Volitve 13. marca 1994 Naslednje državnozborske volitve na Koroškem bodo 13. marca 1994. Na isti dan bodo volili deželna zbora tudi na Tirolskem in Salzburškem. Do tega sklepa je prišlo predstojništvo koroške SP, ki ima v deželni vladi večino in s tem lahko samostojno sklene volilni termin, kateremu je nasprotoval deželni glavar Zernat-to, ki se je izrekel za krajši volilni boj in predlagal kot volilni termin 6. marec. Südtiroler Volkspartei: Koroška naj uresniči obljube, ki jih je dala Slovencem naš tednik Številka 38 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 24. september 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Južnotirolska ljudska stranka — Südtiroler Volkspartei v odprtem pismu poziva avstrijsko zvezno vlado in koroško deželno vlado, naj rešita še odprta vprašanja v zvezi s pravicami in enakopravnosti koroških Slovencev. Südtiroler Volkspartei poziva Avstrijo, naj se trudi za novo politiko do koroških Slovencev in naj se odreče politiki asimilacije. Za zaščito slovenske manjšine je potreben ustrezen mednarodni sporazum med republikama Avstrijo in Slovenijo. V nadaljnjem koraku naj bi dobila slovenska manjšina politično avtonomijo. Koroški slovenski parlament bi bil važen korak v to smer, piše Südtiroler Volkspartei, ki odklanja tudi izjave in postopanje koroškega hajmatdinsta (pismo objavljamo v celoti na strani 3). Kmečki zastopniki pri kuhanju? Da, ■ toda le na vaškem prazniku v Šmihelu so'se v raznih „kuhinjskih“ panogah pomerili tudi politiki. Zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej je bil še kar spreten, tako da je žena Helga menila, da bi to lahko pogosteje vadil tudi doma. Več o vaškem prazniku v Šmihelu na strani 8. Premiera kabareta. Z velikim zadovoljstvom so preteklo soboto spremljali premiero kabareta „Martin Krpan", katerega so uprizorili člani SRD „Borovlje". Anita Hudi je bila za Vas na prireditvi. stran 15 Prijave k dvojezičnemu pouku — tudi letos pozitiven trend Rok za prijave k dvojezičnemu pouku sicer še ni potekel, vendar je po pogovorih z ravnatelji nekaterih šol že možno spoznati trend, da prijave tudi letos spet rahlo naraščajo. Vodja manjšinskošolskega oddelka inšpektor Franz Wiegele je v pogovoru z Našim tednikom potrdil ta trend, in opozoril, da imajo starši ta teden še možnost, da prijavijo svojega otroka za to šolsko leto k dvojezičnemu pouku, k prostemu predmetu „Slovenščina“ v glavnih šolah. Kljub razveseljivemu prirastku števila prijav pa morajo učitelji žal vedno spet ugotoviti, da znanje slovenščine pri prijavljenih otrocih pojema. Zato poziva nadzornik Franz Wiegele vse starše, naj ne odrivajo vse odgovornosti na učitelje, pač pa naj po možnosti tudi sami prispevajo k temu, da se bo njih otrok lahko dobro naučil drugega deželnega jezika. Zavedati se je treba, da slovenščina prav na področju gospodarstva v alpsko-ja-dranskem prostoru dobiva vse večji pomen. 2 Politika Petek, september 1993 Politika 3 Pavle zablatnik Komentar NAŠEGA TEDNIKA Bo avstrijska vojska uspela preživeti? Kakor da poveljniki naše vojske nimajo na glavi že dovolj skrbi! Neurejene razmere v sosednjih državah na vzhodu in jugu kličejo na plan vojaške stratege. Treba da je zbrati vse sile in dobro utrditi ogrožene državne meje. Torej je potrebna dobro organizirana vojska, sodobno opremljena, z zadostnim številom izobraženih vojakov. Nevarnosti od zunaj pa se je po novem pridružila še druga: vedno več mladih vojaških obveznikov služenje vojaškega roka preprosto odklanja. Civilna služba ogroža vojsko torej od znotraj. Kaj se je zgodilo? Usodna je bila politična odločitev zastopnikov strank pred dvema letoma. Vse dotlej je bil svet urejen. Posebna komisija je preverjala pisne in ustne ugovore vesti posameznikov, ki so odklanjali služenje vojaškega roka. Po tej poti je bilo zagotovljeno urejevanje dovoljenega števila civilnih uslužbencev. Od celotnega števila vojaških obveznikov se je delež civilnikov gibal med 7 in 10 % ali po številu največ 5000 mladih mož. Izpeljana reforma - s poskusno dobo dveh let - pa je bila začetek zaskrbljujočega razvoja. Posebna komisija je bila razpuščena in rok civilne službe podaljšan za dva meseca. Posledice so hude. Že v prvem letu se je kopica prošenj za opravljanje civilne službe kar potrojila. 21 % ali 12.000 vojaških obveznikov se je namesto za puško odločilo za raznovrstne službe socialnega značaja. Razvoj pa še ni dosegel vrha. V prvi polovici letošnjega leta je vloženih že nad 8000 prošenj. Torej bo porazni razvoj viden konec tega leta, ko bo predvidoma 30 % ali 20.000 vseh vojaških obveznikov želelo opravljati alternativo služenju vojaškega roka. Vojaškim strategom bo potemtakem ostalo le še pičlih 70 % vojakov. Sedanji sistem obrambne varnosti pa zahteva vsaj 85 % ali 34.000 mož vsakega letnika. Kako iz te zagate? Izsledki povpraševanja govorijo zelo jasno: vzrok za ta razvoj je v primerjavi z življenjem v vojaških kasarnah uglednejši položaj civilne službe. Večina po-vprašancev namreč meni, da je opravljanje civilne službe bolj smiselno, bolj zanimivo in opravljeno delo koristnejše ter prej uporabljivo. Tudi delovno vzduš- je je prijetnejše in predvsem je posamezniku zagotovljeno več osebne svobode. Pot iz nezadovoljivega položaja sistema vojaške obrambe vodi seveda spet preko reforme civilne službe. Zmanjšati je treba premočno privlačnost le-te. Da bi ponovno uvedli posebno komisijo, bi bilo gotovo prehudo in nespametno. Toda možnost podaljšanja roka civilne službe je vsekakor obetaven ukrep. Mednarodna primerjava in statistični podatki potrjujejo, da s časovnim obsegom pade ali pada atraktivnost civilne službe. Predstavniki vojske kakor tudi ljudske in svobodnjaške stranke vidijo rešitev po možnosti kar v podvojitvi roka v primerjavi z vojaško službo (8 oz. 16 mesecev). S tem bi se verjetno naša vojska rešila večjega poloma. Temelji socialne države pa bi bili vsaj utrjeni. Saj je znano, da brez civilnih uslužbencev tudi ne gre več. Vrsta organizacij in ustanov socialnega značaja brez njih ne bi mogla več delovati. Tako tudi največja organizacija rešilcev in bolniških prevoznikov Rdeči križ, kjer je vsak peti sodelavec civilni uslužbenec. Polno zaposlitev vršijo za polovične stroške siceršnje cene na tržišču delovne sile. Ponovno se kaže slika, da v celotni razpravi zmeraj prednjači sistem vojaške obrambe, katere ureditev civilne službe ne sme preveč motiti. Upravičena je, da zagotavlja obstoj socialnih ustanov v korist vsem državljanom. S tem pa je tudi že opravila. Temelj, kot je to načelo nenasilnega ravnanja, se poriva ob stran. Tržna vrednost tega sadu kulturnega dosežka v demokratični družbi je prenizka. Učenje zmožnosti presojanja in ustreznega urejanja družbenopolitičnih vprašanj se dalje zanemarja. Civilna služba je močna le v času, ko se vojaški poveljniki omejujejo na strateško igranje v peskovnikih. Zdaj jo je treba tudi razvijati naprej v duhu pravičnosti, strpnosti, posluha za osnovne človeške potrebe in mirnega sožitja. S 1. 1. 1994 bo veljaven sklep politične odločitve, ki bo tudi odziv prizadetih državljanov. Ideja civilne službe je predragocena, da bi jo kar tako pustili na milost in nemilost v rokah vojaških strategov. Nenasilno ravnanje zahteva dosledno ravnanje. Ustanovitev parlamta za slovensko narodno skupnoslotrebna 75 Jahre Kärntens Kampf für Österreich? 75 Jahre Kärntens Kampf gegen die Slowenen? Am Sonntag, 19. September, feiert das offizielle Kärnten die 75. Wiederkehr des Auftaktes des Abwehrkampfes gegen die eingedrungenen Verbände des damaligen jugoslawischen SHS-Staates. Die Truppen des Königsreiches der Slowenen, Kroaten und Serben hatten bereits zwei Tage nach dem Waffenstillstand zwischen Österreich-Ungarn und den Alliierten weite Teile Kärntens besetzt. Bewaffnete Kärntner Freischärler bekämpften die eingedrungenen jugoslawischen Verbände. Es steht außer Zweifel, daß es nicht zur Volksabstimmung am 10. Oktober 1920 gekommen wäre, wenn die Kärntner sich 1918 nicht gewehrt hätten. Fast 60 Prozent der Bürger in den von den monarchistisch-jugoslawischen Truppen besetzten Südkärnten stimmten bei der Volkszählung für den Verbleib bei Österreich. Dieses Bekenntnis war in erster Linie ein politisches Bekenntnis zur Republik und gegen die südslawische Monarchie. Große Teil der Kärntner Slowenen stimmten auch für Österreich. Der Dank dafür blieb aus. Das Versprechen der Kärntner Landesregierung aus der Volksabstimmungspropaganda, den Slo- Frakcijski vodja Südtiroler Volkspartei v deželnem svetu dr-Hubert Frasnetti je v odprtem pismu pozvat Avstrijo in Koroško k izpolnitvi pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem. wenen völlige Gleichheit und Kulturautonomie zu gewähren, wurde in der Ersten Republik nicht gehalten. Nach dem Anschluß Österreichs an das Dritte Reich im Jahr 1938 begann in Südkärnten die Jagd auf die pro-jugoslawischen und nationalbewußten Slowenen. In der Zweiten Republik wurden zwar verfassungsmäßige Minderheitenrechte 'festgeschrieben. Die Wirklichkeit entspricht aber nicht den Verfassungsvorstellungen. Wir bitten Österreich, das in der Südtirol-Frage eine beispiel- Dobrla vas: Diexer nedolžen - kriva župan in referent stojni referent. Tudi deželna vlada, zlasti njen vodnopravni odde; lek, sta pristojna za kontrolo, ki pa je do danes, kot v primeru Dobrla vas, nista izvajala. Velik preobrat v procesu proti bivšemu vodju občinskega urada Ludwigu Diexerju. Graški pritožbeni senat je razbremenil Diexer-ja in odkril krivdo pri županu in pristojnem referentu. Kakor znano, je bil vodja občinskega urada v Dobrli vasi Ludwig Diexer pred koroškim deželnim sodiščem obsojen na 72.000 šil. pogojne kazni zaradi manjkajoče kontrole kanalizacije, iz katere je odtekala gnojnica v zemljo. Koroško sodišče je bilo mnenja, da je bil vodja občinskega urada pristojen za kontrolo kanala. Temu mnenju se sodniki v Gradcu niso priključili. Po njihovi ugotovitvi so vodje občinskega urada pristojni le za notranjo službo na občinskem uradu. Za kontrolo in izvedbo zakonov in odlokov pa odgovarjata župan in pri- OB ROBU... Odločitev senata v Gradcu je prinesla precej novega vetra v diskusijo o kanalizaciji, ki je danes v vseh koroških občinah izredno aktualna. Le do konca leta 1996 imajo