL fraz		7620	+ 0,42
IFIL risp. port. fraz		3900	—0,88
Italmobiliare		20000	—1,47
Pirelli & C		10040	—1,32
Riva Finanziaria 		9500	—
Sabaudia Finanziaria . . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		3320	+ 5,69
SME 		4531	—0,63
SMI Metalli		1610	—1,46
SMI Metalli risp		1195	—0,41
SOGEFI		5420	+ 0,57
Štet		5000	—1,53
Štet risp. port		4024	—0,64
	29.8.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	101,30	—
CCT februar 1991 IND ....	101,00	—
CCT februar 1997 IND ....	92,60	—0J1
CCT junij 1993 CV IND . . . .	96,15	—0,05
CCT marec 1991 IND		99,50	—0,15
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,15	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,40	—
CCT avgust 1992 IND		97,80	—
CCT avgust 1993 IND		95,75	+ 0,10
CCT avgust 1990 IND		99,75	—
CCT avgust 1991 IND		99,95	—
CCT avgust 1995 IND		94,00	+ 0,16
CCT avgust 1996 IND		93,30	+ 0,05
CCT april 1991 IND 		100,30	—
CCT april 1995 IND 		92,60	+ 0,16
CCT april 1996 IND 		93,00	+ 0,22
CCT december 1990 IND . .	101,30	—
CCT december 1991 IND . .	100,05	+ 0,10
CCT december 1995 IND . .	93,85	+ 0,11
CCT december 1996 IND . .	93,70	—0,11
		11
		>
	29.8.	spr. %
Tripcovich 		9352	+ 0,55
Tripcovich risp. nc		3810	+ 0,26
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4899	—
Calcestruzzi		19430	—0,10
Cogefar 		6735	+ 0,52
tDel Favero		6190	+ 0,65
Grassetto SpA 		15000	—1,31
IMM Metanopoli		1580	—1,25
Risanamento Napol! 		36350	—
Vianini 		4230	—0,44
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		.3850	—
Danieli & C		9680	+ 1,89
Data Consyst 		14010	+ 1,11
Fiar SpA		24850	—0,67
Fiat		12030	+ 1,09-
Fiat priv		7749	+ 1,00
Fiat risp		7475	+ 0,60
Franco Toši 		32500	+ 1,72
Gilardini		5895	+ 0,08
Magneti Marelli		3675	+ 3,81
Merloni		3385	—0,58
Necchi ord		3975	—0,10
Olivetti ord		9595	—0,55
Olivetti priv		6035	+ 0,58
Pininfarina		14000	+ 0,71
Rodriguez SpA		10030	+ 0,30
Safilo 		10370	—2,99
Safilo risp		11000	—
Saipem		2830	+ 1,07
Saipem risp		2675	—
Teknecomp 		1545	+ 1,57
29.8. spr. %
CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND . CCT februar 1996 IND . CCT februar 1997 IND CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar 1992 IND CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 IND CCT maj 1991 IND CCT maj 1992 .
CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 IND CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 IND CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND .
CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND CCT nov. 1992 IND CCT nov. 1995 IND CCT nov. 1996 IND CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . . CCT sep. 1991 IND . . CCT sep. 1995 IND . . CCT sep. 1996 IND . . CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND .
ED SCOL 1975/90 9%
ED SCOL 1976/91 9%
ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . .
101,00
98,35
99.75
93.50 93,95
92.60 100,30 100,55 100,25 101,10
99.00
98.35 98,80
95.00
93.05
93.55
94.60
99.90 100,25
95.10
94.35
99.50
92.90
93.35 93,30 99,50
92.65
93.20
93.10
96.65
101.05 100,30
97.40
94.05
93.40
97.90 99,70
100,10
94.20
93.30
99.55
100.05
93.65
93.10
73.75
73.60
105.00
99.30 99,00
102.00
72.10
—0,10
—0,05 —0,11 + 0,05
+ 0,15 + 0,10 + 0,05
+ 0,16 —0,05 + 0,05
+ 0,05 —0,11 + 0,05 —0,15
—0,05 + 0,05 + 0,05 —0,15 + 0,05 + 0,11 —0,11
+ 0,10
+ 0,05 + 0,16 + 0,10 —0,10
+ 0,11
+ 0,10 —0,05 + 0,05
—0,15
Odbornik Cecchini o urbanističnem razvoju Trsta
Usoda kmetijstva na Kolonkovcu in urbanistični načrti Občine
Na sodišče jo je vložil odv. Berdon
Uradna zahteva po odkopu trupel iz dveh baških fojb
Afera okrog novega poštnega središča na Kolonkovcu in Debelisovih vrtnarij zastavlja celo vrsto vprašanj o urbanističnem načrtovanju teritorija. Prav v zvezi z omenjeno afero je bilo v zadnjem času vztrajno slišati mnenje, češ naj Debelisovi sprejmejo odškodnino za razlastitev in naj bodo z njo zadovoljni, saj jim bo na Kolonkovcu itak težko nadaljevati njihovo dejavnost, ker ima Občina na tem območju velike načrte. Ker nam je občinski odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini že prejšnji teden namignil na možnost, da bodo na Kolonkovcu v kratkem izvedli še druga velika gradbena dela, smo se včeraj obrnili neposredno nanj, da bi ugotovili, kaj načrtuje občinska uprava.
Odbornik Cecchini je takoj poudaril, da Občina trenutno nima nikakršnih konkretnih načrtov, a da želi uresničiti nekaj pomembnih struktur. »Občinski odbor je nekaterim arhitektom že poveril nalogo, naj preučijo možnosti sprememb Deželnega urbanističnega plana (PUR), zlasti pa trgovskih, industrijskih in kmečkih območij,« je povedal odbornik za urbanistiko. »Zanimalo nas je, ali je mogoče spremeniti namembnost nekaterih območij, zlasti Kolonkovca in industrijske cone. Kolonkovec je res "ponesrečeno" območje, ki je tradicionalno kmečko, a so ga razna gradbena dela in industrijalizacija izmaličili. Zadnji tak primer je prav poštno središče. To območje nas zanima, ker imamo v predalu dva načrta, in sicer gradnjo nove velike glavne tržnice, kjer bi našla prostor tudi ribarnica, in nove športne palače za 10 tisoč gledalcev.«
Sedanje strukture glavne tržnice pri Sv. Andreju so premajhne in zastarele, za novo lokacijo tržnice pa obstaja že več hipotez, med katerimi je Kolonkovec, a so tudi Pončana, industrijska cona in celo kamnolom Faccanoni. Na kraju, kjer je sedaj tržnica, naj bi uredili nov naravoslovni in tehnični muzej. Glede na to, da Stefanel igra v prvi ligi, pa želijo občinski možje zgraditi primernejšo palačo za 10 tisoč gledalcev (sedanja lahko sprejme 4500 gledalcev). Poleg tega je sedanja športna palača s tehnološkega vidika zastarela in v njej ni mogoče prirejati koncertov in drugih prireditev. Nova palača bi lahko služila tudi v ta namen in tako privabila v Trst tudi "glasbeno" občinstvo. Tudi za športno palačo so na Občini vzeli v pretres možnost, da bi jo zgradili na Kolonkovcu. »Vprašanje, ki še nam postavlja,« je zaključil Cecchini, »je torej, ali se želimo odpovedati tem objektom, da bi ohranili teritorij, kakršen je, in ali so na Kolonkovcu po izgradnji poštnega središča pravzaprav še možnosti kmetovanja. Največji problem je namreč ta, da v naši občini primanjkuje prostora, kjer bi lahko gradili.«
Če za izgradnjo nove tržnice obstajajo objektivni in tehtni razlogi, pa se poraja dvom, ali bo Trst leta 2000 in torej potem ko bo žrtvoval že dober del svojega teritorija in svojih dejavnosti (ne pozabimo namreč, da bosta
avtocesta in sinhrotron "požrla" dober del Krasa) res potreboval tako velike strukture. Poleg tega pa je vprašljivo, ali je res potrebno urbanizirati vsako zazidljivo zemljišče, ko je demografski trend v Trstu že nekaj desetletij negativen in ko je v starem mestu toliko praznih in zapuščenih stavb. »Z velikimi gradbenimi deli krajevne uprave "zaslužijo" ogromne vsote denarja. Ali ne bi bilo pametneje izboljšati obstoječega?« smo vprašali odbornika. »Ali sploh imate zaokroženo vizijo o tem, kar bi moral biti Trst v prihodnosti?«
»Kljub demografski stagnaciji,« meni Cecchini, »so zahteve prebivalstva, zlasti glede prostega časa, vedno večje. Če ne bomo zgradili nove športne palače, bomo odrezani od vsedržavnih športnih in glasbenih krogov. Lahko pa vam zagotovim, da si prizadevamo, da bi izboljšali tudi položaj na Alturi in v starem mestu. Na Alturi bomo skušali podvojiti število parkiri-nih prostorov, zgradili bomo socialno središče in dokončali cerkev. Za staro mesto pa smo že pripravili konvencijo
za izgradnjo podzemnega parkirišča. To bo v naslednji fazi omogočilo sanacijo greznic in starih poslopij (ki jih bodo popravila zasebna podjetja in IACP). Poleg tega preučujemo še načrta Polis in Bonifica za preureditev pristaniškega območja. Vse to lahko priča o naših prizadevanjih za preobrazbo Trsta v moderno mesto. Vsa obmorska mesta, ki se nahajajo na križ-potju med dvema svetovoma, so se v ključnih zgodovinskih trenutkih, kakršno bi lahko bilo leto 1992 in kakršnega nam napovedujejo novi odnosi med Vzhodom in Zahodom, izredno razvila. Upam, da bo naše mesto sposobno pozabiti na nizkotna in malenkostna politična stališča iz preteklosti in da bo znalo gledati naprej. Veliki načrti, kot sta Polis in Bonifica, predpostavljajo namreč novo miselnost, zlasti v gospodarstvu, ki ne sme več težiti samo po prejemanju državne podpore, pač pa mora postati samostojno.« (B. G.)
Na sliki (foto Križmančič) glavna tržnica, ki bi jo morali "preseliti" drugam, verjetno na Kolonkovec.
Že nekaj tednov traja v Trstu precej ostra polemika o vprašanju krivih ali nekrivih, ki so končali v breznih na Krasu ob zaključku zadnje vojne, kot tudi o umestnosti njih čaščenja. Nekatera stališča strank in organizacij ter pisma bralcev smo objavili tudi v našem dnevniku. Temu se je včeraj pridružila tudi zahteva po odprtju brezna, naslovljena na sodišče v Trstu.
Odvetnik Bogdan Berdon je namreč na državno tožilstvo in na kazensko preturo v Trstu naslovil zahtevo po odprtju fojbe v Bazovici in Bršljanovci (fojba št. 149). V uradnem dopisu pravi dobesedno takole:
Širi se notitia criminis o domnevnih pobojih nedolžnih, ki naj bi bili po teh trditvah izvršeni v obdobju med 1. majem in 12. junijem 1945.
Slo naj bi za nedolžne pripadnike kraške etnije, učitelje, lovske čuvaje, zdravnike, uradnike, živinozdravnice, delavce in kmete, ki naj bi jim bila »absolutno tuja kakršnakoli oblika ko-laboracionizma z nemškim okupatorjem«. V pravnih terminih naj bi šlo za »uboj z istočasnim skritjem trupla« (priča: dr. Giorgio Galazzi, polkovnik karabinjerjev v pokoju).
Poboji, o katerih je govor, naj bi prizadeli žrtve »samo zato, ker so bile italijanske narodnosti in ker so znale samo italijanski jezik«, »zaradi golega dejstva, da so bili Italijani, ne da bi torej imeli katerokoli pravo ali domnevno krivdo« (priče: Liliana Toriser od MSI in Silvio Delbello od Unione degli Istriarii).
»V fojbah so končali tudi nedolžni. Da, v fojbah so nedolžni državljani. To smo večkrat zapisali in rekli, vendar je bilo potrebno povedati tudi z očitnim simboličnim dejanjem.« (Priče: prof. Stelio Spadaro, Gianni Cuperlo, Nico Costa in tudi sen. Stojan Spetič od KPI).
Člen 16 izvršilnih določil kazenskega postopnika pravi, da lahko sodna oblast ukaže odkop nekega trupla - s potrebno previdnostjo - v primeru, če obstajajo hudi sumi o deliktu.
V kongresnem centru na Pomorski postaji
Jesen prinaša živahno kongresno dejavnost
Po poletnem premoru bo septembra znova stekla tudi kongresna dejavnost, ki postaja v zadnjih letih v Trstu vse bogatejša, tako da smo priča tudi čedalje večjemu razmahu kongresnega turizma, ki je postal skoraj edina oblika turizma v naši pokrajini. Do konca leta bo na sami Pomorski postaji - torej poleg vseh ostalih prireditev v raznih hotelih, na združenjih itd. - 22 kongresov oziroma drugih podobnih prireditev, med katerimi je tudi mnogo takih na mednarodni ravni z zelo prestižnimi udeleženci.
V mesecu septembru bo v kongresnem središču na Pomorski postaji kar šest kongresov. Začeli bodo s simpozijem o gerontologiji pod naslovom »Ustvarjalnost pri ostarelih«, nato so na sporedu prvo mednarodno srečanje zdravstvenih tehnikov za rentgensko žarčenje, ki bodo razpravljali o patoloških boleznih okostja, 43. Tržaški zdravniški dnevi, 6. vsedržavni simpozij Italijanskega združenja za visok krvni pritisk, 2. vsedržavni simpozij italijanskih sejemskih ustanov in modna prireditev.
Oktobra bo najprej na sporedu vsedržavni kongres združenja AICA, nato pa se bodo zvrstili 7. sejem starinskih
predmetov, simpozij »Convention International playing card society« in tiskovna konferenca družbe Eneltel. 13. oktobra bo okrogla miza o kongresni dejavnosti, ki jo prireja tržaška družba za kongresne dejavnosti Promotrieste in ki se je bodo udeležili vidni italijanski strokovnjaki. Do konca oktobra pa predvidevajo še mednarodni kongres na temo »Vloga odvetnika v okviru dežel Alpe-Jadran«.
Dokaj živahna bo kongresna dejavnost tudi novembra, ko bo po predvidevanjih, pet prireditev. Prvi je v koledarju mednarodni simpozij italijanskih in jugoslovanskih trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic, sledijo pa še vsedržavni simpozij iz ginekologije in mednarodni simpozij o anesteziji. Kot zadnji je novembra na sporedu »International mee-ting on triazenes«.
December se bo začel z vsedržavnim simpozijem iz pediatrije, a tudi naslednji simpozij bo posvečen otrokom, saj bo govor o pravicah otrok v porabniški družbi. Pred koncem leta pa bo na Pomorski postaji zasedala še komisija Evropske skupnosti, ki bo razpravljala o poklicu revizorja.
Dragocena dejavnost Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini je ena izmed številnih študijskih ustanov v našem mestu, s katerimi se Tržačani morda radi pohvalijo, zlasti ob raznih svečanih priložnostih (na primer ob 25. aprilu), v resnici pa o njih kaj malo vedo.
To je avtonomna ustanova, ki se -kot naslov sam pove - ukvarja s preučevanjem zgodovine osvobodilnega gibanja v naši deželi. Preživlja se v glavnem z deželnim finančnim prispevkom, s članarinami in s prodajo revije Oualestoria, ki izide trikrat na leto, posamezne specifične raziskave pa navadno finansirajo razne javne ustanove (pokrajine in občine). Sedež inštituta je - sicer le še kratek čas - v Ul. Imbriani 7. Vodi ga dr. Sergio Zucca, s katerim sodelujejo še trije profesorji, ki so bili na Inštitut začasno premeščeni iz raznih šol.
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini je bil ustanovljen leta 1953 na pobudo Ercola Mianija, Carla Schiffrerja, Galliana Fogarja in Alberta Bertija. Prvih deset let je bil njegov predsednik Ercole Miani, po njegovi smrti pa Carlo Shiffrer, katerega je po enem letu zamenjal Giovanni Miccoli. Po desetih letih mu je sledil Galliano Fogar, sedanji predsednik pa je Silvano Benvenuti.
V sedemdesetih letih, ko je vodstvo prevzel Giovanni Miccoli, je prišlo do bistvenih sprememb v delovanju Inšti-
tuta: okrepilo se je sodelovanje z univerzo in z Vsedržavnim institutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v Milanu, hkrati pa se je izboljšala tudi strokovnost v vodenju raziskav. Leta 1973 je Inštitut organiziral javni ciklus predavanj o zgodovini inštitucij, obenem pa je navezal tudi stike s šolami z izpopolnjevalnim tečajem o sodobni zgodovini za učitelje iz naše dežele. Istega leta je začel tudi redno izdajati lastni bilten, ki je bil večkrat posvečen monografskim temam: tako je npr. leta 1974 ob Mednarodni manjšinski konferenci izšel zvezek o Italijanih, Slovencih in Hrvatih na vzhodni meji, posvečen življenju manjšine pod fašizmom, leta 1975 zvezek o novih metodah za poučevanje sodobne zgodovine in o uporabi novih zgodovinskih virov, leta 1976 zvezek o vzrokih in odgovornostih za zločine v Rižarni pri Sv. Soboti (istega leta je bil v Trstu tudi proces); v zadnjem zvezku pa so zbrani prispevki predavanj iz ciklusa z naslovom »Fašizem, antifašizem in odporniško gibanje v Julijski krajini 1919/1945«. Leta 1978 so bilten preimenovali v "Oualestoria".
Obenem je Inštitut izvedel tudi raziskave o gospodarskem in družbenem položaju v Furlaniji-Julijski krajini v letih 1900-1950, o nacionalizmu in neo-fašizmu v političnem boju na vzhodni meji (1945/1975), o Cerkvi in fašizmu na vzhodni meji, o množičnem izseljevanju iz Istre v povojnih letih in o delavskem gibanju v Trstu po drugi sve-
tovni vojni (zaključki zadnjih dveh raziskav so zbrani v knjigah »Storia di un esodo« in »E anche 1'uomo doveva essere di ferro«). Inštitut se je posvetil zlasti povojnim letom v prepričanju, da je prav to obdobje v Trstu bistvenega pomena za poznejši politični in kulturni razvoj in celo za današnje razmere.
