vanslco učiteljsko udruženje, sekcija za banovino v Ljubljani, položi ob od-
lanskoletne 2‘-
rtsrrtr: '7—-_ nT rn ftl«
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68.
on.	IH	JlflV	V M	JHM	H ^HSk Hira JPHfi /H AH ^H H	Podružnica	v	Mariboru,	Alefc-
naročnina D." 20-, za tu-	flV	JH	■■	M	«	M	fiM	tiM	MWk.J'BBk	Srn	MB	MF	sandrova	cesta	St	24	29 00
ji no 80'-. Uredništvo v Ljub- ^ JHV	HkH	Ml	,#4»	JPjV	W	BMP.	H	H.	sandrova	cesta	St	24,	tel.	20-60.
ljani, Gregorčičeva 28. Telefon PM	~	H	■	■	H	HL	V	Celju,	SlomSkov	trg	4
uredništva 30-70, 30-69 in 80-71.	Ljubljana	15.6^1.
St. 206	Ljubljana,	nedelja,	dne	6.	septembra	1931	Leto	II.
Večna slava hvalju C&vribcditeljul
iSivic Tzvalj ikleksandLev~!Ejedinilelj1 živio presiclondslednife Pcicp?
Spomenik kralja Petra, ki bo danes odkrit Slovencev. Kip Je d«
ire onemoglosti padali desettisoči njegovega naroda mrtvi ob cesti. »Tedaj mi je počilo srce,« je ves izmučen od bolesti pripovedoval kasneje sivolasi kralj in videlo se je, da tega udarca ni nikdar več prebolel. Ne udarci in sila nasprotnika, ne vse krutosti zle usode niso mogle zlomiti tega velikana patriotizma, bol in trpljenje njegovega naroda pa je strlo to veliko ljubeče srce.
To neusahljivo ljubezen kralja Petra je njegov narod vedno čutil in zato mu je tudi on podaril vso ljubezen. In ta ljubezen živi v jugoslovanskem narodu nezmanjšana in bo živela, dokler bo živel jugoslovanski narod. In tudi te ljubezni viden izraz naj bo spomenik, ki bo danes izročen mestni občini v varstvo.
Praznik hvaležnosti je današnji dan za
v Ljubljani, v večen dokaz hvaležnosti o kiparja Dolinarja.
vse Slovence, obenem pa tudi praznik zmage.
S kakšno peklensko zlobo so naši narodni nasprotniki svoje dni neprestano klevetali Njega, ki je posvetil vse svoje sile svojemu narodu! A izpregovorila je svojo mogočno besedo Pravica in v prah so padle vse te klevete in v prah so bili tudi poteptani oni, ki so iznesli te klevete.
Z vso silo so hoteli preprečiti naše vstajenje, z vsemi sredstvi onemogočiti naše zjedinjenje. Tudi te nakane niso uspele in Jugoslavija praznuje danes v moči in napredku veliki jubilej, desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ta jubilej je zmaga za se, ker je dokaz, da je Jugoslavija premagala vse začetne težave in da je narodno in državno edinstvo Jugoslovanov neovrgljiv fakt. Premagali smo
i	m	\	1	■ .
V	globoki hvaležnosti do svojega Osvoboditelja se je odela slovenska prestolnica v praznično obleko in srca vseh Slovencev se v najčistejši in najodkritosrčnejši ljubezni spominjajo Njega, ki je bil vedno primer, kako treba služiti domovini in biti pripravljen za njeno srečo na vsako žrtev. In spomenik, ki ga danes odkrivajo Slovenci velikemu kralju Osvoboditelju, naj bo tudi vsemu svetu vidna zaobljuba Slovencev, da bodo za vse čase ostali zvesti duhu velikega kralja Petra.
Dolžnost do domovine, dolžnost do vseh večnih človeških idealov ne ugasne nikdar! Vse življenje velikega kralja je ena sama izpoved o železni neizprosnosti tega zakona. Naj je šlo za zmago evropske demokracije ali pa za svobodo svojega na--roda, vedno je bil.kralj Peter pripravljen, da tudi svoje življenje žrtvuje za te svoje ideale. Kot dobrovoljec v francoski vojski, kot Peter Mrkonjič v Bosni in kasneje kot kralj Srbije je vedno storil svojo nacijo-nalno dolžnost do konca. Pa tudi brez nejevolje, čeprav mu je življenje prizadejalo toliko težkih udarcev, ki jih more prenesti le legendarni junak.
Zgodaj v mladosti je v prognanstvu, nato v hiši tasta, ki se je prizadeval, da mu čim bolj zagreni življenje, potem v hladni tujini in v stiskah, nato v boju s samopaš-nostmi strankarskega življenja, je za hip ugledal sadove svojega velikega dela in doživel maščevanje Vidovega dne, da v kratkem času nato doživi še težje in še grozotnejše udarce. Po kratki dobi zmag, ki bi bile brez njegovega nastopa nemogoče, je prišla Golgota srbskega naroda. In na vrhu te Golgote je bil kralj Peter, ki, *>es prežet od ljubezni do svojega naroda, ni mogel pomagati, ko so od gladu, mraza
Dravsko
kritju pod spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja veliko srebrno palmovo vejo * zlato pentljo. Palmova veja ima 35 listov in na vsakem listu je vgravirano ime sreskega učiteljskega društva, ki jih je v banovini 35. Za
palmovo vejo je prispevalo vse učiteljstvo JUU iz Dravske banovine. Na pentlji je napis: »Spominu kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja — poklanja Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani — 6. IX. 1931. Na palmovih lističih sfa tudi že novi društvi Črnomelj in Metlika.
Jugoslovani vse zunanje težave, sedaj smo premagali tudi vse notranje. Ta dokaz ji v kraljevem jubileju, ki je še posebno po• vdarjen z njegovim zadnjim manifestom. Zato je kraljev jubilej dan dvojne jugoslovanske zmage, a prav zato tudi dan slovet’ ne zaobljube, da bo jugoslovanski narod vedno zvest svojemu kralju in mu sledil v vsaki priliki in ob vsakem času.
Domovina ne umrje nikdar! Kar j* kralj Peter začel, to je dopolnil kralj Al«-ksander, in kar je ta začel, to bo dopolnil prestolonaslednik Peter! In tako je Dom
Karadjordjevičev čisto spojen z narodom in za vedno izvrševalec narodne volje. Zato pa je današnji dan tudi dan naše zvestobe do naše vladarske hiše.
In lep ter pomemben simbol je v tem, da je prav danes rojstni dan našega prestolonaslednika. Na ta dan so se slavne srbske polkovne zastave umaknile jugoslovanskim, stare tradicije so morale napraviti mesto novi jugoslovanski dobi. V tem je napoved naše nove poti, ki smo jo pričeli hoditi pod kraljem Aleksandrom in ki jo bomo nekoč dovršili pod sedanjim prestolonaslednikom. One poti, ko bomo prosti vseh razlik prošlosti, hodili samo po sa> mozavestni in ponosni poti svobodnega in zjedinjenega naroda. S to mislijp se spominjamo danes s prav posebno udanostjo prestolonaslednikovega dne, ker nam ta dan odkriva še lepšo in slavnejšo bodoi-nost.
A tudi praznik naše junaške in narodna vojske je današnji dan. Naše vojske, ki sto* ji kot skala trdno sredi vseh viharjev, vedno pripravljena, da brani domovino in da izvrši svojo narodno dolžnost. Čuvar vsega našega kulturnega življenja je naša vojska in zato so naša srca njena.
Raste in napreduje sila jugoslovanskega naroda, ker hodi pod vodstvom velikih potomcev Karadjordja po pravi poti. Toda še bolj bo napredoval, še silnejši postal, če bo vedno sledil primeru kralja Petra in njegovih potomcev, če bo ob vsaki priliki žrtvoval za domovino vse.
In ta trdni sklep, ta sveta zaobljuba naj danes združi vse Slovence in vse Jugoslovane in to bo najlepša proslava današnjega praznika.
Večna slava spominu kralja Petra It Velikega — Osvoboditelja!
Živio kralj Aleksander!
Živio prestolonaslednik Peteri
Kralj fefer v svetovni vojni
Nobena stvar ni na srbsko vojsko tako demo-ralizujoče vplivala ko umik. Kadar se Je šlo naprej, je srbski vojak vedno pozabil na vse težave in z nepremagljivo silo bil nasprotnika. Pri umiku pa, tudi če je šlo le za par metrov, je bila vedno nevarnost, da pride do nereda, da postajajo vojaki nervozni in s tem slabi vojaki.
V	jeseni L 1014 pa je srbsko vojsko zadela Se druga usodna nesreča. Zmanjkalo je granat in municije. Ljudje so morali iti nazaj, ker je bila srbska artiljerija brez municije. S solzami v očeh so morali prepuščati sovražniku topove. Telefon je neprestano pel in prosil municijo, toda iz glavnega stana je prihajal vedno eden ln isti odgovor: »Granat Se ni!«
Tako je srbska vojska morala odstopati in slasti nevaren položaj je bil koncem novembra. Pripravljala se je že evakuacija Kragujevca, srca Šumadije, sovražnik je že trkal na vrata Topole in Takova, najsvetejših mest za vsakega Srba.
Bilo je 30. novembra. Kralj Peter je tedaj livel v Topoli, a se je na prošnjo svojih prijateljev umaknil v Vransko banjo. Tam je 70-letni starec, bolan za revmatizmom in pod bremenom let, moral prenašati strašne trenutke, ko je slišal vedno bolj žalostne s fronte.
Nekega jutra pa pride kralj Peter z nasmehom na licu k zajtrku. Vsa njegova okolica se Je začudila, toda nihče se ga ni upal vprašati, zakaj ta nasmeh. Naenkrat je stari kralj dvignil glavo, njegove črne oči so bile polne ognja in Je dejal:
»Udarili bomo, da vidimo te slavne Avstri-Janee od Slavkova in Solferina.«
Vsi so iznenadeni, Petrov zdravnik pa reče: »Veličanstvo . . .
Peter ga pretrga: »Sedaj nima več besede zdravnik, temveč vojak.«
In drugi dan je kralj odšel na fronto in obiskoval posamezne ediniee. Položaj vojske je bil takrat obupen. Tuje čete so neprestano napadale in pritiskale srbsko vojsEft. Avstrijski aeroplani ■o leteli čisto nizko nad srbskimi četami in metali letake, v katerih so obljubljali srbskim vojakom zlate gradove, če dezertirajo.
Ko Je prišel kralj Peter do vojske vojvode Stepe Stepanoviča, gre med vojake in jim prične govoriti:	.
>Moja deca! V teku poslednjih dveh let ste se vi, premagujoč neizmerne težave, junaško borili i Turki, i Bolgari in ■ Albanci. Pridobivali ste brezprimerno slavo sebi in svojemu orožju in premagali .vse neprijatelje. Toda sedaj zopetl Štiri mesece je, odkar se borite i novim, močnejšim in bolje oboroženim neprijateljem, čegar sila prekaša našo silo za nekajkrat.
Junaki! Vi ste se utrudili, vi ste omagali, prenašajoč nadčloveške napore ▼ tej borbi in vi ielite, da se ie enkrat vrnete v svoje hiše, da vidite svojo deco in svoje iene. Tudi oni so v strahu za vašo usodo ter vas pričakujejo s solzami v očeh. Toda domovini je potrebna vaša obramba in vi ste prisegli domovini in meni, da se boste borili do zadnje kaplje krvi. Pa jaz vas razumem. Vaše ielje in ielje vaših rodbin so opravičene. In zato jaz odvezujem od prisege vsakogar, ki hoče iti domov. — Naj mu Bog oprostil Idite t svoje hiše in dam Tam častno besedo, da ne bo vsled tega nikogar bolela glava.
Jaz pa, vaš stari kralj obenem s svojima sinovoma, ostanem tu, da umrem na teh pozicijah, ker more Srbijo zavzeti neprija-telj samo preko trupla vašega kralja in njegovih sinov.«
*	Solze so se zasvetile v očeh vojakov in pri-•rčne ter odkritosrčne besede sivega kralja so čisto spremenile vojake... Vojvoda Stepa Stepanovič se tedaj obrne h kralju Petru in reče: »Vaše Veličanstvo. V Srbiji ni niti enega vojaka, ki bi hotel izdati svojega vladarja. Mi vsi raje poginemo na boljnem polju, kakor pa da bi zapustili svojega vladarja in domovino. Borili se bomo, dokler je le eden od naB živ.«
Kot odgovor na to zjavo je zadonelo iz grl vojakov: Živijo kralj) ln tedaj se je kakor blisk raznesla po rovih vest, da je kralj pri svoji vojski. Eden je dru gemu pošepetaval in govoril, da je v prvih vrstah kralj Peter in da je to znak, da je konec umikanja.
»Tako je,« je odgovoril svečano kralj, in da bi potrdil te svoje besede, zagrabi puško mrtvega vojaka in reče vojakom: »Dajte mi 50 kro-gelj.« Stari kralj je bil svoje dni izvrsten strelec, ali sedaj ni bila njegova stara roka več tako zanesljiva. Vendar se je znašel in začel streljati. Nato je odšel še v druge čete in govoril vojakom:
»Junaki! Vaš stari kralj je prišel med vas, da s vami skupaj zmaga ali umre, ker ni lepše smrti, kot je smrt za domovino.«
Kraljeve besede in ves njegov nastop so navdušili vojsko. In ko je prišla še vest, da so prišle granate in so začeli srbski artiljeristi biti po sovražniku, tedaj se je zbudila v srbskih vojakih ono legendarno junaštvo, ki je že to likokrat zadivilo svet. Pričelo se je prodiranje srbske vojske in v par dneh je bila avstrijska vojska poražena in Beograd zopet v rokah Srbov. 42.000 vojakov, 142 topov, 71 strojnic, 60 tisoč pušk in nepregleden vojni materijal je bil plen srbske vojske.
»Srbske novine« pa so v svoji 280. Številki med drugim zapisale: Njegovo Veličanstvo kral, Je obiskal vse tri armade in je bil ves ta čas
v neprestanem dotiku s vojaki, ki so se naha-ali na predstražah in v rovu. Njegova prisotnost ln prav tako nevarnost, kateri se Je izpostavljal, so tako dvignili duh vojske in ohrabrili izmučene in utrujene vojnike, da so se komandanti čudili hrabrosti in navdušenju, ki Je nakrat zajelo vojsko.«
Narodna skupščina pa je pod predsedstvom Andre Nikoliča poslala iz Niša kralju to brzo-avko:
»Narodna skupščina Je prejela radostno vest, da ste s svojima viteškima sinovoma NJ. k. V. prestolonaslednikom Aleksandrom in Nj. k. V. kraljevičem Zoržom na čelu svoje hrabre vojske zmagovito vkorakali v naš dični Beograd.
V	tem historičnem trenutku izjavlja narodna skupščina svoje občudovanje in priznanje Vašemu Veličanstvu kot junaškemu predstavitelju Doma Karadjordjevičev in vsej junaški nepremagljivi vojski.«
»Samouprava« z dne 5. decembra pa je pod naslovom »Kraljevska gesta« zapisala med drugim to-le:
»Baš v onem trenutku, ko je izgledalo, da' se sila srbskega naroda na bojnem polju nagiblje k svojemu koncu, in ko se je divji neprijatelj že začel naslajati od zmage, ki ga je drago veljala, se je javil dobri genij srbskega naroda in stopil v prve vrste, javil se je stari srbski kralj Peter I.... Svojemu narodu je govoril besedo oni, ki mu je šla ta beseda iz globine srca. In zato je tudi našla pot v srce naroda, ki tudi sam ni nič drugega, ko eno veliko srce. In te besede, očetovsko nežne, globoko resnične, do skrajnosti prepričujoče, so prinesle rešitev srbskemu narodu in Srbiji v trenutku, ko so njegovi prijatelji z bridkostjo in s sočustvovanjem, neprijatelji pa s triumfom mislili, da je pogin Srbije neizogiben... Slava in hvala Bogu za njegovo veliko milost. Cast in slava našemu staremu kralju, čegar očetovsko srce tako globoko pozna dušo svojega naroda, ki zna zadeti one tajne in močne strune v srcu, katerih tresljaj prinaša srbskemu imenu čast in slavo!«
Kralj Peter se je po zmagi vrnil v Topolo ln ostal tam do jeseni 1. 1915.
Prišli so dnevi najtežjega trpljenja. Poleg Avstro-Ogrske in Nemčije je dobila Srbija ie enega sovražnika. Iz boka jo je napal Bolgar. Tej veliki sili ni bil več srbski narod kos in pričel se je umik, ki Je v svoji grozoti rasel iz dneva ▼ dan. Kralj Peter je tedaj, ko so ga pozvali, da tudi on gre nazaj, odgovoril: »Pustite me. Nočem da belim. Hočem umreti tu v Topoli, kjer počiva prah mojega deda in mojega očeta. Hočem da umrem na vratih svoje za-dužblne!«
Toda kralj ni mogel izvršiti tega svojega namena in moral je iti z drugimi. Neki srbski književnik opisuje pot kralja tako-le:
»Moralo se je iti. Slo se je po oni dolgi in mučni poti skozi Jankovo sotesko, ki se neha tam nekje na Prepolcu. Cesta je bila natrpana od beguncev in kralj, ki je šel skozi njih vrste, je delil bol s svojimi bednimi državljani, ki so pustili svoje hiše in imetje in bežali v tujino. Kralju je bilo neprijetno in težko, da se vozi v avtomobilu, dočim gazi narod blato. Kako bi želel popeljati vse, če bi jim mogel pomagati! Njemu je bilo celo prijetno, ko se je avtomobil tako zajedel v blato, da ni mogel naprej, in ko 8e je nato še motor pokvaril, je moral izstopiti in treba je bilo iti peš. Takoj je pristal na to, da gre peš. »Šli bomo peš! Ce morejo žene in otroci, morem tudi jaz.«
Toda starec je precenjeval svojo silo. Ni mogel iti z narodom, klecnila so mu kolena in napal ga je oni težki kašelj starcev. Nastala je skrb, kako bodo spravili kralja dalje.
»Mogli bi Veličnstvo na oni voz!«
Po cesti je šla cela vrsta vojaških voz, muni-cijskih, provijaninih in sanitetnih. Adjutant ustavi neki voz, ki so ga vlekli štirje mršavi voli. Ob vozu so šli vojaki od tretjega poziva. »Vojaki,« reče adjutant, »ustavite in počakajte, da vozite svojega kralja.«
»Kralja?!« vprašajo vsi preplašeni in kot pra-
vi	črnovojniki se odkrijejo, mesto da bi salutirali. Nato so pripravili kralju čim bolj ugoden sedež, se skrbeli zanj, ob vozu pa hodili ponosno, ker so vozili svojega kralja.
Velike besede
Velik je bil kralj Peter kot državnik, vzoren kot vojak in borec, a naravnost občudovanje zasluži kot najudanejši pristaš svobode.
Na bojnem polju, kot pisatelj in državnik, v pregnanstvu in na prestolu je kralj Peter pokazal, da je svoboda osnova vsega njegovega mišljenja in da je za zmago svobode pripravljen na VBako irtev.
Tako je leta 1871. vstopil kot dobrovoljec v francosko vojsko, da se bori za svobodo francoskega naroda in zapadne demokracije. Boril se je kot pravi junak in neki Francoz pripoveduje o njem: »Ves črn od smodnika, ves raztrgan, s prsmi, ki so bile brez prestanka izpostavljene kroglam, se je odlikoval poročnik Kara (tako so ga imenovali Francozi) nad vsemi. On je za vse čase dobil pravico do hvaležnosti Francoske. On je znova izvršil plemenito, a priprosto gesto starih junakov... Vedno
v	prvi vrsti se je boril Karadjordjevič kot junak. Pogosto se je videla njegova silhueta na predstražah. Tu na bojnem polju, kjer se rodi resnično bratstvo, je spoznal one, ki se bodo čez 48 let borili z njim ramo ob rami, z njegovimi vojaki, najhrabrejšimi med hrabrimi, katerim bo imel on časi, da načeluje v isti borbi za civilizacijo, v istem duhu požrtvovalnosti in proti istim barbarom.«
Peter Karadjordjevič je bil pozneje ujet. Toda posrečilo se mu je, da je premotil svoje čuvarje. Ko so ga namreč Nemci ujeli, so mu vzeli pas, ker so mislili, da so v njem krogle. Iz pasa pa so se vsuli zlatniki in Nemci so v svoji pohlepnosti padli po teh zlatnikih. Peter je porabil to priliko, pobegnil, skočil v Loiro ter jo preplaval in se vrnil srečno k svojemu oddelku, pa čeprav so Nemci streljali za njim. Toda usoda ni hotela, da bi predčasno pal veliki kralj.