občine še čas, da predložijo dokončne načrte in koncepte za gradnjo kanalizacij, v nasprotnem primeru so ponovno možni pravni postopki - in procesi. Kakor kaže, bodo zato odgovorni v prvi vrsti župani in pristojni referenti in konec koncev tudi nosilci političnih odločitev v občini. In to so občinski odborniki, ki bodo morali v naslednjih treh le; tih v tem vprašanju pridno delati in napredovati, da jih ne bi kdo kriminaliziral... hafte Schutzrolle spielte und sPielt, gegenüber den Slowenen in Kärnten eine neue Politik ein-2uschlagen. Wir schließen uns der Kritik des außenpolitischen Sprechers der ÖVP, Andres Khol, an, der von einer abzulehnenden Assimilation der Slowenen gesprochen hat. Es ist an der Zeit, diese Politik der Assimilation aufzugeben. Wir schließen uns den Forde-rungen der slowenischen Verbände Kärntens an und bitten die österreichische Regierung und dje Kärntner Landesregierung, die noch offenen Fragen zu klären. Zum Schutz der slowenischen Minderheit in Südkärnten ist ein sntsprechendes internationales Abkommen notwendig zwischen der Republik Österreich und der Republik Slowenien. Als einen weiteren Schritt zur Politischen Autonomie betrachten wir die Schaffung eines Parlaments für die slowenische Minderheit und ein Minderheitenmandat im Landtag. Wir fordern die Vertreter der Deutschkärntner und der Slowe-nen auf, die Probleme im Dialog zu lösen. Dialoghindernd sind in diesem Zusammenhang die Äußerungen des Kärntner Plei-matdienstes, der wieder einmal die Minderheitenzählung fordert und gegen die Kultursubvention zugunsten der Slowenen zu Felde zieht. Die Feierlichkeiten in Völkermarkt an diesem Sonntag sollten deshalb dazu genutzt werden, sich der nicht eingehaltenen Versprechen zu erinnern. „Kärntner Slowenen, Ihr werdet in Kärnten ruhig wie bisher leben können und Sprache und Schule behalten... Eine genaue Ausarbeitung dieser Grundsätze wird nach durchgeführter Wiedervereinigung mit den Vertretern der Kärntner Slowenen vereinbart werden.... Dieses feierliche Versprechen schützt alle Kärnten Slowenen“, hieß es 1920 in einem Flugblatt der deutschkärnt-ner Verbände und Parteien. 75 Jahre danach ist es an der Zeit, das feierliche Versprechen auch umzusetzen. Dr. Hubert Frasnelli Fraktionsvors. der SVP im Südt. Landtag Gesellschaft für bedrohte Völker, Bozen/Göttingen Bozen, den 17. September 1993 Referendum za zaprtje Krškega? Slovenska združenja za varstvo narave so konec preteklega tedna v Ljubljani skupno s koroško iniciativo „Alpe-Jadran brez atomskih naprav“ sprejela resolucijo, v kateri pozivajo slovensko vlado, da naj do 30. septembra predloži načrt za izstop iz jedrske energije. V primeru, da bi tega ne storila, nameravajo aktivisti pričeti z zbiranjem podpisov s ciljem referenduma za zaprtje Krškega. Načrtovana je tudi protestna akcija pred slovensko vlado. Zastopnik koroške iniciative „Alpe-Jadran brez atomskih naprav“ Peppo Mandl je dejal, da mora za zaprtje Krškega doprinesti svoj delež tudi avstrijska vlada, ki mora pomagati realizirati program za izstop iz jedrske energije. Kot prvo najnujnejšo zahtevo so aktivisti zapisali, da naj bi jedrska elektrarna mirovala zaenkrat tako dolgo, kakor trajajo boji na hrvaško-srbski meji. Preimenovanje v Avstrijsko-slovensko družbo Avstrijsko-jugoslovanska družba se je na svojem občnem zboru 23. septembra 1993 preimenovala v Avstrijsko-slovensko družbo. Kot utemeljitev je občni zbor navedel dogodke v letih 1990 in 1991, v katerih je nehala eksistirati država Jugoslavija, s tem pa je zgubila smisel tudi Avstrijsko-jugoslovanska družba. Družba se bo pod novim imenom trudila za izboljšanje sosedskih odnosv med Slovenijo in Avstrijo. Kot gost je na občnem zboru referiral generalni konzul Republike Slovenije dipl. inž. Jože Jeraj na temo „Republika Slovenija - nova pot“. Jubilej Madžarov na Gradiščanskem Gradiščansko-madžarsko kulturno društvo bo praznovalo svoj 25-letni obstoj. Društvo je v zadnjih letih merodajno pomagalo pri razvoju madžarske manjšine na Gradiščanskem. Madžarska manjšina je letos vstopila v narodnostni sosvet pri uradu zveznega kanclerja in bo po še neuradnih novicah dobila finančno podporo v višini 7 milijonov šilingov. Slovenski Jadran: + 10 % gostov Na slovenski jadranski obali javljajo letos pozitivne turistične številke. Po zadnjih podatkih je letos prišlo za 10 % več turistov kot lani. Izredno dober razvoj pa kažejo tudi slovenska naravna zdravilišča, ki predvsem za jesen in zimo pričakujejo pravi naval tujih gostov. Soški razgovori - usoda obrobne lege male regije Temeljni razgovori za izdelavo regionalnega koncepta v prostoru Alpe-Jadran. Mohorjeva založba je na to tematiko vabila na tiskovno konferenco in predstavila vsebino Soških razgovorov. Soško območje je doživelo usodo, ki je bilo tipično za čas nacionalizma. Leta 1918 je prišlo območje z večinoma slovenskim prebivalstvom k Italiji, med drugo svetovno vojno pa je bilo, kot tudi v prvi, hudo bojišče - soška fronta. Po letu 1945 je Gornje Posočje bilo priključeno Jugoslaviji; tako je bilo Posočje znova na robu države, na periferiji. Namen soških razgovorov v Bovcu je, da se izdela regionalni koncept za to malo regijo v prostoru Alpe Jadran, tako z gospodarskega vidika, kot tudi v vprašanju identitete znotraj Slovenije. Dvodnevna predavanja obdelujejo vprašanja zgodovine, geografije, kulture, gospodarstva in nenazadnje tudi politike. Referenti prihajajo večinoma iz Slovenije, pa tudi iz Italije in Koroške (na primer univ. prof., dr. Moritsch, univ. doc. dr. Rauchensteiner, Celso Marcor, univ. prof. dr. Klemenčič, prof. dr. Rebula in drugi)- Idejo soških razgovorov je realiziral univ. prof. dr. Andreas Moritsch, ki je izbral tudi predavatelje. Prireditelji pa so: Institut za donavski prostor in srednjo Evropo - Dunaj, Zgodovinska sekcija - Bovec, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani — oddelek za geografijo, Avstrijski institut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju -izpostava Ljubljana. Soprireditelj pa je tudi Mohorjeva založba, ki bo predavanja objavila, je dejal dipl. inž. Franc Kattnig. Na razgovore oz. predavanja, ki bodo od 24. do 26. septembra 1993 v hotelu Alp v Bovcu, prireditelji prisrčno vabijo. Spored pa ne vsebuje le predavanja, temveč tudi izlete v bližnjo okolico ter mnogo razprav. Vsa predavanja bodo simultano prevajana. V okviru „Soških razgovorov“ pa so v hotelu Alp na ogled tudi akvareli Janeza Ošabna. Eden izmed predavateljev bo prof. Moritsch. 4 Občinska politika Naše občine v besedi in sliki Podjetniški prostori firme Gasser skoraj dograjeni Podjetje Gasser v Bilčovsu dokončuje dela gradnje podjetniških prostorov, ki so le nekaj metrov oddaljeni od tesarskega in mizarskega podjetja. Franz Gasser ml. je pred približno tremi leti prevzel podjetje od svojih staršev in ga uspešno vodi naprej. Firma Gasser daje delo nad 40 delavcem iz bližnje okolice in je s tem tudi pomemben gospodarski faktor v občini Bilčovs. Reprezentativni podjetniški prostori pa bodo prav gotovo pripomogli k organizacijskim olajšavam podjetja. Po drugi strani pa je pričakovati, da bo tu nastal tudi novi komunikacijski center v bilčovški občini. Zidava otroškega vrtca v Kotmari vasi napreduje Kaže, da bodo dela v določenem roku dokončana in da bodo vrtec jeseni leta 1994 odprli. Ker je ljudska šola v Kotmari vasi dvojezična, bi bilo primerno, da bi v otroškem vrtcu, kjer bo prostora za dve skupini, imeli tudi dvojezično skupino. Želeti bi bilo, da bi se več deklet (ali pa tudi fantov) odločilo za poklic otroške vrtnarice, saj v tem poklicu dvojezičnega vzgojiteljskega naraščaja trenutno primanjkuje. Nova številka „morgen / jutri” bo izšla 30. septembra Druga številka dvojezičnega koroškega magazina „mor-gen/jutri” bo izšla prihodnji teden. Časopis Enotne liste, ki gre na vsa gospodinjstva južnokoroških občin, tudi tokrat obeta marsikaj novega. Poleg specifičnih tem, ki zadevajo manjšinsko politiko, nudi dvojezični časopis tudi vpogled v dogajanje dvojezičnih občin. Obširno obdelana pa bo tudi tematika jugovzhodne železnice, ki naj bi bila dograjena do leta 2015. Nadalje pa boste lahko razbrali iz časopisa „morgen/jutri” tudi seznam kmetov iz Roža, Podjune in Zilje, ki svoje pridelke prodajajo kar na domači kmetiji. Vedno več porabnikov se zaveda pomena zdrave prehrane in zato ceni kmetijske pridelke. Seznam kmetij, ki prodajajo svoje proizvode neposredno na kmetiji, boste lahko našli v prihodnji številki „morgen/jutri”, ki bo izšla prihodnji teden. Poslovili smo se od Ljudmile Možina, Žlindrove tete iz Doba Zadnji čas seka dekla smrt globoke rane v naše vrste, tako da se pogosto zbiramo ob pogrebih prijateljev in znancev. Na zadnji zemeljski poti smo spremljali Pepko Grilc, Šulnovo mamo v Libučah, poslovili pa smo se tudi od priljubljenega mestnega župnika Alojzija Kul-meža. V torek, dne 14. 9. 1993, pa smo k zadnjemu zemeljskemu počitku v Nončo vas spremljali Žlindrovo teto Ljudmilo Možina. Na domu v Dobu so se od pokojne poslovili domači pevci pod vodstvom ge. Nežke Kert, ki so tudi pri maši zadušnici in ob odprtem grobu zapeli pretresljive žalostinke. Mašo zadušnico in pogrebne obrede je opravil novi mestni župnik g. mag. Ivan Olip. V izbranih besedah je orisal življenje pokojne in tudi pomen lepega krščanskega življenja. Pokojna teta se je rodila 28. 2. 