Sledili sta Valdevitova raziskava o tržaškem vprašanju, ki sloni na še neobjavljenem materialu iz washington-skih in londonskih arhivov in ki se navezuje na De Castrovo knjigo, ter raziskava o položaju v Istri med obema vojnama.
V večini primerov so raziskave sad skupinskega dela, ker je na ta način mogoče osvetliti vprašanja z različnih vidikov, poleg tega pa ob stalnem primerjanju raste tudi strokovnost sodelavcev pri raziskavah.
Glede najnovejšega delovanja Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini naj omenimo, da je pravkar izšla zadnja številka revije "Oualestoria", v kateri so objavljeni prispevki posveta o antisemitizmu in zakonih o rasi v Italiji in Julijski krajini - posvet je bil v Gorici od 8. do 9. novembra 1988 na pobudo tamkajšnje pokrajinske uprave, kmalu pa bosta stekla še dva izpopolnjevalna tečaja za učitelje srednjih šol: prvi, ki ga Inštitut prireja v sodelovanju s šolskim skrbništvom, bo posvečen uporabi novih zgodovinskih virov v preučevanju prve svetov-
Ravnatelj Sergio Zucca
ne vojne; pri drugem, ki bo posvečen tematiki rasne nestrpnosti, pa sodeluje Deželni inštitut za vzgojno raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje IRRSAE.
Ta tečaj bo razdeljen v dva dela, in sicer na problematiko antisemitizma in na vprašanja rasisma v odnosih med Severom in Jugom oziroma med razvitimi in manj razvitimi deželami.
(bov)
Po vsem povedanem zahtevam, naj sodna oblast brez zamud ukaže izvedbo naslednjih ukrepov:
1)	odkop trupel iz fojb pri Bazovici in Bršljanovci (št. 149) in preiskave, ki so potrebne za njihovo identifikacijo;
2)	razstavitev trupel neznanih oseb na določenem javnem mestu;
3)	opis (v uradnem zapisniku) oblačil in predmetov, najdenih na truplih, in zagotovitev njihovega očuvanja, kot tudi vsega drugega, kar določajo omenjeni člen 16 in druge norme javnega reda;
4)	zaslišanje prič, omenjenih pri kaznivih dejanjih, o katerih so pisali v tisku.
pismo uredništvu
Jusarski odbor o strelišču na Opčinah
Spoštovano uredništvo!
Glede na to, da je članek, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku dne 3. avgusta, odzval pri nekaterih bralcih na nerazumevanje in napačno tolmačenje stališča, ki ga zagovarja openski jusarski odbor, vas vljudno prosimo, da objavite naslednja pojasnila.
Takoj po prvem sestanku s komisarjem za upravljanje jusarske imovine o prodaji strelišča, je odbor sklical srečanje, katerega so se udeležili društva poimenovana po Tomažiču, VZPI-ANPI, društvo Tabor ter predstavniki openske sekcije KPI, da bi skupno preverili novo možnost rešitve dolgoletnega problema ureditve spominskega obeležja na openskem strelišču. Soglasno je bilo sklenjeno, da bodo prosvetna društva, VZPI-ANPI in ostali še naprej vztrajali pri popolni ukinitvi strelišča, medtem pa bi odbor kot minimalni rezultat predložil predlog za ureditev manjšega spominskega parka v obsegu standa za streljanje s karabinko - to je celoten prostor, kjer je postavljen spomenik Tomažiču in tovarišem - pa do ceste Opčine-Seža-
Obeležje, kjer se nahaja spomenik, ni jusarska last, temveč je last vojaške uprave. Zaradi tega je odbor ponudil UITS (italijanska zveza za športno streljanje) ter vojaški upravi predlog, kjer je bilo rečeno, da privoli v prodajo zemljišča pod pogojem, da se le-te odpovedo že omenjenemu prostoru v korist spominskega parka. UITS je ta predlog zavrnila in po šestih sestankih predstavila predlog, s katerim se je strinjala tudi Občina Trst, in ki predvideva, da se spominski park uredi zunaj strelišča; na strelišču samem naj bi bil zagotovljen le ožji dostop do spominske plošče. Park bi uredila Občina Trst na lastne stroške.
Ponudba je bila deležna razprave na sestanku, ki so se ga poleg jusarskega odbora udeležili društva poimenovana po Tomažiču, VZPI-ANPI, društvo Tabor, Koordinacijsko združenje vzhod-nokraških vasi, predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras ter prof. Samo Pahor. Odločitev je bila seveda ta, da je predlog v celoti nesprejemljiv.
Zaradi tega je odbor pretrgal pogajanja in se odločil za sodno pot z zahtevo, da UITS oziroma vojaška uprava zapusti nezakonito zasedene površine ter da se izplača odškodnino za nazaj, za uporabljanje jusarskeg3 imetja. S tem skuša odbor izvajati pri' tisk, da bi se stvar premaknila z mrtve točke.
S tem jusarski odbor noče »denarja za kri«, pa tudi antifašistov noče »žali' ti« oziroma »delati sramoto Opčinam"1 kakor je bilo rečeno v oddaji dne 9. avgusta po Radiu Opčine, saj je vsakomur jasno, da je stališče, ki ga odbor zagovarja, logični rezultat dogodkov, ne pa »proti volji ljudstva«.
JUSARSKI ODBOR OPČINE (Paolo Milic, Guido Cobez, 19°J
Dolenc, Albino Sosič, Giovanni Col I
Konferenca esperantistov iz treh držav
V avstrijskem koroškem mestecu Podklošter (Arnoldstein) bo o 8. do 10. septembra letos 20. me°' narodna konferenca esperantiste Avstrije, Italije in Jugoslavije. K° beremo v glasilu Tržaškega esp ^ rantskega združenja, gre za eneg
najbolj pomembnih esperantsk
dogodkov v našem delu sve Srečanje bo pa letos še toliko p pomembno, ker prireditelji Pn -u kujejo tudi udeležbo neka te madžarskih in zahodnonems dežel, ki so članice skupn° Alpe-Jadran.
V občinskih izpostavah v Križu in na Proseku
Na Zahodnem Krasu sedaj ni več uradnika, ki bi znal slovensko
Slovenščina v občinskih izpostavah tržaške Občine postopoma izginja. Na sedežih dvanajstih rajonskih svetov in v občinskih izpostavah, ki se v glavnem ukvarjajo z izdajanjem anagrafskih dokumentov, je trenutno zaposlenih nekaj več kot dvajset uradnikov, od katerih le trije obvladajo slovenski jezik. Ti trije uradniki slovenske narodnosti so - kot smo pred dnevi že poročali - zaposleni pri Sv. Ivanu in v openski občinski izpostavi, ki je pristojna za vzhodnokraško območje, v zahodnokraških uradih (da ne govorimo o Skednju in o Sv. Jakobu) pa o slovenščini ni ne duha ne sluha. Na Proseku so sicer pred kratkim namestili uradnico, ki si za silo pomaga s slovenskim narečjem, kar pa je očitno premalo in kar jasno priča, da s strani občinske uprave ni politične volje, da bi vsaj na Krasu nekateri - če že ne vsi - občinski uradniki poznali tudi slovenščino.
Na Občini zavračajo to obtožbo in se pilatovsko sklicujejo na pomanjkanje ustreznih zakonskih določil, v prvi vrsti zaščitnega zakona, nek funkcionar pa nam je glede Zahodnega Krasa tudi zabrusil, da je Občina pred leti ponudila dvema uslužbencema, doma iz Križa, mesto načelnika občinske izpostave. To okoliščino nam je potrdil tudi tedanji predsednik rajonskega sveta Slavko Štoka, vabilo uprave pa je ostalo brez odgovora, in to tudi po upokojitvi edinega uradnika slovenske narodnosti. Ta primer, ki je sicer po svoje zgovoren, vsekakor ne zmanjšuje političnih odgovornosti uprave, ki je tudi v zadnjih mesecih - kot jasno pričata aferi o dvojezičnih tablah in o slovenščini v škedenjskem rajonskem svetu - nedvoumno dokazala, kako si zamišlja sožitje in enakopravnost manjšine. Pri tem tudi ne gre pozabiti, da je še vedno v veljavi (ker je ni nihče formalno preklical) znana okrožnica nekdanjega melonarskega župana Staffierija, ki je prepovedal vsem občinskim uslužbencem, da bi sprejemali pisma in dopisnice v "tujem jeziku", ki je po njegovem seveda slovenščina.
Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Busetti je sicer vključil v svoj program zahtevo po namestitvi uradnika z znanjem slovenščine, kar so v obliki interpelacij nekajkrat zahtevali tudi komunisti. Vse zahteve pa so doslej naletele na gluha ušesa. Problem slovenščine pa ni samo stvar rajonskega sveta in strank, ki so v njem zastopane, ampak je tudi vprašanje širše manjšinske skupnosti, zato negativno preseneča molk (ali brezbrižnost) krajevnih organizacij, posebno kulturnih in športnih društev, ki jim res ne more biti vseeno, da slovenščina polagoma izginja iz občinskih uradov. Eden izmed treh slovenskih uradnikov v občinskih izpostavah pa nas je glede tega opozoril tudi na apatičnost oziroma brezbrižnost občinskih sindikalnih organizacij, »ki so ob lepih besedah in zvenečih obljubah doslej naredile malo ali nič za zaščito slovenščine in slovensko govorečih uslužbencev«. »Večjo
doslednost in aktivnost so glede tega pokazali sindikalisti poštnih uslužbencev, ki so se večkrat konkretno zavzeli za rabo slovenščine v poštnih uradih,« je dodal. Tudi predlog za priznanje tako imenovane doklade za dvojezičnost je pri sindikalistih tržaške Občine naletel na gluha ušesa.	s. x.
Na sliki (foto Križmančič) dvojezični napis pred pro-seško občinsko izpostavo, ki ga je pred približno dvajsetimi leti postavila takratna levosredinska občinska uprava. Danes je skoraj prekrit z zelenjem.
Po nalogu pokrajinske uprave
Člani mladinske zadruge začeli s čiščenjem pokrajinskih cest
Tržaška pokrajinska uprava je pred kratkim pričela s korenitim čiščenjem nekaterih pokrajinskih cest. Odborništvo za javna dela je to nalogo poverilo zadrugi »Giovane terra«, ki se je - kot poroča pristojni odbornik Berni - že lotila dela na pokrajinskih cestah devinsko-nabrežinske, miljske in repentabrske občine. V devinsko-nabrežinski občini so člani omenjene zadruge očistili grmovje, ki je ponekod oviralo avtomobilski promet, v Repnu so se lotili tudi čiščenja obcestnih jarkov, v Miljah in pri Korošcih pa so med drugim začeli urejevati in popravljati tudi pločnike, ki so bili v precej slabem stanju.
Zadruga »Giovane terra« ima vsekakor največ dela v miljski občini, kjer bo treba urediti in očistiti približno deset kilometrov ceste. Odbornik Berni je nadalje v tiskovnem sporočilu pohvalil delo, ki ga je doslej opravila zadruga v prid varnosti avtomobilistov in pešcev, a tudi v korist splošne zaščite okolja. Akcija pokrajinskega odborništva za javna dela je sad sodelovanja z okoliškimi občinskimi upravami, katerih predstavniki so večkrat opozorili pristojne na zelo slabe razmere, v katerih se nahajajo nekatere pomembne pokrajinske ceste.
Ravnatelji in pristojni pokrajinski odbornik o vzdrževanju šolskih stavb
Odbornik za šolstvo in javna dela Giorgio Berni se je na sedežu Pokrajine srečal z ravnatelji osmih šol, katerih poslopja vzdržuje omenjena uprava. Pobudo za srečanje je dala pokrajinska uprava, glavna tema pa so bili gradbeni in preureditveni posegi v šolskih poslopjih. Ravnatelji so izrazili kritike zaradi zamud Pokrajine pri posegih, istočasno pa predlagali ukrepe, s katerimi bi prišli vsaj do začasnih rešitev.
Odbornik Berni je soglašal s predlogi po čimbolj tesnem sodelovanju Pokrajine s šolskimi ustanovami in hkrati obljubil, da bo o zahtevah šolnikov spregovoril na seji pokrajinskega odbora. Obe strani sta na koncu določili koledar operativnih srečanj med šolami in tehničnimi izvedenci Pokrajine. Programski fazi bo, skratka, sledila še izvršna, pri čemer - kot je dejal Berni - je pomembno zlasti to, da bi več odprtih problemov rešili še pred začetkom novega šolskega leta.
Dolinska Slovenska skupnost prireja konec tedna Naš praznik v Boljuncu
Prvi letošnji Naš praznik Slovenske skupnosti bo od sobote do ponedeljka v Boljuncu na prostoru pri občinskem gledališču France Prešeren. Kot običajno, ga prireja krajevna sekcija v občini Dolina, ki je tudi pripravila ustrezen kulturno-zabavni program. Praznik se bo začel v soboto pozno popoldne z odprtjem kioskov. Od 20. ure dalje bo za ples igral narodnozabavni ansambel TAIMS.
Osrednji dan praznika bo v nedeljo, ko bo na sporedu tudi kulturni program z začetkom ob 18. uri. Na sporedu je najprej koncert godbe na pihala in nato nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana. Sledil bo pozdrav prirediteljev in politični govor. Od 20. ure dalje pa bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana.
Kot rečeno, se bo praznik končal naslednji dan, v ponedeljek zvečer, z nastopom znanega rock ansambla Agropop iz Ljubljane.
Tiskovna nota tržaškega sindikata
UH kritično o oddajanju občinskih služb v upravo zasebnim podjetjem
Sindikat UIL se je zelo kritično izrazil o nedavnih sklepih tržaške občinske uprave, ki predvidevajo, da bi nekatere sektorje (v prvi vrsti smetarsko službo in vzdrževanje pokopališč) predali v upravljanje zasebnikom. Po mnenju tržaškega UIL naj bi ti sklepi, upoštevajoč klestenje izdatkov na področju smetarske službe in šolstva, bili le prvi v vrsti podobnih ukrepov, katerih cilj naj bi bilo varčevanje s sredstvi. Varčevanje naj bi narekovala načrtovana gradnja novega stadiona, to pa naj bi - po mnenju UIL — povzročalo težave v organiku občinske uprave in med samimi uporabniki, Skratka, zakupništvo z zasebnimi tvrdkami, je nesprejemljivo, zato je vsakršno krčenje storitev v škodo prebivalstva nesmiselno.
UIL je hkrati mnenja, da lahko občinska uprava trenutne težave reši sama, in to brez vpletanja zasebnih podjetnikov. To velja toliko bolj za bistvene sektorje, ki jih vzdržuje občinska uprava. Pri UIL so prepričani, da pogoji za uresničitev tega resnično obstajajo.
Tržaška sindikalna zveza UIL na koncu svojega tiskovnega sporočila poudarja, da je položaj še težji zaradi tega, ker se občinska uprava pri urejanju teh zadev doslej ni korektno obnašala ne do sindikata občinskih uslužbencev in niti do konfederalnih sindikalnih zvez. V nekaterih primerih je celo pretrgala stike z ujimi, kar je seveda imelo precej hude posledice.
SKD Igo Gruden in glasbena zadruga Ars nova bosta v nedeljo gostitelja ansambla Avsenik
Polagoma se zaključuje sezona piščancev, čevapčičev, krompirja in... glasbe. Iz leta v leto vedno bolj prevladujejo jedi, medtem ko se za glasbenike na odru zmeni le majhen del ljudi, čeprav se vsi ansambli potrudijo, da bi vključili v svoj repertoar čimveč novosti.
Baje, da Slovenci nismo naklonjeni poletnim koncertom, ampak si raje privoščimo kozarček pristne domače kapljice in zalogaj piščanca, zaplešemo dva valčka in tako se počasi in naporno iztekajo naše poletne kulturne sezone. Seveda obstajajo tudi izjeme, ki jih je sicer zelo malo, vendar le-te se na vso moč trudijo, da bi nudile mladim (posebno tistim, ki vedno protestirajo, da se nič ne dogaja, sami pa spijo) nekaj alternativnega, nekaj novega, nekaj, kar bi stimuliralo ne samo apetit, ampak tudi voljo do poslušanja, do opazovanja.
Na to pot je "zašlo" tudi društvo Igo Gruden, ki je nekje v sredini sezone organiziralo (poleg uspešnega praznika piva, ki nedvomno nudi nekaj dobrih glasbenih točk) tudi
dva koncerta, na katerih sta nastopili skupini Šank Rock (6. septembra bodo na gradu v Gorici) in Junaki nočne kronike s pevcem Janezom Bončino. Občinstva res ni bilo veliko, vendar je bilo to za fante SKD Igo Gruden, ki so se že večkrat spoprijeli s podobnimi pobudami, le delno razočaranje, saj se dobro zavedajo, da so to le začetki nekih novih koncertnih pobud.
Tako bosta SKD Igo Gruden in glasbena zadruga Ars nova gostila v nedeljo na igrišču SD Sokol v Nabrežini priljubljeni ansambel Avsenik. Vstopnice bodo na prodaj dve uri pred koncertom (ob 18. uri), skupina pa se bo predstavila s sodelovanjem dveh novih glasbenikov, o katerih pa vam ne bi rad kaj več razkril, da bo presenečenje večje. Raje bi omenil, da bo v primeru slabega vremena prireditev prav tako ob 20. uri v nabrežinski telovadnici (kulturni dom namreč še pričakujemo), kot običajno pa bodo delovali... dobro založeni kioski. (LEV)
Festival tiska KPI za Kolonjo-Škorkljo
p Sekcija KPI za Kolonjo-Škorkljo G. fatolongo bo od sobote, 2., do pone-jjlka, 4. septembra, priredila festival nita in Dela v Ul. Fleming 7 na tere-pU pred sedežem Kulturnega krožka ior ^ soboto bo od 20. do 23. ure ^rala godba na pihala Triestinissima. v n.®de]j° bo s pričetkom ob 19.30 go-član pokrajinskega tajništva KPI ior i sPadaro, od 20. do 23. ure pa bo tirn ^uo Melody, ki bo nastopil z is-Urnikom tudi v ponedeljek.