V
V	predgovoru h knjigi Stuarta Milla »O svobodi«, ki jo je prevedel kralj Peter v prognanstvu, je napisal kralj Peter te večno lepe besede o svobodi:
»Svoboda odpira narodu oči, da spozna svoje napake in da jih odpravi. Svoboda mu daje priliko, da spozna svoje vrline in da jih razvija in da jih uporabi pri svojem delu, s katerim pojekleni svojo silo, razvije svoje umsko in fizično blagostanje; da sebe in vse delovanje z ostalimi narodi približa vse človečanstvo cilju, ki mu je od Boga namenjen.
Vse to, s čemur se diči in ponaša današnja znanost in zlasti vse to, kar je utrdilo vero in oplemenitilo navade, razširilo ljubezen in bratstvo med ljudmi, kar je dvignilo in izpopolnilo današnjo vedo, razširilo trgovino in svetoven obrt, z eno besedo: vse to, kar je dvignilo človeško dostojanstvo, okrepilo silo naroda — vse to je plod človeške svobode, narodne svobode.«
*
Ko je prišel kralj Peter na prestol in ko ga je pozdravilo narodno predstavništvo, je odgovoril med drugim s temi besedami: »... In prva beseda, ki jo moje ganjeno srce naslavlja na narodno predstavništvo, naj bo prisega: da bom vedno pravi zaščitnik narodnih svoboščin in najbolj vnet ustavni čuvar pravic narodnega Dredstav-ništva.«
velikega kralja
Zahtevam pa od vsakega in vseh, da delajo prav tako.
Ko je v januarju leta 1916. živel kralj Peter v Solunu, so ga obiskali ameriški novinarji, katerim je dal kralj Peter daljši interview, v katerem je med drugim dejal: »Posebnost svobode je v tem, da ona prihaja polagoma, skoraj prepočasi. Toda baš ta počasnost tvori silo svobodnemu narodu.
Na triumf svobode je treba čakati dolgo, ali zato je siguren.
Jaz izhajam ii naroda, ki si je raje izbral smrt, ko robstvo.
Mi. smo kmetje, toda svobodni kmetje. Moj ded je bil kmet in jaz sem na to bolj ponosen, ko na svoj prestol.«
Kralj Peter o vzroku svetovne vojne
In dalje je dejal kralj Peter:
»Zakaj je vsa Evropa v vojni? Povedal vam bom v dveh besedah: To so zadnji in poslednji stresljaji srednjeveškega fevdalizma, to je borba na življenje in smrt med včerajšnjim fevdalizmom in jutrišnjo svobodo. Vsled tega je izbruhnila vojna baš na obalah Donave in ne na kakšnem drugem mestu, ker Donava deli najbolj pomirljiv fevdalizem od največjega ideala svobode, ki je vsajen v srcih onih, ki so pripravljeni, da se do zadnjega moža bore za ustvaritev tega ideala.
Posebnost fevdalne države je, da se ne more v njeni bližini razvijati svoboda in zato je fevdalna Avstrija storila vse, da od poteptane Srbije, Crne gore. Bosne in drugih dežel ustvari na jugu deželo, ki bo podjarmljena v korist srednjeveškega plemstva. Toda mi tega ne moremo trpeti. Smo sicer samo kmetje, toda svobodni kmetje.«
*
Ameriškemu novinarju Marshalu je dal kralj Peter to izjavo, iz katere navajamo nekaj najbolj značilnih mest:
»Živeč vso svojo mladost v republiki, se ponašam s tem, da sem samo kronani predsednik. Toda to, da predsedujem tvojemu narodu, mi je bolj milo od krone same. Jaz nisem kralj v starem in slabem smislu besede, jaz sem ponose na to, da sem kralj v onem smislu, kakor kraljuje v Angleški kralj Jurij. Jaz sem torej kralj narodu, ki je svoboden.«
Ko je pričel govoriti ameriški novinar o Srbiji, je dejal kralj Peter:
>Ko sem prišel v Srbijo, da kraljujem, sem jo našel kot majhno svobodno kraljevino, stisnjeno od vseh strani, kakor od nebotičnikov visokih avtokratij: Avstrije na severu in Turčije na jugu. Meni se še danes zdi čudežno, kako smo mi mogli, da ohranimo svoje ideale o demokraciji, kljub temu silnemu vplivu, ki je tekom mnogih let prihajal od sosedov.«
»Mir je prvi ideal našega naroda«
»Kot kralj sem imel jaz samo eno dolžnost in sicer to, da v svoji vladavini poosebim želje ln ideale svojega naroda. Ti
Zalar Marija:
Oplenačka balada
Ko odbije polnoči,
Sumadija vsa že spava, nad Oplencem zvezd nebroj, luna srebrna priplava, takrat stopi z golim mečem, angel Mihael z nebž, v desni roki ima bakljo, in ostroge, — da rožlja ...
Prebudi se Karadžordže:
>Kdo mi moti smrtni sen: kaj mi Turek morda nosi sem nazaj ukraden plen?«
O,	ne Turek! Sel nebeški prišel k tebi je v obisk, v zadužbino urno vstopi, se zasveti, kakor blisk:
»Ajdi! Karadžordže vstani! ura bije polnoči...
Peter vstani, se predrami, baklja glej, na pot gori...«
Sveti Mihael se nagne, kamne marmora odpre, grobnica kot raj nebeški, v blesku baklje sveti se.
Dvigne angelj krono z glave, na oltar jo položi:
»med duhovi zadužbine, krona naj te ne teži!«
Po stopnicah belih doli, pelje pot v orehov gaj, zdaj pozabi Karadžordže, mozaikov teh sijaj:
»Topola! A j Sumadija! bratje moji v grobih spe, daj mi konja, daj mi vranca, da -pojašem jaz med nje.«
Angelj zarožlja z ostrogo, — vojska vsa se prebudi, h kralju Petru v gaj orehov, v svitu baklje prihiti...
Vsi posedejo na trate,
•sladek jim je mir, pokoj, daleč gore so albanske, je pozabljen trud in znoj: ...
Bratje, Vi otroci moji! hudo bilo nam je v dneh, . ko ste po albanskih gorah me vozili na saneh, ko smo zadnji hlebček kruha, jedli vsi, — že brez moči, ko ste zrli tako zvesto, kralju Petru vsi v oči ...«
Dvignejo se s trat zelenih, v Šumadiji vstaja dan, se oglaša kukavica, kuka: »kuk-kuk« v širno plan.
Šumadinac vstaja k delu, koso kleše, — radost, smeh,,,, baklja zgine, — v zadužbini mrtveci spet spe v grobeh ...
ideali se glase: ,živeti v miru na lastni zemlji in na svoj način*. Moj narod je ljubil svoje drage planine in svoje gozdove in ni nikomur grozil. On je vedno želel, da obdeluje svoja polja, ker on je moder kmetovalec in ljubitelj prirode. In jaz na prvem mestu naglašam to, da je bila vedno naša največja želja, da živimo v miru.
Naša druga želja je bila, da olajšamo usodo onih naših krvnih bratov, ki so tako dolgo bili sužnji nevernemu Turku in brutalni Avstriji. Morate imeti pred očmi to, da smo ob pričetku naših bojev imeli samo tri milijone Srbov, ki so živeli v naši svobodni zemlji, 10 milijonov naših bratov pa je živelo v robstvu. Nikdar nismo isgubili nade, da bomo te brate osvobodili, pa čeprav traja njih robovanje že pet stoletij.«
Kralj Peter o najbolj težkih dneh srbskega naroda
Nato je govoril o prehodu čez Albanijo. »Jaz sem se umaknil s svojo srbsko vojsko čez prepade Albanije. Bog obvaruj vsakogar, da bi preživel to, kar smo mi preživeli. Bilo je sredi zime in krutega mraza. Čez albanske planine ni bilo pota. Na desetine tisočev žen in otrok je umiralo od mraza, lakote in izmučenosti. Moj ljubi Bog! Kaj so veljali mojo silno preizkušeno domovino takratni dnevi! Dostikrat obžalujem in se čudim, da nisem bil tudi jaz med tistimi, ki so padli. Toda moje srce je tedaj počilo. Jaz ljubim svoj narod in moral sem gledati, kako tisoči tega naroda padajo poleg ceste in umirajo v snegu in blatu. In kaj naj rečem o svojem narodu? Ves čas so s spoštovanjem gledali na svojega kralja, ki so ga izvolili. Ko so videli, kako me zebe, so me povabili k slabi žerjavici svojega ognja. In če so imeli samo dva grižljaja kruha, so mi ponudili enega.
In ta kruh, ki sem ga delil s njimi na tem umiku če« albanske planine, je bil za mene taka svetinja, kakor blagoslovljeni kruh, s katerim se obhaja v eerkvi.
In sedaj mi je kot kralju Srbije ostala samo še ena edina želja in ta je, da vidim ves svoj narod: Srbe, Hrvate in Slovence rešene od njih tlačiteljev in zedinjene v eni državi.
Jubilej 6. septembra
Praznile nase vojske
Med velikimi državnimi akti, s katerimi je naš kralj Aleksander utrdil jugoslovanski duh v našem javnem življenju, zavzema gotovo najodličnejše mesto 6. september. Zakaj ta dan so se stare, s slavo ovenčane srbske polkovne zastave umaknile novim jugoslovanskim zastavam. Na najslovesnejši in na najbolj učinkovit način je bilo s tem naglašeno, da se morajo tudi iiajsvetejše tradieije umakniti novi jugoslovanski dobi, ki hoče do konca izvesti popolno zedinjenje jugoslovanskega naroda, da bo povsod, kjer bivajo Jugoslovani, vladalo le eno narodno čustvovanje in ena narodna volja.
S to največjo žrtvijo, ki so jo Srbi prinesli na oltar jugoslovanske misli, je bil dan obenem vsem Slovencem in Hrvatom diven primer, kako treba služiti jugoslovanski misli.
V tem neizmernemu nacionalnem pomenu 6. »eptembra je tudi njegova velika politična pridobitev in zato se bo jugoslovanski narod vedno z radostjo spominjal tega praznika in zato bo ta praznik vedno vzpodbuda za pravo jugoslovansko delo.
Kako se je izvršila izročitev jugoslovanskih zastav
Ves Beograd in vsa Jugoslavija se je dobro zavedala velike pomembnosti 6. septembra in zato se je ta dan zbralo v Beogradu nepregledno število Jugoslovanov iz vseh delov države. Že pred pričetkom svečanosti je bilo na Banjici do 100.000 ljudi. Vse vojne edinice so se zbrale na prostranem vežbališču k vojni paradi, kateri je komandiral general Djordje Dolič. Tečno nV> fl'40 sta prišla na vežbališče
in jugoslovanske misli
Naj geslo: »Z vero v Boga — za kralja in očetnjavo!«, ki je napisano na teh vojaških svetinjah, vedno živi in plamti v vaših junaških srcih z neugasljivim žarom!
Kakor stare zastave, ki se bodo pobožno čuvale v topolski zadužbini kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja kot spomin večne slave, naj bodo tudi nove zastave sveti dragulj, ki vas bo vselej, tudi v najtežjih trenutkih, spominjal na vašo častno dolžnost.
Ponosno naj se vijejo v vaših vrstah v ponos nam, na srečo domovine in na slavo vašega poveljstva. Aleksander.«
Prisega vojske
Ko je vojni minister prečital ta ukaz, je godba odsvirala molitev, nakar so duhovniki vseh ver izvršili blagoslovitev novih zastav. Zastavonoše so nato prinesli zastave pred kraljevsko tribuno, kjer jih je sprejel prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Stojanovič, jih odnesel na tribuno in izročil Nj. Vel. kralju.
Kralj je nato izročil zastave posameznim poveljnikom polkov, ki so vsak svojo zastavo poljubili in jo odnesli v vrsto pred tribuno ter tam izročili zastavonošom. Po svečani izročitvi zastav
je Njegovo Veličanstvo kralj nagovoril vojsko tako-le:
»Junaki!
Od tega trenutka pripadejo naše stare store, s slavo ovenčane zastave naši svetli nacionalni, zgodovini. Pod temi starimi zastavami so noši proslavljeni polki v dolgih vojnah hiteli i* boja v hoj, s fronte na fronto, od zmago do
>ralj in kraljica s svojo suito. Komandant parade general Dokič je jahal kralju nasproti ter mu podal kratek raport. Kralj je nato pregledal zbrano vojsko in vsaki edinici zaklical: »Pomozi Bog, junači!«
In po prostrani ravnini so odmevali gromoviti vzkliki vojske: »Bog ti pomagao!«
Ves čas revije čet je narod viharno pozdravljal kralja ter vzklikal svojemu dragemu in hrabremu vladarju in njegovi strumni vojski. Prav tako navdušeno pa je pozdravljal narod tudi vse druge člane kraljevske hiše. Ko je Nj. Vel. kralj obšel vse vojne edinice, se je obrnil do zastav, rezervnih oficirjev, invalidov in generalitete ter njim vzkliknil: »Po-mozi Bog, junači!«
In znova je zaoril odgovor: »Bog ti po-mogao!«
Slovesni akt Nj. Vel. kralj je nato razjahal belca ter stopil na oder. Med svečano tišino je vojni minister general Hadžič prečital ukaz, s katerim podeljuje kralj Aleksander vsem polkom nove jugoslovanske zastave. Ob koncu svojega ukaza pravi kralj Aleksander to-le:
»Ko poverjamo našim junaškim polkom in komandi naše žandarmerije to znamenje vojaškega ponosa in vojaške časti, smo globoko prepričani, da ga bodo vedno v slavi in s slavo nosili, ter z največjo častjo čuvali in branili.
Grob kralja Petra
zmage v najhujših viharjih in najtežjem trpljenju do največje vojaške slave.
Na njih drogovih so zaznamovane meje kraljevine Jugoslavije in iz njih je zavel in za zmirom zavladal silni duh narodnega osvobo-jenja in ujedinjenja.
Z moškim srcem in globokim spoštovanjem in ljubeznijo zvijam, junaki, naše stare zastave slave. One so najsijajneje izpolnile svojo dolžnost.
Naj bodo nove zastave, ki vam jih predam, posebej svetlo znamenje vaših polkov, simbol junaštva in jamstva vaše vojaške časti.
Z vero v Boga za kralja in domovino uprite v najtežjih trenutkih svoje poglede vanje! Njim ste dolžni svoj poslednji dih in svojo poslednjo kapljo krvi! Dvigajte jih visoko in branite jih junaško kot svetinjo, kot čast svojo, v njih je kralj in domovina, na njih so mani padlih vitezov in zmagovlaeev!
S to zapovedjo in s svojo vero v vaša junaška srca naj vaše polke pod novimi zastavami z božjo pomočjo vedno spremljata junaška sreča in slava!
Živeli, junači!«
Nato se je zahvalil vojni minister kralju in mu izrekel v imenu vse vojske najglobljo hvaležnost za podarjene svete polkovne znake. Obenem pa je izjavil, da se v9i zavedajo dolžnosti, ki so jih sprejeli z novimi zastavami. Nato je dejal:
»Pred vzvišenim licem Vašega Veličanstva polagamo vsi mi enodušno junaško prisego, da bonio vse svoje sile zastavili, da ostanemo vredni in dostojni visokega zaupanja, ki nam je bilo s tem dano in da bomo vedno imeli pred očmi svetle vzglede nepozabljivih junakov, ki so ostali tudi v najtežjih trenutkih do konca zvesti svojim slavnim zastavam in modremu blagopokojnemu Očetu Osvoboditelju in Vašemu Veličanstvu. Trdno in neomajno smo odločeni, da bomo imeli te junake za zgled in jugoslovanski polki dajo svojo vojaško besedo, da bodo enako, kakor so čuvali slavo starih zastav, zvesto čuvali tudi novo podarjene zastave ter jih prenašali na nova pokoljenja, da bodo z vero v Boga, a za slavo svojega vzvišenega kralja in njegovega doma ter za srečo domovine vršili svoje vojaške dolžnosti v vseh prilikah zvesti do konca!«
Nato se je izvršilo defiliranje čet, ki se je izvršilo s tako mogočnim sijajem, da je bilo zadivljeno vse občinstvo. Ko so gledali ljudje zdravo silo naše vojske in videli njeno sijajno opremo, so Joili ganjeni do solz. Posebno globok utis pa je napravilo na vse slovo starih borcev od starih zastav. Bil je nepozaben praznik in nepozaben naj tudi ostane.
Že za časa
naših prababic...
sv
je prala gos pod P nja najrajši s čistim milom HJelen“* Od tedaj je minilo več ko 80 let — zdaj pere že četrti rod e
SOH J 5
SCHICHT—
MILOM ..JELEN"
vedno tako kakor prej, vedno enako dobro
Patriotizem kralja Petra
Najbolj se vidi veliki patriotizem kralja Petra iz njegovih odnošajev do kralja Ni-kite. Doživel je v Črni gori sila mnogo težkih izkušenj. Zato je večkrat govoril, da bi se morali Šumadijsci iti učit v Cetinje. kjer bi napravili trinajsto šolo.
Celo za časa svoje ženitve s kneginjo Zorko je moral doživeti težka razočaranja. Če bi bil kralj Peter pohlepen po denarju in če ne bi bila kneginja Zorka žena tako redkih vrlin in izredne dobrote, bi se kralj Peter gotovo sprl s svojim tastom. Od ruskega carja je bila poslana velika vsota denarja za doto kneginji Zorki. Od vse te vsote pa ni dobil kralj Peter niti pare, ker vsa vsota je izginila v globoke žepe kralja Nikite. Šele pozneje, ko je kralj Peter prišel v Srbijo, je mislil Nikita, da mora to stvar urediti. In uredil jo je na svoj način. Kraljev brat Gjorgje je dolgoval Nikiti manjšo vsoto; Nikita je zbrisal ta dolg in po njegovem mnenju je s tem vrnil kralju Petru doto kneginje Zorke.
Ko je kralj Nikita dal kneginjo Zorko Petru za ženo, je računal s tem, da bi na ta način lahko postal pretendent na srbski prestol. Mislil je, da si bodo Šumadinci šteli v posebno čast, če dobe vladarja iz Nikitove hiše. Pri vsaki priliki je dal kralju Petru čutiti, da niti najmanje ne računa z njegovimi pravicami na srbski prestol. Tudi je silno rad govoril zaničljivo o Šumadincih in o Srbiji. Vse to je kralj Peter prenašal z največjo potrpežljivostjo, ker se je zavedal, da je v narodnem interesu, če se Srbijanci in Črnogorci najbolje razumejo. Vendar pa je včasih bila Petrova potrpežljivost postavljena na tako težko preizkušnjo, da bi mogel obupati tudi človek z najbolj trdimi živci.
Za časa aneksijske krize sta se beograjska in cetinjska vlada dogovorile za eventualen skupen nastop in o podpori, ki naj bi jo nudila Srbija Črni gori. Sklenjeno je bilo, da pošlje črnogorska vlada posebnega odposlanca v Beograd, ki se naj po-grobno pogovori o tej pomoči. Cetinjska vlada je tudi določila za delegata osebo, ki je bila kot nalašč za ta pogajanja 'in ki je bila tudi beograjski vladi po volji. Kakor pa je že bil običaj Nikite, je tudi ta sklep svoje vlade ovrgel in določil za odposlanca človeka, ki je bi znan po svojem sovraštvu do dinastije Karadjordjevičev. Ta človek je pri procesu v znani bombni aferi napadel kralja Petra in njegovo rodbino s tako nesramnimi besedami, da so se zgražali Črnogorci. In tega človeka naj bi sedaj sprejel kralj Peter in z njim razpravljal o državnih poslih in to v prijateljskem tonu. Očividec pripoveduje, kako je bil kralj Peter užaljen, ko je izvedel
za to zlobo kralja Nikite. Dostavil pa je, da se kljub temu ne sme ozirati na svoja osebna čuvstva in da bo on v času, ko ]• treba bolj ko kdaj povdaritl slogo med obema srbskima državama, sprejel tega človeka, pa čeprav ga je tako kruto razžalil.
Tako je dal kralj Peter odličen primer, kako treba v korist domovine pozabiti na vsa osebna čuvstva.
Kralf Peter in slovenski ujetnik
Bilo je leta 1915. Ker ni bilo drugih delavcev, so pripeljali avstrijske ujetnike, da delajo pri veličanstveni zadužbini kralja Petra na Topoli. Kralj Peter je nekoč nadziral vsa ta dela in je pri tej priliki stopil k neki skupini ujetnikov, ki je lomila kamen v kamnolomu. Ljudje so bili zavzeti s poslom, pa niso kralja takoj videli. Najprej so zapazili polkovnika, kraljevega adjutanta, nato pa še kralja samega. Takoj so vsi stopili v pozor. Kralj jih pogleda in začne izpraševati, od kje da so. Tretji v vrsti je bil Slovenec. Mlad človek od 23 do 25 let. Povedal je, kako se piše in da je iz Slovenije.
»Pa ti trpin, na kakšen način si prišel, da vidiš našo in svojo zemljo? Kako se tu počutiš?«
— Dobro mi je, Veličanstvo, je veselo odgovoril Slovenec in z nasmehom gledajoč naravnost v obraz kralju, ki se je z njim razgovarjal v prijateljskem tonu.