1904 pri Žnidarju v Breški vasi. Tedaj je bila Žnidar-jeva družina zelo kulturno dejavna in aktivna ter zelo narodno zavedna. Njen brat Franc je bil aktiven funkcionar prosvetnega društva Šmihel. Tudi pokojnica je bila zelo razgledana in vsestransko izobražena, predvsem pa zelo narodno zavedna. Po poroki sta z možem Jožefom dolga leta zgledno, uspešno in sodobno gospodarila na lepi Žlindrovi kmetiji. Podpirala in spodbujala je moža, da je lahko javno deloval kot zastopnik kmetov. Tudi sama je z velikim zanimanjem spremljala naše delovanje, prav rada pa je obiskovala naše prireditve. Vesela je bila, ko je videla, da posinovljenec Loj z z družino spoštuje vrednote, za katere sta z možem živela in delala ter da bo Žlindrava hiša tudi vnaprej ostala narodno zavedna. Ob odprtem grobu se je od pokojne poslovil ek. in m. sv. Fric Kumer, ki je pokojni teti v imenu slov. političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij izrekel besedo zahvale. Poudaril je, da ob tem lepem zgodnjem jesenskem dnevu vračamo materi zemlji zrel sad, ki bo prav gotovo obrodil stotero seme, če bomo posnemali lepo življenje te dobre, skromne, narodno zavedne in verne kmečke žene. Naj si pokojna teta po truda polnem življenju spočije v domači zemlji, Bog pa naj ji vsa dobra dela stotero poplača. Žlindrovim ter vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje! r r f 5 f r f £ F 2 S g n [ c i; Nevihte so povzročile veliko škode Veliko škode so povzročile v zadnjih dneh in tednih nevihte v vseh krajih južne Koroške. Strela je zadela marsikatero drevo ( na sliki pod Velinjo vasjo), a tudi v gozdu je nastala precejšnja škoda. Marsikdo od kmetov je pravkar šele izčistil iz gozda drevesa, v katerih se je ugnezdil lubadar. Ker so trenutno cene za les izredno nizke, bo nova škoda, ki je nasala ob neurju, močno Prizadela kmete. Št. Lipš: umrl Karli Sagar Pred kratkim smo pokopali v najlepšem cvetu življena Karlija Sagarja iz Polene. Rajni je kot mlad fant sodeloval tudi v domači folklorni skupini v Žitari vasi. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, še posebno številčno je prišla mladina, pri kateri je bil Karli zelo Priljubljen. Olepšali so cerkev in grob z lepimi cvetlicami, Veronika Petek pa se mu je v imenu vseh zahvalila za delo in prijaznost, ki sta ga posebno odlikovala. Pogrebne obrede sta opravila župnik Ivan Antolič, in dekan Hanzi Dersula. V slovo pa mu je zapel cerkveni zbor.-Staršem in družini izrekamo iskreno sožalje. O le vozi počasneje, saj nevarnost čaka te, doma te čakajo dragi tvoji, a nazaj ne vrneš se. Kati Marketz Gost v Našem tedniku Ime: Slavko Tschertou Starost: 20 let Doma: v Slovenjem Plajberku Poklic: študent Najbolj uživa: naravne lepote Najmanj mara: nogomet in ljudi, ki omejujejo Najbolj ceni: ljudi, ki pustijo drugim svobodo Življenjsko geslo: živeti, kot da bi jutri umrl „Slovenci naj se aktivno vključijo v procese soodločanja S Slavkom Tschertouom se je pogovarjala Heidi Stingler Slavko Tschertou je doma v Slovenjem Plajberku. Tam se je aktivno vključil v skupino, ki izdeluje razvojni koncept. Kljub temu, da se je odločil za študij in v prihodnjih letih ne bo živel doma, mu je pozitiven razvoj domačega kraja zelo pri srcu. Turisti vedno bolj zahajajo v Slovenji Plajberk, ki je po svojem značaju še zelo idiličen. Da pa bi to ostal življenjski prostor domačinov in da se ti ne bi začeli odseljevati, je potrebno ukrepati. Izredno važno se zdi Slavku Tschertouu, da bi Slovenji Plajberk ohranil svojo podobo. Po eni strani naj bi to bila optična podoba s primerno infrastrukturo, po drugi strani pa seveda tudi jezikovna podoba, ki je zaenkrat še v veliki meri slovenska. Zato pa je tembolj pomembno, da se člani slovenske narodne skupnosti aktivno vključijo v skupine, ki izdelujejo take koncepte in končno tudi odločajo o spremembah in ukrepih. Samokritično ugotavlja Slavko Tschertou, da so Slovenci v tem oziru mnogokrat preveč udobni in kažejo premalo pripravljenosti, da bi tudi sami kaj prispevali k pozitivnemu razvoju na področjih, kjer bi lahko imeli vpliv. Najbolj enostavno je opazovati druge pri delu in jih potem kritizirati. Sploh je to pri Slovencih po mnenju Slavka postala v zadnjih letih bolezen, ki se je medtem že na široko razpasla tudi med mladino. Pogostokrat slišimo od mladih, da se ne morejo identificirati z delom političnih strank, občinskih mandatarjev ali pa tudi z delom slovenskih osrednjih organizacij. Posebno važno se zdi Slavku tudi, da se pripadniki slovenske narodne skupnosti udejstvujejo tudi v domačih društvih in tam gojijo in ohranjajo kulturo. Sam tudi poje pri moškem pevskem zboru in potrjuje, da to krepi občutek skupnosti in pri marsikaterem tudi samozavest, češ, lahko sem ponosen na svojo narodno pripadnost. S strani centralnih kulturnih organizacij si Tschertou želi, da bi dajale več podpore tudi manjšim krajem, v katerih kulturna dejavnost ni tako močno razvita. „Želim si, da bi Slovenji Plajberk ohranil svojo podobo - seveda tudi jezikovno. Zato sem se aktivno vključil v skupino, ki izdeluje razvojni koncept.” Slavko Tschertou je štiri leta obiskoval Slovensko gimnazijo. Ker pa ni videl perspektive, da bi se lahko izobraževal na področju tehnike in gospodarstva, se je odločil za obisk Višje tehnične šole v Celovcu, kjer je letos junija maturiral. Vzroki za prekinitev šolanja na Slovenski gimnaziji pa so bili tudi drugi. Slavko pravi, da je bilo med profesorji le malo takih osebnosti, ki bi znale navduševati mlade za snov, ki so jo posredovali. Zanj je imelo vse preveč teoretičen značaj. Kljub temu, da je obiskoval Višjo tehnično šolo, pa je vedno iskal slovensko družbo. V prvih dveh letih je stanoval v slovenskem domu in se tako nit s prijatelji iz slovenskih krogov nikoli ni pretrgala. Sicer ga je že vedno navduševala tehnika, a vendar se je zavedal, da človek ne živi zgolj od materialnih dobrin in tehničnih napredkov. Iskal je družbo, v kateri se je gojila tudi kultura. Sam pravi, da mu tozadevno nemško govoreča družba ni mogla nuditi dosti kaj zanimivega in se je zato vedno bolj čutil povezanega s slovensko narodno skupnostjo. Na to je prav gotovo tudi precej vplivala njegova družina, katerih člani se že vseskozi udejstvujejo na raznih kulturnih področjih. Letos poleti je kot počitniški sodelavec skupno z drugimi mladinci pripravljal pri Politični upravni akademiji seminar „Mladina k besedi". Za to delo se je odločil zelo zavestno, ker je želel dobiti vpogled v strukture slovenskih organizacij in navezati stike s predstavniki političnih in tudi kulturnih organizacij. Slavko pravi, da ne bi bil srečen, če bi se vključil v krog mladih kritikov, ki niso pripravljeni prispevati k temu, da bi izboljšali to, kar jih moti. Zato je v okviru svojega dela začel tudi pripravljati dokumentacijski film o koroških Slovencih, ki naj bi čimveč ljudi seznanil z življenjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 6 Rož — Podjuna — Zilja Manj ljudi na letošnjem rozalskem žegnanju Že dolgo pred rozalskim žegnanjem so mediji poročali o možnosti, da tega tradicionalnega žegnanja letos pri Sv. Nemi ne bo. Vzrok temu so neuspešna pogajanja med občino Globasnica in posestnikom travnikov pri Sv. Nemi. Med letom so parkirišča pri Sv. Nemi bila bolj skromna in tako predvsem za avtobuse nedostopna. Zadnjo nedeljo pa so romarji imeli kljub temu dovolj prostora, saj se je letošnjega rozal-skega žegnanja udeležilo skoraj za eno tretjino manj ljudi. Kljub razpravam o odpovedi žegnanja in kljub neprijazne- mu, mrzlemu vremenu se je zbralo okrog 4000 romarjev, da bi počastili sv. Nemo in Rozalijo. Tradicionalno so se romarji udeležili ene izmed štirih sv. maš pri Sv. Nemi in obiskali ro-zalsko votlino. Zelo dolgo pa so letos čakali romarji pod starodavno lipo, preden so se zbrali prvi pevci. Po težkem „porodu" pa je donela pesem pozno v večer. Globaški gostilničarji so poskrbeli za jed in pijačo. Veliko „kramarjev“ pa je nudilo srčke za zaljubljence ter igrače in sladke stvari za nasmejane obraze malih otrok. siike: Fera Pri rozalskem žegnanju so romarji med drugim tudi ugotovili, da se bližajo deželnozbor-ske volitve. Tako smo med obiskovalci opazili nešteto politikov iz okraja Velikovec. Ravno tako pa se je žegnanja udeležil tudi namestnik deželnega glavarja dr. Ambrozy, ki pa pri izbiri termina ni imel najboljšega nasveta, kajti prišel je v času, ko je pri izkopaninah bila slovenska maša. Tam pa ni možno stiskati rok. Morda mu je terminski šef hotel omogočiti mašo, da bi si izprosil uspeh pri volitvah. Žegnanja pa se je udeležil tudi dr. Haider, ki je priromal v zelo ugodnem času in se takoj postavil med pevce nemškega pevskega zbora in z njimi prepeval pred cerkvijo sv. Heme. V času volilnega boja se je marsikdo vprašal, ali je umestno, da zbor služi volilni propagandi predsednika svobodnjakov. Tudi pod lipo se je ustavil med pevci, in glej veliki čudež: nihče se ni boril za njegovo roko. Tam so bili pomembni pevci ne pa gospod H. iz Medvedje doline. Vsi, ki so se pripeljali, so bili presenečeni, da vozijo avtobusi k Sveti Hemi. Čez noč je bila organizirana ta akcija. S tem so demonstrirali predvsem tistim, ki mislijo, da je „parkirišče“ pri Sv. Hemi sveta krava, da tudi v turistični sezoni lahko rešuje občina problem na takšen način. Prevoz letoviščarjev k Hemi bi bil naravi v korist in bi pripomogel, da bi se OZADJA... v Globasnici marsikdo ustavil. Grenka solza na rozalskem žegnanju pa je bila, da je vsak, ki se je peljal z avtobusom na goro, moral plačati za dvojno vožnjo kar lepo vsoto. Nihče pa ni vedel, kdo to sploh organizira-in „kasira“... Strah, da bo iz rozalskega žegnanja postal drugi jormak, je bil letos zaman. Nihče več ni razstavljal traktorjev, in nihče Pod starodavno lipo je zadonela lepa domača pesem Levo: Ni rozalskega žegnanja brez krapa. BiH so prvovrstni. več ni prirejal plesa v šotoru. Udeležba pri mašah je zelo množična. Razen pri prvi maši, ki je namenjena predvsem raz-stavljalcem; letos so opazili, da sta se je udeležila samo dva razstavljalca. Nismo pa poizvedovali, če se je to po-znalo tudi pri dobičku. Celovški Kosta je uganil potrebe časa, ter je prodajal lečna srca tudi s slovenskim napisom. Opazili smo, da se je letošnjega žegnanja udeležilo tudi nekaj gostov iz sosednje Slovenije. Tako smo videli častnega člana SKD Globasnica Branka Senico, dir. Kompasa Maribor Janez Kurmerja (oba s soprogama) ter predstavnike Kulturnega društva Gorišnica. Predstavniki naših koroških slovenskih političnih organizacij pa so se izognili volilnemu pohodu. Lipe Warasch, Martin Wastl in Tome Petek ter Janez Hudi so ostali zvesti tradiciji in kot vsako leto tudi letos priromali k Sveti Hemi. Seveda pa je bilo navzočih še nekaj občinskih odbornikov. Zvesti romarji so ostali tudi Selani. AMBE Rož — Podjuna — Zilja Gostilno Seher v Velinji Vasi pri Bilčovsu krasi nov na-Pis. Da v tej gostilni pišejo domačnost z velikimi črkami, je hotela družina sedaj poudariti tudi z napisom Knaberle, ki je že staro hišno ime in ima kot tako bogato tradicijo. Tako je bila gostilna v vseh zadnjih desetletjih center vaške skupnosti. Prav tako pa tudi priljubljen kraj srečavanj drugih občanov, predvsem pa politikov, ki so v tej hiši mnogokrat zvedeli, kako mislijo občani. Da pa gostje Posebno radi zahajajo h Knaberl-nu tudi zaradi simpatične in gostoljubne šefinje Veronike, bo lahko marsikdo potrdil. ČESTITAMO 85-letnico je te dni obhajala Alojzija Roschman. Ob tem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo še mnogo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebne praznike Francu Mejovšku iz Bistrice, Mili Kavčič iz Št. Jakoba in Sigiju Pičeku iz Se-mislavč. Čestitkam društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje uredništvo Nt. Rojstni dan in god je slavila Ludmilla Luschnig s Polene pri Št. Lipšu. Za dvojni praznik iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! 