Deželni prispevki za gorske vodiče
P°dem gi- odbor ie sklenil, da bo tečaj stlpendije petim obiskovalcem slo Ja z5 gorske vodiče in člane gorski^ re.®evalnih služb. V utemeljitvi stmA ? Ie °dbor poudaril pomen tovr-v0i ,a®lavnosti, tako za turistični raz-Fnr]a°-..za varnost ljubiteljev gora v habiin1J1~'-,ubiski krajini. Kandidati za ri0 ^cijski izpit so Mauro Bole, Ma-Zotti f^ola, Mario di Gallo, Ennio Riz-n Corrado Pipolo.
t Prijave vin
da kckfk? občinska uprava obvešča, 6. Se_. 'oia vino ali mošt, ju mora do °ddelki , ra prijaviti 4. občinskemu ^ransH • davke in pristojbine), Ul. PrijaVjten 2, 3. nadstropje, soba 275. doval ti mora količine, ki jih je pose-Priiau" avgusta 1989 opolnoči. Porabnj, Fs.° dolžni napraviti zasebni Pr°daiai vin’ Prodajalci na drobno, ki krat, jJn ° P° največ 60 litrov na en-v kleteh r°Paja^ci na drobno, ki imajo največ 10 hektolitrov vina.
Jutri na Opčinah zaključna prireditev poletnega središča v pozdrav poletju
Po dveh tednih zabavnih in hkrati poučnih igric, vesele družabnosti in razposajene brezskrbnosti, se jutri v Prosvetnem domu na Opčinah zaključuje letošnje poletno središče, ki ga je priredil Sklad Mitja Čuk.
Poletne »šole na odprtem« se je udeležilo sto otrok, ki jim je stalo ob strani devet vzgojiteljic. Med sprehodi, družabnimi igricami in raznimi interesnimi dejavnostmi so se otroci prijetno vživeli s svojimi vrstniki, z
mlajšimi in starejšimi otroki. Ne nazadnje pa je openski poletni center tudi tokrat dosegel svoj osnovni namen, da v to druščino vključi tudi svoje prizadete varovance, ki so se s sodelovanjem vzgojiteljic in spremljevalcev lahko sproščeno in ustvarjalno kratkočasili, prav tako kot ostali otroci.
Jutri je torej na vrsti še zadnji dan poletnega središča na Opčinah. Otroci pa so staršem, prijateljem in vsem,
ki bi jih radi prišli gledat, pripravili še zaključno presenečenje. Uprizorili bodo namreč pravo pravcato prireditev, na kateri bodo prikazali vse, kar so se v teh avgustovskih dneh novega naučili. V svojo sredo pa so povabili tudi vrstnike iz Križa in s Konto-vela, ki se bodo prav tako predstavili na jutrišnji prireditvi.
Kulturni dogodek openskega poletnega središča se bo začel točno ob 16. uri. Začeli ga bodo najmlajši, ki so pod strokovnim vodstvom prof. Dragice Hrovatin pripravili posebno telovadno točko. V njej s pomočjo obročev in drugega orodja pripovedujejo o morju in pozdravljajo poletje. Nekoliko starejši so se v teh dneh lotili dramskega ustvarjanja. Pod mentorstvom Rože Peric so tako postavili dve igrici, krajšo o punčki, ki se je izgubila, in daljšo z naslovom Nenavaden obisk, v kateri povzemajo zgodbico o Muci Copatarici. Četrta skupina se je v večji meri posvetila glasbi. S prof. Ado Fabjan je tako nastal prizorček, ki združuje pantomimo, petje in Orffov pristop do instrumentalne glasbe. Ob koncu pa bosta nastopili še plesna skupina športnega društva Mladina iz Križa, ki vadi z Anko Kocjančič, in ritmična skupina s Kontovela, ki jo vodi Marjanca Firbac. (dam)
Na sliki (foto Magajna) še eden izmed prikupnih prizorčkov, posnetih, ko je bilo opensko poletno središče še v polnem teku.
Kdaj odprejo vrtci
Tržaška občinska uprava obvešča, da bodo občinski otroški vrtci obnovili svojo dejavnost v četrtek, 21. septembra. Kdor bi potreboval dodatne informacije, se lahko obrne na ravnateljstva samih vrtcev, ki bodo odprta že 1. septembra. Vpise v vrtce je mogoče potrditi do 9. septembra, in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure.
■ Šolsko skrbništvo obvešča, da bo v prihodnjih tednih odprto za javnost samo ob sredah, in sicer od 11.30 do 13.30. V teh dneh pred začetkom novega šolskega leta ima pokrajinski šolski urad namreč kopico dela, ki ga je nov normativ po zakonskem odloku z dne 10. julija 1989, ki določa stalež za nestalno učno osebje, še zapletel.
Sporočamo, da bo pogreb
Marije Smotlak vd. Barut
danes, 30. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačko-fie-	SVOJCI
Ob izgubi drage mame Marije izrekajo iskreno sožalje svoji bivši uslužbenki Vilmi Barut direkcija in uslužbenci
ZTT in Primorskega dnevnika
Ob izgubi drage mame Marije Smotlak izreka PD Mačkolje iskreno sožalje Lučani, Rožici in Vilmi ter ostalim svojcem.
SKD Vigred se pripravlja na novo sezono
V Šempolaju bo v petek nastopil izolski ansambel Ottavia Brajka
V Šempolaju in bližji okolici se na pobudo SKD Vigred že nekaj časa pripravljajo na novo kulturno sezono. Prva prireditev v ta namen bo v petek, 1. septembra, ko bo na povabilo društva gostoval narodno-zabavni ansambel Ottavia Brajka iz Izole. Koncert bo v večernih urah na dvorišču vaške osnovne šole, ansambel pa bodo spremljali humorist Giovanin in pevca Nadja Bizjak in Zvonko Pavšič. Ansambel Ottavia Brajka (ustanovljen je bil leta 1970) verjetno ni treba posebej predstavljati, saj je med drugim nastopil v bližnjem Praprotu, Trnovci in drugod. S koncertom in ostalimi prireditvami bo skušalo društvo nadomestiti vaški praznik, ki ga zaradi novih predpisov ni moglo pripraviti. Ena od teh prireditev bo avtobusni izlet v Logarsko dolino čez približno mesec dni.
Naj omenimo, da je delovanje društva Vigred bilo v zadnjih mesecih, vsaj do poletnega premora, precej živahno. Prelomnica je bila aprila, ko so na rednem občnem zboru izvolili nov društveni odbor. Temu odslej predseduje Elena Legiša, na ostalih dveh
najpomembnejših funkcijah pa sta podpredsednik David Rebula in tajnica Franka Škrk. V istem mesecu je društvo priredilo predavanje Sama Pahorja o slovenščini v odnosu z oblastmi in izlet na Nanos. Živahno je bilo tudi maja, ko je društvo priredilo razstavo ročnih del in slik domačih ustvarjalcev, poleg tega pa je sodelovalo na slovesnosti ob 10. obletnici poimenovanja šempolajske osnovne šole po Stanku Grudnu. Junija so na povabilo društva gostovali člani SKD Tabor z veseloigro Deštin, potem pa je društvo priredilo dva avtobusna izleta na Brione in zaključni nastop otroškega zbora Vigred (zbor vodi Rosanda Kralj) in harmonikarjev profesorja Zorana Lu-pinca. V začetku julija je SKD Vigred sodelovalo na tradicionalni razstavi domačih vin v Nabrežini.
V bližnji prihodnosti namerava društvo nadaljevati sodelovanje z ustanovami in organizacijami v Šempolaju in okolici, v prvi vrsti s celodnevno osnovno šolo Sempolaj-Slivno in z drugimi skupinami. (I. V.)
Preteklo nedeljo je bila na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici že druga zapovrstna šagra, ki so jo vaške organizacije pripravile z namenom, da bi zbrale denarna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje v novi sezoni. Udeležba je bila tudi tokrat dobra, za zabavo pa je pridno skrbel ansambel Krt, ki ga vidimo na našem posnetku.	(Foto Magajna)
V nedeljo na vrtu Gospodarske zadruge
Lepo uspela tudi druga šagra vaških organizacij v Bazovici
Tabor najmlajših članov SZSO
V Logu pod Mangartom rumena barva simbol skavtskega veselja
Na večer 2. avgusta so se najmlajši člani SZSO prvič prav zares za dalj časa odpovedali ljubečim naročjem staršev. Pogumno in odločno, z rumenimi rutami okrog vratu, so veselo odzdravili domačim in se že žareče zazrli v pot v neznano.
Voditelji so jim stali ob strani in se trudili, da je tabor potekal v znamenju pestrosti, z obilico vzgojnih in informativnih trenutkov, zabave in sprostitve.
Tema »gozd« je radožive "volčiče" in "veverice" popolnoma prevzela; tokrat ga niso raziskovali izza šolskih klopi, temveč iz gozda samega. Z njim so zadihali, spali, se zbujali, hranili, se z njim igrali in rasli. Spoznati gozd z vsemi njegovimi skrivnostmi, lepotami in pastmi, odkrivati neznano v sebi, je bilo za najmlajše skavte osupljiva dogodivščina, ki so jo želeli povedati in pokazati tudi staršem. Zanje so na dan obiskov, po sv. maši, pripravili razstavo. In bilo je, kakor da je bil tudi gozd z njimi pod šotorom.
12. avgusta so mali "volčiči" in "veverice" iz objema narave stekli v sladek objem staršev. Po srečnem snidenju so v krogu zapeli, skavtsko pozdravili in se obogateni z neizrekljivim poslovili: »Vidimo se na sestanku!«.
_________gledališča____________
MIRAMARSKI PARK -
LUČI IN ZVOKI
Jutri, 31. t. m., ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
POLETJE PRI SV. JAKOBU
Drevi ob 20.30 bodo na Trgu Cavana v organizaciji Kulturnega združenja Franco Basaglia in Centra za umsko zdravje ponovili delo Giovannija Testo-rija IN EXITU s Francom Branciarolijem in samim avtorjem G. Testorijem.
kino
ARISTON - 21.00 Mignon e partita, i.
Stefania Sandrelli.
EXCELSIOR - 20.00, 22.15 Ore 10: calma piatta, srh., r. Philip Noyce.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Le-t's get lost, glas., i. Chet Baker.
LJUDSKI VRT - 21.00 II grande odio, i. William Hurt, Tirnothy Hutton.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare 4, srh., □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Cioccolato bollente, kom., i. Vanessa Redgrave.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La scuola dei piaceri proibiti, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Bestialita bitransexual gay, pora, □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La časa 4, srh., i. D. Hasselhoff, L. Blair.
MIGNON - 16.30 22.15 Un pešce di nome VVanda.
EDEN - 16.00, 22.00 Moana Pozzi, una calda femmina da letto, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 16.15, 22.00 La bella addor-mentata nel bosco, prod. Walt Disney. LUMIERE FIGE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Heros, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
ŠTIVANSKA CERKEV
Jutri ob 20.30 bo glasbena skupina »Insieme da camera LACUS. TIMAVI« priredila komorni koncert. Na sporedu skladbe Tartinija, Viozzija, Villa-Lobosa, Castelnuova, Tedesca, Brittena, Blocha, Iberta in Honeggerja.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Jutri ob 20.30 bo zaključni večer ciklusa »Koncerti na gradu«. Na sporedu bo opera v dveh dejanjih »Cosi fan tutte« Wolfganga Amadeusa Mozarta v koncertni izvedbi. Dirigent Claudio Desderi.
GLASBENI SPREHODI
V	ponedeljek, 4. septembra, ob 12.
uri bo v dvorani Granzotto na sedežu ANSE (Ul. Čampo Marzio 10) dirigent Severino Zannerini predstavil koledar pete priredbe GLASBENIH SPREHODOV PO MIRAMARSKEM PARKU, ki jih je organizirala Opera Giocosa Furla-nije-Julijske krajine.
ANSAMBEL AVSENIK
V	nedeljo, 3. septembra, ob 20. uri bo
na prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini koncert znamenitega ansambla Bratov Avsenik.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20 bo v soboto, 2. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave olj in keramike LUIGIJA TAMBURINI JA.
čestitke
Danes praznuje 81. rojstni dan prijatelj ANGEL HRVAT iz Boršta. Se na mnoga zdrava leta mu želi Angel Kosmač z ženo.
Danes se naš SAVINO sreča z Abrahamom. Da bi še dolgo vrsto let pel in bil vesel mu želijo pevski zbor sv. Vincencija in prijatelji.
__________mali oglasi________________
OSMICO je odprl Mario Milič, Repnič št. 39. Toči belo in črno vino.
PRODAM opel kadett G SI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174.
PRODAM renault 4, letnik 1983 v dobrem stanju. Tel. (040)251063.
PRODAM vikend hišo v gozdu Martuljku. Tel. na št. (040)44260 ob večernih urah.
UGODNO PRODAM po polovični ceni, nov nerabljen umivalnik, ovalne oblike, shampagne barve, ki meri 57 cm za 43 cm. Tel. 51853.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT išče sobo ali stanovanje v bližini nove univerze v Trstu. Tel. na št. (0481)882174.
SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli gospo, staro največ 29 let, kot pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055.
MLADENIČ, ki se želi vplejati v slaščičarsko stroko naj tel. na št. 213055.
IŠČEM sovlagatelja za skupno naložbo v gostinsko ali pekarsko obrt ob italijanski meji. Garancija vloženega kapitala zagotovljena po hipotekarnem sistemu. Pismene ponudbe poslati na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro "Mešana družba".
15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec za mehanika. Tel. 200820.
DVE STARI žepni uri znamke IWC prodam. Tel. 226618.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 30. avgusta 1989 FELIKS
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob 5.22 in zatone ob 19.25.
Jutri, ČETRTEK, 30. avgusta 1989
MILODRAG
PLIMOVANJE DANES: ob 3.54 najnižje -59 cm, ob 10.28 najvišje 47 cm, ob
16.19	najnižje -27 cm, ob 21.58 najvišje 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
19,5	stopinje, zračni tlak 1010,9 mb narašča, veter 16 jugozahodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Vanessa Mlac, Fran-cesca Zisca, Simone Schirru, Eriča Par-meggiani, Daniele Segalla, Christian Le-ale, Gabriele Pieri, Ervin Taučer.
UMRLI SO: 68-letna Maria Cottiga vd. Ococvich, 86-letna Paolina Rolih vd. Nappi, 46-letni Gualtiero Codri, 89-letni Carlo Rossit, 79-letni Antonio Žerjal, 76-letni Graziano Fontanot, 66-letni Georgi Stoineu, 80-letni Luciano Klauer, 86-letni Jone Marinetti, 50-letna Ana Venier, 80-letna Toša Arlotti vd. Lorenzutti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. avgusta, do sobote, 2. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praz-nična od 8. do 20. ure.
Danes slavita 50 let skupne življenjske poti
BOGOMILA in ALBERT ŠVAB
Iskreno jima čestitajo in izrekajo najlepše želje: še na mnoga skupna leta
Korado, Duško, Ivica, Zvonka, Stefano, Gabriella, Erik in Luka.
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure] o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
razne prireditve
SKD Vigred iz Šempolaja prireja v petek, 1. septembra, ob 21. uri na šolskem dvorišču v Šempolaju KONCERT ANSAMBLA OTTAVIA BRAJKA iz Izole. Vstop prost. Vljudno vabljeni!
PD Kolonkovec prireja v soboto, 2. in nedeljo, 3. septembra, TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. V soboto, 2. septembra, ob 16.30 se bo vršilo na njivi Justa Kariša v Ul. G ra visi 16 tradicionalno tekmovanje v sajenju solate.
Kulturno gospodarska zadruga Ban vabi na tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI pri Banih L, 2. in 3. septembra.
SKD Igo Gruden in Ars nova vabita na KONCERT ANSAMBLA AVSENIK v nedeljo, 3. septembra, ob 20. uri v športnem igrišču Sokol v Nabrežini. Deloval bo dobro založen kiosk. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v občinski telovadnici v Nabrežini.
Otroci poletnega centra Sklada Mitja Čuk vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo jutri, 31. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Slovenska skupnost - sekcija občine Dolina prireja v soboto, 2., v nedeljo 3. in v ponedeljek, 4. septembra tradicionalni NAŠ PRAZNIK pri občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V soboto zvečer bo igral ansambel TAIMS, v nedeljo ansambel FURLAN in v ponedeljek AG-ROPOP iz Ljubljane. Vabljeni!
šolske vesti
Glasbena matica obvešča vse tiste, ki niso še potrdili vpisa za šolsko leto 1989/90 naj to storijo do petka, 1. septembra.
Glasbena matica obvešča, da se vrši vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1989/90 od 1. do vključno 11. septembra na šoli v Trstu, Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Ravnateljstvo DTTZ in oddelka za geometre Žiga Zois v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti za šolsko leto 1988/89 začeli v petek, 1. septembra, ob
8.30	na sedežu šole z naslednjimi pismenimi izkušnjami: slovenščina - 1. a, 1. b, 1. č, 1. geom., 2. a in 2. b; italijanščina - 3. c; nemščina - 1. t. j. - 1. a in 2. a; nemščina - 2. t. j. - 1. b, 1. c in 3. b; matematika -L, 2. in 3. geom.; trgovinstvo - 3. a, 3. b in 4. a ter knjigovodstvo - 4. a in 4. b. Razpored pismenih, grafičnih in ustnih izpitov za naslednje dni je izobešen na šolski oglasni deski.