»Ali imaš doma koga«, ga vpraša dalje kralj.
— Mater in sestro, Veličansvo.
»Nobenega drugega?«
— Nobenega, samo njih.
»Pa veš kaj o njih? Ali vedo oni kaj • tebi?
— Ne jaz o njih, niti oni o meni, Veličanstvo. Dva meseca predno sem bil ujet, sem prejel zadnjo vest o njima. Med tem sem se njima javil, zdaj pa nihče nič ne ve eden o drugem.
»Polkovnik«, reče kralj in se obrne k svojemu adjutantu. »Napiši ime, prezime, rojstni kraj in vse drugo od našega Slovenca, pa boš to poslal takoj g. Jankoviču v Niš z nalogom, da takoj dostavi njegovi materi in sestri vest, da je ta Slovenec živ in zdrav. Ko dobi vest o njih, da mu jo takoj sporoči.
»Razumem Veličanstvo, takoj bom to naredil.«
»Hočem, da napravim veselje materi«, je dodal kralj z veselim obrazom, izgovarjajoč besedo majka z vso nežnostjo. »Pa tudi njega, reveža, da razveselim.«
»Veličanstvo, hvala tudi od moje strani«, je odgovoril nato adjutant.
In kralj je šel naprej, spremljan od svojega adjutanta in gledal v skupino ujetnikov. Vsi so stali še naprej v pozoru in nihče od iznena-denja ni mogel govoriti besede. Slovenec pa je jokal od veselja in nemo gledal zdaj za kraljem, zdaj za adjutantom.
Sijajna linija za veliko nacijonalno politiko
Pariška lista »Temps« in »Ordre« o naši novi ustavi — Popolno priznanje N j. Vel. kra lja in njegovim plemenitim namenom — Jugoslavija se nahaja pred novo dobo
Pari«, 5. septembra. AA. Današnji >L’ Ordre« prinaša dolg članek o kraljevini Jugoslaviji. V članku pravi list, da je stala Jugoslavija pred tremi leti na razpotju. Politične borbe so zavzele nezaslišano ostrost in z vseh strani je pretila nevarnost, da se zrušijo veliki narodni prido-bitki. Plemenite intencije kralja Aleksandra, da pridobi stranke za delo za dobrobit domovine, niso uspele. Tedaj je kralj, v svesti si svoje dolžnosti, poklical na pomoč one, ki so razumeli njegove plemenite namere.
V	svojem manifestu 6. januarja je ukinil ustavo in parlament, naglasil pa je istočasno svojo zvestobo parlamentarni demokraciji. Zato je bilo novo stanje samo začasno iu nikakor stalno. Cilj režima je bila samo ureditev političnih nesporazumov. Zdaj je kralj izvršil dano obljubo narodu. Narod
mu je zato že od vsega začetka izkazoval neomejeno zaupanje. Članek navaja nato veliko reformatorno delo kraljevske vlade za časa dveh in pol let. Posebno naglaša spremembo imena kraljevine ter njeno razdelitev na 9 banovin. Vse to se je zgodilo zato, da se to vprašanje izloči iz strankarskih borb in da se sezida zdrav temelj države tako, da najbolje odgovarja gospodarskim in administrativnim potrebam naroda. Ko je kralj to izvršil, je smatral, da je zopet prišel čas, da pokliče narod k sodelovanju. Na koncu pravi članek, da niti pri spremembah dne 6. januarja, niti pri likvidaciji tega stanja ni prišlo do nobenih političnih stresljajev. Po tem se najbolje vidi, da je imel in ima ves narod popolno zaupanje v svojega kralja in njegovo politično modrost.
Pari*, 5. septembra. AA. Snočnji »Temps« pi-
nih primerih vpraša za svet DN. Dunajski protokol o načrtu avstrijsko-nemške carinske unije je sodišče proučilo v oeloti in ne z ozirom na posamezne njegove dele. Spoznalo je, da carinska unija ne bi pomenila propasti avstrijske državne samostojnosti, ker bi imela Avstrija proste roke, da odpove unijo z Nemčijo. Na drugi strani pa ni mogoče reči, da projektirana carinska unija ne izključuje ostalih držav od ugodnosti, ki jih daje carinska zveza, dasi dunajski protokol sicer pravi, da se lahko razširi unija tudi na druge države.
Razsodbi sta dodani še dve posebni noti. Italijanski član razsodišča Anzilotti je po svoje obrazložil haaško razsodbo.
Berlin, 5. septembra. AA. V merodajnih krogih poudarjajo, da ima izjava nemškega zunanjega ministra Curtiusa in avstrijskega zunanjega ministra dr. Schobra, s katero sta naznanila, da se Nemčija in Avstrija odpovedujeta carinski zvezi, velik pomen. Poročili bančnih strokovnjakov v Baslu in koordinacijskega odbora, ki ga je izvolil evropski odbor soglasno, poudarjata potrebo gospodarske solidarnosti Evrope. Poročilo koordinacijskega odbora naglaša veliko važnost načela, da morajo sodelova-
še v uvodnem članku o ustavni izpremembi kraljevine Jugoslavije in med drugim pravi:
Jugoslavija se zdaj nahaja pred novo dobo. Načela novega režima so načela ustavne monarhije z liberalnimi tendencami, ki bodo vsem državljanom jamčile bistveno svobodo, kakršno lahko imajo v moderni državi. To je sijajna linija, sijajna smer in sijajen začetek za razvoj velike nacijonalne politike. Kraljeva inicijati-va bo le še okrepila zveze, ustvarjene med vojno in po vojni med jugoslovanskim narodom in njegovo dinastijo.
Javno mnenje mora priznati ves moralni pomen te geste suverena, ki je moral uvesti prejšnji režim, da popravi zelo nevarno stanje, ki pa se ni več pomišljal, da opusti diktaturo in uvede ustavni red, kakor hitro so mu razmere dopustle, da to stori v blagor svojega naroda. To dejanje dokazuje lojalnost duha in pa čut vesti, ki ga je treba spoštovati.
ti vsi evropski narodi, da postane Evropa skupno tržišče za produkte evropskih držav. Poročilo dalje poudarja, da mora Ev ropa brez odloga pričeti z novo gospodarsko politiko.
Nemški zunanji minister Curtius je v svojem govoru poudaril, da papirnate resolucije ne zadostujejo in da se mora pristopiti k delu za uresničenje načela carinskih zvez, ki ga je vseboval nameravani av-strijskonemški sporazum. Nemški politični krogi so mnenja, da temeljna ideja avstrij-sko-nemškega načrta ni bila uničena, temveč da bo postala izhodišče za tesnejše sodelovanje Evrope.
Dunaj, 5. septembra, n. Danes so se tu razširili glasovi, da je dr. Schober sporočil iz Ženeve, da poda ostavko. Pravijo, da je dr. Schober spisal svojo ostavko že pred svojim odhodom in jo oddal zveznemu kan-oelarju dr. Bureschu, da pa jo bo ta izročil predsedniku republike šele, ko se dr. Schober v torek vrne iz Ženeve.
Tudi o dr. Curtiusu govore, da bo podal ostavko. Vsekakor je gotovo, da bo v slučaju Curtiusove demisije podal ostavko tudi dr. Schober.
Na predvečer odkritja spomenika kralju Petru
Ljubljana, 5. septembra. Nocoj se je vršila bakljada izpred Mestnega doma. Ulice in ceste, koder se je pomikal impozanten sprevod, so bile vse slavnostno razsvetljene. Vsa okna so bila v lučih in bogato okrašena.
Sprevod je otvorila vojaška godba z višjim kapelnikom dr. Čerinom na čelu. Njej je sledila častna čela vojakov s puškami, nato sokolstvo z godbo in lampijoni, mladina, ženstvo, godba »Zarje«, gasilci, gasilski naraščaj, skavti, želez, ničarska godba, članstvo društva »Soče«, primorska mladina in ostalo občinstvo.
Sprevod je povsod korakal skozi gost špalir občinstva. Tako občinstvo kakor tudi v sprevodu so navdušeno vzklikali kralju in domovini. Takega svečanega razpoloženja Ljubljana že dolgo ni doživela.
Ljubljana pa je bila razroetljena in okna vsa v lučih iu v zelenju tudi vib cestah in ulicah, koder ni korakal sprevod. Sijajno je bil raz-svtljen Ljubljanski grad, ki je ves blestel v svitu reflektorjev.
Pred palačo banske uprave na Bleiweisovi cesti s«' je spievod ustavil in so zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom Zorka Prelovca Gregorčičevo »Našo zvezdo«. Petje so poslušali z balkona palače banske uprave divizijonar Ilič, minister dr. Kramer, ban dr. Marušič in minister Pucelj.
Ko jo sokolsko godba za petjem združenih pevskih zborov odsvirala »Lepo našo domovino«, ge je sprevod začel pomikati met patrijo-tičnimi vzkliki po Rimski, Emonski in Cojzovi cesti na Sv. Jakoba trg in odtam pred magistrat, kjer so zapeli združeni pevski zbori »Bodi zdrava domovina« in »Buči morje Adrijansko«. Pred Mestnim domom je bil nato razhod.
Na predvečer razvitja zastave Jadranske straže
Zagreb, 5. septembra. AA. Nocoj se je vršila na predvečer razvitja zastave Jadranske straže in rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra povorka z bakljado po mestu. V povorki so sodelovala številna zagrebška društva, godbe, skavti, železničarji, številni kmetje v narodnih nošah iz Zagreba in okolice ter številno meščanstvo. Povorka se je formirala na trgu Kralja Aleksandra ter korakala do banskih dvorov. Ban Savske banovine dr. Ivo Perovič je imel z balkona banskih dvorov ta-le govor:
Hvala vam, bratje, za to vašo manifestacijo. Zagotavljam vas, da bom na najvišjem mestu tolmačil te vaše občutke. Ničesar ni zanesljivejši znak probujene jugoslovanske misli kakor ta vaša ljubezen in manifestacije udano'sti in zvestobe napram prevzvišenemu vladarju kralju našemu, ki nam je prej v vojni vodil svoje junake preko svoje in njihove Golgote k zmagi in ujedinjenju nacije, dal redek vzgled požrtvovalnosti za dobrobit naroda in naše domovine. Draga, mila omladinal Korakajte vedro in ponosno, ker bodočnost nacije je velika, korakajte ponosno, ker je Jugoslavija danes ujedinjena in velika pod modrim vodstvom našega kralja-državnika. Po govoru bana Peroviča so bile velike ovacije Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, Jugoslaviji, predsedniku vlade in banu. Povorka je nato krenila po mestnih ulicah ter se vrnila na trg Kralja Aleksandra, kjer se je razšla. Velika množica meščanov je gledala povorko na ulici ter jo pozdravljala s klici »Živijo kralj, živijo kraljevski dom, živela Jugoslavija!« V vsem mestu je vladalo svečano razpoloženje. Hiše so okrašene z zastavami in zvoniki zagrebške stolnice so ilumira-ni. Zvečer je bila v gledališču svečana predstava Siroline opere »Gitara in boben«. Med glavnim odmorom je prof. dr. Grga Novak predaval o pomenu in cilju Jadranske straže. Predstavi so prisostvovali odlični gostje.
Novi zakoni
Beograd, 5. septembra, r. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil zakon o izpremembi uvodnega zakona k zakoniku o civilnem sodnem postopku in zakon o podaljšanju proračunskega leta banskih uprav.
Prvi zakon določa, da dobi civilno-pravdni postopek z dne 13. julija 1929. — razen njegovega petega poglavja — obvezno moč za vso državo 1. januarja 1933.
Zakon o podaljšanju proračuna banskih uprav določa, da smejo banske uprave izvrševati plačila v breme dovoljenih jim kreditov po proračunih za leta 1930/31 do vštetega 30. septembra 1931. Ta zakon stopi v veljavo, ko izgubi veljavo zakon o podaljšanju proračunskega leta od 18. julija 1931.
I. mednarodni šahovski turnir na Bledu
Kostič premagal Bogoljubova, Maroczy pa Spielmanna.
Bled, 5. septembra. Danes se je odigralo X. kolo s tem rezultatom: Partija Stoltz—Flohr je bila remis i>o 18. potezi. Tudi partija Tartako-vver—Pirc je bila remis po 29. potezi, čeprav Je imel Pirc boljšo pozicijo.
Astaloš je izgubil proti Niemcoviču.
Ostale partije so bile dopoldne prekinjene in so se nadaljevale popoldne s tem rezultatom: Bogoljubov se je moral v 44. potezi Kostiču udati.
Maroczy je zmagal proti Spielmannu, Id j« zgubil s tem prvo partijo v turnirju.
Partiji Aljehin—Khasdan in Vidmar—Cole sta bili prekinjeni.
Stanje po X. kolu:
Aljehin 8 in pol (1), Bpielmann 6, Kostič, Vidmar, Khasdan 5 (1), Astaloš, Bogoljubov, Maroczy, Niemcovič, Tartakovrer 4 in poL Flonz
4	(1), Colle S (1), Pirc »
Razsodba mednarodnega sodišča o carinski uniji
Razsodba je bila proglašena včeraj predpoldne — Sodišče je razsodilo proti Avstriji z osmimi glasovi proti sedmim — Blagodejne posledice opustitve načrta s strani Avstrije in Nemčije
Haag, 5. septembra, n. Danes ob 10. ut! dopoldne so v veliki dvorani mirovne palače otvorili javno sejo mednarodnega eodi-Sča, katero je vodil predsednik baron Ada-či. Na seji so objavili razsodbo o načrtu avstrijsko-nemške carinske unije. Predsednik je sporočil, da je bila sodba sprejeta s 8 proti 7 glasov. Razsodili so proti Avstriji, češ da načrt carinske nnije sicer ne krši 88. člena saint-germainske mirovne pogodbe, pač pa ni v skladu s prvim delom ženevskega protokola iz 1. 1922. Za carinsko unijo so glasovali zastopniki Anglije, Nemčije, Japonske, Kitajske, Nizozemske, Belgije in Združenih držav ameriških, proti njej pa vsi ostali. Poleg razsodbe so objavili tudi njeno utemeljitev. Ta akt obsega 70 tiskanih strani. Sestavljen je v francoščini in angleščini.
Haaško sodišče utemeljuje svojo razsodbo na ta način: Avstrija je zelo občutljiva točka evropskega reda. Njena eksistenca je važen element evropskega političnega ustroja. Zaradi tega je sodišče proučilo 88. člen saintgermainske mirovne pogodbe in ženevski protokol iz 1. 1922., ki sicer izrecno ne brani Avstriji odločati o svoji samostojnosti, ki pa določa, da naj v poseb-
Sestanki državnikov v Ženevi
Važen razgovor med dr. Marinkovičem in francoskim finančnim ministrom — Sestanek med dr. Schobrom in Litvinovim
Demonstracija proti italijanskemu ministru v Parizu
Pariz, 5. septembra. AA. Italijanski mini-zter za kolonije general De Bono je prišel v Pariz na obisk francoske kolonijalne razstave. Njemu na čast sta francoski minister za kolonije Paul Reynaud in maršal Lyautey priredila banket.
Pariz, 6. septembra, v. Ko je včeraj ob 14*40 prispel v Pariz italijanski kolonijalni minister general De Bono, da uradno poseti kolonijalno razstavo, je kmalu po prihodu neki antifašist naskočil avto in zakričal ministru: »Zločinec!« Policijski agentje so ga s silo odstranili in odpeljali na policijo. Pri njem niso našli nika-kega orožja. Demonstrant se imenuje Cava-lieri in je iz Milana. Pri njem so našli protifašističen in komunističen tisk.
Kakor poročajo iz Rima, je fašistični tisk ogorčeno sprejel vest o tej demonstraciji in na novo postavil zahtevo, naj francoske oblasti odpovedo gostoljubnost italijanskim antifašističnim emigrantom.
Zveze s podmornico »Nauti-lus« vzpostavljene
Oslo, 5. septembra. AA. Radijska postaja v severni Norveški je prejela obvestilo od podmornice »Nautilus«, po katerem je v podmornici vse v redu.
Stavke in izgredi na španskem
Barcelona, 5. septembra. AA. Pri včerajšnjih neredih in streljanju so našli smrt trije ljudje, 5 pa Jih je nevarno ranjenih. 16 aretirancem se Je posrečilo pobegniti lz zaporov. Porabili so splošno zmedo, nastalo ob izgredih blizu Jetniš-nice.
Madrid, 5. septembra. AA. Iz Saragosse poročajo, da Je tamkajšnji civilni guverner dovolil ponovno otvoritev sindikalističnih lokalov, ker so se delavci vrnili na delo. Aretirani sindikalisti so izpuščeni iz zaporov.
Pariz, 5. septembra. AA. Iz Madrida poročajo, da je notranji minister dobil telefonsko sporočilo iz Madrida, da se tamkajšnja stavka približuje koncu, tako da je tudi ulični promet deloma vzpostavljen ter da ni prišlo do nlkaklh Incidentov.
Madrid, 5. septembra. AA. Španski notranji minister Je izjavil, da so stavkujočl v Barceloni hoteli osvoboditi svoje tovariše, ki jih Je policija aretirala. Navalili so na policijo in Jo obstreljevali iz revolverjev. Policija je odgovorila z ognjem, pri čemer sta dva demonstranta našla smrt, 8 pa Jih Je bilo ranjenih. Zdi se, da Je petim aretirancem uspelo pobegniti.
Snoči ob 19. se je v raznih delih mesta čulo streljanje iz pušk
Ženeva, 5. septembra, d. Francoski finančni minister Flandiin je imel včeraj v Ženevi daljši razgovor z različnimi zastopniki jugovzhodnih držav, med katerimi je bil najvažnejši razgovor s jugoslovanskim zunanjim ministrom Marinkovičem.
Ženeva, 5. septembra, n. Podkancler dr. Schober se je sestal g sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovom. Na tem sestanku sta govorila o gospodarskih odnošajih med Nemčijo in Avstrijo. Ker je Nemčija odpovedala Rusiji vse kredite, hoče Rusija sedaj naročiti nekaj blaga v Avstriji, a zahteva pismeno pogodbo. Litvi-nov in Schober sta se sporazumela, ni pa znano, če sta že podpisala pogodbo.
*
Pred ostavko romunske vlade
Bukarešta, 5. septembra n. Današnji jutranji listi pravijo, da je že odločena usoda Jorgove vlade. Vlada profesorja Jorga ima dan za dnem večje težave in »Dreptatea« že napoveduje, da bo še pred 15. t. m. padla. Isti list meni, da bodo novo vlado sestavili liberalci pod vodstvom Argetoiana ali Duce. »Adeverul« pa pravi, da bo kralj Karel pozval voditelje vseh strank, naj oestavijo koncentracijsko vlado.
Bukarešta, 5. septembra, d. Ministrski predsednik Jorga je bil popoldne v avdijenci pri kralju Karlu baje z namenom, da ugotovi, če se kralj še nadalje strinja z njegovo politiko, ker je v poslednjem času imel vtis, da vladar z njegovim delovanjem ni povsem zadovoljen. »Adeverul«, smatra, da ni povsem izključeno, da poda Jorga še tekom današnjega dneva svojo de-misijo. Kot naslednik Jorge bi prišel v poštev Argetoianu.
Iztrebljena roparska tolpa ob albanski meji
Beograd, 5. septembra. AA. 3. t. m. so trije oboroženi neznanci oblečeni po albansko, poskusili priti iz Albanije na naša tla blizu takoime-novanega Ljuljevega Katuna. Pri tem so prišli v boj z našo orožniško patruljo. Pri streljanju so vsi trije neznanci poginili. Njih identičnost ni ugotovljena, vendar ne more biti dvoma, da jim
*	je bil namen ropanje.
Pari*, 5. septembra, d. Kakor doznavajo tukajšnji časopisi, je finančni odbor DN že vzel v pretres avstrijgko posojilo v znesku 500 milijonov šilingov. Prav tako se je že izvršil tudi sporazum glede prevzetja angleškega predujma Avstriji v znesku 150,000.000 šilingov, ki bi ga prevzela Francija pod istimi pogoji.
Dunaj, 5. septembra, d. Tekom včerajšnjih dogovorov z žurnalisti v Ženevi je vdcekancelar dr. Schober izjavil, da je še pred svojim odhodom v Ženevo podal zveznemu kaneelarju svojo demisijo. Glede njegovega odstopa pa bo padla rešitev šele po njegovem povratku na Dunaj.
Današnja proslava v prestolnici
Beograd, 5. septembra. 1. Proslava rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se bo jutri vršila na zelo slovesen način. V vseh cerkvah se bodo čitale maše, nakar bo sledila velika revija vojaških edinic. Obenem se proslavi tudi obletnica predaje novih zastav polkom.