16. pomlad je obhajala Tanja Kordesch iz Podgrada. Čestitamo! V sredo je slavila 80. rojstni dan Terezija Urbančič iz Lepene pri Železni Kapli. Iskrenim čestitkam domačih se pridružuje tudi uredništvo Nt, ki želi Tereziji še mnogo zdravih in sreče polnih let. Pred kratkim je slavil 70. življenjsko obletnico Franc Wutti, po domače Pajovc z Ločila. Jubilantu iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Naslednje voščilo velja Angeli Sedovšek iz Dolinčič, ki je obhajala 67. rojstni dan. Vse najboljše! Pred nedavnim sta si v cerkvi sv. Marjete v Šmarjeti obljubila večno zvestobo Vida Ana Broman iz Šmarjete nad Pliberkom in Franz Daniel iz Borovja. Novoporočenima iskreno čestitamo ter želimo veliko sreče, mnogo lepih skupnih dni medsebojnega razumevanja! Obletnico skupnega življenja sta v Št. Janžu obhajala Marica in Willi Moschitz. Vse najboljše in še na mnoga srečna skupna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike odborni- I atmuiHU w cvm ?r' j*ratu, kjer so delali italijanski ževalnega društva in še dan6 delavci opeko za hiše. Italijan-pravi, da je takrat mnogo prid6 scina mu je bila tako po nekaj bil. Jdesecih že prav domača, tako V letu 1916 je bil Hanzi Hafn( da se je lahko brez težav pogo-oproščen šole, da je lahko Pf Varjal z delavci. magal doma na kmetiji, ker J Nepozabno pa je za Lenjako-moral njegov oče v vojsko. ^ j^69a Hanzija tudi doživetje ob dobro se spominja, kako je Pf ^°ncu prve svetovne vojne. Ko šel občinski sluga ob pol štifl Je Prišel skupaj z drugimi otroki v ljudsko šolo, so tam bili vojaki, ki so streljali puščice v sliko cesarja. Otroci so bili seveda čisto zbegani in so se jokali, ker niso mogli doumeti, kaj se dogaja. Pa še, da se je to dogajalo na dan vernih duš, saj so učitelji v šoli pokazali otrokom najprej sliko Kristusa, nato pa že sliko cesarja. Po koncu vojne se je v okolici Št. Jakoba razpasla huda bolezen, tako imenovana „španska gripa”, za katero je umrlo precej ljudi. Bolezen je doletela tudi 14-letnega Hanzija Hafnerja. Ko ga je zdravnik videl, se je takoj napotil v farovž in ^~'"*"** na občinski urad ter ukazal, naj zanj pripravijo mrtvašnico. Kljub temu, da je ležal Lenjak že v nezavesti in je poleg nje-ga že gorela mrtvaška sveča, je zmagala njegova trdna življenjska volja. Leta 1921 se je podal skupaj z domačinom Gregorjem Gabrielom kot godec v bivšo Jugoslavijo in si je tam služil svoj denar z nastopi po gostilnah, hotelih in na raznih praznikih. Ker je bil izredno nadarjen, se je tam naučil srbohrvaščine. Maja leta 1922 se je začel učiti v Maloščah pri Martinschitzu za tesarja. Učna doba je trajala tri leta, ker pa je v tem času zaradi bolezni izostal tri mesece iz službe, je moral ta čas nadoknaditi po svoji triletni učni dobi. V Hanzi Hafner naslednjih letih je delal kot tesar pri raznih domačih podjetjih na Koroškem. Leta 1930 se je poročil in sta z ženo uredila lep dom ter dala življenje trem otrokom. Še pravočasno pred izbruhom druge svetovne vojne se je podal na delo v Nemčijo, tako da mu ni bilo treba iti v vojsko. Leta 1943, ko je bil za nekaj časa doma, pa naj bi dobil vpoklic v vojsko. Toda tudi takrat se je spretno izognil usodi. Prostovoljno se je javil, da bo šel kot tesar na Norveško ali pa v Rusijo, ker so tam potrebovali ljudi, ki so gradili mostove. Podjetje, pri katerem je bil takrat nameščen, ga je poslalo v Rusijo. Tam je delal do julija leta 1944. Kot brihten fant pa je že po nekaj dneh spoznal, da bo Hitler izgubil vojsko, ker nemški vojaki niso mogli biti kos ruskim četam. 20. aprila 1945 je moral iti v Dravograd, kjer je na občinskem uradu zvedel iz radijskega poročila, da je Hitler padel. Šel je, da bi to sporočil svojemu šefu. Ko pa se je vrnil na občino, so uradniki tam že sedeli v civilni obleki. Takrat je videl, da mora takoj zbežati. Ko se je vrnil v domačo občino v Št. jakob, je doživljal, kako so partizani prevzeli občino in tudi žandarmerijo. Po nekaj mesecih, ko se je pomirilo življenje v občini, se je Lenjak aktivno vključil v občinsko politiko. Leta 1948 je bil izvoljen za namestnika župana, dve leti navrh pa je kandidiral za župana. Kot socialist je prevzel občino, ki je imela 700.000 šilin- gov dolga. Z veliko varčljivostjo pa mu je uspelo, da se je občina že po treh letih znebila dolga. Sodelovanje z občinskimi odborniki drugih strank ni bilo vedno enostavno. Socialisti so imeli takrat 8 mandatarjev, ÖVP 2, VDU 1, komunisti 1 in Krščanska stranka 4 odbornike. Do velikih nesoglasij pa je takrat prišlo tudi v socialistični stranki, ker so imeli nekateri mandatarji le malo razumevanja za to, da pri Lenjaku, ki je bil župan, niso bili v ospredju strankarskopolitični interesi. Kljub temu je leta 1954 ponovno kandidiral za župana, vendar je že po dveh letih odložil svojo funkcijo zaradi večjih razprtij. Leta 1957 pa je izstopil iz socialistične stranke. Danes pa se kljub vsemu še rad spominja na čase svojega političnega delovanja v občini. Delo ni bilo lukrativno, saj je kot župan zaslužil le pičlih 475 - šilingov. Za ljudi pa je takrat bilo tudi samoumevno, da so župana naprosili za to ali drugo. Nekateri niso imeli drv za kurjavo, drugi pa so potrebovali kakšno obujo in so tako prosili Lenjaka za pomoč, ker so vedeli, da ima dobro srce. „Delo župana ni bilo lukrativno. Takrat sem zaslužil celih 475 - šilingov!“ Hanzi Hafner Leta 1957 se je kot tesar podal v Švico, tri leta pozneje pa v Nemčijo. Še danes je ponosen, da je dobil v podjetju, kjer je v Stuttgartu delal, posebno doklado, ker je znal pet jezikov. Za vsak jezik namreč 250 mark letno. Takrat je videl, da ima pregovor: „Koliko jezikov znaš, toliko veljaš”, dejansko svojo pravilnost. Znanja petih jezikov pa se Lenjak razveseljuje tudi še danes, ko je že dolga leta v zasluženem pokoju. Zal mu je le, da mu popuščajo oči in tako ne more več prebirati ljubljenih knjig. Zato pa še vedno rad prepeva. Prof. Jošku Kovačiču je zapel vrsto starih ljudskih pesmi, ki jih je ta uredil za moški zbor. Nekatere od njih še danes pojejo „Vaščani“. Kultura (Utm* buUcca ... P.n. Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Pismo bralca iz Moskve Spoštovani gospod urednik! V Moskvi smo se zbrali Slovenci, Vaši bralci, in se globoko zahvaljujemo Vam in Vašim sodelavcem za Vaše patriotsko delo na Koroškem. Vam bi priporočali, ako je možno, da bi objavili članek „Dvojezične vojaške knjižice“ (Republika 9. 9. 1993), iz katerega je razvidno, kako korišča madžarska manjšina v Prekmurju slovenske urade na dvojezičnem ozemlju. V Našem tedniku pa lahko beremo, kako nastopajo avstrijske oblasti, posebno pa še vse avstrijske večinske stranke - vse v upanju, da bi čimprej asimilirale slovensko manjšino na Koroškem. Nedavno sem bral, da je konec prejšnjega stoletja govorilo na Koroškem 40 % prebivalstva slovensko. Ob začetku 19-tega stoletja je bilo na Koroškem 70.000 Slovencev, a danes??? Pri Našem tedniku bodite bolj agresivni, zahtevajte, da se koroške oblasti strogo držijo mednarodnih pogodb, katere je podpisala Avstrija. Prejmite najlepše pozdrave Vi in vsi Vaši sodelavci, zavedni Slovenci. Naročnik NT v Moskvi, Vidmar Victor Res dvojezični Slovenji Plajberk? Domačin Mirko Lausegger je v Našem tedniku odgovoril na moje pismo. Ker mi hoče nekaj podtikati oz. stvari zavijati in sam sebe olepšavati, moram k pismu še enkrat zavzeti stališče. Gospod mag. Lausegger se spodtika ob moj podpis, ker sem se podpisal kot Feliks Wieser, pd. Šaši. Veš -Mirko, že moji strici so bili Šašlnovi. Upam, da ju poznaš; veliko sta pisala dr. Josip Šaši in tudi dr. Gregor Šaši. Ime Šošl je pa naše narečje, piše pa se Šaši. Tudi ime Dušnjak se v Plajberku drugače izgovarja, zato ne vem, zakaj se zaletavaš v take malenkosti, saj imamo cel kup drugih bolj važnih stvari pred seboj. Upam, da Ti je znano, da piše v Avstrijski državni pogodbi, da je slovenščina povsod tam, kjer živijo Slovenci - torej na dvojezičnem ozemlju - poleg nemščine enakopraven jezik. Tam je treba namestiti tudi dvojezične napise. Pri nas jih nimamo in to ne samo v Slovenjem Plajberku, ki je bil svo-jčas samostojna občina. V celi občini Borovlje ni dvojezičnih to- mmmmmmmmmmmmmrn pografskih napisov, čeprav je naša občina po zakonu dvojezična. Veš Mirko, zato Te prosim kot predsednika Slovenskega prosvetnega društva Vrtača, da zbereš ljudi iz bivše občine in zahtevajmo od občine dvojezične napise. Zahtevajmo, da bo občina namestila na občinskem uradu človeka, ki obvlada pismeno slovenščino. Saj si gotovo bral, kar je bilo napisano v Našem tedniku o možnosti uporabe dvojezičnosti na naših občinah: občina Borovlje je ena najslabših. Veš Mirko, kako Ti ravnaš z dvojezičnostjo? Ko pišeš na škofijo ali na občino ali na kakšen urad, se podpišeš Gottfried Lausegger, v Našem tedniku pa pravilno kot Mirko Lausegger. Tudi pri nas v Slovenjem Plajberku hočeš biti Gottfried in vsi te kličejo Gottfried. Verjetno sam hočeš to tako imeti. Bodi korajžen in se podpisuj od danes naprej kot Mirko. Zdaj pa še k tvojim očitkom-Praviš, da ne potrebuješ mojega podlega nasveta. Svetoval sem Ti samo to, da mora ostati slovenščina poleg nemščine enakopravna tudi na naših javnih prireditvah. Ni se treba izgovarjati in dokazovati, da si dober. Dokaži to z dejanji-Jaz se ne zaletavam v nekaj nemških besed, hotel in moral sem Ti le povedati: da si Ti dragi Mirko, na celi prireditvi na plaj-berškem vaškem prazniku uporabil le nekaj slovenskih besed in še te le v pozdravu. Ne maramo take slovenščine, ki je na rob porinjena