___________prispevki_________________
V	spomin na brata Slavka Širca daruje sestra Slavka in družina 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na sestrično Marijo Lovriho - Deponte darujeta Mira in Ignacij Ota (Dolina 248) 30.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Gizele Košute vd. Maganja daruje družina Markovič iz Sesljana 30.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI iz Devina - Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Ivanke Jerič daruje Pepi Verša (Božjepolje) 50.000 lir za Kulturni dom NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Jožeta Cetina darujeta Zofija in Laura Žagar 30.000 lir Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Gizele Košute - Ma-ganje daruje Ferdinand Cotič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Gigi Švab (Simeon) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Alberta Cunjo daruje Tončka Cibic 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
ŠOLA ZA POKLICNE BOLNIČARJE:	
rok za vpis zapade 31. avgusta	
ČEDAD	SAN DANIELE DEL FRIULI
Via Cavalieri di V. Venelo, 6	Via Trento e Trieste
tel. (0432) 730791	tel. (0432) 957947
GORICA	SAN VITO AL TAGLIAMENTO
«Suore della Provvidenza»	Piazzale Linteris, 4
Via V. Venelo, 185	tel. (0434) 8411
tel. (0481) 531659	TOLMEČ
LATISANA	Via Morgagni, 18
Via Sabbionera, 45	tel. (0433) 2136
tel. (0431) 510381	TRST
TRŽIČ	«G. Ascoli»
Via Galvani, 1	Via Stuparich, 1
tel. 60481) 790023	tel. (040) 7762442
PALMANOVA	VIDEM
Piazza Grande. 1 l/a	Via Colugna, 50
tel. (0432) 921276 PORDENON	tel. (0432) 499692
«Don Luigi Maran» Via Grado, 7 tel. (0434) 31117	■VV Pripravilo KT J deželno ravnateljstvo ■L J5 za higieno in zdravstvo Furlanije-Julijske krajine
menjalnica	29. 8. 1989	j
1	—	 TI I TF V Al IITF	FIXING BANK0VCI TUJE VALUTE	MTT.AN	TRST	FIXING BANKCf'1 TUJE VALUTE	mu.AM	TRST
Ameriški dolar..... 1397,000 1390,-
715,—
210.—
633.—
34,—
Nemška marka........ 718,660
Francoski frank..... 213,310
Holandski florint ... 637,050
Belgijski frank.....	34,352
Funt šterling....... 2207,000	2180--
Irski šterling...... 1915,700	1900.-
Danska krona........ 184,640	182.—
Grška drahma........	8,335	8.—
Kanadski dolar...... 1192,400	1170.-
JaponsKi jen ........ v,r n ^
Švicarski frank....... 832,650	8	'$
Avstrijski šiling.....	101,925	j	'
Mnrrrcičlza Irrnna	1Qfi 700
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040
I/67O0’
Na turnejo po Italiji se je v teh dneh podala tudi eksotična Grace Jones, manekenka, igralka, predvsem pa pevka, ki je svojo glasbeno pot - tako pravi temnopolta Jamajčanka - začela z jazz glasbenikom Pharoahom Sandersom.
Dolgonoga lepotica Grace za italijanske oboževalce
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Vse najboljše, svetlolasa Barbie!
(foto Križmančič)
Miss Italia se bo še v tem tednu srečala z Abrahamom, kar pomeni, da bo dosegla vsekakor častitljivo starost -50 let. Letos pa slavi zavidljivi jubilej tudi Barbie, plastična punčka, ki je v svoji sila uspešni življenski karieri za deklice različnih kontinentov postala nekakšen simbol ženske lepote. Dolgonoga in plavolasa Barbie je namreč stara že trideset let ter predstavlja v svetu proizvodnje igrač nedvomno skoraj neponovljiv fenomen.
Verjetno je malokomu dano, pa čeprav nima majhnih otrok, da ne bi poznal Barbie, kateri trgovine igrač praviloma namenjajo poseben prostor. Sicer pa zakaj ji ne bi, saj je že leta med najbolj prodanimi igračami. Pravzaprav sama »pokriva« kar 80% celotnega tržišča punčk.
Vendar pa je pred tremi desetletji v ZDA Barbie zagledala luč sveta skoraj slučajno: izumila jo je Ruth Handler na željo svoje hčerkice, ki si je zaželela punčko, katero je moč oblačiti. Izumu je botrovalo še srečno naklučje, da je bil oče igrive deklice lastnik tovarne igrač, ki je začela izdelovati plastično punčko z ženskimi oblinami. Poimenovali so jo Barbie, kot je bilo ime deklici, ki je navdihnila izum. Prva punčka seveda ni bila tako dodelana, kakršno poznamo danes. Že od vsega začetka je bila vitka, dolgonoga, ozkih bokov, izzivalnih prsih, plavooka ter dolgih, košatih svetlih las. Skratka, izumiteljica se je zgledovala po kalifornijskih lepoticah.
Vendar pa je bila prva leta precej toga, šele po petih letih so ji omogočili nekaj gibov. Igrača, ki je bila zamišljena kot darilo za hčerkico, se je pod budnim nadzorstvom pazljive matere ter podjetnega očeta razvila v eno izmed najbolj priljubljenih igrač in istočasno v izredno donosen posel.
Letna prodaja punčk tipa Barbie se namreč trenutno suče okrog 20 milijonov primerkov. Ob tem pa je treba upoštevati še vse dodatke, ki sodijo k Barbie, kajti k punčki sodijo vse njene številne obleke, stanovanjske opreme
okolja, v katerem prebiva, pa njen zaročenec ter prijatelji. »Kajti«, kot pravi predsednik tovarne, v kateri izdelujejo v vseh ozirih uspešno plastično igračo, »Barbie ni navadna punčka, temveč poseben svet zase.«
Prav gotovo je v takšnem pojmovanju eden izmed poglavitnih vzrokov za tolikšen uspeh plastične igrače, ki so ji namenili posebno enciklopedijo, zajetno bibliografijo in ki lahko računa tudi na krožek navijačev. Ameriški sociologi so navrgli več hipotez: nekateri so menili, da Barbie najbolje ponazarja sodobno ameriško žensko, drugi so zatrjevali, da je Barbie trden spomenik Združenim državam Amerike, vsi pa so prepričani, da je Barbie ne-prekosljiva in zato večna miss ZDA.
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da Barbie ni nikoli spala na lovorikah svoje slave, temveč se je vselej trudila, da bi hodila v korak s časom. Bolj ali manj očitne spremembe na njeni zunanjosti ali v njeni zelo obsež-
ni garderobi, so dejansko prikaz menjav v modi ter v načinu obnašanja v zadnjih treh desetletjih. Vladajočim vzorom, na primer občudovani Jackie Kennedy v 60. letih, se je Barbie vselej prilagajala. V tistem obdobju se je Br-bie s svojim večnim zaročencem Ke-nom ponašala kot zadržano dekle. Kmalu nato pa je na valu mladinske kontestacije oblekla minikrilo.
Trenutno se ponaša kot uspešna poslovna ženska, ki se oblači v stroge kostime. V njeno uspešnost vsekakor nihče več ne dvomi, tudi njeni precej številni nasprotniki, ki jo krivijo, da pri otrokih zavira razvoj domišljije. Njeni zagovorniki pa jo branijo, češ da Barbie ponazarja boj žensk za enakopravnost. Vsekakor pa ima Barbie še danes na milijone malih zvestih privrženk: v njihovih očeh je Barbie odločna ženska, ki se igra z zunanjostjo, a se v bistvu ne spreminja, ter kraljuje v svetu njihove še nedorečene in zato neizdelane bodočnosti.

	
5*	&*’.
liijjjiijiiiiiiijiiiliiiii

današnji televizijski in radijski sporedi
• »»
• •	»;• ir ;
	
rt ram____________________
9.00	Risanka: Ape Maia
9.25	Dok. oddaja: Giramondo
10.15	Film: Selvaggia bianca (pust., ZDA 1943, r. A. Lubin, i. M. Montez)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nad.: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
13.30	Dnevnik, nato Srečno poletje!
14.10	Film: II mulino del Po (dram., It. 1949, r. Alberto Lattuada, i. Carla del Poggio, Jacgues Sernas)
15.50	Aktualno: Full Steam
16.20	Mladinska oddaja: Big
17.15	Nadaljevanka: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana (3. del)
18.15	Dokumentarec: 30 let naše zgodovine
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah, dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo
21.30	Variete: Cera una volta io... Renato Rascel
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Šport v sredo
24,00	Nočni dnevnik
8-10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
_K RAI2
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo,
10.10	Monopoli
11.00	Dok.: Afričan Rainbow
11.25	DOC Club: Sara Morris
12.05	Nanizanka: Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Variete: Tutti frutti
15.25	Nan.: Lassie, risanke
16.30	Film: Macao 1'inferno del gioco (pust., Fr. 1939, r. Erich Von Stro-heim, i. Mireille Balin)
18.05	Videocomic, nato šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	Nad.: Fort Saganne (r. Gerard Depardieu, Cat-herine Deneuve, 1. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.10	Nočni dnevnik
23.20	Reportaža: Druga polovica noči
23.50	Film: Non si uccidono cosi anche i cavalli? (dram., ZDA 1969, r. Sid-ney Pollack, i. Jane Fonda)
RAI 3______________
11.25	Nogomet: turnir Angelo Vetta (povzetki)
12.30	Festival komičnega gledališča (iz SanfOmera)
12.50	Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Che fai... ridi?
15.10	Film: Nata di maržo (kom., It. 1957, r. Antonio Pietrangeli)
17.00	Dok. oddaja: Drobci
17.10	Film: Dominigue (biog., ZDA 1965, r. Henry Kos-ter, i. Debbie Reynolds)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Film: Vento di passioni (dram., ZDA 1958, r. R. Wilson, i. Esther VVilli-ams, Jeff Chandler), vmes (21.25) dnevnik
22.10	Komični drobci
22.30	Dok.: 30. agosto 1939 -Sta arrivando la bufera
23.20	Nočni dnevnik
23.35	Dok. oddaja: Alfredo Giannetti - Tre donne, 1943 un incontro 0.30 Nočna glasba: Odlomki iz VVilhelma Tella 0.45 Dok.: Pred 20 leti
HIT RTV Ljubljana!
16.25	Video strani
16.35	Poletna noč (pon.): nan. Delo na črno, 17.30 Gledališče Raya Bradburyja
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Glasbena parada Radenci '89: Plesni orkester RTV Zagreb
18.40	Video strani
18.45	Spored za otroke in mlade: risanka Hrabri Mišek - Bližnja srečanja
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Potepuško življenje (kom., Mehika 1984, r. Antonio de la Riva, i. Jose Carlos Ruiz, Ignacio Guadalu-pe, Josefina Gonzales)
21.35	Plesni nokturno: Ivo Kos - Omen
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15	Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (8. del) in Hooperman (13. in zadnji del)
1.15	Video strani
|jP) TV Koper____________
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Odprto prvenstvo ZDA (povzetki)
17.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (neposredni prenos iz New Yorka)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (neposredni prenos iz New Yorka)
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika: Sportime
22.30	Dok. oddaja: Čampo base (pon.)
23.00	Nogomet: trofeja Santi-ago Bernabeu, Real Madrid-Liverpool (posnetek)
RTV Ljubljana 2
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Glasbena oddaja: Koncert simfonikov RTV Ljubljana (P. I. Čajkovski - Klavirski koncert št. 1 v b-molu op. 23, R. Strauss - Štiri poslednje pesmi in Kavalir z rožo)
21.30	Svet poroča
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
LT CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8 30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana
M5 Aktualno: Forum (vodi j Rita Dalla Chiesa)
4.00	Kviza: Doppio slalom,
12.30	OK il prezzo e giu-
ll onst0 (P°n )
Variete: Rivediamoli j. (vodi Fiorella Pierobon) '30 Nanizanka: Love Boat -Troppo ricca e troppo magra
'30 Film: II sole splende alto (dram., ZDA 1953, r. John Ford, i. Charles VVinnin-ger, Arleen VVhelan, Ig. John Russel)
J Nanizanka: Hotel - Eroi,
17.45	Mai dire si - Febbre delVoro, 18.45 Top Secret 194s "Lamangusta 20.3q *V1Z; Cari genitori
Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei hove (vodi Raimondo Vi-
23.15 v ell°)
variete: Maurizio Co-O.45 p.anzo Show Estate
dni: Dolce e selvaggio *r°k., It. 1983, r. Antonio Himati)
8.00	Nan.: In časa Lawrence
8.45	Film: Gli amori finiscono alLalba (dram., Fr. 1953, r. Henry Calef, i. George Marshall)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.35	TV film: Un uomo d'azio-ne (vojni, ZDA 1972, r. Marvin Chomsky, i. Ben Gazzara)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta
20.30	Film:	Hindenburg
(dram., ZDA 1975, r. Robert Wise, i. George C. Scott, Anne Bancroft
22.40	Nanizanka: Spencer
23.40	Aktualno: Miting organizacije Comunione e li-berazione
23.55	Film: La vita corre sul filo (dram., ZDA 1965, r. Sydney Pollack, i. Sid-ney Poitier)
1.50	Nanizanka: Ironside
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45
I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore -La donna e mobile, 13.00 Simon & Simon - L im-pronta di Dillinger
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishow
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide - Qu-alche volta guarda il tra-monto
20.00	Risanka: Siam o fatti cosi
20.30	Nanizanki: Scuola di fo-
otball, 23.00 Starsky and Hutch - La trappola
23.55	Dokumentarec: Cingue annidiavventura 0.30 Nanizanki: Starman, 1.25 Brothers
9.30	Nanizanki: SOS sguadra speciale, 10.00 Ouattro in amore
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall
19.30	Risanke
20.30	Nanizanka: Mister Ed
21.00	Film: Toccarlo porta for-tuna (pust., VB 1975, r. Christopher Miles, i. Ro-ger Moore)
23.00	Film : Il bandito della Si-erra Morena (pust., Šp. 1957, r. Jose M. Forgue, i. Francisco Rabal)
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini delFArizona
12.00	Nadaljevanka: La guerra di Jenny
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokum. o naravi
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Gli anni impossibi-li (kom., ZDA 1968, r.
Michael Gordon, i. David Niven)
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Honky Tonk (vestern, ZDA 1974, r. Don Tavlor, i. R. Crenna)
21.55	Dokumentarec: I fantas-mi del Vietnam
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Bronk (krim., ZDA 1975, r. Richard Donner, i. Jack Palance)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Medusa
12.00	II salotto di Franca
12.30	Dok. o deželah
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o kolesarstvu
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: Colette
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	TV film: Finche 1'orolo-gio fa tic-tac (fant., 1975, 1. Rita Sergej echeva)
22.00	Nanizanki: Naufraghi,
22.30	Angoscia
23.00	Dnevnik, nato dražba
24.00	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Superpass; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslučalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Če v Rimu ne bo zavrnjen predlog o mobilnosti kontingentov
Morda kmalu več bonov za bencin
Bliža se mesec september, ki utegne prinesti goriškim avtomobilistom zanimive novosti glede količine bencina po znižani ceni, do katere imajo pravico zaradi ugodnosti goriške proste cone. Goriška trgovinska zbornica je namreč že pred časom posredovala pristojnim ministrstvom v Rim predlog po uvedbi mobilnosti kontingentov blaga v režimu proste cone. Predlog teži k temu, da bi lahko povečali oz. zmanjšali količine neobdavčenih vrst blaga, pač glede na potrebe prebivalstva in koristi celotnega goriške-ga gospodarstva. Glavna skrb Trgovinske zbornice je pravzaprav ta, da bi s povečanjem kontingentov bencina proste cone povečali tudi skupno vsoto, ki jo vsako leto navrže prelevman na ceni neobdavčenega bencina, s katerim črpajo sredstva za Goriški sklad.
V teh dneh vlada v Gorici precejšnje pričakovanje za vesti, ki bodo prišle iz Rima, ali bolje rečeno, se utrjuje upanje, da iz Rima ne bo nikakršnih vesti. O predlogu Goriške trgovinske zbornice se morajo namreč izreči tri ministrstva: zakladno, finančno in ministrstvo za industrijo. Predlog
lahko sprejmejo ali zavrnejo, vendar najkasneje v tem tednu. V ponedeljek, 4. septembra, namreč zapade rok, v katerem morajo ministrstva odgovoriti na predlog goriške zbornice. V primeru da bi do tega datuma ne padla odločitev, določajo predpisi, da je predlog avtomatično sprejet. Ker zaenkrat še ni bilo takih ali drugačnih vesti iz Rima, si mnogi nadejajo, da bo rok potekel brez odgovora in bo torej stopila v veljavo mobilnost kontingentov.
Novost ne bi bila brez posledic tako za prebivalstvo kot za gospodarske dejavnosti. Upravičenci, ki so že doslej prejemali bone za bencin po neobdavčeni ceni, bi v tem primeru že takoj prejeli dodaten kontingent: izračunali so, da bi vsak upravičenec prejel v prihodnjem mesecu nakaznice za nadaljnjih 200 do 300 litrov bencina proste cone. Vprašanje, ki se bo najbrž marsikomu postavilo v tem primeru bo, kako porabiti te bone, če bodo veljali samo do konca leta, saj je že lani del kontingenta goriva ostal neizkoriščen. V prihodnjem letu pa najbrž ne bo teh težav, saj nameravajo večjo ko-
ličino goriva uporabiti tako, da dodelijo bone tudi za drugi avtomobil v družini. Doslej je namreč veljalo pravilo, da je lahko en sam družinski član užival ugodnosti proste cone. Toda vse več je primerov dveh in celo več avtomobilov, ki jih pač uporabljajo razni družinski člani, in je zato prevladalo mnenje, da bi bone priznali tudi za drugi avtomobil. Doslej je to preprečevala omejena količina kontingenta, kar pa bi morali z mobilnostjo premostiti.
Poleg tega pričakujejo tudi izdatno povečanje sredstev za Goriški sklad. Če bo namreč obveljal predlog Goriške trgovinske zbornice in se bo povečal kontingent bencina, naj bi prelevman na prodaji neobdavčenega goriva navrgel dodatni dve milijardi letno. Ta denar bi namenili finačnim posegom v podporo gospodarskim dejavnostim, tako za preosnovo že obstoječih kot za nove investicije.
Razumljivo je torej pričakovanje go-riških gospodarskih krogov za odločitve v Rimu. Še nekaj dni in bo ugibanj konec.
Na Pokrajini nova študija za gospodarsko načrtovanje
Upravna dejavnost na Pokrajini se je te dni obnovila s sestankom svetovalske komisije za gospodarska vprašanja, ki ji predseduje socialist Sacca-vini. Na sestanku je odbornik za načrtovanje Bressan predstavil načrt in obenem program posegov v gospodarstvu za uravnovešanje standardov na teritoriju goriške pokrajine. Načrt je uprava dala izdelati izvedencem z namenom, da bi evidentirali prednostne potrebe, cilje in postopke v izvajanju novih pristojnosti, ki jih je na področju gospodarskega načrtovanja Pokrajina prejela od Dežele v smislu dež. zakona št. 10/88.