Premestitve v carinski službi
Beograd, 5. septembra. AA. S sklepom finančnega ministra so premeščeni:
h glavni carinami v Ljubljani za carinika
9.	skupine Franjo Karvin, h glavni carinami v Mariboru za carinika 8. skupine Lujo Kovačevič in Josip Povalej; k carinami I. reda na Jesenicah za carinika 8. skupine Matija Radič; za pomožnega carinika 9. skupine Dimitrije Starevič, carinik iste skupine v Baru in Mllju-tln Jankovič; na carinarno I. reda v Gornji Radgoni za carinika 8. skupine Julij Vapa in Svetislav Protič. Vsi po potrebi službe.
Strela ranila generala na manevrih
Pariz, 5. septembra. AA. Pri gorskih manevrih je udarila strela in nevarno ranila generala Jncquemota, člana vrhovnega vojnega sveta.
»Grof Zeppelin« na povratku
Friedrichshafen, 5. septembra. A A. Po poročilu iz Pernambuca je zrakoplov »Grof Zep-nelin« včerai poletel nazaj v Evropo.
Nftdelj«, 6. a«pt«mbra 1931.
JUGOSLOVAN
Stran 5
Vlomilci in tatovi koles iz okolice Marenberga
izsledeni
Več pomagačev je že pod ključem — Dva vlomilca sta pobegnila
najbrže v Avstrijo.
Marenberg, 3. septembra.
Tatinska družba, ki je vlomila v trgovino g. Hribernika v Breznem ob Dravi, se stalno veča. Vsak dan pridejo nove stvari na dan, tako da je že sedaj zbrana prav čedna družba svedrovcev in njihovih pomagačev.
»Jugoslovan« je o vlomu samem, ki se je izvršil v noči od 31. julija na 1. avgusta v Breznem ob Dravi, že poročal. Vlom je bil izvršen z izredno rafiniranostjo. V Hribernikovi trgovini je bilo pokradenega blaga, cigaret, živeža in denarja za nad 12.000 Din.
Po vlomu je za storilci manjkala nekaj časa vsaka sled. Mislilo se je že, da so storilci srečno odnesli pete z bogatim plenom in ušli roki pravice. Preiskave po vsej dolini niso bile brez uspeha, končno so se le našli prvi sledovi. Preiskava, ki se je izvršila v Bistriškem jarku nad Muto pri delavcu Verdineku Romanu in njegovi ženi, je razkrila prav čedne stvari. Predvsem pa je pojasnila vlom v Hribernikovo gostilno in odkrila tudi drzne tatove koles, ki so dokazali, da to stvar prav dobro razumejo.
V	bližini stanovanja so našli kar tri ukradena kolesa, ki so čakala, da se tatovi podajo na svoje pohode.
Niti preiskave, ki se je izvršila pri Verdineku Romanu, so vodile daleč naokoli. Ze koj v začetku se je videlo, da bo družba precej velika. Tako so se izvršile preiskave in nato tudi aretacije v Kotljah pri Guštanju, v Viču
Cene mesa v Ljubljani
Trtni urad in občina imata slej ko prej pred očmi le interes občinstva
Ljubljana, 5. septembra.
Mestno tržno nadzorstvo je izdalo mesečno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje zanimive ugotovitve o prodaji mesa v Ljubljani:
Ljubljanske cene mesa se v primeri z drugimi kraji in mesti ne morejo smatrati za visoke, ako vpoštevamo, da prodajajo v Ljubljani res meso pitanih volov. Na deželi pa takih volov ne koljejo, temveč krave in bike in kvečjemu še vole srednje vrste. Deželanu odpadejo tudi stroški, ki jih ima ljubljanski mesar, tako dajatve in potni stroški. Zato lahko trdimo, da je meso v Ljubljani ceneje kakor pa v raznih krajih izven nje. Po deželi prodajajo srednje blago po 14—16 Din, v Ljubljani se dobi pa tudi te dobro blago po 10 Din kg. Res prodajajo v gotovih primerih na deželi meso po zelo nizki ceni, toda teh par slučajev se ne sme jemati splošno, poleg tega se pa prodaja vrši večkrat po vzrejevalcu živine samem, ki založi vso vas z mesom za teden dni, in ne po mesarju. V Ljubljani, kjer se vrši konzurn na veliko, se ravna cena mesa po dnevni ceni živine na sejmih. Po uradnih obvestilih županstev, kolikor Jih prejema tržno nadzorstvo, se je dvigala cena: pitanih volov 6—7 Din, volov 4—5 Din, bikov in krav 3—5 Din, telet 6—9 Din.
Po teh primerih je razvidno, da nima ravno Ljubljana, vpoštevaje nabavne stroške in dajatve prodajalca, najdražjegu mesa in bi morali biti očitki, iznešeni v časopisju na račun Ljubljane, obrnjeni tudi na deželo.
Predlogi, da naj mestna občina mesarjem na trgu diktira ceno na ta način, da jim prepove prodajo mesa na trgu samem preko določene znižane uradne cene, oz. da se jih ovadi sodišču radi prekoračenja cen, so mogoči. Toda s prepovedjo na trgu bi mesarji, ako bi ne mogli zdržati cen, morali opustiti prodajo in nad 50 njihovih rodbin bi padlo v breme občini. Pri sodišču pa je izid sodbe dvomljiv, ker se postopa proti vsakemu individualno. Kako težki so taki dokazi prekoračitve dopustnega dobička, že dovolj pričajo izkustva zadnjih let. Tržno nadzorstvo in tudi drugi strokovnjaki ne morejo delati čudežev. Ovadenec ima pravico v svojo obrambo navesti vse točke, ki mu služijo za kalkulacijo in boriti bi se morali za vsakega vola posebej, ker zakol pri dveh ni enak. Znano je, da so tudi druga sreska in mestna načelstva sestavljala kalkulacije po svojih strokovnjakih, zaslišani pa so bili skoraj vedno tudi strokovnjaki še iz drugih krajev. Kakšen je bil efekt, spričujejo na eni strani izreki sodišča,
S
\
Novosti za damske plašče pravkar došlef
A. & E. Skabernč Ljubljana
pri Dravogradu in v Mariboru. Štiriperesno tatinsko deteljico so tvorili: Verdinek Roman iz Robniškega jarka, Dobnik Avgust iz Kotelj, Laznik Luka, tesar iz Viča pri Dravogradu, in Čas Anton, harmonikar iz Kotelj.. Brezdvoma pa je spadal k tej čedni družbi tudi neki Mandelc, ki pa je bil aretiran v Avstriji radi vloma pri Sv. Antonu nad Eibiswaldom pri posestniku Felnerju.
Štiriperesna deteljica se je večkrat zbrala na posvetovanja, da so ukrenili vse potrebno in se domenili, kako bodo postopali pri tatinskih pohodih. Tako so tudi prišli na sestanek v Kotlje nekaj dni poprej, preden so vdrli v trgovino g. Hribernika v Breznem ob Dravi.
V	noči na 1. avgusta so se zbrali točno po načrtu, ki so ga že na posvetovanju izdelali do podrobnosti, v Breznem. Vlom se jim je posrečil. Po vlomu so naložili robo v nahrbtnike ter jo popihali s kolesi kakor veter.
Po aretaciji Verdineka in pomagačev, kakor tudi Dobnikove matere in hčerke, je padel sum tudi na Dobnika in pa na muzikanta-har-monikarja Cas Antona.
Člani štiriperesne deteljice pa niso bili samo dobri svedrovci, ampak so se dobro razumeli tudi na tatvino koles. Kolesa, ki so jih pokradli, so potem tudi prodajali, seveda prepleskana. Tako so dobili pri Verdineku Romanu kar tri kolesa. V Kotljah, Dravogradu in Breznem pa so zaplenili še po dvoje koles.
na drugi pa cene mesa. Ako bo padala cena mesu, bo najbrže hotel plačati nakupovalec kmetu za živino še manj, kakor do sedaj.
Da je temu v resnici tako, je praksa sama pokazala. Ko se je znižala cena mesu, so pričeli kmetje tožiti po časopisju, da dobe sedaj za živino manj, kakor pa popreje. Gotovo je tudi, da prejema kmet za svojo težko zrejeno živino premalo plačila. Kmetu bo treba pomagati na drug način, ne samo z mesarji, ampak tudi z izvozom. Jasen dokaz temu so prašiči. Ko je bil otvorjen izvoz debelih prašičev v inozemstvo, jim je preko noči poskočila cena. Pri nakupil živine so merodajni kupci iste na veliko, ki jo izvažajo v inozemstvo ter z dobrim plačilom povišujejo ceno. Tudi naš mesar bo moral potem plačati za dobro goved več, kakor sedaj, ko jo dobi z lahko mujo. Ljubljanski mesarji pa kmeta ne bodo rešili, ker ne odtehtajo tej splošni krizi.
Te pomisleke nismo napisali v obrambe ljubljanskih mesarjev, povedati smo hoteli le, da leži zlo globlje.
Tržni urad In občina sama imata slej ko prej pred občmi le interes občinstva in pri hladni in pravični presoji se jima ne more odrekati dobre volje in napora, znižati cene vsem življenjskim potrebščinam na minimum. Pri tem pa 8e morata ravnati po predpisanih zakonskih določilih, ki so dostikrat pomanjkljiva, in vpo-števati tudi dajatve prodajalca. Sodišče je zadnji forum in neposredni dokazi o prekoračenju cen morejo dovesti do neprijetnih posledic, ki škodujejo potem le konzumentu.
Med. univ.
Jr. KERZAI BARTOL
prične ordinirati
na Jesenicah
pri »PEKLAJU" ob kolodvoru 15. septembra
Avtomobilska cesta v Kamniško Bistrico
Zgodovina nove ceste do Kamniške Bistrice, ki jo sedaj grade, ima za seboj že lepo preteklost.
Prvi načrt za zgradbo ceste je dala napraviti meščanska korporacija v Kamniku že pred 42 leti; kasneje pa so si premislili in so se odločali za plovbo. Kasneje so se večkrat začeli razgovarjati o gradnji ceste, toda vsled velikih stroškov se ni uresničil noben načrt, dokler ni spravil srezki načelnik dr. Ogrin tega vprašanja leta 1927. zopet na dnevni red, in že leta 1928. se je sestal odbor za izbiro trase za novo cesto. K stroškom so takrat obljubile prispevati: Meščanska korporacija, občina Kamnik in Zveza za tujski promet. Nato je občni zbor Meščanske korporacije 6. oktobra leta 1928. sklenil, da se napravijo trije načrti: za cesto, za ozkotirno električno železnico in za cesto v zvezi z železnico. Načrte je izdelal g. inž. Dedek. Vsi ti načrti pa so se izkazali kot nerentabilni, čim se je pričela lesna kriza.
Stvar se je pa obrnila na bolje, ko je ministrstvo za šume in rude vzelo v najem lov v Kamniški Bistrici. S tem je bila namreč zagotovljena nova podpora za gradnjo ceste. Cesta naj bi šla v glavnem po dosedanji vozni poti ob levem bregu reke do »konjskega potoka«, potem pa v velikih serpentinah do skale, pod katero so bile galerije; nato pa bi se nadaljevala preko 3 strmih klancev do »kraljevega hriba«.
27. maja so začeli z delom. Zaposlenih je bilo 200 delavcev, ki so prinesli novo življenje v planinski svet. Nad 30 metrov visoko skalo so razstrelili nad 50 metrov daleč — to delo je trajalo poldrug meseci Delo na Iverju pa Je šlo hitreje od rok, ker so tukaj že delali s kompresorjem 5 in pol atmosfer.
Od »galerij« pa do »kraljevega hriba« je cesta napravljena le provizorično, vendar pa prideš tudi do te krasne razgledne točke lahko z avtomobilom. Delo pa ne bo zastalo, ampak ga bodo prihodnjo spomlad nadaljevali.
Vašemu finemu perilu
daje dvakratno trpežnost LUX!
Za vse fino perilo samo Lux! Na ta na* čin boste varovali barve in tkanino, ker je mencanje nepotreb* no. In tudi roke osta* nejo lepe in nežne
LUX
PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA!
LUX PERE TAKO UDOBNO!
V VROČI VODI RAZTOPITI
V MLAČNI PRATI
V MLAČNI IZPLAKNITI
m
\
J
Samomor v duševni zmedenosti
Na bolniškem dopustu si je v hipni zmedenosti prerezal vrat
Vzrok neznan
Kranj, 5. septembra.
V	zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po mestu vest, da si je vzel življenje Traven Anton, ki je prišel pred dobrim tednom od vojakov na bolezenski dopust. V zadnjem času se mu je večkrat bledlo in mešalo. Govoril Je zmedeno o najrazličnejših stvareh, ki so se večinoma tikale njegovega bivanja pri vojakih. Radi umobolnostl je prišel tudi na dopust. Doma Je Iz Kranja In Je poročen. Star Je šele 24 let. Predno je nastopil vojaško službo, je delal v tovarni »Jadran-sko-posavske čevljarne«. Bil je dober delavec, ki je podpiral svojo ovdovelo mater. Znan je bil tudi kot navdušen telovadec pri Sokolu.
Med dopustom Je bival pri svoji sestri Štefki.
V	petek zvečer sta se s svojo sestro še dolgo v, noč razgovarjala o raznih stvareh. Vendar se Je Antonu zopet začelo blesti In je jel spet zelo
zmedeno govoriti. Okrog 23. ure ga Je sestra pustila samega v sobi. Ko je stopila zjutraj ob 5. url v sobo. je začutila, da hodi z bosimi nogami po krvi. Z grozo Je opazila, da Je brat imel prerezan vrat. Ker Je bil še živ, je hitro tekla po zdravnika dr. Josipa Bežka, ki pa je prišel že prepozno. Nesrečnež je pred njegovim prihodom umrl,
Poleg postelje so našli na mizici britev ln čevljarski nož. Ker Je imel vrat prerezan kar na obeh straneh, je najbrže vzel v eno roko britev, v drugo pa nož in naenkrat zarezal. NlhGe n« ve kdaj bi se to moglo zgoditi.
Našli so tudi listek, kjer se Je ubogi fant poslovil od matere in sestre. Poleg tega je napisal, da gre nedolžen v smrt ln da ga ni k temu prisililo nikako dejanje. Pokojnika so odpeljali takoj v mrtvašnico na pokopališče.
Steklenico v glavo...
Litija, 5. septembra.
Med trgovcem Feletom in Humerjem Iz Polš-nika vlada že dalj časa nesoglasje. Pred dnevi je prišlo do ponovnega prepira radi očitkov, češ da prod ja Pele orehe, ki mu jih nosi Humer-jev 21-letnl sin; lzgledalo je, kakor bi prodajal Fele ukradene orehe! Sledila je tožba, katero pa je Humer izgubil. Vračajoči se skupno Iz sodišča, so se oglasili v Klevlšah v neki gostilni, v kateri Je prišlo spet do prepira. Tu je pograbil Humerjev sin v jezi bližnjo litersko steklenico, in je ž njeno vsebino vred treščil v Feleta. Slednji Je Imel toliko prisotnosti, da jo je prestregel z roko, zdrobilo pa mu je pri tem kost. Prvo pomoč je Iskal pri dr. Ukmarju. Fele je prizadet še posebno zato, kjer je tudi organist na Polš-niku. Zadnjo besedo bo izreklo sodišče.
Kranj
Kino Talija predvaja v nedeljo 6. septembra ob 5., 7. in 9. uri 100% nemški zvočni film Študent prosjak po istoimeni čuveni opereti od Carla Millivkerja; v glavni vlogi sloviti komorni pevec tenorist berlinske Opere W. W. Bollmann, Fritz Schutz in Jarmila Novotna. —
V	torek na prazni Mali šmaren, 8. septembra, pa nemi velefilm v 8. dejanjih: Njena poslednja vloga. V glavni vlogi znamenita Pola Negri in priljubljeni Nils Alster. Predstave ob 5., 7. in 9. uri.	1978
Proslavo 35-lctnice kranjskega Sokolskega društva so prestavili radi prireditev kraljevega tedna na 19. in 20. septembra.
Nova moč na osnovni šoli, S Koroške Bele je prestavljen na tukajšnjo osnovno šolo učitelj g. Lasič Franc.
Cvetlični dan »Rdečega križa«. V torek 8. t. m. na praznik Malega Šmarna dopoldne priredi podružnica Rdečega križa v Kranju po mestu cvetlični dan. Vsak naj po možnosti podpre dobrodelno druStvo.
Pregled mer. Od srede 0. pa do petka 18. t. m. se bo vršilo v hiti g. Cofa v Rožni ulici
pregledovanje mer in merilnih priprav, ki bodo pregledane in žigosane.
Glasbena šola. Na Glasbeni šoli se bo vršilo vpisovanje v sredo 9. t. m. dopoldne od
10.	do 12. ure. Z rednim poukom se prične v sredo 16. septembra.
Kavarna »Stara pošta« lopet odprta. Z današnjim dnem je zopet otvorjena kavarna hotela »Stara pošta«.
Ptuj
Tatvina. Neznani tatovi so vlomili v stanovanje posestnice Ivane Cizerl v Gaberniku pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor. in odnesli razno obleko in perilo v vrednosti 3000 Din. Orožni-štvo zasleduje tatove.
Pretep. Fideršek Janez in Tominc Janez, delavca iz Ptujske gore, sta v pijanosti napadla Štefana Krapša, posestnikovega sina iz Ptujske gore, in ga tako hudo pretepla, da je moral iskati zdravniške pomoči. Poškodovala sta tudi tujo lastnino s tem, da sta razbila pohištvo.
Kazen radi nevarno pretnje. Vrhovšek Valentin, delavec iz Dražene, je v gostilni Tomanič na Bregu, dne 21. junija t. L brez vsakega povoda začel izzivati, kar je povzročilo splošen prepir in pretep. Ko ga je hotel v gostilni se nahajoči Pernat Stanislav pomiriti, je segel bliskoma po nožu in zamahnil proti Pernatu. Ta se je pa k sreči pravočasno umaknil in zbežal. Vrhovšek je z odprtim nožem Pernata zasledoval in bi ga tudi zaklal, ako ne bi pravočasno prihiteli vmes drugi gostje, ki so to preprečili in ga razorožili. Dne 4. t. m. se je radi tega zagovarjal pred ptujskim okrajnim sodiščem. Njegov zagovor, češ da je bil pijan in ne ve kaj se je godilo, ni držal, ker so priče njegov zagovor ovrgle. Kaznovan je bil na 1 mesec dni strogega zapora.
Vpisovanje vajencev v obrtno nadaljevalo
šolo bo 8. in 13. t. m. od 8. d 12. ure v pisarni deške osnovne šole. Vpisati se morajo novi in stari vajenci. Proti mojstrom, ki ne bodo prijavili svojih vajencev, se bo postopalo po zakonu. Pouk se prične 1. oktobra.
N j. Vel. kraljica Marija in prestolonaslednik Peter pri razvitju zastave »Jadranske Straže« v Zagrebu
Današnjega razvitja zastave »Jadranske straže« v Zagrebu, se bo udeležila osebno tudi Nj. Vel. kraljica Marija, ki je prevzela kuin-stvo, s prestolonaslednikom in visokim pokroviteljem »Jadranske straže« Nj. Vis. Petrom. Zagrebški župan Je za ta svečani dogodek izdal na zagrebške prebivalce poseben oklic, v katerem opozarja na važnost »Jadranske straže« za očuvanje našega morja in daje v imenu vsega prebivalstva izraza svojemu veselju nad visokim obiskom Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.
AKROBATI vabijo k veliki gala predstavi t ponedeljek ivežer
Slovenska podjetnost na velesejmu
V	Ljubljani, 5. septembra.
Tile ljubljanski velesejmi so v resnici nekaj dobrega — to so ponosne revije vsega, kar naša mala domovina premore in zna, in tistim, ki ničesar ne premoremo in ki le malokaj znamo, ne kaže nič drugega, kakor da pridemo, da pogledamo, kako stojijo zdaj te stvari, in da gremo nazadnje domov prav tako praznih rok, kakor smo prišli. Toda na svetu je že tak pravičen red, da človeku ni treba imeti ravno kdo-vekaj blaga, dovolj je, da gremo samo malo mimo, da s tistimi svojimi otroško poželjivimi pogledi postrmimo čez plot in da si zraven na tihem mislimo, kar si imajo pač od nekdaj navado misliti ljudje, ki nimajo nič. Da, to je že čisto dovolj, zakaj blago je zelo važna reč, toda izmed vseh reči najvažnejši je človek.
Ko sem šel zadnjič po velesejmskem prostoru, sem »potoma razmišljal o teh stvareh. Niti v trgovini ni človek prav zad-njega pomena, dasi so naši ne ravno naj-modrejši predniki izumili besedo: dobro blago Be samo hvali. No, če se že sšmo hvali, potem je pa človek-trgovec precej odveč, bi kdo dejal. Toda na tem je samo pol resnice. Malo je res žalostno vse sku-
Eaj, v gospodarstvu je pogostem podoba, akor da je človek samo kot zadnji pridatek priložen k stvarem, vse reči mu rastejo čez glavo, vse gore blaga, vsa produkcija in ves konzum, niti cen nima v rokah niti dobička niti izgube, njegove zmage in njegovi konkurzi so le redkokdaj delo in krivda njegovih rok. Da, nikjer ni človek tako majhen in nebogljen kakor v gospodarstvu, toda kaj se hoče, vse je treba lepo prenesti. No, vsaj malo je pa človek vendar tudi tukaj potreben, organizirati je treba svet in ga opozarjati na reči, ki so, sloneti je treba pod temi gorami blaga in klicati odjemalcev, s prstom je treba pokazati na vsako stvar — zakaj človek je že takšen, dokler se z nosom ne dotakne reči, ne verjame in ne ve.