pod geslom „pa še nekaj slovenskih besed ob robu“. Resnica boli, zato upam, da bodo moje besede zalegle in da mi podobnih opominov ne bo treba več tega mnenja pa nisem sam v naši občini. Če hočeš hoditi pokonci in če hočeš biti samozavesten, potem se ne ustraši tistih nepoboljšljivih, hvala Bogu jih ni veliko, katerim sta že ena ali dve slovenski besedi preveč. Tudi v Selah, Svečah, Bilčovsu in v Podjuni obiskujejo nemško govoreči naše prireditve, pa kljub temu oblikujejo program tako, da slovenščina ni zapostavljena. Za danes bi končal in upam, da mi ne boš zameril, ker tudi jaz Te; bi nisem. Nujno pa moramo v naši občini sodelovati in se pogovoriti o naših težavah. Če bi pri tem lahko kaj pomagal, sem Ti zmeraj na razpolago. Lepo Vas pozdravlja Feliks Wieser st., pd. Šaši Radiško žegnanje 1993 Preteklo nedeljo so na sončnih Radišah praznovali tradicionalno radiško žegnanje. Domače Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ je po sveti maši vabilo pred kulturni dom, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Za zabavo pa je skrbel radiški ansambel „Fletni Radišani“, katerega sestavljajo mladi gimnazjcji Slovenske gimnazije. Žegnanje se je izteklo pozno popoldne s petjem Mešanega zbora ter splošno zabavo. Slika levo: Mala Majda, Tanja in Sara so uživale pred „štantlnom“. Slika spodaj: Nadika Lampichlef je pomagala društvu, Radišani pa so se rade volje poslužili telesnih okrepčil- 13 Kultura Na letošnjih koroških gledaliških dneh na gradu Krastowitz bodo od 1. do 3. oktobra zastopane tudi štiri slovenske gledališke skupine. Z igro „tzgbutjeni sin” še bo predstavilo Slovensko kulturno društvo Rož. Na sliki igralec glavne vloge Valentin Kernjak, ki je žel na premieri veliko pozitvnih kritik. Dan gledališč s slovenskimi skupinami To bodo Slovensko kulturno društvo Rož z igro „Izgubljeni sin“, Gledališka skupina Št. Janž z igro Drezanje v Kamen, Mladinska gledališka skupina Sele z igro Pavliha in Mica, ter_otroška lutkovna skupina KPD Šmihel s delom "Kdo je napravil Vidku srajčico.” Na tem gledališkem tednu bo uPrizorjenih 10 predstav. „Da so °d teh kar štiri slovenske, je veliko Priznanje delu našim odrskim skupinam,“ ocenjuje Milka Olip, ki je Ph Krščanski kulturni zvezi re-ferntka za amatersko odrsko dejavnost. Skupno z Nužijem Wieser-jsrn je zastopana v predstojništvu koroške gledališke zveze. Dela, s katerimi bo predstavlje- na koroška slovenska odrska dejavnost, so izbrali po priporočilu kulturnega novinarja ORF Horsta Ogrisa. g ^ Petek, 1. oktobra 10.00 Der König des Dschungel 14.00 Workshop z Michaelom Weger-jem; 17.00 Izgubljeni sin; 19.30 Verni-saža - Vaclav Havel; 20.30 Brand im Souterrain; Sobota, 2. oktobra 9.00 Ein Jedermann; 11.00 Drezanje v Kamen; 14.00 Workshop; 19.00 Festabend mit Keck & C0. Nedelja, 3. oktobra 9.00 Pavliha in Mica; 10.15 Figurentheater; 11.00 Kdo je vidku napravil srajčico; 11.45 Kraut und Rüben Milka Olip je član predstojništva koroške gledališke zveze in referentka za amatersko gledališče pri Krščanski kuturni zvezi. Stefan Perm: „Pisatelj s čopičem“ 21- letni Štefan Ferm razstavlja nekaj svojih slik v Zadrugi v Št. Jakobu. Štefan Ferm skuša v svojih slikah izraziti to, kar ravno občuti. „Tako rekoč rišem svoj dnevnik,“ pravi mladi umetnik, ki je pričel z ustvarjanem kot 16-letni fant. Prvotno je risal s svinčnikom, zdaj se je osredotočil na oljnate slike. Prav tako se je spremenila vsebina njegovih slik: ob začetku utopije, danes vse bolj realiteta, vsakdanjost - dnevnik 21-letnega, ki je našel svoj lastni stil. Slike so še razstavljene v naslednjih dneh v Št. Jakobu. BEGEGNUNG IM OKTOBER SSEČANJEVOKTOBRU Srečanje v oktobru Letošnje srečanje v oktob-ru/Begegnung im Oktober bo potekalo spet v Velikovcu. Pričetek prireditev bo v petek, 1, oktobra, z zborovskim koncertom akademskega pevskega zbora „France Prešeren“ (20.00 Neue Burg). Nadaljnje prireditve: Sobota, 2. oktober: Ljubljana - Jazz-Selection, jazz koncert (20.00 Cafe Sanuk) Nedelja, 3. oktober: Razstava „Predmeti v gospodinjstvu in hiši“. (15.00 Neue Burg) Petek, 8. oktober: Branje Axel Karner (20.00 Cafe Skuk) Petek, 15. oktober: Gledališka predstva „Tu felix Austria“ (20.00 Neue Burg) Sobota, 16. Oktober: mladinsko bogoslužje - mag. H. Kulnik (19.00 mestna cerkev sv. Magdalene) Prireditelj je ARGE Begegnung im Oktober/Srečanje v Velikovcu Völkermarkt/Veli-kovec. Kultura Celovški Zvon izhaja 10 let „Premostili smo začetne težave in zvonjenje naj privabi še mnogo budnih avtorjev” Prejšnji teden so se zbrali sodelavci Celovškega Zvona iz Koroške, Slovenije in diaspore v Modestovem domu, da bi slavnostno praznovali 10-letnico izhajanja Celovškega Zvona. Skupno s prijatelji in somišljeniki so se ozrli na desetletno delovanje, ki pogostokrat ni bilo lahko. Predsednik Društva prijateljev revije Celovški Zvon Janko Merkač (levo) in dr. Reginald Vospernik, glavni urednik revije. kulturni stenogram Izšel novi Mladi rod Izšla je prva izdaja 43. letnika šolskega glasila Mladega roda. Tudi v tej izdaji je na 44 straneh veliko leposlovnega mladinskega čtiva, delovnih listov za pouk, veliko prikupnih ilustracij, ugank in risb. Številki je priložen tudi terminski koledar za učence z naslovom „Spominčica“ za pozabljivce. Naslovno stran je oblikovala Nadja Kaki (ZG za Slovence), nadaljnje strani pa so oblikovali učenci ZG za Slovence pod vodstvom prof. Ivane Kampuš. Med avtorji so tudi tokrat „stari znanci“ kot Milena Pipp, Janja Trap-Kert, Ivana Kampuš, Sonja Wakounig, Hermann Germ, Hanzi Mil-lonig, Maja Millonig - Küpper in Joško Wrolich. Na treh straneh pa obljavljajo tudi dopise mladih ustvarjalcev. S.K. Evropski mojstri V prostorih Pokrajinskega muzeja v Mariboru so pretekli torek odprli razstavo narodne galerije iz Ljubljane „Evropski mojstri iz slovenskih zbirk“. Razstva bo odprta do 25. oktobra. Musilov arhiv V hiši literature v Arhivu Roberta Musila v Celovcu (Kolodvorska 50) bosta naslednji torek (19.30) brala Rudi Miškot in Christian Močilnik. Avtorja bosta brala pesmi in prevode literarnih stvaritev Rudija Miškota. Po branju sledi tudi žrebanje knjig, ki so jih dale na razpolago knjigarne. V zadnjih desetih letih je izšlo 40 številk Celovškega Zvona, in sicer na 3840 straneh. „Deset let je v revijalnem življenju dolga doba. Ko poromam po biografijah slovenskih literarnih revij od Pisanic in Kranjske čebelice, pa denimo koroškega Mladja, ugotavljam, da so večini od njih muze prerezale življenjsko nit še pred desetim rojstnim dnevom,” je dejal na slavnosti glavni urednik Celovškega Zvona dr. Reginald Vospernik, ki se je ozrl tudi na vse težave, ki jih je moral uredniški odbor premostiti prav v začetkih izhajanja revije. Ko je jeseni leta 1983 dozorela misel o reviji, so avtorji začeli z veliko pozornostjo spremljati čas in ga tudi sooblikovati. Predsednik Društva prijateljev revije Celovški Zvon, Janko Merkač, je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je uspelo prav na Koroškem zbrati toliko energije, strniti toliko ustvarjalnih sil in povezati v druščino zavzete ljudi, da je Zvon začel vabiti k sodelovanju prav iz Celovca. Več mesecev so izdajatelji Celovškega Zvona morali tihotapiti revijo čez mejo, po več mesecev so morali čakati na dovoljenje za uvoz in se celo zagovarjati pred ministrstvom za kulturo. Hvaležen spomin pa je na slavnosti veljal pokojnim prijateljem, ki so si prizadevali, da je revija lahko izhajala. In sicer so to bili France Gorše, Janko Uran k, dolgoletni blagajnik Joško Hutter, velikodušni podporni član Janko Hornböck kot ravnatelj Mohorjeve družbe in Pavle Zablatnik kot predsednik in avtor ter prijatelja revije Bojan Štih in Milan Apih. Besede zahvale pa je glavni urednik Celovškega zvona dr. Reginald Vospernik našel tudi za vse tiste, ki so stali ob rojstvu in zibeli revije ter zagotavljali njeno rast in njen obstoj skozi desetletje; in sicer so bile besede priznanja in zahvale izrečene neutrudnemu mentorju revije Vinku Ošlaku, Andreju Capudru, Alojzu Rebuli, Janku Merkaču in številnim drugim, zlasti še predstavnikom revi-jinih nosilnih ustanoviteljskih organizacij, Domu prosvete v Tinjah, slovenski veji Katoliške akcije, Krščanski kulturni zvezi in Mohorjevi družbi. Čeprav je včasih nastal vtis, da uredniškemu odboru ni uspelo privabiti k sodelovanju zadosti koroških avtorjev, z veseljem ugotavljamo v jubilejni številki, da je zastopana lepa vrsta koroških avtorjev; med njimi pa najdemo kar tri nova imena. Kljub temu pa glavni urednik Celovškega Zvona dr. Reginald Vospernik ne dvomi o tem, da revija v sodobnem koroškem trenutku prešibko odmeva, posebno še ob dejstvu, daje že nekaj časa, če izvzamemo mesečnik Družina T dom, edina literarna revija, odkar je utihnilo Mladje. Zato bo naloga izdajateljev in uredniškega odbora, da bo pregledal, katerih koroških potencialnih naročnikov in bralcev reviji ni uspelo pritegniti, katerih tem se ni lotila oziroma katerih vprašanj se loteva nezadovoljivo ali morda celo z zgrešenega vidika. Vprašanje je, ali bo morala biti revija bolj aktualna, posegati bolj v politični, kulturni ir gospodarski vsakdan. Svoj govor pa je Vospernik zaključil z željo, da bi se dela oprijele tudi nove, mlajše sile, in tako zagotovile nadaljnji obstoj Celovškega Zvona. Heidi Stinglef Kultura Premiera kabareta SRD Borovlje „Martin Krpan“ pri Cingelcu na Trati Veliko amaterskih igralskih skupin se je že poiskušalo v kabaretni obliki gledališkega izražanja, toda do sedaj je to le redkim uspelo. Čeprav se zdi ta oblika gledališča popolnoma enostavna, pa vseeno zahteva obilo igralske spretnosti in nadarjenosti. Tega pa boroveljskim igralcem Prav gotovo ne manjka, zato je to ena izmed igralskih skupin, ki jim je kabaretna oblika gledališča skoraj povsem uspela. Levstikovega „Martina Krpana“ je za boroveljske igralce priredil Bogomir Veras, ki je obenem tudi režiser. Primerno glasbo je izbral Roman Verdel, koreografijo pa je opravila Ljerka Belak. Krpana je odlično poosebil Melhior Verdel, njegovo kobilico pa simpatična Sara Pavčič. Tudi Petra Kohlen-Prat, Ida Stöckl, Irmi Müller in Erika Primik so pokazale obilo igralskega talenta. Hanzi Schaschl pa je vlogo cesarja odigral tako, kot bi se že z njo rodil. Strašnega Brdavsa je zelo posrečeno predstavil Franc Wakounig. Gonilna sila celotne predstave pa je bil Daniel Kelih, ki nas je s svojim izvajanjem resnično presenetil. Predstava je' bil takšna, kot mo-ra biti, da popolnoma zadovolji gledalca, kljub nekoliko zbledelemu političnemu motivu na koncu. Čestitke celotnemu ansamblu Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“ z željo po še več takih predstavah. Anita Hudi Radio / TV / Prireditve 16 T PETEK, 24. sept. A Narodopisna oddaja. SOBOTA, 25. sept. Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E F-% NEDELJA, 26. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna D misel (Herman Kelih). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. E X 1 PONED., 27. sept. N Nov zalet Slovenskega atletskega kluba: Skrb strokovnjaka Branka Elsnerja velja predvsem mladim. V TOREK, 28. sept. Partnerski magazin. R A SREDA, 29. sept. Glasbena sreda. D Večerna: Večne melodije. 1 ČETRTEK, 30. sept. Rož — Podjuna — Zilja. U ■■ DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 26. septembra, ob 13. uri v TV 2 Poned., 27. septembra, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki Od romanja do .jormaka" — nekoč peš na Božjo pot, danes s tisočimi avtomobili na rozalsko žegnanje na goro Sv. Heme. Dvojezični krajevni napisi: za občine Suha, Bilčovs in Borovlje zakoni niso obvezujoči? Sladkorna bolezen: pogojno zdravi pacient si lahko pomaga z redno kontrolo krvnega sladkorja. Voda je vir življenja: mnogi jo koristijo za pogon mlinov in malih domačih elektrarn. Soški pogovori — mednarodni simpozij prvič v Bovcu. Odrasli svet kot kamen, ki z otroki ne zna ali noče več govoriti — mlada gledališka skupina iz Št. Janža je pripravila zelo zanimivo igro z naslovom „Drezanje v kamen". Zlatorumeni sadni mošt: poleg kakovostnega sadja sta za prvovrstno domačo pijačo potrebna tudi priprava za stiskanje in uspel postopek vrenja. ALOJZ REBULA — JOŽE ROPITZ Reke mojega življenja Večernice v čast škofu Antonu Martinu Slomšku sobota, 2. oktobra 1993, ob 19.30 FARNA CERKEV LOČE Nastopajo: Zbora: Mešani pevski zbor SRD „Srce“, Dobrla vas (vodi Marjan Berložnik); Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus", Celovec (vodi Jože Ropitz). Solisti: Waltraud Mucher, G raz; Gabriel Lipuš, Celovec; Mario Podrečnik, Celovec. Orketer Ljubljana — Celovec. Flavta: Roman Verdel, Kristijan Filipič; Kitara: Tone Boschitz, Jakob Miki; Kontrabas: Stefan Thaler; Tolkala: Manuela Petschar; Trobila: Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, Stanko Praprotnik, trobenta, Jože Žitnik, trobenta, Jože Kocijančič, rog, Božidar Lotrič, pozavna. Dirigent: Jože Ropitz. Recitator: Tone Kuntner Prireditelji: Fare Loče, Pečnica, Šteben, Št. Lenart in Brnca; SPD „Jepa-Baško jezero“ Loče; Krščanska kulturna zveza, Celovec Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 9. oktobra 1993, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Od 3. 7. do 11. 9. v sobotah od 10. do 18. ure. Po dogovoru možen ogled s skupinami. Višarje Spet vozi žičnica na Sv. Višarje Urnik delovanja žičnice je od 9. do 17. ure ob delavnikih, ter od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih do konca poletne sezone. V svetišču je dnevna sveta maša ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri. Kotmara vas VESELICA čas: v soboto, 25. 9., ob 20. uri Kraj: pri Pušniku v Št. Kandolfu Igra: ansambel „Jožeta Šumaha“ Prireditelj: SRD „Gorjanci" Loče SREČANJE BIVŠIH PREGNANCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 26. septembra, s pričetkom ob 14. uri v gostišču Wrolich v Ločah (Ratenče) ob Baškem jezeru svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo kakor v minulih letih povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Prireditev bodo s svojim kulturnim sporedom obogatili člani domačega Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero". Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci, da bomo obnovili stara poznanstva ter obudili spomine na čase skupnega pregnanstva in trpljenja. Zveza slovenskih izseljencev Žita ra vas SLAVNOSTNI VEČER „Trte“ ob poslovitvi dolgoletnega zborovodje Jozeja Starca Čas: v soboto, 25. 9., ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi člani in prijatelji društva srčno vabljeni! Prireditelj: SRD „Trta" v Žitari vasi Rebrca (tovarna Obir) SPRETNOSTNA VOŽNJA Z AVTOMOBILOM Čas: v nedeljo, 26. sept., ob 13. uri Kraj: na lesnem oddelku tovarne OBIR Prireditelj: Slovenski športni klub „Obir" Vsak tekmuje na lastno odgovornost! Prispevek za udeležbo: 50,— ATS Dom v Tinjah Od sobote, 25. septembra, od 14. do 18. ure, do nedelje, 26. septembra, od 9. do 17. ure Preproste in učinkovite vaje za mišice, hrbtenico, pravo držo in pravo gibanje z ISMAKOGIJO, nem. Voditeljica: Brigitte Horatschek, di-plomirana učiteljica za ismakogijo od nedelje, 26. septembra, ob 18. uri do srede, 29. septembra, ob 13. uri Duhovne vaje za duhovnike: „USKLADITI SVOJE ŽIVLJENJE Z BOŽJIMI NAČRTI“ Voditelj: p. Franc Cerar DJ, Maribor od četrtka, 30. septembra, ob 18. uri do sobote, 2. oktobra, ob 17. uri Seminar za notranje ozdravljenje: „PO NJEGOVIH RANAH SMO OZDRAVLJENI“, nem. Vodi: žpk. Toni Opetnik, Grabštanj ter skupina laikov in duhovnikov od sobote, 2. oktobra, od 14.30 do nedelje, 3. oktobra, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v soboto, 2. oktobra, od 6. do 20. ure Spoznavajmo Slovenijo in njene verske ter kulturne spomenike STIČNA — NOVO MESTO — KOSTANJEVICA — PLETERJE za župnije: Dobrla vas, Št. Lipš, Žitara vas, Železna Kapla Vodi: nadučiteljica Pepca Weiss od ponedeljka, 4. oktobra, od 9. ure do petka, 8. oktobra, do 17. ure NEMŠČINA ZA SLOVENCE Vodita: dr. Kristl Titze in Jutta Suppan GALERIJA TINJE Razstava slik MIRA STARIČA (do 5. oktobra 1993) Dve zanimivi razstavi v Ljubljani: Ljubljana ima staro in priznano tradicijo v mednarodnih razstavah. To priča vsakoletni veliki vinski sejem, ki se pravkar izteka, to pa pokažeta tudi dve razstavi v septembru na Gospodarskem razstavišču, Dunajska 10, ki praznujeta že 40. obletnico in sta vredni množičnega obiska. 22.-25. 9.: Moda pomlad — poletje, 40. Slovenski sejem konfekcije, tkanin in pletenin. 4.—8. 10.: Sodobna elektronika, 40. mednarodna razstava profesionalne elektronike. Begunje GALERIJA AVSENIK RAZSTAVA SLIK VALENTINA OMANA Razstava je nastala v sodelovanju z : Zvezo društev likovnih umetnikov Slovenije iz Ljubljane. Celovec RAZSTAVA del Rudija BENETIKA je odprta do 1. oktobra, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 16.30 Kraj: Galerie Schnitzer v Celovcu, St. Veiter Str. 1 GLASBENI VEČER — solisti iz Argentine Ani RODE — mezzosopran Luka DEBEVEC-MAYER — bas Ivan VOMBERGAR — klavir Čas: v petek, 1. oktobra, ob 19.30 Kraj: v Modestovem domu v Celovcu Prireditelja: Mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus", Krščanska kulturna zveza Bach, Beethoven, Glück, Haendel, Mozart, Scarlati, Schubert, Strauss, Verdi, Dvorak, Gerzinič, Pavčič, Tomc, Trošt, Vilhar, Ginastera, Gua-stavino Premiera komedije: Tone Partljič — „SLIKAR V ZAMEJSTVU“ Čas: v petek, 1. 10., ob 20. uri v nedeljo, 3. 10., ob 20. uri ponovitev Kraj: Felsentheater Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Celovec NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (foto- , graf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. I 25/III, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. 17 Prireditve / Oglasi Rožek ODPRTJE RAZSTAVE CAROLINE ‘93 Čas: v soboto, 25. 9., ob 19. uri Kraj: v galeriji Rožek Bere: Alexander Widner, Gregor Rogy _ kitara Razstava bo odprta do 31. oktobra 1993, od srede do nedelje, od 15. do 19. ure Železna Kapla Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli, Mladinski center na Rebrci, Gemischter Chor Eisenkap-Pel, Krščanska kulturna zveza HORUTS MUSICUS Celovec Orazio Vecchi, Mondena: LAMFI-PARNASO (1594) Glasbena komedija z lutkami Čas: v soboto, 2. 10., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Režija: Alfred Meschnigg, Beljak Glasbeno vodstvo: Günther Mat-titsch, Celovec Animacija lutk: Tine Varl, Maribor Izdelava lutk: Breda Varl, Maribor Izvajalci: Hildegard Wiener-Einauer (sopran), Eva Ötsch (sopran), Günther Mattitsch (alt), Helmut Unterkof-ler (tenor), Dietmar Pickl (bas) 0 predstavi: V okviru sodelovanja Avstrije in Slovenije je nastal glasbeno lutkovni Projekt v stilu Commedie dell'arte s komornim ansamblom Hortus Musicus. Enoletno delo glasbenega vokalnega ansambla, ki se je prvič srečal z velikimi figurami, je obrodilo sadove. Po premieri na Dunaju in premieri v Celovcu je Hortus Musicus gostoval tudi v Mariboru. Glasbena komedija z lutkami vsebuje elemente renesančnega petega gledališča iz konca 16. stoletja (1594), ki so ga izvajali v živo ali z lutkami. POZOR ŽGANJARJI! d V~7 Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na EKSKURZIJO K ŽGANJARJEM NA ŠTAJERSKO v soboto, 16. oktobra 1993. Obiskati hočemo nekatere najboljših žganjarjev Štajerske. Program: — družina Hčgler, LUKAS H O F, v bližini Stainza: odlična žganja iz starih vrst jabolk; — vožnja skozi štajersko „cesto jabolk" z vodičem, kosilo v „jabolčni vasi" Puch pri Weizu; — družina Birch-heim, v bližini Pucha: kuha odlična žganja s kotlom brez vodne kopeli; — kmečki dvor „HÖDL", družina Dunst, Stubenberg am See: moderna žganjarska naprava; 1. avstrijska žganjarska učna pot; vina iz sliv, češpelj in ribeza Prijave najkasneje do konca septembra na: „Kmečka izobraževalna skupnost" (KIS), Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, tel. (faks); 0463/382438. Prispevek: odvisno od števila udeležencev. Dom v Tinjah, Strojni krožek Podjuna, Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Skupnost južnokoroških kmetov VABIJO občinske odbornike in odbornike naših zadrug, kmetice in kmete ter vpe interesent(ke) na EKSKURZIJO NA ŠTAJERSKO v soboto, 9. oktobra 1993, ob 7. uri iz Velikovca (pred Delovnim uradom, točne čase in kraje zbiranja Ti/Vam bomo pravočasno sporočili) Ekskurzijo vodi: dipl. inž. Štefan Domej Prijave takoj na: Dom v Tinjah (tel.: 04239/2642); in na KIS: (0463/382438 OGLASA Oddajamo v najem novo, neopremljeno stanovanje Velikost: 83 m2 Cena: 100 AS/m2, dodatno obratni stroški Lokacija: Ulica 10. oktobra 19, 3. nadstropje (nad Eizenbergerjem) v Celovcu. Interesenti se lahko javijo na Zvezi slovenskih zadrug pri gospodu M. Kunčiču. „Unimog U 406, 62 kW letnik 1983 145.000 km. Ponudbe in termin za ogled: Tržna občina Železna Kapla — Bela Telefon: 04238/8311-24 PLESNA SOLA s plesalko in koreografinjo Minko Veselič iz Maribora — OKTOBER 1993-JUNIJ 1994 Program obsega moderne plesne tehnike, osnove klasičnega baleta in jazz plesa. Ponudba Plesne šole Krščanske kulturne zveze obsega: 1. TEČAJ ZA PLESNO SKUPINO 8- do 10-letnih Skupina bo vadila 2 uri tedensko; vsak petek, ob 17.30, v Mohorjevi ljudski šoli. Odgovorna za skupino: Veronika Grilc-Rutar 2. TEČAJ ZA PLESNO SKUPINO MLADIH OD 11. LETA NAPREJ Skupina bo vadila 2 uri tedensko; po želji se treningi lahko razširijo na 4 ure tedensko. Vsak petek, ob 16. uri (in/ali vsako soboto, ob 12.30 uri) v Modestovem domu. Odgovorna za skupino: Andreja Lepuschitz 3. TRIMESEČNI PLESNI TEČAJ ZA NADARJENE/NAVDUŠENE MLADE PLESALCE obsega 20 treningov po dve uri, razdeljenih na 12 vikendov do božiča. Čas po dogovoru, verjetno ob sobotah popoldne. Ob koncu leta je načrtovana zaključna plesna predstava, ob polletju pa krajši nastop. Tečaji se pričnejo 1. oz. 2. oktobra 1993. Udeleženke/ci imajo možnost en mesec to ponudbo (neobvezno) spoznati in preizkusiti svoje možnosti. Podrobnejše informacije dobite in otroke lahko prijavite do 28. 