Potem ko so načrtovalci predstavili svojo študijo je predsednik komisije Saccavini ocenil, da je predvsem potrebno večje sodelovanje deželnih forumov pri predaji pristojnosti. Imel je pomisleke o resnični politični volji, da se uresniči decentralizacija pristojnosti, predvsem glede vloge Pokrajine. Mimo tega so vsekakor svetovalci ocenili študijo kot potreben inštrument in vir informacij za boljše poznavanje specifičnih problemov v raznih predelih pokrajine in torej za učinko-
vitejše poseganje in načrtovanje pokrajinske uprave na gospodarskem področju.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur), dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur), izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur), Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur, pogoj za vpis dokončana višja srednja šola), izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur), izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120 ur), tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov - društev (30 ur), tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur) in tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur). Prijave sprejemajo do 22. septembra na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure.
Kakšna je usoda železniške postaje pri Gradišču?
Pokrajinska komunistična svetovalka Aleksandra Devetak je v prejšnjih dneh poslala pismo tržaškemu ravnateljstvu državnih železnic, v katerem se zgraža zaradi nedopustne zapuščenosti železniške postaje pri Gradišču. Vodstvo železnic je sicer pred časom začelo obnavljati postajo, dela pa so nato prekinili in jih niso zaključili.
Zdi se, da nameravajo postajo, ki je podobna zapuščenemu gradbišču, v kratkem dokončno zapreti. Svetovalka Devetakova sprašuje, ali je to res.
V nasprotnem primeru pa meni, da bi bilo potrebno čimprej zaključiti nedokončana preurejevalna dela, saj je dosedanji način upravljanja imovine železnic ponoven primer razmetavanja javnih denarnih sredstev. Devetakova tudi poudarja pomanjkanje osebe, ki bi na postaji pomagala potnikom z informacijami oz. kakorkoli drugače v primeru potrebe.
■ Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo njegovi uradi odslej odprti ob torkih in petkih od 11.00 do 13.30.
Dva nova objekta ob novogoriškem občinskem prazniku
Carinska cona in namakalni sistem
V Novi Gorici so objavili program raznih proslav, prireditev in otvoritev novih objektov, v počastitev 9. septembra, ki je praznik novogoriške občine. Dogodki iz narodnoosvobodilnega boja oziroma spomin na tako imenovano Goriško fronto, ki je sledila kapitulaciji Italije tistega daljnega septembra leta 1943, sicer še zmeraj predstavljajo idealno osnovo in duhovni temelj praznovanja, toda resnične težnje prebivalstva so zagotovo usmerjene v sedanjost in posebej v prihodnost, ki se spričo globoke politične in družbenogospodarske krize v Jugoslaviji zdi dokaj negotova.
Zaradi tega bodo ob prazniku posvetili največjo skrb objektom in otvoritvam, ki lahko najbolj koristijo potrebam prebivalstva. Navajamo podrobnosti o nekaterih najpomembnejših dogodkih, ki jih pripravljajo v jubilejnih septembrskih dneh. V petek, 1. septembra, zvečer bo v Kanalu slavnostna otvoritev "Kogojevih dnevov 1989", v čast in spomin na slovenskega glasbenika in kulturnega delavce Marija Kogoja, ki je del svojega otroštva preživel v Kanalu. Slavnostni govornik ob otvoritvi bo Milan Kučan, predsednik Zveze komunistov Slovenije, ki bo pred tem gost v Novi Gorici in Anhovem. V petek, 8. septembra, bo v Renčah otvoritev namakalnega sistema Vogršček, iz katerega bodo namakali nekaj tisoč hektarov obdelovalne zemlje na območju spodnje Vipavske doline. Istega dne bo otvoritev novega dela Igralnice podjetja HIT v Novi Gorici, na ploščadi pred poslopjem Občinske skupščine pa bodo v petek,
8. septembra, odprli razstavo jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe, ki bo namenjena spominu na znanega letalca Edvarda Rusjana iz Gorice.
Proslavljanje občinskega praznika-Nove Gorice bo doseglo vrh v soboto, 9. septemba, s svečano sejo Občinske skupščine. Ob 11.30 bo na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi otvoritev prve faze Carinske cone Nova Gorica, ki jo gradi in razvija znano zunanjetrgovinsko podjetje Pri-mex iz Rožne doline pri Novi Gorici. Prvi objekt Carinske cone meri okrog 7.300 kvadratnih metrov, Primex pa je v gradnjo vložil 70 milijard novih dinarjev. Slavnostni govornik ob otvoritvi Carinske cone bo Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade. Po uradnem delu bo na obmejnem prehodu Vrtojba srečanje poslovnih partnerjev Primexa iz Jugoslavije, Italije in iz drugih tujih držav. Pričakujejo okrog tisoč udeležencev.
Ob prazniku novogoriške občine bodo odprli tudi novo klavnico, čistilno napravo in energetski objekt Mesne industrije Primorske v Kromberku, izročili v uporabo nov vodovod na Lokvah, uradno odprli novo restavracijo na Sveti gori (Skalnici) in ustanovili Občinsko turistično zvezo v Novi Gorici. Pester program praznovanj so pripravile tudi Krajevne skupnosti Solkan, Opatje selo, Dornberk in Šempeter. Poudarimo naj, da bodo v petek, 8. septembra, ob 18.30 odprli tudi novo športno rekreacijsko območje (cono) ob Soči V Solkanu.	Maria,. Flrnha*
V soboto v Sovodnjah v spomin na Janka Cotiča
Balinarski turnir Društva upokojencev
Dejavnost slovenskih upokojencev na Goriškem, kot lahko razberemo tudi iz poročil v našem dnevniku, je dokaj bogata in razvejana. Ob družabnosti in izletništvu obsega tudi šport in rekreacijo. Gotovo najbolj priljubljena panoga je balinanje, čeravno tudi šah v zimskih mesecih ne izostaja.
V zvezi z balinarsko dejavnostjo slovenskih upokojencev velja povedati, da so v zadnjih letih organizirali več tekmovanj, na katerih so se pomerili z ekipami upokojencev iz Slovenije. Tekmovanja so navadno le priložnostnega značaja, kar precej pa je članov društva upokojencev, ki se v poletnih mesecih tako rekoč vsakodnevno udejstvujejo v tem športu. Predvsem v Sovodnjah, kjer so lani zgradili dvoje balinarskih stez, se vsak večer zbere veliko navdušencev.
Da bi se vodstvo in člani društva slovenskih upokojencev primerno spomnili svojega člana in ljubitelja balinarskih stez Janka Cotiča, ki je preminil pred letom dni prav med obmejnim tekmovanjem, bodo v Sovodnjah organizirali balinarski turnir za prehodni pokal Janka Cotiča. Turnir se bo odvijal v soboto, 2. septembra, na balinarskih stezah v Sovodnjah in na Vrhu.
Tekmovanja se lahko udeležijo štiričlanske ekipe upokojencev (moške, ženske ali mešane), ki so člani društev upokojencev tako v Sloveniji kot tostran državne meje. Kot smo povedali, je pokal prehodnega značaja, v trajno last pa ga bo osvojila ekipa, ki bo dvakrat zmagala na vsakoletnem tekmovanju.
Goriški upokojenci se Janka Cotiča radi spominjajo tako, na balinarskih stezah...
Filmski večeri pod milim nebom v Krminu in Tržiču
V Krminu in Tržiču se nocoj, če bo vreme dovolilo, nadaljujeta poletni filmski sezoni na odprtem.
Na dvorišču šole "Vittorino da Fel-tre" v Krminu bi morali nocoj predvajati dva iz ciklusa šestih španskih filmov. Ob 20.30 je napovedan film »Fe-roz«, rež. Manuel Gutierrez Aragon, ob 22.30 pa film Riccarda Franca »Pas-cual Duarte«, ki je zaradi dežja odpadel v nedeljo.
V Tržiču je prav tako te dni odpadlo predvajanje filma Louisa Malleja »Arrivederci ragazzi«. Predvajali ga bodo nocoj v Ul. S. Ambrogio.
Izgubljeni predmeti pri mestnih redarjih
Goriški mestni redarji sporočajo, da so v uradih v Ul. Mazzini na razpolago gospodarjem sledeči predmeti, ki so jih našli v zadnjem času: tri motorna kolesa, pet moških koles, eno kolo model "mountain bike", osem ženskih koles, eno otroško kolo, trije pari očal, štiri majčke, znesek denarja in več svežnjev ključev.
razna obvestila
Košarkarska sekcija ŠZ Dom sporoča, da se bo v petek, 1. septembra, ob 17. uri pričel v Dijaškem domu v Gorici košarkarski kamp za minibasket za letnike 1978 in mlajše. Trajal bo do 10. septembra. Vpisovanje na igrišču pred pričetkom treninga.
Občina Sovodnje bo pogodbeno zaposlila šoferja šolskega avtobusa za šolsko leto 1989/90. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 4. septembra.
Občina Sovodnje obvešča, da bodo odpadni papir pobirali jutri, 31. avgusta.
Kmečka zveza obvešča, da je treba do 6. septembra prijaviti zaloge vina v kleteh na dan 31. avgusta opolnoči.
Urad šole Glasbene matice v Gorici
(Ul. Croce 3, tel 531508) je odprt za informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Vpisovanje se začne v petek, 1. septembra, in se nadaljuje do 13. septembra vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Prosimo za pravočasen vpis, ker se redni pouk začne že 14. septembra. Za vpisovanja po podružnicah bomo sporočili naknadno.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Matador«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Ho sposato un alie-na«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Pieno d amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Sestanek z nepoznanim«, 20.30 »Kurir«. SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto.
Jutri 20.30 »Izzivalec«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlPorso bianco - Korzo Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 20. 8. do 26. 8. 1989
OKLICI: brigadir Giancarlo Guidi in uslužbenka Marina Mezzogori, delavec Carmelo Papaleo in uslužbenka Rossella Rossi, prodajalec Franco Kenda in delavka Alessandra Carli, bolničar Michelino Barile in kirurginja Marina Sessanta O Santi, vodilni uslužbenec Marco Almerigogna in arhitekti' nja Rossana Puddu, karabinjer Nico*8 Spada in psihologinja Graziella Col°' sia.
POROČILI SO SE: lekarnar Edi Br8' muzzo in uslužbenka Teresa Calandr -
Odpre v Gorici Corso Italia, 43/A
	
	H
Študija pisatelja Rudija Šeliga o vprašanjih tragedije
Identifikacija in katarza gledalca v sodobni gledališki predstavi
Slovenski pisatelj Rudi Šeligo
Rudi Šeligo je v 106. knjigi Mestnega gledališča ljubljanskega obdelal problem oziroma možnost Identifikacije in katarze gledalca v sodobni drami ali gledališki predstavi, potem ko je s svojim pisateljskim in gledališkim opusom pravzaprav dodobra segel v področje tragedije, te najžlahtnejše literarne zvrsti, kot zatrjujejo številni avtorji in raziskovalci. Posplošeno vzeto, v čem je širši pomen te izjemno natančne in navdihnjene študije, ki se za svoja povsem sodobna gledališka in življenjska razmišljanja navdihuje pri avtorjih, kot so Aristotel, Brecht, Artaud, Pirjevec in številni drugi? Tragedija redkokdaj »cveti«, kar najširši pogoji morajo biti dani za približevanje k njenemu občutljivemu področju, seveda če upoštevamo dejstvo, da v bistvu ne gre za žalostno in mračno zgodbo ali igro, pač pa najcelovitejši umetniški pretres, ki vzbudi v gledalcu oziroma bralcu »temeljno pretresenost, presunjenost, očiščenje, vzhičenost, vznesenost, radost izbrisa«, da se človek iz groze lahko spet vrne v običajno življenje, ali pa radost nad dejstvom, da smo v tragediji priče vznemirjenemu stvarstvu, ki se je spustilo na zemljo, da spet vzpostavi ravnotežje, seveda šele tedaj, ko se na strani človeštva najdejo izjemni posamezniki. Slednji, dovolj se je spomniti Ojdipa, Antigone, Hamleta, ter mnogih drugih, ne popustijo v svojem boju; kot bi se v njih nakopičila energija neslutenih razsežnosti, bolj cenijo zmago smisla kot pa »poniglavo individualnost povprečnosti«, ki duši človekovo zgodovino, nazadnje premagajo celo strah pred materialnimi izgubami, tudi pred
smrtjo, samo da ne odstopijo od neponovljivega spopada, ki bo vendarle dokazal moč duhovnosti, smelosti in vere v srečno zgodovino slabotnega človeka. Slednji se marsikdaj kaže tolikanj malenkosten, droben in neugleden, da se Shakespearu posrečijo celo tragedije z negativnimi osrednjimi junaki, spomnimo se »Riharda III.« ali pa »Macbetha«, po mnenju razlagalcev zaradi dejstva, da nas pri teh zločincih navdušujejo neustrašenost, pokončnost, zvestoba samemu sebi, kar končno »vzvalovi moralno mlakužo«, v kateri sicer vegetira prestrašeni predstavnik človeškega rodu.
Dejstvo je, da ob pravi tragediji čutimo navdušenje, najprej strah in grozo, nato očiščenje obojega ali katarzo: očitno je želja po močnem doživetju nasploh vsajena v gledalca oziroma bralca in tu je dovolj, če se spomnimo negativne inačice tega doživetja. Gre za »happy-end«, željo po srečnem koncu, ki v bistvu odraža človekovo povprečnost ali pa njegovo počitniško sproščenost. Človek v ohlapni psihološki legi tako ali drugače pripisuje zgolj zunanjim okoliščinam odločilno vlogo, še več, če so te okoliščine neugodne, se mu zdijo krivične, medtem ko je ugoden razplet dogodkov samo po sebi umeven. Tragični junak pa zraste v samem sebi, s svojo stopnjevano močjo najde protiutež dogodkom, ki so tako ali drugače vedno proti človeku, krivdo najde v sebi, prepozna svojo zmoto in to mu da neskončno, pravzaprav božansko moč, ki ga reši vseh spon, od navezanosti na čast in premoženje, do izginotja vsakršne posedo-valnosti vpliva in ljudi, dvigne se nad siceršnje slabosti in izbere pot smisla, duhovnosti, neobčutljiv za strah in skrivanje, osvobojen sebičnosti in napuha, ki sta ga pripeljali do usodnega spopada, medtem ko povprečneži končajo v slepi ulici, brez ponosa, lastne cene, povzdigujoč malopo-membno lastno življenje nad vse.
Artaud se je s svojim »gledališčem okrutnosti« najostreje uprl kozmetiki srečnega konca, ki je tako pri srcu množicam, da bi na ta način le prišla do izraza otipljivost upanja v srečen razplet dogodkov, pri čemer ne bo treba v ničemer korigirati in bogatiti samega sebe, trdil je, da gre od renesanse dalje za stopnjevanje »utilitarnega imperializma Evrope«, kar poenostavljano pomeni, da se je še tedaj pričela zmagovita pot rušilnega in sebičnega racionalizma, istočasno pa je človek razpadel v svoji celovitosti, kar že stoletja grmadi njegovo uničevalno slo - zgolj za lastno srečo - to lahko med drugim zelo nazorno vidimo tudi v odnosu do resnice ekološkega uničevanja, kjer je mogoče razvidno opazovati sprenevedanje večine. V vseh katastrofah gre za usodno človekovo zmoto, za službo nagonom, služenju ugodnosti, pri čemer smo v racionalistični enosmernosti spregledali naravo kot subjekt, prezrli življenje okoli sebe ter se neverjetno zagledali zgolj v svojo lastno podobo. Gledališče lahko s »kruto« magijo prebudi človeka iz nevarne zaverovanosti v lastno zrcalo, ta krutost pa je blizu doživetju tragedije.
Posebno dragoceno je Šeligovo citiranje Pirjevčeve interpretacije tragedije, po katerem že junak v dobrem evropskem romanu doživi neke vrste katastrofo, saj spozna svojo zmoto na koncu zgodbe, ko se na žalost ne more več vrniti na isto pot, ampak mora oditi dalje. In spoznanje celotne zgodbe je »presunljivo«, pride do katarze, očiščenja, po Pirjevcu je to nastajanje dejavne, brezinteresne ljubezni, medtem ko je junak prej v dobri veri zganjal samointeresno ljubezen. To prepoznanje je čudež nad čudeži, iz zgolj-niča preide oseba v zgolj-bit, v sam smisel, onstran vsakršne ideologije in posvetne sociale. Za Pirjevca je takšen čudež bog sam - zanimivo je, da je Pirjevec razvil tovrstno misel v nekem spisu že pred dvajsetimi leti - kot je tudi celotna Šeligova študija pretehtano vabilo, da se pobliže spoznamo z našim časom, ki v umetnosti in misli ponovno osvobojeno sega do najvišjih obzorij.
JANEZ POVŠE
Razstava z naslovom med nebom in zemljo
Beneški likovni utrinki slikarja Alda Andreola
V petek, 1. septembra, bodo v cerkvi Sv. Stae v Benetkah odprli razstavo beneškega slikarja Alda Andreola. Razstavo z naslovom Med nebom in zemljo, je priredilo odborništvo za kulturo beneške občine in zaključuje ciklus treh poletnih razstav v cerkvenih prostorih. Ob razstavi so organizatorji izdali tudi bogat katalog s prispevkom umetniškega kritika Marcella Venturolija.
Andreolo, ki je stilistično dozorel konec šestdesetih let, je razstavljal v številnih krajih v Italiji in v tujini, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah. Tokrat je dal na ogled približno štirideset olj in kakih dvajset risb, iz katerih izhaja prvenstveno njegov umetniški pogled na Benetke, njene ljudi, kraje, znane in manj znane kotičke.
Na sliki: Aldo Andreolo: Meditacija, 1985, olje.
Niz koncertov do srede septembra
Zanimivi in kvalitetni Glasbeni tedni v Stresi
Z Bachovim Janeževim pasijonom so se pretekli teden v kraju Stresa začeli tamkajšnji Glasbeni tedni, ki jih Prirejajo že 28 let. Glasbeni tedni spadajo med najpomembnejše poletne Prireditve klasične glasbe v Italiji, saj v njihovem okviru nastopajo številni Priznani solisti, komorne skupine in orkestri.