In ko sem tako hodil po velesejmu, sem z napol žalostnim, napol veselim srcem opazoval, kako malo prida trgovci smo Slovenci. Kdo so ti ljudje, ki imajo ob paviljonih in stojnicah najbolj glasno besedo, kdo so, ki jih naše prostodušno občinstvo najbolj verno posluša in najbolj napeto sledi vsem njihovim vabljivim razlagam? To so ljudje, ki so morali priti ponajveč z Dunaja, da so prinesli s seboj dovolj tiste samozavestne drznosti in tistega neobzirnega poguma, ki je nujno potreben, da se človek uveljavi na sejmu — na tem našem jesenskem sejmu in na vsakem sejmu življenja. Tudi naši bratje z Juga imajo dovolj živ osvojevalen temperament, da s pridom spravljajo svoje čevapčiče, čilime in vse takšne reči v denar — samo naš slovenski človek sloni klavrno z izrazom nekega vse odpuščajočega človečanstva, miroljubja in razumevanja na obrazu in čaka, čaka, kaj se bo zgodilo — in Bog je dober in tu pa tam se res kaj malega zgodi.
Nazadnje sem pa vendarle naletel na enega ali dva naša fanta, ki sta se prav moško postavila za svoje imenitne patentne nože in škarje, ali kaj sta že prodajala, in ki sta s svojim pogumnim, napadajočim nastopom neprestano privabljala dovolj ljudi k svojim stojnicam, govorila, govorila, govorila kakor radio brez pre-stanka, razkazovala in podžigala — zato sta pa tudi prodala kaj malega zdaj pa idaj.
Ta dva fanta sta se mi zdela kakor prva tastavica. slovenske podjetnosti, ki bo še morala priti.	Fri.
—	»Prireditve »Kraljevega tedna« ob slabem vremenu. Zunanje goste in ljubljansko občinstvo opozarjamo, da se bodo prireditve »kraljevega tedna« vršile tudi ob slabem vremenu; v tem primeru pa seveda ne na prostem, temveč v zaprtih prostorih. Dramska predstava »Slehernik« in obe operni predstavi se bosta vršili ob istem času, kot je napovedano, v dramskem gledališču. »Monstre-koncert« Sloge in Drave bo v Sokolski dvorani na Taboru. Koncert »Pevske zveze« se bo pa vršil na več mestih, ki jih bomo objavili v listih v ponedeljek. Vse to pa velja seveda le za primer skrajno slabega vremena.
Jz ‘Dravske banovine
d Vodnik po Ljubljani. Te dni je izšla lična tujskoprometno-propagandna brošura »Vodnik po Ljubljani«. Knjižica prinaša prav zanimivo vsebino: zgodovino Ljubljane, arhitektonske zanimivosti od starih do najnovejših stavb, pregledne člančiče naše likovne, leposlovne umetnosti, razvoj našega gledališča in glasbe. Ves ta kulturni del knjige je opremljen s številnimi posrečenimi slikami, ki izpopolnjujejo tekst zgodovinskega in arhitektonskega dela knjige. Drugi del knjige prinaša praktične, za vsakdanjo uporabo potrebne podatke o mestu. Tretji del vsebuje kratek gospodarski vodič z okusno nanizanimi oglasi s slikami izložb prominentnejših tvrdk ter končno mali register tvrdk, ki služijo posetniku Ljubljane kot dobavni viri za vse obstoječe stroke trgovine in obrti. Ovitek sam je opremljen s fantastično sliko nebotičnika Pokojninskega zavoda. Brošura, katere važnejši članki in napisi pod slikami imajo tudi nemški tekst, je svojevrstna, kakršno je Ljubljana v sedanjem razmahu in vedno večjem dotoku tujcev težko pogrešala. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena Din 20.
I
ob 9. uri — po >Sleherniku«. Godba! Najtežje točke — stoja na glavi.
I
d Primorci! Naši ožji rojaki Istrani z velikim naporom in žrtvami vzdržujejo edino glasilo naše tužne domovine. Da pa se bo list spopolnil in razširil, moramo skrbeti v prvi vrsti mi sami. Zato naročajte »Istro«, ki izhaja trikrat' mesečno in širite jo med znanci in prijatelji! Naročnina znaša Din 36-— na leto, naroča se v Zagrebu, Samostanska ulica 16/11.
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
Razkužujtfe hleve in ItorHa z Kaporitfom,
da obvarujete Vašo živino bolezni. — — Navodila v
Drogeriji Gregorič,
Ljubljana, Prešernova ulica 5
fjjuhljcina
Ljubljana kraljevski hiši
Ljubljana se pridno pripravlja za veliki praznik odkritja spomenika kralju Petru I. Povsod tekmujejo, kdo bo lepše okrasil hiše in lokale. Iz vsake, tudi najmanjše trgovine, se kaže patriotizem naših trgovcev. Razstavljeni eo med cvetjem in zelenjem slike in doprsni kipi kralja Petra Osovoboditelja, kralja Aleksandra Ze-dinitelja in prestolonaslednika Petra. Ena najbolj okrašenih ulic je Stritarjeva ulica, kjer stoje rdeči drogovi z venci. Na mestnem trgu že stoji velika tribuna nasproti spomenika, tik spomenika pa tribuna za govornike. Včeraj so ves dan dovažali iz mestne vrtnarije palme in drugo okrasno zelenje, s katerim je obdan ves magistrat. Snoči, ko je zažarela za poskušnjo vsa njegova fasada v nebroj lučic, je bil prekrasen pogled nanj. Koliko bolj bo šele drevi, ko bodo končane zadnje priprave!
Sedaj, ko stoje na Marijinem trgu mogočni, beli, štirioglati stebri, je šele prav videti, kako monumentalen je prostor na tem trgu. Odtod bodo jutri prihajala zastopstva flruštev z venci in se uvrščala od magistrata do Robbovega vodnjaka.
Pa tudi naš glavni kolodvor noče zaostajati. Ves peron je okrašen s cvetlicami, zelenjem in zastavicami, tako da kaže tudi kolodvor ono svečano razpoloženje, v katerem je vsa Ljubljana na naš največji praznik.
■ Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev obvešča svoje članstvo, da je zbirališče železničarjev, ki se udeleže mimohoda in obhoda ob priliki odkritja spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, v nedeljo 6. t. m. od 8-45 do 9. ure ob železniškem vrtu nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani pri naši društveni zastavi (vogal Kolodvorske ulice) od koder odkorakamo skupno točno ob 9. uri na določen prostor. Tovariši točno in v čim večjem številu! — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
■ Koncert pevske zveze, ki se vrši v torek, dne 8. t. m. na Kongresnem trgu ob pol 3. uri, bo brezdvoma največja pevska prireditev, kar jih je imela dosedaj Ljubljana. Veliko število nastopajočih društev (113) in imponujoče število izvršujočega članstva (2408) nam jasno kaže, s koliko vnemo se goji pri nas zborovsko petje. Občinstvo ljubljansko in zunanje vabimo, da v obilnem številu poseti največji pevski nastop, kar jih je bilo kedaj pri nas. Vstopnice v Matični knjigarni.
■ Ravnateljstvo državnega konservatorija v Ljubljani obvešča gojence zavoda, da začne v sredo 9. . m. redni pouk v vseh oddelkih in razredih. Dodelitev k p. n. učiteljem zvedo v konservatorijski pisarni.
■ HOTOH kava dnevno sveža! ’ Kličite telefon 2577!	1470
I vožnja z bicikljem, smrtno vrtenje, I restavracija na vrvi, igranje na I
■ Vsak dan najnovejši lroneosk dnevniki Temps, Matin, Journal, Excelaior, Petit Parisieu, Echo de Pariš, pariške angleške izdaje Daily Maal, Chicago Daily Tribune, New York Herald, Vozroždenje (ruski) itd. Vsak teden nove francoske revije in magazini Illustration, Pour Vous (film), La Vie Parisienne, Journal amusant, Mi-roir des Šport, Sporting, Dimanche Illustrč, Cinč-miroir (film), Match (šport), Candide, Nou-velles Littčraires, Satirikon (ruski), mesečnik Je sais tout, in še drugi francoski, češki, nemški, ruski, poljski, italijanski in madžarski listi, magazini dn revije se dobe v Ljubljani v trafiki Sever, Šelenburgova (nasproti avtomatskega bufeta), deloma tudi na postaji in v unionski trafiki. — Trafika Sever sprejema tudi tedenske dn mesečne abonmane in pošilja tudi zunaj Ljubljane.	1983
Dr. JAMAR TONE zopet ordinira.	1974
■ Važna navodila posetnikom gledaliških predstav na prostem. Opera Gorenjski slavček se vprizori v nedeljo 6. in torek 8. t. m. točno ob pol 5. uri popoludne na terasi hotela Tivoli. Poslovala bo ena blagajna za prodajo vstopnic in sicer pod glavnim stopniščem za gradom Tivoli. Blagajna se odpre točno ob 3. uri popoludne. Vstop na teraso pa bo odprt ob 4. uri. Drama vprizori misterij Slehernika v ponde-ljek 7. t. m. ob 7. urf zvečer pred Nunsko cerkvijo. Blagajna za prodajo vstopnic bo pred Univerzo in začne poslovati ob pol 6. uri. Vstop na prostor za poslušalstvo pa bo odprt ob pol
Naročnina »Jugoslovana« se plača vedno v naprej in sicer najpozneje rio 15. v mesecu.
lud. Štrukelj
SPECIJALNI ATEUE ZA SPLOSNOl
ČRKOSLIKARITVOl
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 (NASPROTI VELESEJMA)
Jz drugih banovin
Za znižanje cen
Predvčerajšnjim dopoldne se je vršila pri banu Savske banovine v Zagrebu že druga konferenca vseh županov iz Savske banovine, ki je razpravljala o pokretu za znižanje cen živil in drv. Na konferenci so takoj v začetku ugotovili, da nima konferenca namena znižati cene pri kmetih, ki itak skoraj nič ne dobijo za svoj pridelek. Hočejo pa s potrebnimi ukrepi preprečiti prekupčevalcem, da bi oni dražili cene in obenem omogočili kmetom, da direktno prodajajo svoje pridelke. V normaliziranju cen je prevzel vodstvo v poslednjem času Zagreb, ki je organiziral v lastni režiji prodajanje raznih živil, kot na pr. sadja, sedaj pa hoče prodajati mestna občina v lastni režiji še les in kruh. V to svrho bo mestna občina pozvala kmete iz okolice, da ji stavijo na razpolago potrebno količino drv. Poleg tega bo občina uredila tudi cene v gostilnah, ki niso v nika-kem razmerju s cenami na trgu, ki so močno padle. To bi bilo potrebno tudi pri nas, saj sta naš kmet in konzument v istem položaju.
Zopet eden, ki se je sam javil sodišču
V	poslednjem času sta se primerila že dva primera, da se je defravdant čez nekaj časa javil sam oblasti. Te dni se je zgodilo to tudi v čačku, kjer je pisar studenišekga sreza Molan Jotovič poneveril čez 160.000 Din službenega denarja na ta način, da je za prejete vsote izstavljal priznanice, denar pa spravil v svoj žep. Ko so odkrili njegove poneverbe, je pobegnil v Beograd, kjer pa se je kmalu na-
veličal postopanja in se 3. t. m. sam javil oblastem.
Uspešna lovska letina
Da ni lov samo lep šport, ki služi več ali manj v zabavo in raznim karikaturistom kot hvaležen predmet za smešnice, dokazuje poročilo na občnem zboru Zveze lovskih društev v Vojvodini, ki se je vršil na kraju prejšnjega meseca. Tu so namreč ugotovili, da so pobili samo društveni člani v letu 1930. 170.000 komadov koristne divjačine, od tega samo zajcev 95.460 komadov, ter 116.000 komadov škodljive divjačine, med temi 83.500 vran. Koliko divjačine pa je še »padlo« sicer, si pa lahko mislimo.
b Včeraj so prispeli v Sarajevo belgijski pridobitniki, ki potujejo po naši državi, da se na licu mesta upoznajo z našimi ekonomskimi prilikami.
b Pri kopanju vodnjaka našel smrt. Ze pred nekaj dnevi smo poročali o zastrupljenju po strupenih plinih pri kopanju vodnjaka v bližini Sarajeva. Podoben slučaj se je dogdil zdaj tudi v vasi Divoš pri Mitroviči, kjer se je zastrupil s plinom v vodnjaku tamošnji kmet An-drija Corič. Kljub takojšnji pomoči, so ga izvlekli iz vodnjaka že mrtvega.
b Mačka je obgrizla mrtvega gospodarja. V vasi Tijesno se je dogodil neobičajen slučaj.
V	samotni hišici je živel 631etni starec Nonko-vič, kateremu je bila edina tovarišica mačka. Ko so sosedje opazili, da ni starca več dni iz hiše, so udrii vanjo in našli starca mrtvega z odgriznjenimi prsti, katere mu je pogrizla lačna mačka.
KOUNIKA
TVOBNICA CIKORIJI LJUBLJANA
mm
OKUSNA IN ZDRAVA
Kje
OLINSKA KAVA!
7.	uri. Začetek ministerija točno ob 7. uri zvečer. Opozarjamo, da se tako operno kakor tudi Slehernikovo dejanje vrši brez vsake pavze. Prosimo p. n. občinstvo, da pride zgodaj na prostor za poslušalce in pred napovedano uro zasede svoja mesta.
d Volna, bombaž, nogavice in pleteuine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
tamburico! Vabimo zlasti deželane, ki imajo zdaj najlepšo priliko!
■ Kolesarske dirke »Save« na praznik, dne 8. t. m. ob 15. uri na S. K. »Ilirije«.
■ Poročil se je v četrtek, dne 3. t. m. v Ljubljani dipl. ing. Santo Levičnik, obratni asistent pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, z gdč. Ino Sessa, hčerko ravnatelja »Prve dalmatinske trgovske družbe« v Dubrovniku. Čestitamo!
■ Ljubljanski živilski trg se je zadnje čase radi razširitve cestnega električnega omrežja, kakor tudi avtobusnih zvez jeko povečal, tako da je postal dosedanji prostor pretesen in so morali zasesti v tržnih dnevih Semeniško ulico in prostor pred Stolno cerkvijo.
Zobni atelje
Franjo Radovan
nasproti velesejma zopet redno odprt
Sprejema od ^9 do ^12 in od 2 do 5 ure. Telefon 21-12	(1980)	Telefon	21-12
■ Splošna bolnica je sprejela včeraj tri ponesrečence: GO-letni delavec Janez Egenberger iz Vaš pri Medvodah je v papirnici v Goričanah padel z lestve in zadobil notranje poškodbe.
—	5-letna Marija Knavsova, hči železniškega kovača iz Šmarce pri Kamniku, je skočila z voza in si zlomila desno nogo. — 30-letni delavec mestne plinarne Ivan Grunt se je sprl s svojimi tovariši in v pretepu zadobil več vbod-ljajev v desno roko.
■ Predprodaja gledaliških vstopnic za jutrišnjo predstavo Gorenjskega slavčka bo ob 3. uri dalje pod stopnicami za gradom Tivoli. Za Slehernika se bo prodajalo v drami v pondeljek od 10. do pol 1. ure in od 3.,do 5. ure, nato od
6,	dalje pa pred Univerzo. Za torkovega Gorenjskega slavčka v pondeljek v drami, ravno-tako v torek od 10. do 12. v drami in od 3. ure dalje za Tivolskim gradom.
Dentist-tehnik
Milan Virant
zobni atelje
je otvoril v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 7, I. nad.
ter sprejema od 9. do 1. in od 3. do 7. ure
1072
Posojila uradnikom daje Beogradska za-a, Ljubljana, Mestni trg 25, I.	1986
Commerce zopet prodaja. Glej današnji
oglas.	2046	a
■	Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
N Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemcn« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 N Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22. Za splošno ključavničarstvo se pripo-
ulica 5. 1801
roča Ivan Kralj, Gregorčičeva
Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo milo naravna »Franz Josefova« grenčica, v želodcu In črevesju nabrane zaostanke prebave In prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
OGLEJTE Sl LJUBLJANSKI VELESEJEM!
Sokolstvo svojemu starosti prestolonasledniku Petru za
osmi rojstni dan
Prestolonaslednik Peter s svojima bratoma Tomislavom in Andrejem
Danes izpolni Nj. Visožanstvo prestolonaslednik Peter, starosta Saveza Sokola kraljevino Jugoslavije, osmo leto svojega mladega življenja.
Jugoslovansko Sokolstvo je izredno srečno in ponosno, da more pozdraviti prvorojenca svojega vzvišenega kralja, prestolonaslednika naše kraljevine in svojega milega starosto z ono sokolsko bratsko udanostjo in ono brezmejno ljubeznijo, ki jo goji vse jugoslovansko Sokolstvo i.apram viteškemu domu naše kraljevske, narodne dinastije Karadjordjevičev.
Spletajoč r lavorov venec vse svoje najlepše nade, misli in želje do svojega prestolonasled-
nika in staroste, Sokoli in Sokolice kraljevine Jugoslavije gledajo v Njem, v Njegovi cvetni mladosti, simbol zdravja, lepote in veselja, gledajo v Njem oživotvorjenje vseh svojih dejanj, sokolskih idealov in ciljev, vedno pripravljenih za slavo in čast, za srečo in dobrobit svojega kralja, naroda in domovine.
V	enotnem utripanju src, vse jugoslovansko Sokolstvo prihaja k svojemu prestolonasledniku, ljubimcu naroda, svojemu starosti in mu prinaša bratske čestitke, ki gorijo z neugasljivim plamenom želj in nad, da bi nas vedno vodil pod sijajnim praporom Sokolstva in Jugoslovanstva. Zdravo!
Štirideset let zveste službe
Redek jubilej dela je slavil 4. t. m. prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo gospod Aleksander Korenini. Pred štiridesetimi leti je vstopil v tedanjo splošno znano bančno tvrdko L. C. Luckniann in deloval pri isti do leta 1907. Ko je tvrdko Luckniann prevzela du-
najska liieuiiuusiun, je oil juoiium imenovan za prokurista ljubljanske podružnice in deluje še danes neumorno pri Kreditnemu zavodu, ki je po nacionalizaciji postal popolnoma samostojen slovenski zavod. Gospod Korenini je začel svojo karijero v času, ko sta obstojali v Ljubljani samo dve privatni bančni tvrdki. Doživel je kot aktivni bančni uradnik cel razvoj slovenskega bankarstva in je danes sigurno naj-. starejši bančni uradnik v Sloveniji.
Vseh dolgih štirideset let je bil jubilant svojim delodajalcem zvesta in zanesljiva moč, svojim kolegom pa očetovsko dober prijatelj.
Iskreno mu častitamo k redkemu slavlju in mu želimo, da bi čil in zdrav užival svojo življenjsko jesen.
Zagorje
Športna prireditev. V nedeljo popoldne ob 5. uri priredi nogometna sekcija SK »Zagorje« športno zabavo v prostorih kavarne »Miiller«.
Nepreviden kolesar je zadel v steklarja Ivana P. ko je ta čital na reklamni deski nabit oglas in ga podrl na tla. Sreča v nesreči pa je bila za g. I. P., da se pri padcu ni poškodoval, dočim trpi kolesar škodo na kolesu in obleki, ki si jo je raztrgal.
Petrovče
Na praznik dne 8. septembra ob 15. uri popoldne proslavlja tukajšnje Sokolsko društvo 10-letnico svojega obstoja v zvezi z Javnim telovadnim nastopom na travniku pri šoli. Po.nastopu prosta zabava, pri kateri igra železničarska godba iz Celja. Zveze z vlaki in avtobusi so jako ugodne. K prireditvi iskreno vabimo vse one, ki jim je razvoj sokolske misli pri sr-tu in si hočejo privoščiti Dar urie lepe zabave.
Celfe
* Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra se bo vršila danes po sledečem sporedu: ob 8. slavnostna služba božja v župni cerkvi, nato pa v pravoslavni kapeli ter v evangejski cerkvi. Po službi božji se bo ob 10. vršila na Glaziji parada 39. pešadijskega polica. Zvečer bo bakljada po mestu.
* Rezervni oficirji iz mesta in iz okolice se poživljajo, da se danes dopoldan udeleže službe božje v uniformi ali civilni obleki.