9. 1993 na Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, tel.: (0463) 516243 ali pri voditeljicah skupin. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Kanaufov križ blagoslovljen Eno izmed svojih prvih opravil v svoji novi fari je imel novi Pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip v Podkraju pri Libučah. Lovska družba Bistrica II—Peca je vabila na blagoslovitev obnovljenega križa pri Ebnerju. Mnogo truda in finančnih sredstev je bilo potrebnih, da je križ spet zablestel v stari lepoti. Svečanost so olepšali tudi „Južnokoroški hornisti". Na žalost so bila vabila razposlana samo v nemščini, pa tudi pri napisu na križu so lovci očitno pozabili, da je križ namenjen vsem, ne le tistim, ki častijo „St. Hubertusa“. Sport Bilčovs - Liebenfels 0:2 (0:1) BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovic 4, Partl 4, Schle-mitz 4, Durnik 4, Paulitsch 4, Weichboth 5, Kuess 4, Smeraldo 4 (70. Schaunig 0), Quantschnig 4, Mitterbacher 4; Bilčovs, 150 gledalcev Sodnik: Marko (dober) Železna Kapla - Šmihel 1:0 (0:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Germadnik 4, Schorli 4, S. Grubelnik 3, H. Grubelnik 4, Sporn 3, Schurtl 4, Kukoviča 2 (46. F. Ošina 3), Baloh 4, Basic 4, Wicher 4 (89. NerzO); ŠMIHEL: Podgornik 4, Petrič 3, H. Motschilnik 3, Lutnik 3 (65. Ch. Gross 3), Polzer 4, Kräusler 3, Grubelnik 3, Lopinsky 0 (10. Wrießnig 3), B, Figo 5, W. Motschilnik 4, Ch. Figo 4 Železna Kapla, 200 gledalcev Sodnik: Obwurzer (povprečen) Strelec: Basic (60.) Dobrla vas - Eitweg 1:2 (1:1) DOBRLA VAS: E. Rigo 4, Bukovec 4, Vernitznig 2 (46. Dobeitz 3), Jörg 3, Sturm 4, Knees 4, Robert Marin 4, Herburger 3, Mirko Lesjak 3, Radif 4, Dollin-ger3; Dobrla vas, 200 gledalcev Sodnik: Reschenauer (izvrsten) Strelec: Herburger (29.) Rdeči karton: Mirko Lesjak (SO./kritiziranje) Šmarjeta - Sele 1:0 (1:0) SELE: E. Draže 4, A. Mak 4, S. Užnik 3, F. Oraže 3, Radosavljevič 2 (60. A. Certov 4), Z. Oraže 2 (60. Hribernik 3), Travnik 2, M. Oraže 2, Maver 2, A. Oraže 2; Šmarjeta, 800 gledalcev Sodnik: Vogt (v 2. polčasu ni bil več moč tekmi) Rdeči karton: A. Mak (82.) Globasnica - Metlova 0:0 GLOBASNICA: Matavž 5, Fera 4, Kreutz 5, G. Sadjak 5, Tratar 4, Dlopst 3, Kert 3 (65. Micheu 0), Hren 3, Silan 3, Pleschgatternig 4 (76. Kordesch 0), Pasterk4; Globasnica, 700 gledalcev Sodnik: Mayerhofer (dober) Rdeči karton: Tomažič (65./Metlova) Podliga vzhod: 1. Žrelec 8 7 1 0 14:4 15 2. Št. Vid 8 5 3 0 14:4 13 3. Ruda 8 4 2 2 11:8 10 4. Žitara vas 8 4 2 2 15:13 10 5, ASK 8 3 3 2 14:11 9 6. Liebenfels 8 3 3 2 11:9 9 7. Pokrče 8 3 2 3 16:9 8 8. Vetrinj 8 2 3 3 9:10 7 9. Šmihel/L. 8 2 3 3 9:12 7 10. Bilčovs 8 2 2 4 11:13 6 11. Št. Lenart 8 2 2 4 6:8 6 12. Mostič 8 2 1 5 13:19 5 13. ASV 8 1 3 4 6:15 5 14. Klopinj 8 0 2 6 6:20 2 Naslednje kolo (25./26. september): Zrelec - Bilčovs 1 - razred D: 1. Metlova 8 6 2 0 29:6 14 2. Globasnica 8 5 2 1 19:8 12 3. Sele 8 5 1 2 22:9 11 4. Šmarjeta 8 5 0 3 16:10 10 5. Frantschach 8 4 2 2 15:9 10 6. Št. Pavel 8 3 2 3 14:15 8 7. Eitweg 8 3 2 3 8:22 8 8. Šmihel 8 2 3 3 12:6 7 9. Labot 8 2 3 3 8:13 7 10. Grebinj 8 2 2 4 9:10 6 11. Št. Andraž 8 1 4 3 9:12 6 12. Železna Kapla 8 2 2 4 5:13 6 13. Dobrla vas 8 2 0 6 6:30 4 14. Sinča vas 8 1 1 8 11:20 3 Naslednje kolo (2S./26. september): Eitweg - Železna Kapla, Sele - St. Pavel, Qrebinj -Dobrla vas, Sinča vas - Globasnica, Šmihel -Frantschach Proti Žrelcu zopet remi? Bilčovs - Liebenfels 0:2 - Bilčov-ščani so bili vseh 90 minut v terenski premoči, toda gola niso zadeli. In to, čeprav se jim je nudila priložnost za priložnostjo. Tako je Werner Kuess sam zapravil tri soodstotne priložnosti. Potrebno pa je dodati, da tokrat Bilčovščanom sploh ni bila naklonjena sreča. Pri številnih izvrstnih priložnostih, je vratar ali branilec rešil pred črto, in to ne le enkrat, temveč kar ducatkrat. Premoč Bilčovščanov se najboljše izraži v razliki kotov; 20:3. V nedeljo, ob 15.30 pričakuje Bilčovščane doslej še neporažena ekipa iz Žrelca. Toda trener Hobel se veseli tekme: „Na tej tekmi lahko popravimo slab start letošnjega prvenstva!“ V zadnjih treh letih so se končale tekme med Bilčovsom in Zrelcem vedno neodločeno. Hobel: „Proti dobrim ekipam in na lepem terenu igra moje moštvo za razred bolje. Zato sem tokrat zelo zanesljiv!“ Predrag Rajnovič Igor Smeraldo Legionarja bilčovške ekipe, libero Rajnovič In sredinski igralec Smeraldo, sodita med najboljše v podligi. Čeprav prihajata z Reke (Hrvaška), sta se izredno dobro vživela v bilčovško ekipo. Trener Hobel: „Oba izpolnjujeta pomembno nalogo, kar predstavlja ekipi izredno dragocenost." Libero Glo-bašanov Miha Kreutz je bil na derbiju proti Metlovi prava trdnjava v obrambi. Miha, ki je bil tokrat izredno navdušen nad številnimi. glegalci (nad 700), je kot po navadi vzorno iz obrambe vodil celotno ekipo. (Z leve: H. Hober, G. Sadjak in Kreutz) slika NT Fera 9. kolo: Eitweg - Železna Kapla - Trener Reinwajd je bil na zadnji tekmi proti Šmihelu s svojo ekipo v večji meri zadovoljen, čeprav še vedno vidi mnogo pomanjkljivosti, in te predvsem v sredini in napadu. „Toda tudi te slabosti bomo že nekako popravili," je dodal Reinwald. Proti Eit-wegu bo zopet napadal Basic, ki je na zadnji tekmi zadel zmagoviti gol. Branilec Köck (je manjkal na zadnji tekmi) se bo zopet vrnil v ekipo. Verjetno namesto S. Grubelnika. Sele - Št. Pavel - Št. Pavel je nevarna ekipa, to se jasno zavedajo Selani. Kljub temu trener Travnik od svojih fantov zahteva zmago, kajti vsaka izgubljena točka na domačem igrišču je prepovedana. Največje upanje Selanov pa je gotovo v kakovosti „strašila vratarjev“ Mavra. Grebinj - Dobrla vas - „Sicer smo se ujeli, toda trenutno sreča ni na naši strani,“ je dejal trener Golautschnig, katermu so proti Grebinju zopet na razpolago Schirnik, Schippe! in Opietnik. Zal pa je po prejetem rdečem kartonu zaprt Mirko Lesjak. Ker so Dobrolčani na tujem doživljali poraz za porazom, bodo tokrat s posebno „defenzivno taktiko" sprejeli Grebinjčane - najprej braniti in šele nato napadati. Sinča vas - Globasnica - Drugi proti zadnjemu - na papirju jasna zadeva, toda trener Pučelj svari: „V tem razredu vsak lahko vsakega premaga, zato moramo še posebej paziti v Sinči vasi!“ Obetajo se spremembe v napadu. Šmihel - Frantschach - Šmi-helčani so v derbiju proti Železni Kapli nekoliko nesrečno podlegli, zato trener Kräusler upa, da bo tokrat sreča na njihovi strani. Manjkala bosta vratar Leitgeb (dopust) in sredinski „motor" Lopinsky, ki je proti Kapli dobil udarec na gleženj. Malenkostno je poškodovan tudi mladi Lutnik, ki pa bo kljub bolečinam stisnil zobe ter igral. Globasnica - Metlova 0:0 - Vrhunski derbi je držal, kar je obljubljal. Na globokem globaškem terenu se je razvijala izredno borbena in napeta igra, žal pa so manjkali goli. Ob začetku so imeli Globašani precejšnje težave, saj so gostje želeli zadeti hiter gol. Toda dobra domača obramba ni dopuščala izrednih priložnosti. Po 15 minutah so se domačini ujeli in tekma je postala izenačena. V 2. polčasu, in predvsem po izključitvi metlovškega legionarja Tomažiča (65.), pa so le še domačini napadali. Najboljša priložnost se je nudila Pleschgatternigu, ki pa je predolgo pomišljal. Številni gledalci (okoli 700) pa so zadovoljno zapustili igrišče, saj so videli tekmo, zrelo za podligo. Šmarjeta - Sele 1:0 - Božanski derbi je bil tokrat izredno privlačen, saj je privabil nad 800 gledalcev. Igra je v 1. polčasu potekala enostransko, kajti domačini so bili gospodar na igrišču. Selani se morajo zahvaliti vratarju E. Oražetu, da se rezultat ni glasil višje. V prvem delu igre se je Selanom nudila le ena priložnost, katero pa je klavrno zapravil legionar Maver. Zadetek domačinov pa 1 je izviral iz napak selskih branilcev. V 2. polčasu so se Selani stopnjevali, toda | domačini niso dopustili nevarnih prilož- , nosti. K nesreči Selanov pa je sodnik še izključil mladega libera A. Maka, ki bo 1 zato na naslednji prvenstveni tekmi manjkal. S tem porazom zaostajajo Selani že tri točke za vodečo Metlovo. Železna Kapla - Šmihel 1:0 - Od začetka naprej se je razvila hitra in borbena tekma, s priložnostmi na obeh straneh, toda v 1. polčasu gledalci niso videli zadetka. V 2. polčasu pa je v 60. minuti legionar Bašič povedel z 1:0 za domačine, nakar je postala tekma izredno napeta. Tako so imeli Šmihelčani nekajkrat priložnost za izenačenje, toda vratar oz. prečka sja to preprečila. Prav tako je Kapelčan Šporn zapravil stoodstotno priložnost. Kapelčani so bili tokrat v primerjavi z zadnjimi tekmami bistveno boljši, predvsem v obrambi je bilo videti mnogo več zbranosti. Dobrla vas - Eitweg 1:2 - Čeprav so Dobrolčani podlegli, so kljub temu odigrali najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Od začetka so bili v terenski premoči ter v 29. minuti zasluženo povedli z 1:0 (Herburger). Toda tik pred polčasom je storil branilec Vernitznig lahkomiselno napako, ter tako omogočil gostom izenačenje. V 2. polčasu je bil značaj igre podoben prvemu, le da so Dobrolčani še bolj korajžno napadali. Vendar tudi to se je obrestovalo usodno, kajti v protinapadu so gostje nadvse srečno zadeli zmagoviti gol. Sport Bo vratar Preschern zapustil SAK? Policijska šola (dvoletna) na Dunaju mika vratarja Prescherna, toda le zato, ker očitno na Koroškem zanj ni delovnega mesta. % #ratarja SAK Adija Prescher-\ / na skrbi prihodnost. Odkar V je moral letos poleti zapustiti delovno mesto pri neki celovški veletrgovini, ni našel več zaposlitve, tako da je trenutno brezposeln. Ta skrb se je ob začetku jesenskega dela tudi precej odbijala na njegovo vratarsko moč, saj mu je primanjkovala zbranost. V zadnjih tekmah pa se je izredno stopnjeval, ter odigral vrhunske tekme, kot na primer v pokalu v Leibnitzu. Razlog njegove trenutne forme pa je gotovo tudi dejstvo, da ima v izgledu zagotovljeno prihodnost. Prijavil se je nam-reč na policijsko šolo na Dunaju, kjer mora le še zaključiti sprejemni izpit. Preschern: „Kdor me Pozna, ve, da sem s srcem in dušo pri SAK. Morajo pa razumeli. da si morem ustvariti zanesljivo prihodnost. Sicer še upam na delovno mesto na Koroškem, toda očitno ga zame ni!