Doslej so se domačemu in tujemu občinstvu, ki prihaja v Streso v času Glasbenih tednov, predstavili že številni koncertanti. Jutri bo na sporedu koncert pianista Alexisa VVeissenber-9a. ki je za svoj nastop izbral izključno Chopinove skadbe za ta inštrument. Med solističnimi nastopi velja opozoriti še na dva, in sicer na kon-Cert kitarista Juliana Breama (10. septembra) s skladbami Buxtehudea, ®acha, Regondija, Lutoslawskega, Al-beniza in Ville-Lobosa, in nastop trobentača Mauricea Andrea, ki ga bo opremljal orglar Viktor Lukas (13. septembra).
Med komornimi skupinami bo natopil Kvartet Tokyo (4. septembra); -p.iko zanimanje vlada za koncert tm di Trieste (6. septembra), ki je za g treso« izbral skladbe Brahmsa in chuberta. 8. septembra bo na vrsti Ant’ k' 9a sestavljajo Nikita Magaloff, ntonio Menenes in Mauro Loguer-
Literarni večer avstralskega pesnika
y Prostorih Društva slovenskih Ig fe/t'ev v Ljubljani bo drevi ob ' Uri literarni večer pomembneži ?VstraIskega pesnika Thoma-q ^hapcotta, dobitnika letošnje-ro Natega venca Struških veče-lg„ P°ezge. Pesnika, ki je od leta te ,udi ravnatelj Australian Li-^1 irif 6 ^oard, bo predstavil prof.
cio. Izvajal bo izključno Chopinova dela. Naposled bosta nastopili sestri Gtiher in Stiher Pekinel s skladbami za klavir štiriročno.
Med komornimi orkestri je na sporedu nastop komornega orkestra iz Berna, ki ga vodi Thomas Furi, s pianistom Christianom Zachariasom (1. septembra). Godalni orkester milanske Scale bo 5. septembra spremljal pevko Katio Ricciarelli. 9. septembra bodo nastopili »rimski virtuozi«, na sporedu pa je še nastop orkestra trobil Grand Ensemble de cuivres Guy Touvron.
Literatura osemdesetih let in alternativna založniška dejavnost osrednji temi
Srečanje pisateljev na Štatenbergu
Društvo slovenskih pisateljev in njena mariborska podružnica bosta tudi letos priredili tradicionalno srečanje slovenskih pisateljev na Štatenbergu. Prireditev bo letos potekala od četrtka, 14., do sobote, 16. septembra. Temi, o katerih bodo letos slovenski ustvarjalci razpravljali, sta sledeči: Literatura osemdesetih let in Alternativna založniška dejavnost. Obe izbrani temi sta v slovenskem literarnem svetu zelo aktualni in po svoje tudi med seboj povezani. V osemdesetih letih se je razvil v Sloveniji nov mlad rod literatov, ki se vse bolj uveljavlja. Prav na lanskem Štatenberškem srečanju je prišel močno in skoraj izzivalno do izraza. Slovenske založbe so na lastni koži občutile posledice
vsesplošne jugoslovanske gospodarske krize. Nobena novost ni, da knjige v Sloveniji vse težje izhajajo, prav zato postaja vprašanje alternativne založniške dejavnosti vse bolj zanimivo.
Udeleženci letošnjega 26. srečanja na Štatenbergu se bodo v četrtek, 14. septembra, dopoldne zbrali v knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici. Popoldne bodo obiskali Kočno in Tri kralje, kjer bo tradicionalni piknik. Dan kasneje bo začetek delovnega srečanja na gradu Štatenberg. Zvečer bo v Slovenski Bistrici na sporedu literarni večer. V soboto, 16. septembra, se bo srečanje nadaljevalo in zaključilo.
Udeleženci Glasbene šole iz Fiesol bodo predstavili opero Cosi fan tutte
Jutri v Trstu koncertna verzija Mozartove opere
Jutrišnja izvedba Mozartove opere Cosi fan tutte v gledališču Rossetti v Trstu predstavlja novost za naše kraje. Prvič, ker se poredkoma dogaja, da pridejo tržaški ljubitelji opere tudi v poletnih mesecih na svoj račun; drugič, ker izvajalci Glasbene šole iz Fiesol tokrat opere ne bodo »zaigrali«, temveč »le« zapeli.
Na odru Rossettija ne bo scen, pač pa sam orkester Camerata Musicale Fiesolana z dirigentom Claudiom Desderijem, ki je tudi vodja glasbenega projekta Mozart-Da Ponte, v okviru katerega je skušal mladim pevcem klasične glasbe približati tri Mozartove »italijanske opere« (Cosi fan tutte, Figarova svatba, Don Giovanni).
Opero v tej neobičajni koncertni verziji bodo odpeli sopranistka Anita Brown (Fiordaligi), mezzosopranistka Marina Fratarcangeli (Dorabella), sopranistka Maura Maurizio (Despina), tenorist Enrico Facini (Ferrando), baritonist Paolo Rumetz (Guglielmo) in basist Enzo Di Matteo (Don Alfonso).
Na sliki: mladi operni pevci v odrski verziji Mozartove opere.
Danes tekme drugega kola za italijanski pokal
Teniško prvenstvo ZDA
V ospredju genovski derbi
RIM ----- Tudi drugo kolo italijanskega nogometnega pokala se bo odvijalo po sistemu neposredne izločitve poraženca. Šele dvanajsterici ekip, ki bodo uspešno prestale današnje tekme, se obeta manj neizprosno nadaljevanje tekmovanja. Sestavili bodo namreč štiri skupine s po tremi ekipami, ki se bodo enkrat pomerile vsaka z vsako (3., 10. in 24. januarja), v polfinale (prva tekma 31. januarja, povratna 14. februarja) pa se bodo uvrstili samo zmagovalci. V finalu bosta dve tekmi in sicer 28. februarja in 14. marca.
Najzanimivejša današnja tekma bo ob 16. uri v Genovi, kjer bo mestni derbi med Genoo in Sampdorio. Riva-liteta med društvoma in taboroma navijačev izhaja že iz starih časov, pričakovanje za današnji dvoboj pa je izredno, saj že leta ekipi nista igrali v isti ligi. Sampdoria je dolgo delovala v senci bolj renomiranega tekmeca, v zadnjih sezonah pa je Genoa strmoglavo padla, medtem ko Sampdoria še nikoli ni bila tako močna kot zdaj pod Boškovom. Vstopnice za tekmo so že zdavnaj razprodane, nogometne zveza pa je izjemoma dovolila neposredni televizijski prenos za mestno območje.
Vse ostale tekme so večerne, nekatere pa bodo zaradi obnovitvenih del v pričakovanju »mundiala« odigrali na nevtralnem igrišču. Na sporedu so še trije prvoligaški derbiji. Milan bo v gosteh preizkusil trdnost Cremonese-ja, ki na prvenstvenem štartu v Milanu proti Interju porazu navkljub ni razočaral. Brez favorita sta tekmi Ata-lanta - Bari in Lazio - Bologna.
V Cosenzi z nestrpnostjo pričakujejo prihod prvaka Interja. Hud nedeljski poraz v Padovi s 3:1 ni potrl tamkajšnjih navijačev, ki bodo do zadnjega kotička napolnili stadion San Vito. Imajo tudi nekaj skritih upanj, saj je Inter v zadnjem tednu pokazal precej slabosti, zdaj pa ekipo še pretresa notranji spor okrog premij. Predsednik Pellegrini je za vsakega igralca ponudil 250 milijonov lir za ponovno osvojitev naslova prvaka, prav toliko pa za končni uspeh v pokalu prvakov. Igralci pa zahtevajo nagrado tudi za uvrstitev v pokal UEFA, vendar Pellegrini ni pripravljen dati niti lire za, denimo, uvrstitev na sedmo mesto. Zato je odvrnil, da lahko igralci dobijo premijo kvečjemu za tretje mesto pod pogojem, da zaostanek za zmagovalcem ne znaša več kot pet točk. Sporazumeli se vsekakor še niso.
Uvodno prvenstveno kolo je medtem že povzročilo prvo ugledno žrtev. Tako je trener Juventusa Zoff iz postave izrinil Portugalca Barrosa in v konici napada bosta delovala Schillaci in Casiraghi.
DANAŠNJI SPORED
Ob 16.00 Genoa - Sampdoria; ob 20.00 Cosenza - Inter; ob 20.30 Roma -Palermo (v Terniju); Pescara - Lecce; Juventus - Taranto; Cremonese - Milan; Cesena - Messina; Atalanta - Bari; Fiorentina - Como (v Pistoii); Ascoli -Barletta; Napoli - Reggina (v Avelli-nu); ob 20.45 Lazio - Bologna.
Tretje kolo bo zvečer
RIM — Po sklepu združenja poklic-nogometnih klubov se bodo tekme 3. kola A lige (sreda, 6. september) pričele ob 20.30. Izjema je tekma Genoa -Roma, ker na stadionu v Genovi še ni umetne razsvetljave.
Butragueno še dolgo z Realom
MADRID — Španski napadalec, zdaj že 28-letni Emilio Butragueno, je za pet let podaljšal pogodbo z Realom iz Madrida. Za to obdobje bo prejel 12 milijard lir.
Košarkarski turnir Alpe-Jadran
Goričani so se oddolžili
Na univerziadi v Duisburgu
Za azzurre še dve zlati kolajni
DUISBURG — Italijanska odprava na okrnjeni univerziadi nadaljuje z odličnimi dosežki. Včeraj so azzurri osvojili še dve kolajni iz najžlahtnejše kovine po zaslugi ekipe sabljačev (Cu-omo, Mazzoni, Pantano, Randazzo in Resegotti so v finalu z 9:7 premagali Kubo, ZRN pa je osvojila bron z zmago 8:6 s Francijo) in hitrohodke Salva-dorove, ki je dobila preizkušnjo na 5 km.
Jugoslovanski košarkarji so za konec poskrbeli še za eno razočaranje. V tekmi za končno 5. mesto so s 107:85 izgubili z Izraelom.
Zmagovalci atletskih finalov
Hoja 5 km ženske: Salvador (It.) 20'44", 5. Sidotti (It.) 21'44; 800 m moški: Suhonen (Fin.) 1'47"13, 6. D urso (It.) 1'48"84; troskok: Lapšin (SZ) 17,40 m; disk moški: Keshmini (ZDA) 65,40 m; šesterkoboj: Nikitina 6.847 točk; 6. Schneider (It.) 5.957 točk (nov državni rekord).
SAN BENEDETTO - SMELT OLIMPIJA
93:83 (44:47)
SAN BENEDETTO: Borsi 6, Biaggi 13, Johnson 8, Ponzoni 17, Ardessi 16, Var-gas 28, Vitez 5, Urši, Paravella, Marega, Zaban, Famea.
SMELT OLIMPIJA: Tomovič 8, Virant 2, Hauptman 18, Vilfan 22, Djurišič 21, Kotnik 14, Šiško, Daneu, Bačar, Rušič, Merkač.
SODNIKA: Longo in Bradamante (oba tržič). GLEDALCEV: 1.000. TRI TOČKE: Ardessi (4), Hauptman (3) Vilfan (2), Biaggi in Vitez (1). PON: Johnson, Šiško, Virant. IZKLJUČEN: Vilfan.
GRADEŽ — Z agresivno igro v drugem polčasu si je gorički San Benedetto zagotovil zmago tudi proti ljubljanski Smelt Olimpoiji in se tako delno oddolžil za pekoč poraz (68:97), ki ga je doživel na prvem srečanju v Ljubljani.
Srečanje med goričko in ljubljansko peterko je bilo dokaj izenačeno do približno polvice drugega polčasa. Odtlej pa so domačini, predvsem po zaslugi točnega Ardessija, izbojevali prednost 8-10 točk in jo ohranilido konca. Ljubljančani
so v drugem polčasu igrali precej živčno in temu je sledila tudi izključitev Vilfana, ki je potrdil »stare navade«.
Od goričkih igralcev si tudi tokrat pohvalo zasluži Ponzoni (zaradi poškodbe je predčasno zapustil igrišče). Ob njem pa gre podčrtati odličen nastop Vargasa v drugem polčasu ter dobro obrambno igro Johnsona. (R. Pavšič)
BENETTON - KLOSTERNEUBURG
107:70 (47:34)
BENETTON: Macy 6, Bortolon 5, Ja-copini 17, Marušič 11, Mian 12, Villalta 6, Vianini 29, Brotto 2, Genberali 11, Giu-bertoni 4, Colladoini 4.
KLOSTERNEUBURG: Popp 2, Nord-mann 19, Matyas 5, Zanki 3, Hayda 17, Payton 19, Seifert 4, Seidl, H. in G. Gri-ess, Haselbacher.
Z zmago proti dunajskemu moštvu si je Benetton že zagotovil prvo mesto na turnirju in možnost, da se bo v velikem finalu pomeril z zmagovalcem druge skupine, v kateri nastopajo Filodoro, Hitachi, Pula in peterka iz češkoslovaške.
(P9
Veteranke se dobro držijo
NEW YORK — Včerajšnji drugi dan mednarodnega teniškega prvenstva ZDA je terjal žrtvi med nosilkami skupin, saj sta izpadli Shriverjeva in Fer-nandezova. Zato pa sta veteranki Navratilova in Evertova pokazali vso svojo vrednost. Med moškimi se bosjta domov morala vrniti Jugoslovan Živoji-novič in Italijan Camporese. V 2. kolo pa sta se prebili Jugoslovanki Seleše-va (že predvčerajšnjim) in Goleževa (včeraj), Italijanke pa igrajo s spremenljivo srečo. Nekaj Rezultatov 1. kola:
Ženske: Maleeva (Bol.) - VVerdel (ZDA) 6:4, 6:3; Seleš (Jug.) - Henric-kssen (ZDA) 4:6, 6:2, 6:2; Martinez (Šp.)
-	Birch (ZDA) 6:3, 6:2; Golarsa (It.) -Romano (It.) 6:4, 6:4; Goleš (Jug.) - Reis (ZDA) 6:3, 7:5; Nagelsen (ZDA) - Reggi (It.) 5:7, 6:4, 6:3; Chris Evert (ZDA) -Fulco (Arg.) 6:4, 6:2; Mandlikova (Avs.)
-	Pfaff (ZRN) 6:1, 4:6, 7:6; Sabatini (Arg.) - Pomik (ZRN) 6:1, 6:2; Savčen-ko (SZ) - Shriver (ZDA) 6:2, 6:3; White
v' ■
(Fernandez (ZDA) 6:4, 6:3; Paulus (Avs.) - Lapi (It.) 6:3, 7:5; Caversazio (It.) -Daniels (ZDA) 6:3, 6:4.
Moški: Krickstein (ZDA) - Matus-zewski (ZDA) 6:3, 6:2, 6:4; McEnroe (ZDA) - Winogradsky (Fr.) 6:1, 6:4, 6:4; Flach (ZDA) - Annacone (ZDA) 7:6, 2:6, 6:4, 6:3; Mancini (Arg.) - Canter (ZDA) 3:6, 2:6, 6:3, 6:3; Ohlovski (SZ) - Jelen (ZRN) 4:6, 4:6, 6:2, 7:6, 6:2; Noah (Fr.) -Rive (ZDA) 6:3, 6:2, 6:2; Mecir (ČSSR) -Lavalle (Meh.) 6:7, 6:4, 6:4, 6:3; Yzaga (Peru) - Zivojinovič (Jug.) 6:0, 4:6, 6:4, 6:2; Berger (ZDA) - Čersak (SZ) 6:3, 2:6, 6:2, 6:2; Becker (ZRN) - Pate (ZDA) 6:1, 6:3, 6:1; Steeb (ZRN) - De La Pena (Arg.) 7:6, 6:3, 6:1; Agassi (ZDA) - Weiss (ZDA) 6:3, 7:0, 6:0; Edberg (Šve.) - Fre-na (Arg.) 7:6, 6:2, 7:5; Rohnasta (Fin.) -Camporese (It.) 6:4, 7:5, 4:6, 6:3, 6:3.
Na sliki (AP): Zahodna Nemka Stef-fi Graf je glavna favoritinja za končno zmago.
kratke vesti - kratke vesti
Jugoslaviji 1. mesto
PESCARA — Jugoslovanska mladinska nogometna reprezentanca je osvojila turnir "Vetta", potem ko je v finalu s 3:0 (2:0) premagala ČSSR. V finalu za 3. mesto je SZ z 1:0 (1:0) odpravila Madžarsko.
Dell’Oglio k Fiorentini
FIRENCE — Ascoli in Fiorentina sta se po dolgotrajnih pogajanjih in prerekanjih naposled sporazumela za prestop veznega igralca Antonia Dell-Oglia k toskanskemu moštvu, ki mu jamči dveletno pogodbo za 450 milijonov lir.
Na Ol nogometaši do 23 let
RIM — Generalni tajnik FIFA Joseph Blatter je izavil, da bodo na prihodnjih OI v Barceloni smeli nastopati vsi nogometaši brez omejitve glede na njihov status (torej tudi udeleženci SP). Pogoj je le, da niso dopolnili 23. leta starosti.
Abonmaji pri Triestini
TRST — Za novo sezono so pri Triestini prodali 3.907 abonmajev. Upravni svet se je odločil, da bo abonmajsko kampanjo pod ugodnejšimi pogoji še podaljšal.
Sporočili pričetek košarkarskih prvenstev
V pričakovanju »priročnika«, ki ga italijanska košarkarska zveza vsako leto pošilja vsem društvom, smo se pri le-tej pozanimali, kdaj se bodo začela razna članska in mladinska prvnestva.
ČLANSKA PRVENSTVA: A-l, A-2, B-l in B-2: 24. septembra; C in D liga: 1. oktobra; promocijsko prvenstvo: 22. oktobra; prvenstvo prve divizije: 28. januarja 1990.
MLADINSKA PRVENSTVA - državni mladinci: 8. oktobra; deželni mladinci: 5. novembra; državni kadeti: 19. oktobra, deželni kadeti: 5. novembra; naraščajniki: 29. oktobra; dečki: 19. novembra; propaganda: 14. januarja 1990.
Trud se je obrestoval
Da so v Borovem športnem centru »dobro delali v prejšnji sezoni, priča dejstvo, da je trener ekipe Universita Popolare, ki je lani dosegla odličen uspeh na turnirju minikošarke Zini & Rosenvvasser, poklical Borovega mini-košarkarja Marka Ursicha v postavo, ki je nastopila na mednarodnem turnirju v Fossombroneju v Markah. Ekipa je zasedla osmo mesto, udeležencev pa je bilo skupno štiriindvajset.