* Glasbena Matica. Vpisovanje gojencev se je že pričelo in se starši obveščajo, da je vpisovanje obvezno tudi za gojence prejšnjih let. Reden pouk se prične dne 15. t. m. ob 14. Vsi gojenci naj pridejo tedaj zanesljivo, ker se bodo razdelile ure.
* Dobrodelni koncert v parku. Danes dopoldan ob 11. se bo vršil v mestnem parku koncert železničarske godbe. Ves prihod koncerta bodo naklonili sivolasemu slepemu skladatelju Edvardu Interbergerju. Na koncertu se bosta predvajali tudi dve skladbi Interbergerja. Koncert bi se moral vršiti v nedeljo 23. avgusta, pa je bil radi slabega vremena preložen na danes. Ce bo tudi danes slabo vreme, se vrši koncert na praznik 8. t. m,
* Javna mestna knjižnica je v avgustu izposodila 1140 strankam 2.957 knjig.
* Praznik kmetske mladine bo v Celju dne
8.	t. m. Kmetski fantje in dekleta iz Savinjske doline in drugih krajev bodo priredili ta dan velika tekmo kmetskih kolesarjev ter tekmo koscev. Kolesarji bodo iz posameznih krajev priredili dirke v Celje, nakar se zbero na Dečkovem trgu, odkoder se bo razvila veličastna povorka kmetskih konjenikov in kolesarjev, kmetskih godb, koscev in okrašenih voz skozi mesto v Spodnjo Hudinjo pri Celju. V Spodnji Hudinji se bo vršila velezanimiva tekma koscev, po tekmi bo kolesarska dirka na progi Vojnik— Celje za naslov prvaka celjskega okrožja. Vso piireditev bo zaključila velika narodna veselica.
* Nočno lekarniško službo ima od sobote 5. t. m. dc vključno petka 11. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
* Obrtna nadaljevalna šola bo začela z vpisovanjem, sprejemnimi izpiti in poukom prvo nedeljo v oktobru, t. j. 4, oktobra. Novi vajenci morajo takrat brezpogojno prinesti seboj zadnje šolsko spričevalo.
* Mestni kino predvaja danes zadnjič zvočni velefilm »Dinamit« s Konradom Nagelom v glavni vlogi. Predigra najnovejši zvočni žurnal. Fredstave danes ob pol 5., pol 7., pol 9.
* Športni dan priredi danes SK Olimp v Gaberju. Dopoldan bodo od 10. naprej lahkoatletske tekme na športnem igrišču v Gaberju, Popoldan bosta pri Skalni kleti nogometna
tekma med SK Šoštanj ter Atletiki ter SK Feraria Zagreb in Olimpom. Začetek ob 13.
*	četrtinska vožnja v torek 8. t. m. V torek se bo vršil velik koncert Pevske zveze v Ljubljani. Za ta dan veljajo iste ugodnosti kot danes. Posebni vlak iz Celja bo ob 8. zjutraj.
Maribcr
m Vojaške svečanosti. Jutri ob 8. zjutraj odidejo vse čete mariborskih garnizij na Tezno, kjer bo ob 8'30 revija in parada čet. Pozivamo prebivalstvo, da se udeleži te svečanosti v čim večjem številu, m Proslava obletnice novih vojaških zastav. Danes, dne 6. septembra se bo slovesno proslavila obletnica izročitve novih jugoslovanskih zastav polkom naše vojske. V ta namen bodo ob 8. uri zjutraj odkorakale vse čete tukajšnje garnizije na Tezno, kjer bo ob 8'30 revija in parada.
m Trgovine na praznik. Na praznik, dne 8. t. m. smejo biti po sklepu trgovskega gremija trgovine popoldne odprte.
m Ustanovitev mestnega orkestra. V tukajšnjih glasbenih in drugih zainteresiranih krogih se je te dni započela akcija za ustanovitev mestnega orkestra, ki ga že dolgo pogrešamo. Prvi tozadevni sestanek bo v sredo, dne 9. t. m. ob 17'30 v ravteljstvu Glasbene Matice.
m Maša zadušnica za bazoviškimi mučeniki. Narodna Odbrana in Jugoslovanska Matica vabita občinstvo, da se udeleži v torek 8. t. m. maše zadušn' e za bazoviškimi mučeniki.
m Nesreča v Račah. Neki avtomobilist je V petek dopoldne povozil v Račah 49-letnega posestnika AJojzija Marčiča. Avto je Marčiča vrgel na tla, pri čemer si je nalomil in tudi sicer težje poškodoval desno roko, tako da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne Minafikova lekarna »Pri orlu* na Glavnem trgu.
m Čiščenje v mestnem gradbenem uradu. Mestni gradbeni urad v Frančiškanski ulici 8 v ponedeljek, dne 7. t. m. radi čiščenja uradnih prostorov ns bo uradoval.
m Promet na carinarnici. V mesecu avgustu Je dobila tukajšnja glavna carinarnica na uvozni carini 8,546.297 Din, na Izvozni pa 21.054 Din, skupaj 8,567.351 Din.
m Požar v Spodnji Polskavi. V petek okrog
18.	ure je udarila strela v hišo posestnika I. Pliberška v Sp. Polskavi ter zanetila požar. Kljub takojšnji pomoči domačih gasilcev se razen malenkosti in živine ni dalo ničesar več rešiti.
m Prodaja divjega kostanja. Olepševalno društvo v Mariboru bo oddalo letošnji pridelek divjega kostanja v območju mestne občine potom ustmene licitacije, ki bo v sredo, dne 9. t. m. ob 14'30 v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici 8, soba 2.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit, žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor. Trg svobode 1.	1554
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
m Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
Kamnik
Sprememba v frančiškanskem samostanu. Za
novega gvardijana frančiškanskega samostana je bil imenovan p. dr. Hadrijan Kokolj, profesor na bivši frančiškanski gimnaziji v Kamniku. Novi gvardijan, ki je v Kamniku že iz prejšnjega dolgoletnega bivanja dobro znan in priljubljen, je te dni nastopil svoje mesto.
Legionar št 13-9-13 je krasna drama borbe poguma in poštenosti proti zahrbtnosti in ne-značajnosti. Krasne slike iz življenja v tujski legiji v afriški puščavi spremljajo težko borbo, v kateri zmaga pravica in poštenje. Film predvaja v nedeljo in ponedeljek »kino Kamnik«.
—	Na Mali Šmaren, v sredo in četrtek pa bomo imeli priliko ogledali si film, ki je dosegel povsod velik uspeh. Že naslov »Vera Mirzeva« pove, da je drama vzeta iz. ruskega življenja.
Velika nevihta je prihrumela v petek proti večeru nad Kamnik. Močan vihar, ki se je pri-podal iz jugozahoda, je napravil precejšnjo škodo po sadovnjakih. Huda ploha pa je v nekaterih krajih polomila ajdo. ki letos obeta bogat pridelek. Naliv je v večjih in manjših presledkih trajal celo noč in soboto dopoldne. Kamni ške planine je že tretjič v letošnjem letu pobelil sueg.
Trbovlje
reze bojevniko'
Ustanovitev Zveze bojevnikov. Ze pred leti je
obstojala v Trbovljah močna m delavna skupina bivših vojakov Iz svetovne vojne, ki je štela že preko 300 organiziranih članov. Eden od največjih In najlepših njenih uspehov je bil postavitev spomenika v svetovni vojni padlim tovarišem. Ta spomenik pa je danes na žalost povsem zapuščen in neoskrbovan. Voditelji bivše Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne so svojčas imeli v programu številne načrte, kako bi se dalo pomagati bednim in trpečim tovarišem, predvsem so hoteli osnovati »Posmrtnin-ski« in »Splošni podporni fond vojnega tovarištva«. — Toda vodstvo je na nekem kongresu v Ljubljani naletelo pri nekih odbornikih glavnega odbora na odpor. Ker bivši odbor, osobito pa, ker se tudi oblast ni strinjala s določbami pravil tukajšnje zveze, je končno bilo vodstvo priseljeno podpisati uradni reverz, s katerim ustavlja delovanje zveze. Drevi ob 17. uri se vrši v gostilni Forte prvi setanek pripravljalnega odbora novooživljene Zveze bojevnikov, ki ga sklicujejo nekateri bivši odborniki in člani.
Sad/o
Ljubljana, nedelja, 6. septembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Prenos odkritja spomenika kralju Petru I. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.30 Koncert godbe Krekovega prosv. društva z Jesenic. 10.30 Prenos opere »Gorenjski slavček« izpred hoteta Tivoli. 19.45 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.00 Monstre koncert »Sloge« in »Drave« (100 godcev na pihala), prenos s Kongresnega trga. 21.30 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 7. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vestd. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Prof. Pengov: Krmljenje srebrodlake lisice. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.15 Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 8. septembra. 9.30 , renos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Vseuč. prof. dr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 11.00 Prenos promenad, koncerta »Sloge« iz Zvezde. 12.00 Čas, dnevne vesti. 14.3<' Prenos velikega koncerta združenih pevski!' zborov »Pevske zveze« s Kongresnega trga (2500 pevcev). 15.30 Magistrov Šramel kvartet izpod Šmarne gore. 16.30 Salonski kvintet. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.3(1 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, ponedeljek, 7. septembra. 11.35 Pio šče. 12.45 Radio orkester. 13:30 Poročila. 16.(K Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Citrašk koncert. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Predavanje v filmu. 20.30 Komedija. 21.00 Radio orkester 22.20 Dnevne vesti. 22.40 Plošče.
Zagreb, ponedeljek, 7. septembra. 12.30 Pio šče. 13.30 Novice. 19.45 Proslava lOOletnicp i!< torije Sardon. 20.00 Književna ura. 20.15 I’m' turne in društvene vesli. 20.30 Francoska s;: '..s ba. 22.00 Dnevne in vremenske vesti. 22.10 1 th ka glasba.
Praga, ponedeljek. 7. septembra. 12.30 Mo ravska Ostrava. 13.05 Moravska Ostrava. 14.1( Plošče. 14.30 Bratislava. 17.10 Mladinska ura 19.05 Brno. 20.25 Brno. 21.00 Radio orkester 22.15 Moravska Ostrava.
Beograd, torek, 8. septembra. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.20 Novice. 15.00 Ljub ljana. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Vokalni kon cert. 18.00 Narodne pesmi. 20.00 Radio orkester. 20.30 Zagreb. 22.30 Dnevne in športne ve sti. 22.50 Plošče.
Zagreb, torek, 8. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 15.00 Ljubljana. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer, 22.30 Dnevne in vremenske vesti. 22.40 Sprehod po Evropi.
Praga, torek. 8. septembra. 12.30 Bratislava. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Mladinska ura. 17.20 Plošče. 19.05 Plošče. 19.15 Cho-pinov večer. 19.55 Brno. 22.15 Plošče.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Nedelja, 6. septembra, ob pol 5. uri: »Gorenjski slavček«, na terasi Hotela »Tivoli«. Ponedeljek, 7. septembra, ob 7. uri: »Slehernik« pred Nunsko cerkvijo.
Torek, 8. septembra, ob pol 5. uri: »Gorenjski slavček«, na terasi hotela »Tivoli«.
Strela ubila 60-letno posestnico
Kranj, 5. septembra.
Včeraj popoldne je bilo lepo solčno vreme. Na polju so spravljali kmetje fižol in sušili otavo. Tudi pri Adamovih v Srednjem Bitnjem pri Kranju so jo sušili. Popoldne pa so se začeli počasi zbirati oblaki. Kmalu je nastala huda nevihta, ki jo je spremljalo grmenje In bliskanje. Posestnica Ziherl aMrija, po domače Adamova, je hitela na travnik, kjer jee hotela hitro pograbiti otavo in jo obvarovati pred dežjem. Med grabljenjem pa je dež lil vedio huje in
huje. Morala se je zateči pod bližnji kozolec, k. je bil ravno prazen. NI bila še dolgo v zavetju ko strela udari v nesrečno žensko in kozolec hkrati. Ziherl Marija je bila na mestu mrtva Doma so jo čakali, ker pa se le m vrnila, sc šli na travnik, kjer so jo našli mrtvo pod kozolcem. Kozolec je bil samo ožgan, sicer pa ni utrpel nobene škode.
Pokojna Ziherl Marija Je stara 60 let. Živele je s svojim sinom, mladim gospodarjem, na svoj’ domačiji. Pokopali jo bodo danes popoldne.
Prmrzfžrc/1
MuolANSKI pivovar
PLZEN
Ljubljana, Dunajska cesta 2 Paviljon na razstavišču velesejma
Najboljše in najzdravejše pivo Telefon 3645
Ppazdrc/J
Milanski pivovar
sveta — Zastopstvo za Slovenijo'
LOJZE KLASEK
Pred dvajsetimi, tridesetimi leti...
Slovenci na mednarodnih tekmah — Iz razgovora z bratom dr. Viktorjem Murnikom
O priliki francoskega odlikovanja br. dr. Viktorja Murnika smo v podatkih o mednarodnih tekmah navedli, da je pri tekmi v Pragi 1. 1907 med Slovenci zasedel prvo mesto. Br. dr. Murnik nas je naprosil, da bi resnici na ljubo to popravili. Bil je namreč drugi, prvi pa brat dr. Albin Kandare. Porabili smo to priliko, da br. dr. Murnika naprosimo za intervju o^tej prvi mednarodni tekmi, ki se je je udeležilo naše Sokolstvo.
Prvič na mednarodni tekmi
»To je bila pač prva tekma mednarodne telovadne zveze, ni pa bila prva tekma sploh, v kateri smo se merili z neslovanskimi tekmeci. Že 1. 1901 ob IV. vsesokolskem zletu v Pragi so namreč Čehi priredili tekmo zase in za slovanske in neslovanske goste zase, pa v istih vajah, v katerih so tekmovali med seboj (drog, bradlja, krogi, konj na šir, skok v višino ter dva veleskoka, raznožni in skrčki, čez konja vzdolž). Tu sem bil med Slovenci res prvi, med vsemi gosti pa tretji zmagovalec, kakor so že takrat imenovali prve tri. Četrti je bil br. Josip Smertnik, sedmi br. Vilko Bukovnik, deveti br. Janko Kersnik, deseti br. Peter Kasswalder, enajsti br. dr. Fran Kandare. Vrsta je ob dobrih teh uspehih dosegla drugo mesto. Tekme gostov so se udeležili samo še Francozi in sicer z dvema vrstama iz Arrasa, tako da je tekmovalo 18 tekmovalcev »gostov«. To Jje bil torej prvi naš stik s Francozi, prva naša tekma z njimi. Čehi so takrat kakor rečeno, tekmovali samo med seboj, prvi dve vrsti z ne dosti različnimi, prvi trije posamezniki pa skoro z enakimi uspehi, kakor gosti. Prvi je bil br. Frant. E r b e n, odlični, tudi pri nas dobro znani češki sokolski delavec. Tekmoval je tudi sedanji načelnik ČOS br. Agaton H el le r in bil tretji zmagovalec.«
Tekma za slovansko prvenstvo v Pragi
Potemtakem je letos točno trideset let, kar so šli naši Sokoli prvič v mednarodni boj z neslovanskimi tekmeci. Pa je bilo pač težko spraviti celo vrsto skupaj v onih časih?
»Res, ni bilo lahko. Prej je bila sokolska stvar pri nas še tako malo razvita, da so se tekem na vsesokolskih zletih v Pragi mogli udeležiti le posamezniki. Zato je tekma v Pragi 1. 1901 pomembna tudi zategadelj, ker je bilo to prvič, da smo mogli nastopiti s celo vrsto in kar v višjem oddelku. Nismo pa imeli nobene vrste v nižjem oddelku. Tudi leta 1907 smo le z velikim trudom mogli sestaviti vrsto za mednarodno tekmo, kaj še, da bi nam bilo ostalo kaj tekmovalcev za tekmo s Čehi v višjem oddelku. Pač pa smo to leto že postavili šest vrst nižjega oddelka, ki so dosegli jako častne uspehe. Že pri prihodnjem vsesokolskem zletu v Pragi 1. 1912 pa se je pokazal presenetljiv napredek: postavili smo osem tekmovalcev za slovansko prvenstvo, štiri vrste v višjem oddelku (in vrhu tega še 5 posameznikov), v nižjem oddelku pa zopet šest vrst (in 10 posameznikov), kjer pa bi bili mogli imeti še dosti več vrst, ko bi bili stroški vsem zmogljivi. Uspehi so bili nad vse častni: prvi in tretji zmagovalec v tekmi za slovansko prvenstvo (Stane Vidmar in Karel Fux — nekakšen preludij za poznejše svetovno prvenstvo: Šumi, Štukelj, Primožič), dve vrsti v višjem oddelku s skoro 80%, tretja z blizu 70% in četrta z nad 60% vseh doseženih točk. Vrsta Ljubljanskega Sokola je bila četrta med 80 višjimi vrstami sokolskih zvez. V nižjem oddelku pa sta dve vrsti dosegli celo nad 90%, dve nad 80% in dve nad 70%. Brat Erben je takrat Slovencem dal ime »slovanske Sparte«. Ob tem razvoju po 1. 1907, ki mu je naša udeležba in uspeh pri mednarodni tekmi tega leta v Pragi položila temelj, je bila za mednarodno tekmo v Luksemburgu 1. 1909 sestava naše vrste že dosti lažja. Ni mi bilo treba več tekmovati samemu, ne na dve strani obračati energijo, pri čemer lahko trpi ena ali druga stran, priprava vrste ali lastna priprava, kakor so me poučile skušnje pri tekmi v Pragi 1. 1907. Pa o tej prav za prav bi radi, da Vam kaj povem.«
»Precej drzno podjetje je bilo to takrat za nas. Čehi so se nekoliko začudili našemu priglasil. Dvomili so pač, da bi mogla naša vrsta imeti zadosti vsaj toliko izvežbanih tekmovalcev, da bi bil uspeh po številu točk v razmerju z drugimi vrstami časten, četudi bi bili zadnji. Pa nismo bili zadnji. Madžari so bili za celih 38 točk za nami, Luksemburžani pa samo za 17-50 pred nami. V vrsti so bili Vladimir Dekleva, dr. Albin Kandare, Fran Miklavec, Josip Rihar, Anton Thaler in jaz, razen Dekleve (iz Trsta) vsi iz Ljubljanskega Sokola. Ker sem jaz tekmoval, je vrsto pri tekmi vodil br. dr. Janko Savnik, naša sodnika pa sta bila br. Julij Novak in Evgen Sajovic.
Kakšne so bile vaje na tej tekmi, lažje od sedanjih?
»Tekma je obsegala proste vaje, po eno predpisano in eno poljubno vajo na drogu in bradlji, poljubno na konju na šir, predpisano na konju vzdolž (veleskok raznožno s prijemom na vrat s prednosom pred doskokom), skok v višino in obenem daljino, dviganje ročke 85 kg (20 = 10 točk) in tek na 150 m. O vajah ne morem reči, da bi bile lažje, nego dandanes. Tako je v vaji na drogu tičal jako trd oreh, ki bi tudi dandanes najboljšim tekmovalcem delal preglavice. Morda bo vaja zanimala današ-
nje tekmovalce: »vzmik v hipno razovko v vzpori — spad v veso vznosno, vzklopka in takoj odkoleb naprej v veso spredaj, pri za-kolebu naupor in premah odbočno v prednos
—	toč nazaj v prednosu — spad nazaj v veso vznosno spredaj in vzklopka — veletoč nazaj s celim obratom (»skrižni«) v stojo v vzpori s podprijemom — veletoč naprej in odbočka«. Tudi na bradlji n. pr. sreda vaje: »preval naprej uleknjeno v vzporo in kolo raznožno stri-g o m a ( s celim obratom) v used prednožno na obeh lestvinah« ni bila lahka stvar. V Prago je šla vrsta pogumnih, pa vendar ne lahkih src. Prvič v tekmo z najboljšimi tekmovalci sveta! Razen tega se je teden dni pred tekmo br. Thaler znatno poškodoval na roki med prsti. Do tekme se rana ne le ni zacelila, ampak zopet odprla. Šli smo vkljub temu v težki boj. Br. Thaler je vzdržal junaško, z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. Dosegli smo uspeh, ki nas je bodril za nadaljnja podjetja na tem torišču, pridobili smo si skušenj.«
Kakor je videti, je odločitev za tekmo morala biti težka stvar!
»Ali tudi jako važna. Ko se ne bi bili odločili zanjo, bi se bili še manj mogli za kakšno nadaljnjo v daljnem inozemstvu ob večjih stroških, a nasprotniki, ki bi si bili pomnožili iz izkustva v Pragi za nadaljne tekme. Pred vojno gotovo ne bi bili šli nikamor in veliko vprašanje je, če bi se bili mogli po vojni udeležiti kakšne tekme. Vsekako tudi mednarodne tekme v Ljubljani ob zletu 1. 1922 ne bi bilo. Ob slabem uspehu v Pragi bi bil položaj seve še slabši. Madžari so se po neuspehu v Pragi leta 1907 udeležili zopet tekme šele v Amsterdamu 1. 1928. Tako je bila mednarodna tekma v Pragi izredne važnosti za nas. Kot nekakšna uvedba na mednarodno bojišče pa je bila pomembna tudi tekma s Francozi 1. 1901. Zanimivo je, da so tudi Čehi 1. 1907 šli prvič v tekmo, prirejeno po mednarodni zvezi, prej pa že večkrat tekmovali samo s Francozi ob francoskih telovadnih slavnostih. Imeli so torej že več »mednarodnih« skušenj.«
Udeležba na mednarodnih tekmah je brez dvoma velike važnosti za ugled Sokolstva in naroda v inozemstvu. Poleg tega takorekoč vnanjega pomena pa imajo te tekme gotovo tudi velik notranji pomen, kaj ne?