“ Ker traja policijska šola na Dunaju dve leti, je jasno, da se vratar Preschern ne bo mogel več tako zbrano ukvarjati z nogometom. To ga sicer zelo boli, toda podrediti se mora usodi. Mo-9°če pa se zanj le še v zadnjem trenutku najde delovno mesto, ki bi mu omogočilo nadaljevati vratarsko kariero. To mu vsi želimo, še posebej pa SAK... SAK - Matrei v nedeljo, 26. 9. 93, ob 15.30 na igrišču v Annabichlu Trener dr. Ramšak upa, da bodo kmalu vsi igralci zopet zdravi. Toda poleg že poškodovanih se je v sredo na tekmi koroške reprezentance poškodoval še Tonči Blajs. Dobil je udarec na gleženj, zato je njegov nastop proti Matreiu vprašljiv. Blajs: „Sicer me še zelo boli, toda skušam vse, le da bom mogel igrati!“ Poleg Blajsa je za reprezentanco še igral kapetan Lojzej Sadjak. Ali bo vratar SAK Adi Preschern pozimi zapustil SAK? Sicer je s srcem in dušo rad igralec SAK, toda skrbi ga prihodnost. slika NT Fera Kratke športne vesti SAH Mojster dr. Cuderman novi legionar pri SŠZ To nedeljo se prične tudi za šahi-ste nova tekmovalna sezona. Prvi ekipi SŠZ/Carimpex in SŠK „Obir“ '9rata po izvedeni reformi celotnega prvenstvenega sistema letos v 2- razredu D, ekipi SŠZ II in SŠK »Obir“ II pa v 3. razredu C oz. v 4. razredu B. SŠZ I gosti v prvem kolu v nedeljo ob 9. uri pri Miklavžu v Bilčovsu ekipo WAC, prvo moštvo Kapelčanov pa igra v gosteh v Eit-Wegu.. Ekipa SŠZ I se je v prestopnem roku krepko okrepila, saj bo na prvi deski igral -slovenski mojster dr. Vinko Cuderman (Elo 2300) iz Idrije, na drugi deski pa Silvij Kovač. V ekipi SŠK „Obir“ pa ni prišlo do Pomembnih sprememb. Cilj obeh prvih moštev pa je vstop v 1. razred. Največji nasprotnik naših ekip pa bo gotovo močna ekipa iz Wolfsberga - WAC. Ekipa SŠZ II pa gosti, prav tako v nedeljo (ob 9. uri) pri Korenu ekipo SG ASK/KSV 6. NOGOMET V SLOVENIJI _ Olimpija zmagala 9:1 V 5. kolu je slavila Olimpija rekordno zmago. Ker je bil nasprotnik Ljubljančanov (Rudar) za tri razrede slabši, so postali glasni zopet glasovi kritikov, ki trdijo, da je liga s 16 klubi preobširna. Slej ko prej vodi na tabeli ekipa iz Murke sobote, pred Nakelčanom in Olimpijo. NARAŠČAJ SAK__________________ SAK U 16 - Straßburg 7:0 (M. Nachbar 3, Razdevšek 2, Mesner, Wrolich); Magdalen U 14 - SAK 1:1 (Keselbacher); SAK U 12 - Metlova 5:1 (Kojič, Müller, Visotschnig, G. Nachbar, Kramer); Galicija U 12-SAK 1:4 (Kojič 3, Kramar); SAK U 10(Pliberk)-Metlova 14:0 (Kreutz 8, Parti 2, Buchwald, Kap, Satschen; Ulrichsberg U 10 - SAK (Celovec) 2:3 (Romano 3; SAK U 8 Celovec je osvojila na turnirju v Celovcu 1. mesto, SAK U 8 Pliberk doma 3. mesto, SAK U 8 Št. Primož pa v Žitari vasi pravtako 3. mesto. Trener dr. Ramšak zagotovil SAK zmago Trg/Feldk. - SAK 0:1 (0:0) SAK: Preschern 5, Savič 4, A. Sadjak 5, Papp-ler 5, Šmid 5, M. Sadjak 4, Wölbl 4, S. Sadjak 4, Blajs 4, Ramšak 5, Lippusch 4; Trg, 800 gledalcev Sodnik: Kandolf (soliden) Strelec: Ramšak (58.) Trg/Feldk. U 19 - SAK 1:0 (prvi poraz v letošnji prvenstveni sezoni za moštvo trenerja Fere) Čeprav tesno, toda SAK zmaguje naprej. Proti Trgu zopet ni mogel igrati poškodovani legionar Vrabac, kljub temu je bila tokrat sredina, v primerjavi z zadnjimi tekmami, bistveno boljše razpoložena. V 1. polčasu je potekala tekma izenačeno, najlepšo priložnost pa so zapravili domačini, ki so zadeli levo vratnico. V 2. delu tekme pa je bil SAK gospodar na igrišču. Za edini gol pa je tokrat poskrbel trener sam, saj je lepo podano žogo S. Sadjaka direktno poslal v gol. Zanesljiva tudi zopet obramba, ki je na čelu z vratarjem Prescher-nom slej ko prej steber moštva. Koroška liga 1. WAC 10 7 2 1 21:8 16 2. SAK 10 7 0 3 19:8 14 3. Lienz 10 5 3 2 20:10 13 4. VSV 10 6 1 3 14:6 13 5. Treibach 10 5 3 2 12:10 13 6. Breze 10 4 4 2 14:9 12 7. Lendorf 10 4 3 3 10:10 11 8. Trg/Feldk. 10 3 4 3 11:9 10 9. Austria 10 3 3 4 13:11 9 10. Wernberg 10 3 3 4 15:17 9 11. Wietersdorf 10 2 4 4 9:10 8 12. Pliberk 10 3 2 5 10:15 8 13. Matrei 10 2 4 4 7:12 8 14. Borovlje 10 3 2 5 13:22 8 15. A. Wolfsberg 10 3 1 6 12:19 7 16. Velikovec 10 0 1 9 8:32 1 11. kolo (25726.9.931: SAK - Matrei, WAC - Treibach, Breze - Pliberk, Wietersdorf - Lendorf, Velikovec - Trg, Borovlje - Wemberg, Lienz - Austria, VSV - A. Wollsberg, Kratek pogovor Maks Pučelj 38-letni trener Globasnice Proti Metlovi je igrala vaša ekipa lep in borben nogomet. Ste bili zadovoljni? To je bil pravi derbi. Manjkal je samo gol. Ker pa so se igralci popolnoma držali mojih taktičnih navodil, sem bil seveda zadovoljen. Žal pa dveh lepih priložnosti nismo izkoristili, nakar bi se zmagovalec gotovo glasil Globasnica. Kljub dobri predstavi so bile opazne pomanjkljivosti v napadu! To ste dobro opazili, ampak žal nam res primanjkuje pravi goaleador. Mogoče se bomo v tej poziciji pozimi okrepili. Toda to je stvar funkcionarjev oz. odbora. Ali je s to ekipo možno tudi 1. mesto? Fantje so zelo zbrano pri stvari, zato je tudi to možno. Toda Metlova se je izredno okrepila, zato jo bo le težko izpodriniti s 1. mesta. Naš trenutni cilj je, da ne zaostajamo za več kot dve točki, kajti v primeru spodrsljaja Metlovčanov bi bili čisto na vrhu. Nekateri igralci so se v zadnjem letu izredno stopnjevali! Zato, da so nekateri igralci napredovali, je bilo potrebno mnogo treningov. Predvsem mladi so mnogo pridobili, kot na primer Silan, Kert in Pastork. Pa tudi starejši. Rad pa bi še dodal, da se zahvaljujem Našemu tedniku za podporo kluba, saj je prav ta klub, ki ima zastavljene visoke cilje, še posebej deležen vsake podpore. Hvala za pogovor! S M. Pucljem se je pogovarjal Franc Sadjak. „Žejni duši en škaf vode...“ Finalno lepotno tekmovanje MISS SLOVENIJA 93 Slavna prireditev oz. izbor za Miss Slovenija 1993 bo v soboto, 25. 9. 1993, ob 19. uri v hotelu Metropol v Portorožu. Občudovalci lepotic prisrčno vabljeni! MODNAKVUA MODDSOUU vYOGRÖlHprfHOIWW I Za zabavo bo peskrbol Für Unterhaltung sorgt ..... '■ nnm iimi ur» rn.iii.iu-i.lirri.u.n / rut..t ..< n. / t^tiL Dva krstna lista dobijo v življenju le posebni ljudje, namreč tiskarji in člani črne umetnosti. Med nje je bil minuli petek, 17. septembra, sprejet tudi Janez Tratar iz Črgovič, ki je v Mohorjevi tiskarni zaključil vajeniško dobo. S pomočjo nastavljencev Mohorjeve je ceremonijski mojster in obratni svetnik Joži Ottowitz po starem običaju in „jerbanem” izročilu krstil Janeza, ki je s tem postal tiskar z vsemi pravicami. Marsikomu se I ro je prav zasmilil, ko so ga njegovi kolegi kar dvakrat pošteno porinili v škaf, ki je bil do roba napolnjen z vodo; ji in verjetno si je tudi Janez sam želel, da bi šel ta kelih hitro mimo njega. Toda že kmalu po neobhodno pO' o trebnem trpinčenju se je v Mohorjevi hiši razpaslo prijetno razpoloženje, saj se tudi marsikdo drug, ki je na '£ novo v hiši, ni mogel ubraniti usode, da so ga tudi od znotraj namočeni kolegi posadili na mokro gobo... Nenavadni iiltairvjui z nenavadnimi vprašanji Ime: Mihi Antonič Starost: 60 let Poklic: podjetnik Doma: na Reki pri Št. Jakobu Kaj odlikuje inteligentnega človeka? Da je razgledan in uravnovešen in da probleme rešuje stvarno. Kaj bi rekli, da je tipično za podjetnika? Poštenost, pridnost, iniciativnost in iznajdljivost. Kaj je najbolj važno za uspešno gospodarjenje? Zaupanje pri partnerju. Kakšno tipično lastnost bi pripisali slovenskim gospodarstvenikom? Da pogostokrat preveč filozofirajo in niso dovolj vztrajni. Vaša krepost? Da pri poslovnih partnerjih zbijem cene. Vaš odnos do denarja? No - jaz sem pač začel iz nič in zato tudi še danes nimam tako glad- ke roke pri izdajanju denarja. A zaradi tega niste skopuh. Rad dam, a ne večje vsote. Kako važna vam je oblast? Izvajati jo je treba tako, da so ljudje okoli tebe prepričani, da je tako prav. V kateri družbi se najbolje počutite? V naši slovenski družbi in najbolj luštno je, če so zraven tudi fletne ženske. Kaj je bil za vas doslej največji uspeh? Da je naše podjetje doseglo tak lep standard in da sem od Liech-tensteila kupil velike gozdove. Ponosen pa sem tudi, da mi je uspelo spraviti Zvezo na tako ravan, da se lahko primerja z vsakim drugim podjetjem te vrste. Vaša največja napaka? Da sem preveč popustljiv - in to v vseh ozirih. Kaj vas najbolj prizadene? Nestvarna kritika. S čim bi vas nekdo lahko najbolj razočaral? S podtikavanjem in neresnico. Vaš odnos do žensk? Je tak kot je bil vedno - zelo pozitiven. Kakšne ženske vam najbolj ugajajo? Enostavne, luštne in morda tudi nekoliko inteligentne. Nekdo je rekel, da sta za srečno ljubezen dva premalo, trije pa preveč. Bi temu pritrdili? No, tako pa spet ni, po navadi so to le muhe enodnevnice. Kaj je ljubezen? Nekaj zelo lepega. In kako je z nezvestobo? Živeli naj bi po načelu, da si za apetit lahko pogledaš kogarkoli, jesti pa je treba doma. Znano je, da ljubite ženske, ki znajo ubogati. Da, a mi nikoli ni uspelo, da bi jih prepričal, da bi to delale. Vaše življenjsko geslo? Biti skromen pri jedi in paziti pri alkoholu. To pa ne pomeni, da se ga včasih ne „našravbam“, a potem sem vsaj nekaj dni spet bolj skromen. H. St. J