Turnirja so se udeležila moštva prestižnih klubov, kot na primer Snaide-ro, Scavolini itd. Poleg tega so nastopile tudi postave iz Francije, Belgije, Finske in Jugoslavije (Kraški zidar).
Borov minikošarkar, ki bo letos igral v kategoriji propaganda, se je zelo dobro izkazal: proti Scavoliniju je dosegel 10 točk, proti Snaideru 14, proti domačinom 16, proti Francozom pa 12 točk. Marko je bil nove izkušnje zelo zadovoljen. Tržačani so tudi dobili nagrado kot najbolj zgledna ekipa.
Marko UrsJch	(Umberto Acerbi)
Na pripravah v Kočevju
Bregovi nogometaši izpeljali program
V nedeljo so se končale enotedenske priprave Bregovih nogometašev v Kočevju. Udeležilo se jih je kar 32 nogometašev, ki so bili razdeljeni v tri skupine, katere so vodili trenerji Hafner, Sluga in Valdevit Nameščeni so bili, kot že vrsto let, v dijaškem domu Dušana Remiha. Treningi so se odvijali na lepem kočevskem stadionu, kjer je tudi atletska proga, in na majhnem igrišču ob stadionu. Dnevni red je bil predvsem za mlade igralce dokaj naporen, saj so se morali zbuditi že ob 7.00, nakar je sledil 15-mi-nutni tek. Po zajtrku je bil dvourni trening, kosilo pa je bilo ob 12.30. Popoldanski trening se je začel ob 16.00 in je trajal do 18.00. Po večerji so imeli nogometaši prosto do 22.00. Odigrali so tudi dve tekmi proti ekipam iz Kočevja. Mlajši Brežani so izgubili 3:1, medtem ko so naraščajniki po 11-metrovkah zmagali z rezultatom 5:3. Na koncu pa so bili vsi zadovoljni, saj ni prišlo do nobenih poškodb, vreme je bilo lepo skoraj ves teden, tako da so trenerji izpeljali začrtani program. (E. B.)
Vesna povsem nadigrala Primorca
Pred uvodno tekmo memoriala M. Štrekelj Je kapetan Primorja Pipan ob prisotnosti predsednika Kanteja izročil vdovi bivšega predsednika proseške-ga društva Marici Štrekelj in sinovoma Borisu in Alexu šop cvetja.
VESNA - PRIMOREC	6:0 (2:0)
STRELCI: Kostnapfel v 5', Ravalico v 20', Niko Sedmak v 57 (U-metr.) in 65', Roberto candotti v 76' in Barilla v 83'.
VESNA: Negrini (Francioli), N. Sedmak, Ridolfo, Picchieri, Rados, Soave, Ravalico (F. Candotti), Barilla, Kostnapfel, Naldi, B. Sedmak (R. Candotti).
PRIMOREC: Leone (Bussani), Castro, Coppola, Bacchia, Ferluga, Canziani E. Kralj, A. Kralj, Mulš, Pitacco, Sinico (Milkovič, Santi).
V drugi tekmi memoriala M. Štrekelj je Vesna na Proseku povsem nadigrala Primorec. Tekma je potekala povsem enosmerno. Trebenci so se sicer nekajkrat pojavili v kazenski prostor nasprotnikov, vendar pa pravih akcij niso pripravili. Nasprotno je imela Vesna stalno pobudo, še posebej nevaren je bil z desne strani Niko Sedmak, ki je tudi dosegel dva zadetka.
Danes se bosta (ob 20.30) pomerili ekipi Zarje in Brega, zmagovalec tega srečanja pa se bo v polfinalu pomeril z Gajo. (M. Š.)
obvestila
KD BARKOVLJE
priredi tudi letos v mesecu septembru turnir v malem nogometu. Interesenti lahko vpišete svoje ekipe v trgovini La Calzatura, Ul. Udine 3, tel. 363452, kjer dobite prospekte ter jutri, 31. t. m„ od 20. do 22. ure v društvenih prostorih v Barkovljah, Ul. Cerreto 12.
JK ČUPA
vabi člane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 3. septembra. Vpisovanje na društvenem sedežu.
ŠZJADRAN
obvešča, da bo od 1. do 10. septembra Kamp minibasketa po sledečem razporedu:
Bor - odprto igrišče KD Barkovlje od 15. do 18. ure; Breg - dolinska občinska telovadnica od 9. do 12. ure; Dom - odprto igrišče Dijaškega doma v Gorici od 17. do 18.30; Kon-tovel - odprto igriške ŠD Kontovel od 15. do 18. ure. Polet - odprto ig-rišče Prosvetnega doma na Opčinah od 15. do 18. ure; Sokol - odprto igrišče ŠD Sokol v Nabrežini od 15. do 18. ure.
Informacije: neposredno pred začetkom kampa in na sedežu ŠZ Jadran na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1« vsak dan (razen sobote in nedelje) od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (tel. 213403).
FC PRIMORJE
obvešča člane mladinskih nogometnih ekip, da so treningi vsak dan od 17. ure dalje.
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV
TPK SIRENA	,
obvešča, da se bo 4. septembra zače tečaj za pravo uporabo opreme z ribolov. Vpisovanje na sedežu kluba* Miramarski drevored št. 32, vsa dan od 18. do 20. ure, tel. 422696.
obvešča, da bo jutri, 31. t. m., ob 2 • uri v Koči pod Rupo v Repnu se’ balinarske komisije.
ŠD BREG
vabi stare in nove člane za mlad ske ekipe. Treningi bodo vsak 0 od 17. ure dalje.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13- u po (el. 7796-611
1						
i *						
j§jj		4 ■	km '			
	a					
1						
			■			
Ob pregledu stanja pri 01ympii se zdi umestno omeniti najprej vadbene prostore. Prvenstva začenjajo in minevajo, vanje se lahko vpišemo in vključimo ali pa ne, moštva se spreminjajo ali se starajo in preoblikujejo, trenerji prihajajo in odhajajo, sponsorji se navdušijo ali razočarajo, telovadnica pa ostaja kot živa priča nekega dosežka, nekega kakovostnega skoka. Morda pravimo zato stavbam tudi nepremičnine.
Razen ozkega kroga ljudi, ki se naprezajo do zaključnih del in otvoritve, se verjetno le manjše število drugih zaveda, kaj takšen ali podoben objekt pomeni ne samo za naslednje sezone, temveč za naslednja desetletja. Po začetnem poskusnem obdobju, ko so se najrazličnejši vidiki upravljanja in zasedenosti prostorov še uravnovešali, je v minuli sezoni - tak je vtis, ki smo ga dobili - zgradba polno zaživela in začela dobivati svoj slog delovanja, svoj pečat v mestnem športnem tkivu. Prav gotovo je k temu pripomoglo dejstvo, da k člansko društveno moštvo igralo v C-l ligi, vendar so tu še vadbene ure in tekmovanja številnih drugih šesterk, tu so razredi italijanske ženske tehnične šole, tu je kmetijska šola, ki ima začasni sedež v Gorici zaradi popravljalnih del v svojem poslopju v Gradišču, tu je slovenski trgovski tehnični zavod in vrsta občasnih dejavnosti in priložnostnih prireditev.
Če je bilo opaziti na daljša obdobja kakšno praznino v umiku, zlasti v popoldanskih urah, ki za tekmovalna moštva niso tako privlačna, lahko napovedo, da za naslednjo sezono ne bo tako, kajti potrebe se večajo in veliko vprašanje se zastavlja v zvezi s štandreško občinsko telovadnico, ki v večernih ^ah ni uporabljiva zaradi odprtih vprašuj varnostne narave v zvezi z razsvetljavo.
Pripombo bi lahko izrekli glede opremljenosti; še vedno je namreč struktura preveč ali samo igrišče in Premalo telovanica. Gre za odsotnost Pekaj nujnega velikega in malega orodja ki naj ne bi služilo samo šolam, ki .Omvadnico uporabljajo in morajo izvaja določen učni načrt, temveč bi mo-d*0 služiti tudi moštvom, ki nastopajo ^ Prvenstvih za splošno telesno priprava' ki je osnova tehniki in taktiki odbojkarske igre, s katero se pri 01ympii izh°kovno bavijo. Vsi dobro vemo, da
Pire glede opremljenosti niso načelnega 2načaia' temveč ekonomskega. Izrab-Jd110. samo priliko tega pisanja in si
volimo opozoriti, da bi lahko s središčnim načrtom nakupov lahko od-
avtb omenjeno vrzel, nnč-f °jka je bila pri društvu od usta-itve vodilna in najbolj priljubljena st?°9a- V minuli sezoni so dekleta na-^Pala v prvenstvu 2. divizije in še v boi.er *4, superminiodbojke in miniod-tvonf ^antje so nastopali s prvim moš-djv: ..v državni C-l ligi, v pokrajinski 1. d6r jb* rn Se v prvenstvih under 15, un-ke p4, superminiodbojke in miniodboj-čepra0vP.rečje uspešnosti je bilo dobro, ria rav p* Prišlo do nobenega izstopanja avru prehoda v višjo ligo. zijj PPpjeno moštvo je v 2. ženski divi-14 sotv?° brugo mesto, fantje under skem , • Prav tako drugi v pokrajin-°*3držaJ'V^ru' ^PPtj6 iz 1- divizije so se b°jki g S7ecb lestvice, pri superminiod-bekai ,ov.se Je v organizaciji drugih in rnocH a^ru^01 društvo je vložilo priziv V pa; . 0 Je prišlo neposredno v finale, si navijaI^evneiši C-l ligi ni šlo, kot so bo želim1 m tudi širša skupnost čustve-toda žel/ Stvarnost je pač drugačna, hio vse - ,iub vsemu ostajajo: pozna-b°sti. m 3?Pletenosti, obveznosti, zmož-Vadbenpnznost’ P°škodb, razpoložljivost ^btevarr, Prostora in vendar želimo in deset do a USP^1- Na igrišče pa stopa Sojem avanajst fantov, ki so pač po-Satb° nl4st® postavk, ki ne izhajajo d®' Bistven d°bja ene tekmovalne sezo-0 Je vsekakor to, da bo kljub
nezadovoljivemu številu nabranih točk, prvo moštvo igralo tudi v naslednji sezoni v C-l ligi, kot kažejo najnovejša sporočila odbojkarske zveze.
K temu pregledu stanja po moštvih je treba dodati povezanost in dogovarjanje o izmenjavi igralcev z društvom Soča. Tudi za naslednjo sezono bo treba kaj preurediti in poiskati najustreznejše rešitve: spet gre za izmenjavo in morda za kakšno vračanje v matična društva. Končno še podatek, da je v odbojkarsko zvezo vpisanih z Člympio 105 fantov in 55 deklet.
Izven prvenstev je kot pri ostalih društvih dejavnost tudi pestra. Društvo goji stalne stike s Salonitom iz Kanala, z nekaterimi italijanskimi moštvi, zlasti v okviru turnirja "P. Špacapan", in z udeležbo na njihovih turnirjih (npr. Vian v Tržiču). Nekajkrat so imeli v gosteh Stavbarja iz Maribora in ekipo iz Češkoslovaške, junija pa so imeli v gosteh poljsko vojaško reprezentanco, ki se je mudila na pripravah v naši deželi. Poletne priprave so in bodo potekale za starejše fante v Gornji Radgoni (Šolski center), za mlajše fante v Žabni-cah in za dekleta under 14 in 16 v Cerknem.
V	prihodnji sezoni nameravajo reorganizirati smučarski odsek ki je društvu prinesel že veliko zadoščenj, a je v zadnjih obdobjih začel kazati nekaj generacijskih neskladij poleg nekaj načelnih pristopov.
V	minuli sezoni so vadili v društvenem okviru tudi otroci pri splošni teles-
DRUŠTVENA IZKAZNICA
Letnica rojstva: 1961
Športne panoge, ki jih je društvo doslej gojilo: odbojka, atletika, smučanje, rokomet, namizni tenis, splošna telesna vzgoja, v okviru Memoriala Mirko Filej pa še druge panoge v rekreacijskih oblikah.
Društveni sedež: Slovensko športno središče Drevored 20. septembra.
Igrišča: telovadnica Slovenskega športnega središča, šolska telovadnica na DIZ G. Galilei.
Dosedanji predsedniki: M. Kran-ner, N. Černič, M. Vižintin, K. Brešan, J. Vrtovec, M. Špacapan.
Število športnikov leta 1988: 160 (v že omenjenih tekmovalnih ligah).
Na sliki: župan Scarano izroča priznanje ob napredovanju moške odbojkarske ekipe v C-l ligo.
ni vzgoji in odrasli dvakrat tedensko rakreacijsko telovadbo.
Za prihodnjo sezono načrtujejo, da bi sestavili tudi moštvo, ki bo tekmovalo v prvenstvu under 18 in da bi imeli dve prijavljeni moštvi, ki bi nastopali v 1. diviziji. Namen je pač zadržati čimvečje število članov, ki se z odbojko ubadajo že vrsto let v društvenih aktivnih vrstah. Od tega ima vsako društvo dvojno korist: prisotnost v večjem številu prvenstev in povečanje števila aktivnega članstva, kar pomeni še širši krog simpatizerjev in sorodnikov, ki živi z društvom in z vrednotami, ki jih taka športna organizacija zastopa in predstavlja. Investicija v napor, ki se vsekakor izplača.
Vendar je še druga plat kolajne. Če ne ocenijo pravilno svojih sposobnosti v okoljih, kjer se tako odločajo, tvegajo, da se sredi delovne sezone sesuje celotna zgradba z dalekosežnimi posledicami ne samo organizacijskega značaja, temveč tudi s posledicami v medsebojnih odnosih, obtoževanju, iskanju krivcev itd. Kaj rado se namreč zgodi, da po prvih mesecih navdušenja kdo popusti zaradi družinskih razlogov, zaradi službe, zaradi poškodb pa tudi zaradi neodgovornosti. Potem mora tisti, ki "vleče voz", še kakšno uro pred odhodom na tekmo po telefonu najti šestega razpoložljivega igralca, Iti morda v zadnjih dveh tednih sploh ni vadil. Položaj je toliko bolj napet, če se načelno in pravilno odločiš, kot so se že pred časom pri 01ympii, da vključujejo v moštva slovensko govoreče športnike, ker tako pojmujejo poslanstvo naše telesne kulture. Izjeme naj le potrjujejo pravilo, če do njih že pride. Kaj naj ti namreč pomeni prestop v višje lige, če se kitiš s tujim perjem, ki je zrastlo na drugem zelniku, ki je izraz samo tvoje finančne moči in si pri tem zatajil vzrok, zaradi katerega si sploh društvo pred leti ustanovil.
Zdržati na načrtovanih stališčih seveda ni lahko, kajti kakovost se veča in da jo dosežeš, ni samo dovolj, da se potrudiš, imeti moraš tudi nekaj objektivnih pogojev. Recimo prostore.
Zato, da si pri društvu ustvarijo nekaj dohodka, dajejo telovadnico v najem državnim šolam deloma tudi v popoldanskih urah, kar pa jemlje možnost tretje tedenske vadbe nekaterim moštvom. Deloma so odpomogli temu vprašanju tako, da vadijo tudi v šolski telovadnici Industrijskega tehničnega zavoda Galilei. Pri vsem tem pa se odpira še eno vprašanje, ki ne zadeva samo 01ympie, temveč ves tisti del naše telesne kulture, ki je kolikor toliko tekmovalen: do katere mere naj namreč naprezamo mlade generacije najrazličnejših stopenj, da se posvečajo gibalnim dejavnostim. Da so te potrebne, koristne, higiensko in duševno zdrave, ni treba več kaj dokazovati, da nam veliko pomenijo tudi kot skupnosti, je bilo v tem desetletju veliko govora, dokazovanja in tudi prepričanja. A gibanje je v svojih najrazličnejših odtenkih in izraznih oblikah le ena sicer nezamenjlji-va postavka v našem zorenju in iskanju človeka morda z veliko začetnico. Tu so še drugi vidiki: opismenjevanje na nekoliko višji ravni, glasbena kultura, poznavanje tujih jezikov, poznavanje tehnološkega sveta, specifična družbena angažiranost, proizvodno delo in še in še. O vsem tem morajo mlade in tudi ne vač mlade generacije nekaj (beri precej) vedeti in za te zadeve je potreben čas. Vsaka monopolizacija tudi osiromaši, čaprav te posamezna stroka lahko privede do neslutenih višin. Tudi izjemnosti potrebujemo in v našem družbenem okviru jih še kako potrebujemo, a do njih se moramo dokopati smotrno, z upoštevanjem osebnih značilnosti, sposobnosti in zmožnosti. Pred sabo moramo vedno imeti celovite osebnosti in ne samo dobre tolkače ali strojčke, ki nas bodo pripeljali v play off.
Športno združenje Oljmpia: za kakovost v telesni kulturi in narodnostni napredek
Pogled na zunanjost telovadnice ŠZ 01ympia
Ob C-l so goriški odbojkarji nastopili tudi v nižjih ligah
o®
		m:	a
		j t	
			4
			f.
		nM-	
Pri goriškem združenju skrbijo tudi za žensko odbojko
Najde se kdo, ki bo v teh vrsticah spet našel preseženo dilemo med kakovostjo in množičnostjo. Da izrazim sintezo obeh, lahko napišem usklajenost, lahko rečem uravnovešena rast, lahko rabim kakšen izraz iz prejšnjih vrstic. Prav gotovo je uresničevanje sinteze teže kot opredeljevanje samo za množičnost ali samo za kokovost.
Vrnimo se konkretneje k 01ympii, kajti zadnje razmišljanje še zdaleč ni veljalo samo temu društvu. Vsekakor vidim kot potezo v tem duhu namero, da bodo v prihodnji sezoni vaditelji (pet po številu) delovali usklajeno glede tehničnih in vzgojnih pristopov in to po načrtu, ki ga bo sestavil glavni trener in ki ga bo tudi preverjal. Isto velja za namero, da bodo vložili vse sile (ali je
mogoče sploh drugače?) v C-l ligo, a da bodo še povečali število drugih moštev. Da pa imajo pri društvu posluh tudi za vse ostalo dogajanje v okviru naše skupnosti in da posledično tudi svoje članstvo vključujejo v splošno dogajanje in v konkretne akcije, je samo po sebi umevno. Tako je samo po sebi umevno, da so člani 01ympie istočasno tudi pri skavtih, da marsikdo poseča pouk glasbene šole "Komel", da pojejo v zboru "Filej, da so nekateri dejavni v gospodarstvu poleg 'obveznega" višješolskega ali visokošolskega študija.