»Vsaj večjega, kakor se navadno misli. Pred vsem, rekel bi, za spoznavanje samih sebe. Za to spoznavanje je važna primera z drugimi. Samo teoretično primerjanje pa tu ne bi imelo dosti pomena. »Siva je vsa teorija« in le v plemeniti borbi takorekoč s celim svetom nam »zeleni življenja zlato drevo«. Uspehi v tej borbi so praktično merilo za naše moči. Obenem priprave za te najtežje telovadne tekme kar najbolj razvijajo in jačijo moči udeležencev. To pa ne more biti brez vpliva na dvig naše stvari tudi v splošnem. Te priprave so najvišja in najboljša praktična šola. Tu se vsi udeleženci, tudi oni, ki se naposled ne izbero za vrsto ob pač zadostnem številu še boljših, izpopolnjujejo do skrajne vsakemu možne meje. To pa pride v prid njih društvu in tudi župi, kjer podpirajo napredek, če ne drugače, pa z zgledom svojih čim dovršenejših izvedb. Zgledi vlečejo in spodbujajo k posnemanju. Velike zahteve, ki jim je treba ustrezati na mednarodnih tekmah, silijo tudi k izboljševanju vadbenih metod. Na teh tekmah najboljših telovadcev sveta se vidijo tudi najnovejši napredki, doseženi drugje. Vse to pride prej ali slej v prid širšim krogom. Udeležba na teh tekmah je torej velikega pomena za Sokolstvo v splošnem, tudi »na znotraj«, za »notranje« delo. S tem pa pomen še ni izčrpan.«
Pomen mednarodnih tekem za Sokolstvo in državo
Kakšen je še nadaljhji pomen?
»Pomen ni samo tehničen, ampak tudi moralen, pa tudi propaganden. Govoril sem že o spoznavanju naših moči. Tu predvsem tiči moralni pomen tudi za širše kroge naroda zlasti pred vojno. Naši narodni nasprotniki so nekako sistematično po svetu razširjali trditve o naši »manjvrednosti«, obenem s skritim namenom, v čim več naših ljudi izpodkopati narodno zavest. Tu je bil vsak praktičen dokaz, na kateremkoli poprišču, o nasprotnem velikega pomena ne le za to, da se take trditve ovržejo pred svetom, ampak tudi da se utrjuje samozavest naroda, zavest lastne moči. Na svojem poprišču je Sokolstvo z udeležbami na mednarodnih tekmah donašalo pred svetom praktične dokaze, da naše moči in sposobnosti niso slabše kakor drugih narodov. Dale ali pa utrdile pa so nam tudi spoznanje, da majhno število naroda ni zapreka za dosego najvišjih ciljev. Treba je le vsem rabiti moči, vsakemu krepko delati, ko jih v velikih narodih izmed desetih lahko lenari devet. Mednarodne tekme pa so bile poleg vsesokolskih zletov tudi najboljše propagandno sredstvo za sokolsko stvar samo. Spočetka sicer niso obrnile dosti pozornosti nase. O tekmi s Francozi 1. 1901. je časopisje prineslo samo kratko notico, dve, tri vrste. Pologoma pa je rastlo zanimanje. Ob povratku naše vrste iz Turina 1. 1911 je bilo gotovo 25 tisoč ljudi pri sprejemu. Narod, ki je dosH rad gledal Sokolstvo, je sedaj, mislim, da sn; 'ako reči, postal nanj ponosen. In to ni moglo biti brez pomena za utrjanje narodne samozavesti.
V	težkih razmerah pred vojsko, ko je bil doma preziran in tlačen, od bližnjih tujerodnih so-
sedov zaničevan in smatran za manj vrednega, je bilo to posebne važnosti. Peščica Sokolov je od časa do časa šla preko teh sosedov v daljni svet ter na vidnih mestih na mednarodnem torišču našla svojemu narodu spoštovanje in enakopravno vpoštevanje velikih narodov, zlasti tudi velikega francoskega naroda. Kako so drhtela naša srca, ko je leta 1913, nekaj mesecev pred svetovno vojno, v Parizu ob svečanem sprejemu tekmovalnih vrst zadonela, prvič na inozemskih tleh (vsaj ob oficijelni priliki), naša narodna himna: »Naprej, zastave Slave!«
Kako so to vznositi spomini — kateremu Slovencu tedaj ni zadrhtelo srce, ko je čul ali bral o časti, ki je je v središču sveta izkazala slovenskemu imenu in slovenski himni! Pa po vojni?
»No, naj odgovorim z Vašemu podobnim vprašanjem: kateremu Jugoslovenu ni vztrepetalo srce, ko je čul ali bral, kako lepo se je na svetovnem bojišču v Parizu ali v Amsterdamu ob večkratnih zmagah ponovno dala čast tudi našemu zjedinjenemu narodu, ko je na prostranem štadijonu vse utihnilo, vse vstalo, se odkrilo in s spoštovanjem zrlo na pročelje, kjer je ob zvoku naše himne visoko proti sinjemu nebu vzplapolala naša zastava! Mednarodne tekme po vojski niso manjšega pomena za nas. Pomen je prej še večji, saj so te tekme poskočile v ceni, kakor se je telesnim vajam po vojski zvišala veljava po vsem svetu. Vedno bolj se širi in utrja prepričevanje, da je telesna kultura, telesna vzgoja nepogrešljiva podlaga za vso drugo vzgojo, za vzgojo naroda k moči in k zdravemu, krepkem delovanju na kateremkoli torišču. Zato tudi mednarodne tekme, kjer se merijo narodi z najboljšimi svojimi telovadci, vživajo večjo pozornost, kakor kdaj prej. Uspeh na njih je uspeh naroda, uspeh države. »Vi niti ne veste, Sokoli, kako dobro propagando delate za državo«, je rekel Masaryk, ko je po tekmi v Lyonu sprejel češko tekmovalno vrsto. Slej ko prej pa bodo mednarodne tekme tudi merilo daše moči in krepko prožilo naših prizadevanj, vzpenjati se više, vedno više!«
Ljubljansko vojaštvo v slavnostnih dneh
Ljubljanska garnizija bo proslavila na naj-sveČanejši način 6. septembra rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ki je obenem obletnica posvetitve in izročitve naših jugoslovanskih polkovnih zastav ter odkritje spomenika kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju. Na vseh vojaških zgradbah so že včeraj izobesili državne zastave, ki bodo visele do
7.	sept. zjutraj. V času odkrivanja spomenika pa bo izstrelil 16. art. polk z ljubljanskega gradu 21 topovskih strelov.
Svečane službe božje, ki se bo vršila danes istočasno ob 8. zjutraj v stolnici, v pravoslavni kapeli in evangelijski kapeli, se bo vojaštvo udeležilo na ta način, da se bo polovica gg. oficirjev in vojaških uradnikov vseh ljubljanskih vojaških poveljstev in ustanov udeležila službe božje v stolnici, druga polovica pa v pravoslavni kapeli. V evangeljski cerkvi pa se bodo udeležili svečane maše časniki intendantskega skladišča. Vsi rezervni oficijirji pa se poživljajo, da se udeleže svečane službe božje v cerkvah tistih veroizpovedi, katerim pripadajo. Obleka je predpisana svečana.
Po službi božji se bo vršila vojaška parada, katere se bo udeležila cela ljubljanska garnizija. Vodil jo bo poveljnik topništva dravske divizijske oblasti, artilerijski brigadni general g. Džordže Popovič. Vojska bo korakala v paradnem koraku takoj po odkritju spomenika mimo spomenika Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja in komandanta dravske divizijske oblasi divizijskega generala g. Bogoljuba Iliča. Nato se bo vojaštvo vrnilo preko Starega trga, Šentjakobskega mosta in Rimske ceste v svoje vojašnice.
Pri odkritju spomenika bo sodelovala častna četa 40. pešpolka z zastavo in godbo. G. oficirji, ki ne bodo sodelovali v sestavu čet, bodo prišli takoj po končani svečani službi božji na določeno mesto pred spomenik, kjer bodo prisostvovali odkritju spomenika in vojaški paradi. Vsi dobe v ta namen posebne zelene legitimacije, ki so jih dobili od svojih poveljstev. Rezervni oficirji pa dobe potrebne legitimacije naravnost od odbora za odkritje spomenika. Brez legitimacij ne bo nihče pripuščen na slav-
nostni prostor. Prihod pred spomenik je najkasneje do pol desetih dopoldne.
Godba 40. pešpolka s spremstvom bo sodelovala tudi v sprevodu 6. septembra zvečer. Godbo bo vodil vodnik istega polka po ulicah, ki jih je določil Odbor za odkritje spomenika.
X Naš letošnji izvoz sadja. Ceniralna komisija za izvoz sadja pri ministrstvu trgovine in industrije je na svoji zadnji seji ugotovila, da se je tekom meseca avgusta izvozilo iz naše države sledeče količine sadja: Preko Subotice za Dunaj svežih sliv 109 vagonov, za češkoslovaško 409 vagonov, za Nemčijo 106 vagonov, za druge države 16 vagonov, skupno 640 vagonov. Jabolk se je izvozilo za Dunaj 88 vagonov, za Češkoslovaško 44 vagonov, za Nemčijo 13 vagonov, skupno 145 vagonov. Grozdja za Dunaj 97 vagonov, za Češkoslovaško 80 vagonov, za Nemčijo 31 vagonov, skupno 208 vagonov. Od vse količine izvoženega sadja, je dospela samo ena reklamacija iz Dunaja radi nezrelosti nekaterih vagonov sliv.
N' niti ene panoge športa ki ne bi bila usmerjena na moč, vztrajnost, prisotnost daha in spretnost. Z uživanjem prave zrnate kave ae jačijo vsa ta svoistva
Juli o Meinl
uvoz kave
ustanovljeno i t86z
Tržič
Tržič brez prebivalcev. K današnjem odktritju spomenika kralju Petru v Ljubljano odpotuje samo lz mesta 800 oseb, lz okolice pa okoli 600 oseb. Oni, ki ostanejo doma, bomo morali najbrž j iskati ljudi po cestah, če bomo hoteli videti živega človeka.
Tujcev prihaja v Tržič še vedno dovolj. Žal pa potujejo večinamo le preko Tržiča. Vsak dan vozi skozi mesto vsaj en avstrijski Izletniški autobus, ki preko Ljubelja in Tržiča vozi na Bled. Sploh je zadnja leta preko ljubeljskega prelaza slino živahen automobilskl promet. Izredno strme serpentine privabljajo automoblll-ste, da poizkušajo Jakost svojih vozil, pa tudi res krasna cesta, menda sploh najlepša v banovini in romantična okolica vabi inozemske potnike k vožnji preko Tržiča.
Poštne vožnje na kolodvor je izlicltirala gospa Ivanka Lončarjeva.
Zdravila potrebujemo. Radi smrti obče priljubljenega zdravnika dr. O. Hawlina Ima Tržič sedaj samo enega zdravnika, kar je za Tržič ln okolico odločno premalo, kajti soproga tukajšnjega zdravnika, gospa dr. Tekla Pance Ima v Zdravstvenem domu dovolj opravka. Želeli bi, da bi se kmalu naselil v Tržič še en zdravnik.
Cene živil v Tržiču so še vedno visoke. Pred par dnevi je »Jugoslovan« poročal o znižanju cen v Kranju In prav bi bilo, da bi tudi naši mesarji, peki in trgovci posnemali svoje stanovske tovariše v drugih krajih.
»Jugoslovan« se v Tržiču vedno bolj razširja. Prav bi bilo, da bi ga prodajale vse naše trafike in da bi se prodajal tudi v kolportaži. Prodaja lista od hiše do hiše bi nudila kakemu brezpose"nemu pri agilni delavnosti prav lep zaslužek. Naj bi se kdo zanimal za stvar, posebno iz vrst upokojencev.
R
A
0BLACILNKA
Kdor obišže Ljubljano, obišče Ilirijo!
Ce je to veljalo že sedaj, velja toliko bolj za velesejmske dni, ko si je »ILIRIJA« nabavila zadnje novosti za jesen in zimo in pridejo zlasti starši z otroki-šolarji na avoj račun. Obleka perilo in čevlji na dolgoročno odplačevanje!
ILIRI«! A~
NA OBROKE I LJUBLJANA MESTNI TR6 ff/l
Povzročevalci draginje
Če primerjamo statistiko indeksov blaga na debelo z nadrobnimi cenami, opažamo že vež let, da plačuje konsument pri živilih dvainpol-krat toliko za nakupljeno blago, kakor pa prejme proizvajalec za isti produkt. Vzroke temu nesoglasju, v katerem doseza naše zasebno gospodarstvo evropski rekord, moramo iskati edinole na dolgi poti, ki jo napravlja blago od producenta do konsumenta.
Trgovec, prekupec kupuje v splošnem živila direktno pri kmetu in sicer običajno v manjših količinah. Glavni predmeti tega blaga so jajca, maslo, krompir, sadje, zelenjava itd. Te male količine dobavlja prekupec večjemu trgovcu z deželnimi pridelki v mestu, ta prodaja zopet večje partije veletrgovcu, ki blago oddaja de-tajlistom ali pa zopet kakemu vmesnemu trgovcu, ki zalaga branjerije in male trgovce.
Med producenta in konsumenta se na ta način vrinejo najmanj trije, največkrat pa štirje vmesni členi, izmed katerih podraži blago vsak za 20% do 30%. Tako se blago na poti z dežele v mesto avtomatično poviša v ceni za 100% do 150%. Seveda ne predstavlja ta razlika čistega dobička vmesne verige členov. Predvsem so pri sadju in zelenjavi razni stroški sortiranja, snaženja, prepakovanja itd. Vsi ti stroški pa bi se dali pri smotreni organizaciji poljedelske kupčije globoko znižati. Izredno visoki so razmeroma pri nas tudi transportni stroški, posebno pri brzovoznih pošiljkah. Tako znaša n. pr. prevoznina grozdja iz Prekmurja v Ljubljano — pošiljka deklarirana kot brzovozno blago — nič manj ko 2'— Din za kg. To se pravi, da pri sadju, ki se po svoji naravi mora pošiljati brzovozno, samo prevozni stroški povišajo ceno blaga za 50% do 100%. Druga nič manj važna stroškovna postavka je nepazljivo ravnanje z blagom s strani malih trgovcev in branjarjev, ki so tega dela nevešči in ki seveda povsem
neupravičeno prevalijo to zanemarjenost na konsumenta.
Poleg te zakonite kupčije pa se je na žalost pri nas uveljavila nezakonita trgovina z deželnimi pridelki. Razni nezaposleni, oziroma reducirani uslužbenci izrabljajo neprimerno napetost med nakupno in prodajno ceno ter se vrivajo med kmeta in nakupovalca. Pri tem imajo znaten delež tudi oni uslužbenci, ki vživajo po svojem položaju režijske cene pri potovanjih.
Nadaljni vzrok neprimerne napetosti med produkcijsko in konsumcijsko ceno je ogromna porast nadrobnih živilskih trgovin. Posebno se je v Ljubljani in tudi drugih važnejših krajih neprimerno povečalo število branjerij in zele-njadnih trgovin. Kjerkoli je kak odvišen prostorček za večjimi hišnimi vrati, opažamo, kako rastejo nove zelenjadne stojnice. Ce bi se vse prodajalne in stojnice zadovoljevale tudi z minimalnim dobičkom, mora njihovo število nujno povzročiti podraženje blaga. Tu se konča seveda teorija o konkurenci, kajti te stojnice in tudi branjarije zalagajo najnižje plasti naroda. Glavno plačilno sredstvo je knjižica. Mali trgovec je radi tega navezan na kredit pri trgovcu, ki se v mnogih slučajih ne plača, že iz enostavnega razloga, da je tudi dolg v knjižicah ostal neporavnan. To stanje povzroča, da je mali trgovec v stalni odvisnosti svojega upnika, na drugi strani pa se mali trgovec izpostavlja velikemu riskiranju pri svojih malih debitorjih. Oboji odvisnosti pa povzročati še večjo napetost cen. Dokaz! Cene na periferiji so vedno višje nego v središču mesta.
Tudi tu naj prične temeljito zdravljenje, pa bomo dosegli uravnovešenje notranjega trga, obenem pa tudi, kar je važnejše, dosegli bomo razčiščenje vsega našega zasebnega gospodarstva in to bo gotovo pripomoglo k učvrščenju našega gospodarskega odpora baš v sedanjih težkih časih.
Ljubljana v jeseni
Obi9k Ljubljanskega velesejma se je danes Izraz? 1 v znamenju prvih dotokov k svečanostim Kraljevega tedna. Tudi poslovanje je bilo dokaj živahno, posebno v pohištveni in tapetniški industriji. Tudi v ostalih sejmskih panogah je bilo opažati mnogo poslovnega prometa.
Skoro vse ljubljanske šole, tako osnovne, kakor tudi srednje so si letošnjo jesensko prireditev ogledale. Okoliške šole in nekaj tudi oddaljenejših Je tudi že poselilo velesejem, ravnotako tudi vojaštvo ljubljanske garnizije. Do sedaj je obiskalo razstavo približno 40.000 oseb.
Med mnogobrojnimi zanimivostmi moramo posebno omeniti tudi našo domačo obrt, tako harmonikarje, vozarje in sodarje, ki so s svojimi izdelki častno zastopani.
Mlekarska razstava
V okvirju letošnje kmetijske razstave, ki Je nameščena v paviljonu G, se vrši tudi razsttva mlečnih izdelkov in podučna mlekarska razstava, katero je letos aranžiralo Centralno mlekarsko društvo.
Mlečne izdelke Je razstavilo 13 zadrug in dve zasebni mlekarni. V primeri z nekaterimi prejšnjimi razstavami je to majhna udeležba, ki pa sledi iz dejstva, da so zaloge mlečnih izdelkov docela razprodane.
Razstavljene izdelke je -nila komisija, v kateri so sodelovali dva kmetijska strokovnjaka (g. ing. Eiselt in g. Rožet) in dva trgovca (g. Verbič in g. Šarabon). Način ocenjevanja oz. odlikovanja izdelkov se je letos v toliko predrugačil, da so se mesto dosedaj običajnih kolajn podeljevale diplome (mala in velika) in priznanja.
Velike diplome so dosegli: Mlekarska zadruga Vrhnika za svoj topljeni sir >Jason« v fikat-ljicah in Mlekarska zadruga Naklo pri Kranju za svoj sir »Imperial«.
Male diplome so dosegli: Mlekarska zadruga Naklo, mlekarska zadruga Vrhnika in banov, mlekarska šola v Škofji Loki za ementalski sir, mlekarska šola je nadalje dosegla malo diplomo za svoj edamski in trapistovski sir.
Priznanje so dosegli: Sirarska zadruga Stara Fužina, mlek. zadruga Rateče-Planica in sirarska družba na Češnjici za ementalski sir, Gospodarska zadruga v Šmarju p. Jelšah za til-sitski in mlekarska zadruga Moravče za trapistovski sir.
Velike diplome za maslo so bile podeljene: Osrednjim mlekarnam v Ljubljani in banov, mlek. šoli v Škofji Loki. Ker je ta poslednja dosegla vseh 20 dosegljivih točk, se ji prizna naslov prvenstva za leto 1931. .
Male diplome za maslo so bile podeljene: Mlek. zadrugi Naklo pri Kranju, Mlek. zadrugi Radomlje in Mlek. zadrugi Ponikva, ter zasebni mlekarni I. Ferlež, St. Jurij ob juž. žel.
Lepa in zanimiva je tudi podučna razstava o mlekarstvu.
Island Je razstavil g. Franc Fablančlč, železniški uradnik lz Birčne vasi. aRzstavlJene živali so produkt umne in vestne selekcije. Družino krasnih plinetk Je razstavil znani rejec pasme Ply-month Rocks, železniški zdravnik g. dr. Andrej Jenko v St. Vidu pri Stični. Vsi trije so dobili prve nagrade.
Ker so bili na to razstavo pozvani le prizna* ni rejci, ki ustvarjajo s pomočjo selekcije in strokovne reje prvovrstne živali, se mnogi perut-ninarji-železnlčarjl niso udeležili te razstave.