Pripravil Aldo Rupel Uredil Rudi Pavšič
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din. letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/It. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
30. avgusta 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	član italijanske
in tiska	Trst	IT IH II zveze ča8°P'8nih
Y ^	iMIVJ založnikov FIEG
Stranke se vse ostreje prepirajo za stolčke
Mazovvieckemu ne bo uspelo tako zlepa sestaviti vlade
VARŠAVA Konec avgusta za Poljake ne bo odločilni datum, saj nič ne kaže, da bo premieru Mazovvieckemu uspelo sestaviti novo vlado in se lotiti dela. Lider Solidarnosti Geremek sicer trdi, da večjih problemov ni in da je treba upoštevati neizogibne počasnosti, ki jih zahteva imenovanje novih ministrov. Vendar ne gre samo za birokratski potek, temveč predvsem za »prerivanje« med strankami, ki se ne morejo dogovoriti, kako si bodo porazdelile ministre. Geremek ima tudi delno rešitev, ki pa je zaenkrat ne more »uradno« predložiti, in sicer naj se Solidarnost odreče zunanjemu ministru in tako omogoči hitrejšo porazdelitev ostalih ministrstev. V sindikalnih krogih pa se vse bolj utrjuje grožnja, da če si bodo komunisti priborili poleg notranjega in obrambnega ministrstva še zunanje, bo Solidarnost načrtno otežkočala delo vlade. Zunanje ministrstvo pa je prav za prav edino, zaradi katerega stranke vlade ne spijo; šefa diplomacije si namreč vroče želi tudi kmečka stranka. Komunisti pa se medtem soočajo tudi z manjšo krizo strankine identitete. Poljska združena delavska partija bo namreč skoraj gotovo spremenila svoje ime, saj je izraz »zdru-
žena« danes precej neumesten. Parlamentarec Orzechowski je že predlagal, da bi se PZDP odslej imenovala Poljska socialistična delavska stranka, predlog pa bodo vzeli v pretres tako osrednje vodstvo kot periferične organizacije.
Ko bo in če sploh bo, vprašanje imenovanj rešeno, pa bo čakalo novo vlado najtežje delo. Poljakom bo treba čimprej preskrbeti najnujnejše, začenši z živili, ki že kronično primanjkujejo, oživiti bo treba notranji trg in spodbuditi izmenjavo s tujino, zajeziti inflacijo, skratka, državo bo treba pripeljati na dostojno življenjsko raven. Evropska skupnost je že začela pošiljati zahodnonemško meso, Poljaki bodo dobili 10 tisoč ton govedine, v kratkem pa se bo na policah pojavilo spet tudi olivno olje. Vse to pa je nekakšen priboljšek, saj predstavljajo glavnino zunanje pomoči Poljski Bushevi dolarji. Solidarnost še vztraja, da je ameriška pomoč prepičla, tudi sam predsednik Bush pa je v pogovoru z republikancem Doleom, ki je bil prejšnji teden v Varšavi, priznal, da 119 milijonov dolarjev ne bo pomagalo Poljski iz krize. Dole je namreč izročil Bushu zajeten sveženj priporočil, ki so mu jih poslali tudi nekateri vidni poljski voditelji.
Pa vendar je priletel
Nerodni šofer je s svojim avtom zavozil s ceste nekje pri španskem mestu Algecirasu. Ker pa se je peljal po nadvozni cesti je »priletel« na streho bližnje hiše...	(Telefoto AP)
Dvojčka je treba vzgajati ločeno
RIM Starši dvojčkov bi morali temeljito spremeniti nekatere že ustaljene vzgojne oprijeme. Tako trdi ugledni strokovnjak Lu-igi Gedda in opozarja, da napačno ravnamo, če dvojčka enako oblačimo, češemo, če zahtevamo, da sedita v isti učilnici in nemara celo drug poleg drugega; skratka, grešimo, ko se na vse pretege trudimo, da bi prišla podobnost dvojčkov čim bolj do izraza.
Prof. Gedda meni, da imata tudi enojajčna dvojčka, ki sta si podobna kot peščeni zrni, popolnoma različni osebnosti. Dejstvo pa, da se sporazumevata že s s samim pogledom ali kretnjo, je le stvar napačne vzgoje. Kajti, če dvojčka obravnavamo ločeno, kot dve različni osebi, opazimo da imata povsem ločena nagnjenja in okus, da vsak po svoje tolmačita okolje in ljudi in da v resnici ne trpita vseh muk tega sveta, ko ju ločimo. Na podlagi izkušenj je Gedda dokazal, da dvojčka, ki ju starši obravnavajo kot navadna brata, popolnoma spremenita način življenja, ko se na primer poročita ali ko živita daleč drug od drugega za daljši čas.
Karibski pust v Notting Hillu se je sprevrgel v velepretep
LONDON - Karibski pust, ki ga praznujejo v Londonu v zadnjem avgustovskem tednu, se je predsinočnjim sprevrgel v pravi množični pretep, v katerem je bilo prostora za vse: za osebna obračunavanja, za naskok posebnih policijskih enot, za linčanje agentov in sežiganje stanovanj.
Pust prirejajo v mestni četrti Notting Hill. Rajanje traja nekaj dni, Jamajčani in Afričani priredijo vozove, plešejo na ulicah in... razsajajo. Letos je pustovanje potekalo brez običajnih nastopov policije, ker niso zabeležili posebnih izgredov, v noči na torek pa je v Notting Hillu eksplodiralo. Po prvih podatkih, naj bi policisti vdrli v neko stanovanje, kjer se je vnel pretep. V kratkem je nič koliko temnopoltih domačinov vihtelo pesti. Letele so pločevinke, kamenje in steklenice, policistov pa je bilo pri Portobellu še in še. Ko se je zdanilo, je policija že naredila red. Aretirali so 250 oseb, kar 260 pa jih je bilo ranjenih. Med temi je tudi trideset agentov, enemu pa so neznanci razparali trebuh. Organizatorji pusta trdijo, da jih je policija sprovocirala, konservativci pa si veselo manejo roke, saj so komaj čakali na priložnost, ko bi lahko od parlamenta zahtevali, naj prepove »rajanje«.
Stevardese družbe Pan Am letijo tudi brez hujšanja
NEW YORK - Ameriška letalska družba Pan Am bo morala izplačati 125 stevardesam več kot dva milijona dolarjev (vsoto si bodo dame razdelile med sabo) odškodnine, ker je zahtevala, naj shujšajo. Sodniki so v razsodbi pojasnili, da je protizakonito zahtevati od uslužbencev, naj se držijo diete.
Stevardese so ogorčeno protestirale, ker so dejale, da morajo hrustati prepečence, medtem ko se lahko njihove kolegice, ki delajo za pulti, mastijo tudi s čokolado, če jim je do tega. Sodniki so z dekleti očitno soglašali (takih, ki se ne redijo je na svetu bolj malo), zato bodo sedaj smele leteti tudi stevardese visoke 167-168 centimetrov, ki bodo »težke« 63 do 67 kilogramov. Pan Am bo uvedla tudi nekatere dodatke k teži (poldrugi kilogram več na vsakih pet let po 35. letu starosti). Tako naj bi bilo zadoščeno delavskim pravicam stevardes in tudi skupinski teži osebja na letalu, ki mora biti čim manjša, saj se na letalo lahko vkrca tudi dvesto debelinov.
Skuhala mu je skodelico strupa
TEL AVIV - Komaj 20-letni narednik Orli Bodski, hčerka nekega jeruzalemskega sodnika, je skušala pred kratkim rešiti svoje »vojaške« probleme po ekskluzivnem receptu dame Lucrezie Borgie. Nad dekletom v vojaški suknji se je menda preveč izživljal polkovnik David Masor, ki je od nje zahteval, naj pred njim kleči in podobno. Pa je Orli skuhala kavo in tekočini primešala nekaj strupa za miši. Njena kolegica jo je ovadila in tako je polkovnik Masor ostal čil, zdrav in hudoben, Orli je izgubila svoj čin in je bil obsojena na dve leti zapora. Ker je priznala svoje dejanje, a je dodala, da je hotela Masoru le pokvariti prebavo, bo ostala v ječi le devet mesecev.
Nepotrebne špekulacije o odstopu Franceta Popita
LJUBLJANA - Petko Gavrič je miličnik, ki je brutalno pretepel Borisa Muževiča. Srbski tednik Osmica pa sedaj objavlja njegovo pričevanje v komisiji srbskega notranjega ministrstva. Gavrič seveda trdi, da je povsem nedolžno jagnje in da palice, pendreka ali kaj podobnega sploh nima. Izgubil jo je namreč, zahteval novo, pa je ni dobil, ker so vse pendreke poslali na Kosovo. O vsem tem obstajajo zapisniki, ki jih je priložil svoji izjavi. Skratka veliki in grobi srbski miličnik ni pretepel Muževiča, vse je potekalo povsem drugače; Muževič naj bi menda napadel miličnika in ostalih šest njegovih junaških kolegov.
To je samo eden izmed tehničnih detajlov nadaljevanja kriminalne zgodbe, ki ima seveda svojo politično vsebino. Srbski politični tisk daje namreč celotni zadevi predvsem politično obeležje: slovenski politiki, da so v težavah, grozi notranji partijski razkol, ki ogroža pozicije Kučana in ostalega slovenskega vodstva, zato so si morali izmisliti in politizirati primer Muževič, da rešijo svoje zamajane naslanjače. V to smer so bili nekaj dni uperjeni vsi srbski komentarji in sedaj je na dlani, da bodo razprave okrog Popitove ostavke dobile na »jugu« tovrstni predznak in dokazovanje, kako imajo prav oni, ki imajo monolitno partijo in kot njen odraz monolitno državo.
Že včeraj pa smo poudarili, da stvari stoje povsem drugače in da je tudi primer Franceta Popita resnični odraz globokih demokratičnih procesov slovenske družbe, ki pa se je v resnici pričel v slovenski zvezi komunistov in z njenim bistvenim, odločilnim prispevkom in na njeno pobudo.
V	tem procesu pa seveda Zveza komunistov ni izvzeta in so na dlani ostri notranji spori, razprave, polemike, vse, kar k tako globoki preobrazbi družbe in njenih političnih subjektov zraven spada.
V	konkretnem primeru gre za razprave, ki niso nič novega in o katerih se je javno že mnogo govorilo. Danes pa Delo in drugi slovenski tisk objavlja vse ustrezne dokumente od pisma Franceta Popita do osebnega toda politično zanimivega odgovora Franceta Šetinca. Vse se bo dogajalo pred odprtimi vrati zasedanja slovenskega Centralnega komiteja.
Pred dobrimi petimi meseci je na zasedanju Centralnega komiteja predsednik Milan Kučan obvestil člane in vso javnost, da je prišlo do pogovorov z nekaterimi starejšimi tovariši, ki so imeli pripombe na politično linijo slovenskega Centralnega komiteja. Pobudo za takratni pogo-
vor sta dala tovariša Nace Voljč in France Popit, ki je bil še posebej aktiven. Nanj so povabili še nekatere tovariše, tako da so bili prisotni: France Popit, Nace Voljč, Pavle Bojc, Roman Albreht, Rudolf Hribernik, Bogo Gorjan, Franc Potočar-Lazar, France Perovšek, Vinko Hafner, Sergej Kraigher in Mitja Ribičič. S strani predsedstva Centralnega komiteja so se razgovora udeležili Vlado Klemenčič, Ciril Ribičič, Miloš Prosenc in Milan Kučan.
Pogovor se je osredotočil na vprašanje strategije Zveze komunistov Slovenije glede treh ključnih vprašanj: kakšen socializem želijo, kakšno Slovenijo želijo in kakšna naj bo Jugoslavija.
Znotraj tega je tekla tudi razprava o Kosovu in odnosih s Socialistično republiko Srbijo, o odnosih in sporih z JLA, o političnem pluralizmu in odnosu med programsko političnimi opredelitvami nekaterih političnih zvez na Slovenskem, o perspektivah SZDL na pozitivni tradiciji Osvobodilne fronte, o preosnovi Zveze komunistov, o perspektivi družbene lastnine in o podobnih temah.
Pogovora takrat niso končali, saj je potekal v najbolj dramatičnih okoliščinah množičnega mitinga v Beogradu in okrepljene srbske nacionalistične evforije. Kasneje je tednik Mladina objavil nekaj dolgih člankov, ki so sprožili pravo kampanjo proti tako imenovanim »zdravim silam« in tudi osebno kampanjo proti nekaterim ljudem.
Kučan je že na omenjenem zasedanju Centralnega komiteja zagovarjal dosledno demokratičen način razpravljanja, zavračal sistem diferenciacije, ki naj bi obnovil nečloveške odnose in bil je proti razdoru v organizaciji. V tej zvezi je med drugim dejal:
»Z ljudmi, z našimi tovariši, s katerimi smo skupaj delali, bomo delali skupaj tudi naprej. Ne glede na to, oziroma prav zato, ker o vseh vprašanjih ne mislimo enako, ker drug drugemu dovoljujemo kritičen razmislek o svojih stališčih, opredelitvah in ravnanjih in ker smo si pripravljeni pomagati.«
Odločno je tudi zanikal pravilnost uporabe termina »zdrave sile«, med drugim tudi zato, »ker
Centralni komite s svojim predsedstvom vred ni bolnik, ki ga je potrebno vsaj zdraviti, če že ne pokopati in zamenjati z zdravimi silami«.
Seveda pa so se razprave in različne ocene nadaljevale. Tokrat gre očitno za osebno osamljeno mnenje, za mnenje Franceta Popita, ki ni povezano ne organizacijsko ne politično z imeni zgoraj navedenih članov udeležencev sestanka, ali z nekaterimi drugimi predstavniki, ki so člani CK, ali člani predsedstva, kot je to na primer Andrej Marinc. Nobene povezave ni torej.
Ostajajo pa nekatera odprta vprašanja in dileme. Lahko jih osredotočimo na tri teme:
Predvsem gospodarski razvoj. Ni se vse pričelo sedaj, nepričakovano; slovenska tudi gospodarska pomlad je utemeljena v preteklosti. To velja tudi za razvoj kmetijstva, kjer je bilo mnogo novega že pred desetletji, ko se je do kraja pokopalo zastarele in neustrezne boljševiško-kolhozne koncepte in je razvoj krenil po zdravi poti oživljanja kmetijstva. Že takrat so bili rezultati vidni in pomembi. Isto velja za gospodarstvo na splošno.
Pa vendar, sedanje dileme govore o resnih krivdah in težavah, ustvarjenih v preteklosti, in o nujnosti drastičnega koraka naprej, ki pa je pot k trdni lastnini in raznim oblikam lastninske pravice. To pa je tudi zasebna lastnina. Z njo se zares postavlja vprašanje odnosa družbene in zasebne lastnine. Bo družbena še privilegirana in na kakšen način?
Naslednje morda še ostrejše vrašanje je povezano z družbenim sistemom in točno opredelitvijo dveh na videz zelo podobnih terminov. »Politični pluralizem interesov«, ki govori o svobodi, demokraciji in vseh teh lepih stvareh, vendar na osnovi osnovne socialistične opredelitve, ki zanika večstrankarski sistem. Drugi termin pa je »politični pluralizem« - zelo preprost in brez kakšr-ne koli omejitve, kar je lahko osnova za stvarno demokracijo, svobodo tiska itd.
Končno še tretje sporno vprašanje nanaša na Jugoslavijo in odnose v njej. Vendar pa je glede teh vprašanj v resnici enotnost precejšnja in je v
slovenskem političnem vodstvu zelo enotno mnenje, da je nujna federativna ureditev brez popuščanj. Sergej Kraigher je glede prvih vprašanj večkrat na zasedanju slovenskega CK odločno, obsežno, mestoma utrujajoče dolgo zagovarjal teze o družbeni lastnini in partijski enotnosti starega kova. Toda isti Kraigher je kot pokončen, ponosen in načelen mož zagovarjal v Beogradu najbolj osovražena načelna stališča o pravicah Albancev, branil Azema Vllašija in to kljub, ali mora prav navkljub, ostrim obtožbam, javnim zmerjanjem in sramotitvam. Z nekaterimi časnikarji smo bili soglasni, da smo Slovenci na take svoje predstavnike lahko ponosni.
Slovenski primer partijske debate je odraz »slovenske pomladi« javne razprave, dokončnega prodora demokratičnih stališč. Od razmerja sil od članov ZKS in njih usmeritev je odvisno, kakšna smer bo prevladala. Pri vsem tem pa unitarizem, partijski centralizem, stari sovjetski boljševizem, nimajo nobenega mesta več, temveč je to proces demokratičnega slovenskega razvoja.
Popolnoma napačen bi bil zaključek, da je v Sloveniji vse idilično, da so vsi za preosnovo, VS1 za demokratičen napredek in podobno. Skratka, »zdravih sil«, pa vzeto to še tako na splošno m nikjer. Žal seveda ni tako, toda vzroki in z njim1 tudi posledice so povsem drugje in tudi zaradi tega resnejše. Pameten, mlad slovenski politik m strokovnjak mi je na to vprašanje odgovoril ne kako takole.
»Zdrave sile« so in imajo dvojni izvor: to s tisti segmenti družbe, ki imajo korist od statu quo, ali celo od retrogradnih procesov. Ta se gmenta sta:	ti
1.	V gospodarstvu, ki ni sposobno vzdrza konkurenčnega boja, ki je odvisno od države, del rabi državno partijo kot pritisk na državo.
je bolj enostavno kot odgovoriti na zahteve trg ' znotraj tega procesa žive seveda tisti, ki n sposobni tvegati in ki iščejo izhod v statusu 9
2.	Nič drugače ni v državni upravi, ko se^ relativno majhnim znanjem in napori re*at\„0r še vedno dobro živi. Ostrejši demokratski nad^ s strani skupščine z demokratičnimi volitva ,aj permanentna konfrontacija jim seveda P01 ^e\ otežuje. Vse to seveda ne velja samo za en e. državnega in družbenega aparata, velja za publiko in za občine, pa še za kje drugje.
BOGO SAMSA