Zanimanje za to panogo je vzbudil pri železniškem osobju priznani strokovnjak za perutninarstvo, železniški uradnik g. Jaka Seher, ki že dalj časa informiraj železničarje o umni reji perutnine v »Zadrugarju«, meseečniku Nabav-ljalne zadruge državnih železnic. Uspeh ni izostal. Zanimanje vedno bolj narašča.
Ako bo perutninarstvo pri železniškem osobju tako napredovalo, bomo gotovo videli uspeh v seleekdji naše perutnine in v povečanem izvozu perutninarskih produktov, kar moramo v interesu našega narodnega gospodarstva le pozdraviti, ter opozarjamo na to merodajne faktorje.
Višnja gora na razstavi
Prekrasno mestece na MoDlenjskem Višnja gora, znano po znamenitem polžu, se Je tudi udeležilo letošnje tujsko-prometne razstave. — Agilno tujsko-prometno društvo Je pri naj-skromnejših razmerah prav lepo in okusno de-koriralo svoj oddelek.
Krasno lego letovišča Višnja gora vidimo v velikem reliefu in spodaj pritrjeni panorami. Ravno tako vidimo več slik razvalin grada vite zev Vlšnjegorsklh.
Umetniško izdelane oljnate slike iz Višnje gore in okolice je na prošnjo tujsko-prometnega društva razstavil sodni svetnik g. dr. Ivan Močnik. Istotako se je prošnji odzval g general v pok. Rlghettl, ki Je razstavil risbe in umetniško izdelane akvarele, ki kažejo mesto Višnjo goro od vseh strani in znamenitosti njene okolice. Prav lep Je akvarel »Dvorana v gradu Vlšenjski potok«. Na steni vrh reliefa sta pritrjena dva urbarja, ki vsebujeta stare pridobljene pravice mesta. Na reliefu pa leži in straži Višnjogoro znameniti polž, priklenjen na železni verigi.
Višnja gora je bila svojčas trdnjava in Je večkrat uspešno odbila napade Turkov. 6e sedaj vidimo stari obrambni stolp. Mnogo interesantnega vsebuje tudi bogat mestni arhiv. Prav zanimiva pa je legenda o znamenitem, zgodovinskem polžu.
Višnjo goro obiskujejo mnogi tujci radi krasne lege, dobrega zraka in lepih sprehodov. Prijazni zeleni grički, impozanten slap v Košci, razne znamenitosti, zgodovinski ostanki mesta so napravili Višnjogoro k znanemu in priljubljenemu letovišču.
Železniško perutninarstvo na velesejmu
Posebno moram na letošnjem velesejmu pozdraviti udeležbo železniških uslužbencev. Zanimanje za vzgojo in rejo perutnine pri železničarjih traja že nekaj let, vendar to ni bilo znano širši javnosti. Uspeh je pokazala razstava. G. Jaka Seher, železniški uradnik in predsednik selekcijskega odseka za perutnino kmetijske družbe iz Višnje gore, je razstavil prvovrstne Rhode Island perutnino s prvovrstnim rodovnikom. Prave standard tipe pasme Rhode
X Zlata rezerva Francoske banke. Po zad' njem poročilu Francoske banke znašajo zlate rezerve banke 5856 milijard zlatih frankov, Izgleda, da se je ta podloga v zadnjem tednu stabilizirala. Dotok zlata iz Anglije je za enkrat ustavljen.
X Opoiorile lesnim trgovcem. Sreski gre-mlj trgovcev sporoča: Madjarska vlada Je izdala odredbo, da morajo vsi madjarski pridobitniki do 8. septembra t. 1. sporočiti vladi, koliko znašajo obveze pri inozemskih upnikih. Da ne bi naši trgovci utrpeli kake škode pri ma-djarskih dolžnikih, nujno priporočamo, da še s svoje strani nemudoma sporočijo svoje terjatve našemu konzulatu v Budimpešti s prošnjo za intervencijo pri madjarski vladi. Te prijave je treba kolkovati z 25— Din.
X Zborovanje industrijskega odseka Zbornice TOI. Dne 4. t. m. je zboroval pod predsedstvom svojega načelnika g. Dragotina Hribarja zbornični industrijski odsek. Na seji je podal zbornični generalni tajnik g. Ivan Mohorič poročilo o zborničnem delovanju, o trgovinski pogodbi z Avstrijo in pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo ter o predlogih industrije za izvozniški kongres. Nadalje je poročal zbornični konzulent g. Fran Žagar o položaju mlinske industrije z ozirom na novi žitni #ežim in o aktualnih davčnih vprašanjih, posebno o skupnem davku. Poročila je vzel odsek po debatah, katere so se udeleževali vsi Člani odseka, na znanje in odobril stavljene predloge. Končno se je odsek obširno bavil s težkočami v kreditnih vprašanjih za našo industrijo s posebnim ozirom na kredite Narodne banke. Po izčrpni debati, v kateri so govorili gg. Avsenek, Florjančič, Krejči, ing. Remec, je odsek sprejel predlog načelnika g. D. Hribarja, da se izvede še pismena anketa in nabrani materijal porabi za spomenico, katero naj se o tem vprašanju čimpreje predloži merodajnim mestom.
Borzna poročila
dne 5. septembra 1931. Jugoslovanske efektne in devizne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se v Ljubljani imenovale sledeče notacije: Amsterdam 2279-78-2286-62, Bruselj 788-27-790-63, Curih 1102-95-1106-25, Dunaj 795-43-797-83, London 274-99-275-81, Newyork 5647-09 do 5664-09, Pariz 221-91-222-57, Praga 167-64 do 168-14, Trst 296-02-296-92.
Curih, 5. sepl. Beograd 9-045, Pariz 2011, London 24-0275, Newyork 512'87, Bruselj 71-375, Milan 26 82, Madrid 45-20, Amsterdam 206 65, Berlin 12135, Dunaj 7210, Stockholm 137 25, Oslo 137-125, Kopenhagen 137-10, Sofija 3-715, Praga 15-19, Varšava 67-45, Atene 6-65, Carigrad 2-4325, Bukarešta 3 0527, Helsingfors 12 90.
Žitna tržišča Novi Sad, 5. septembra. Pšenica, moka in otrobi ne bodo več notirali. Vse ostalo je brez spremembe. Promet: koruza 39 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 5. septembra. Tendenca: prijazna, Promet: sreden. Pšenica: dec. 9-78—10 06 (9-84—9-85), marc 10-98—11-29 (11-01—11-02). Rž: dec. 10-20 (10-30-10-31), marc 11-14 do 11-42 (11-30-11-31). Koruza: maj 1185 do 11-95 (11-83-11-85).
Vrednostni papirji.
Dnnaj, 5. septembra. Bankverein 14, Dunav-Sava-Adria 1165, Prioritete 89, Trbovlje 2675.
DEVIZE.
Dunaj, 5. septembra. Amsterdam 287-15, Atene 92175, Beograd 12-5525, Bruselj 9920, Bukarešta 4-2375, London 34'57, Madrid 65-50, Milan 87-34, Newyork 71120, Pariz 27-925, Praga 21061, Sofija 5154, Stockholm 19038, Kopenhagen 19015, Varšava 7957, Ziirich 13880. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 5. septembra. 7°/o Blaire 58-125—59.
Newyork, 5. septembra. 8°/o Blaire 68—70, 7«/o Blaire 58-50-59-50, 7»/o pos. DHB 58 50 do 59-50.
Stev. 6951/31.
Razgl
as.
Županstvo Trbovlje razglaša, da bo od dne 6. septembra 1931 dalje promet na banovinski cesti II. reda Trbovlje—Zidani most zopet
oborjen.
Županstvo Trbovlje,
dne 4. septembra 1931.
V hotelu ,Belleviie‘
Danes popoldne pri ugodnem vremenu
svira godba Sokola I.
cene normalne, prvovrstna kuhinja. Prisnana izborna vina od Din 12*— dalje, fini Ljutomerčan Din 14*—.
Uspešna reklama ZZ
oglašanje v »Jugoslovanu«!
Popolna RAZPRODAJA manufakture
Vsled opustitve obrata oblastveno dovoljena detailna razprodaja vse zaloge po izredno nizkih cenah!
1990
MANUFAKTURNA
VELETRGOVINA
10S. RAVNIKAR
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA C.
ur
izdeluje vse vrste pletenin po najnižjih dnevnih cenah
Miu im n
Gradbene
parcele,
solnčna lega za vlso-kopritllčne stavbe v Melju pod Stolnim hribom, gradbene parcele na Zg. Radvanju ter lepo stavblšče za vilo ob Elnspilerjevl In Trdinovi ulici prodaja Jullus Glaser, mestni stavbenik, Maribor, Melskl dvor.
DOBAVA
[polaganje
ZRAČNE CENTRALNA 1 SOLNCNE NAPELJAVA VELIKE NOVOMODERNI PROSTORE III KOMFORT | v novo odprtem česalnem salonu za dame In g< E. Mareš, Mi	HITRA DOBRA POCENI POSTREŽBA In brivskem Dspode aribor
Gosposka ul. 10 Gosposka ul. 16 v hiši tvrdke M- Jlger In aln (prej Gosposka ul. 27.) Vas vljudno prosimo, da nas obiščeteI	
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti naše mame, stare mame gospe
Terezije Ažman
se tem potom vsem prisrčno zahvaljujemo, zlasti smo dolžni zahvale vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Posebno naj velja zahvala čč. duhovščini, učiteljstvu, požarni brambi, predstojniku sodišča g. dr. Stularju, srez. kmet. ref. inž. Rataju, ravnatelju tov. verig g. inž. Hinku, ki so ji s svojo prisotnostjo izkazali zadnjo čast na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakomur Bog plačaj!
Hraše pri Lescah 4. septembra 1931.
Žalujoči ostali.
Stran 10
JUGOSLOVAN
Nedelja, 0. septembra 1931.
ZaJnja Itirfajska cesarica
Sedanja kitajska cesarica, ki pa je po proglasitvi kitajske republike cesarica samo še po imenu, se hoče dati ločiti od svojega moža — to je žalostna usoda sedanje kitajske cesarice, ki noče več živeti s svojim soprogom v pro-gnanstvu.
Ko se je sedanja cesarica možila, je bil njen soprog vsaj še po imenu kitajski cesar in še vedno so ga častili — kot »sina neba«. Vsakdanjih skrbi za življenje vladarske rodbine Mandžu ni poznala, ker je spadala med najbogatejše vladarske rodbine na svetu. Člani cesarske kitajske rodbine so živeli v ogromni cesarski palači v Pekingu, kjer jim je streglo na tisoče slrežajev in slug. Moderna doba pa je potrkala tudi na vrata kitajskega cesarskega dvora in leta 1912. je bila Kitajska proglašena za republiko.
Takrat je bil današnji Kitajski cesar komaj 6 let star — rojen je bil namreč leta 1906. Do leta 1924. je prebival še v Pekingu; takrat pa je moral iz Pekinga pobegniti, ker se je takrat polastila mesta republikanska armada. Zadnji Kitajski cesar je pobegnil v Tientsin, kjer živi pod imenom Pu-Yi. Živi pa zelo skromno, ker nekdanjega bogastva ni več.
V Tientsinu pa se je mladi cesar zagledal v neko amerikansko filmsko zvezdo in se je ž njo tudi poročil. Zakon pa ni bil srečen. Mož je ženo celo pretepal, ona pa se je takemu ravnanju odločno uprla. Ta upor pa je bil za staro ve rake Kitajce nekaj strašnega, kajti še nikdar se ni zgodilo, da bi se bila upala kakšna ženska upreti kitajskemu cesarju! Zato pa je zadnja kitajska cesarica, o kateri pravijo, da je izredna lepotica, sklenila, da se vrne v Ameriko. Ker je stara šele 20 let, upa dobiti v Ameriki kmalu drugega moža.
Dober spomin
Rimski časopisi trdijo, da ima italijanski profesor fizike dr. Mancini najboljši spomin na svetu. Je to storejš; mož, o katerem vedo njegovi prijatelji že dolgo, da ima sijajen spomin. Na neki prei-skušuji je prof. Mancini točno odgovarjal na vsa vprašanja, ki So mu jih dajali iz voznega reda: vedel je natanko za vsak vlak v Italiji, kdaj prihaja in kdaj odhaja. Naštel je tudi imena vseh mul, kar jih vzdržuje italijansko topništvo, in poznal je točno statistiko vseh italijanskih okrajev in občin. Tudi za vse kapelnike italijanskih vojnih godb je vedel, kako se pišejo. Ljudje so imeli vtis, da so njegovi možgani podobni velikemu konverzacijskemu slovarju.
Mosk,va — pomorsko mesto
Sovjetska poročevalska služba javlja:
Za zgradbo prekopa med Moskvo in Volgo so že začeli delati prva dela. Prekop bo približno 200 kilometrov dolg in mora biti dograjen v 3—4 letih. Vsa dela bodo veljala okoli 200 milijonov rubljev. Načrte za prekop je naredil inženir Andrejev. Istočasno bodo gradili prekop med reko Moskvo in Oko. Ta prekop bo dolg 150 kilometrov, delali ga bodo pa 5 let. Veljal bo 250 milijonov rubljev. Ko bodo ta dela gotova, bo Moskva zvezana s tremi morji: s Ka-spiškim, s Črnim morjem in z Baltiškim morjem. Do Moskve bodo lahko plule precej velike ladje.
Dva milijona postav v »deželi svobode»
Katoliški list »America«, ki izhaja v New-yorku, poroča, da je rekel že pred več leti vrhovni sodnik v Zedinjenih državah Hughes, da so »Zedinjene države največja fabrika za postave« na svetu. V Zedinjenih državah se namreč ne menijo mnogo za načelo, da je dobro vladano le tisto ljudstvo, ki ga najmanj vladaš, ampak izdelujejo postave kar na debelo. Ameriški kongres (parlament) je samo na svojem zadnjem zasedanju sklenil 1524 novih postav. Število vseh državnih postav, ki veljajo za celo ozemlje, pa znaša od ustanovitve Zedinjenih držav pa do danes nad 50.000! Mnogo teh postav so sklenili le za trenotek, ampak okoli 10 tisoč postav je le takih, po katerih se mora vsak državljan Zedinjenih držav trajno ravnati.
Poleg državnih postav, ki veljajo za celo ozemlje Zedinjenih držav, pa imajo še posamezne države (»dežele«) svoje posebne postave in večja mesta zopet svoje. Učeni pravniki cenijo število vseh takih postav na 2—10 mili-
jonov! Najmanj jih je 2 milijona. Samo 1. 1929. so v državah (»deželah«) sklenili 16.921 novih postav, dve leti prej pa 17.015. Neki Amerika-nec je tedaj izračunal, da se mora vsak Ame-rikanec pokoriti povprečno 29.000 postavam. Zato ni čudno, če ljudje zahtevajo, naj sodišča nekoliko milejše tolmačijo izrek, da nepoznanje postave nikogar ne opravičuje.
Končno pa stvar le ni tako huda v praksi, kakor izgleda v teoriji, ker je največ paragrafov itak le na papirju ...
Za kratek čas
»Večnost je pa res dolga, nepojenljiva.«
»Ali tudi vi prodajate avtomobile na obroke?«
■ N . &
Otvoritev letošnjega jesenskega zasedanja Društva narodov
Letošnje 64. zasedanje Društva narodov se je pričelo 1. septembra. Zasedanju predseduje španski minister za zunanje zadeve Lerroux. Na sliki vidimo na sredi ob mizi španskega ministra za zunanje zadeve Lerroux-a, na njegovi desnici glavnega tajnika Društva narodov Drummonda, poleg njega pa angleškega zastopnika lorda Cecila, španskega zastopnika in poljskega ministra za zunanje zadeve Zaleskega. Na levici Lerroux-ovi pa vidimo zastopnika Francije Massigli-ja, italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandi-ja in nemškega ministra za
zadeve dr. Gurtius-a.
'■ S j'	''	'X.______________________;
I” ^	v-
Mednarodno zborovanje cerkva v Cambridge-u
Svetovna zveza za mednarodno sodelovanje cerkva zboruje te dni v Cambridge-u v Angliji. Na dnevnem redu so priprave za razorožitveno konferenco. Na sliki vidimo: škofa Nidarios-a (Švedska), pastorja Klaveness-a (Norveška), dr. Soavro (Albanija), Norton Hove-a (Anglija), nadškofa iz Albanije, nadškofa Štefana (Bolgarija), škofa Irene ja (Jugoslavija), prof. Dibelis-a (Nemčija) in pastorja Bojebas-a (Litovska).
Težka eksplozija pri Parizu
V neki kemični tvornici blizu Pariza se je dogodila v sredo 2. septembra težka eksplozija. Štiri delavce je ubilo, 20 pa jih J« težko ranjenih. Sest velikih fabriških delavnic je popol-*	noma porušilo.
Razen Icoi kovčeg
To, kar se je pripetilo gospodu Gordonu (seveda v Ameriki), je nekaj tako neverjetnega, da bi človek smatral najrajši vse skupaj za gole izmišljotino ,če ne bi bila vsa zadeva prišla pred sodišče.
Gospod Gordon je bil splošno spoštovan pekovski mojster. Kot dober trgovec pa se je spuščal tudi v druge posle in posebno rad je posojal denar na visoke obresti. Precej denarja je posodil tudi nekemu izdelovalcu rakev (»trug«). Ta možakar je bil pa bolj zapravljive narave in je prišel v konkurz. Ker je bilo pa konlcurzne mase jako malo, ni peku Gordonu kazalo ni# drugega, kakor da se je zadovoljil s 6 rakvami za otroke.
Doma pa je začel gospod Gordon premišlja: vati: »Kaj pa naj z rakvami? Cernu mi bodo?« Po dolgem premišljevanju je gospod Gordon le prišel na imenitno misel: na potovanje na koncu tedna bo vzel s seboj rakev namesto kov-čega. Kar je sklenil, je tudi storil in ko je v soboto popoldne vstopil v vlak, je mirno položil v mrežo za prtljago svojo rakev, kakor da bi nič ne bilo.
Drugi ljudje, ki so se peljali v istem vagonu, so pa deloma začudeno, deloma pa s strahom gledali, kaj počenja gospod Gordon. Poklicali so sprevodnika in neka nervozna gospa se ja začela jokati na ves glas, ker je bila prepričana, da se nahaja v rakvi otroško truplo. Gospoda Gordona pa vse to ni spravilo iz ravnotežja, ampak je mirno pred očmi vseh odprl kovčeg in pokazal ljudem s surovim maslom namazane kruhke, lepo gnjat, samovar in obleko za kopanje. Tudi sprevodnik se je začudil in sam ni prav vedel, kaj bi; dovolil pa je gospodu Gordonu, naj kar mirno ostane v vagonu.
Nekaj postaj dalje pa so začeli v vlak vstopati zopet novi potniki, ki so takisto začudeno gledali čudno Gordonovo prtljago, in neki gospod se je tako razburil, da je potegnil za zasilno zavoro, da se je vlak ustavil na odprti progi. Potniki so se začeli zbirati Iz vseh vagonov okoli gospoda Gordona in po dolgem prerekanju so gospoda Gordona prisilili, da je mo. ral izstopiti daleč od bližnje postaje na odprti progi.	,
Ves togoten je gospod Gordon vzel rakev na rame in je odšel proti bližnji vasi. Spotoma so ga pa dohitevali domačini in ga spraševali, kam nese mrliča. Gospod Gordon pa ni nikomur dal odgovora in je šel mirno dalje. Domačini pa so sklenili, da bodo v vasi prijeli čudnega mož* in ga izročili oblasti. Na stražnici je moral gospod Gordon prebiti več ur, predno so zadevo pojasnili in ga izpustili.
Nato pa je vložil gospod Gordon proti gospodu, ki je potegnil zasilno zavoro, in pa proti potnikom, ki so ga izrinili iz vagona, tožbo zaradi omejitve osebne prostosti. Tožil je tudi vaškega župana ker mu je bil rakev zaplenil, češ da nikogar nič ne briga, v kakšne vrste lesen zaboj spravlja on svoje stvari.
Sodišče pa je tožbo zavrnilo s utemeljitvijo, da je ravnanje gospoda Gordona bilo skrajno netaktno in brezobzirno in da se da tolmačiti tujji kot žalitev verskih obredov, vsled česar da so imeli potniki prav, da so ga posadili ii vlaka.
»Pasja grofinja«
V mestu Saarbriickeu-u so našli te dni 51-letno vdovo nekega višjega vladnega svetnika mrtvo v njeni vili. Ta ženska je bila znana daleč naokoli pod imenom »pasja grofinja«. Živela je namre.č čisto samotarsko, brez vsake služinčadi, redila pa je osem velikih psov, pa tudi druge živali. Živali je hranila z najdražjimi jedmi, sama pa je pri vsem svojem velikem bogastvu kar stradala.
V vilo ni smel nihče drugi kakor samo pismonoša. Ta in pa njegova žena sta imela kiju# od vežnih vrat in samo ta dva sta smela gospej postreči s kakšno malenkostjo. Nekega dne pa je našel pismonoša gospo mrtvo na tleh — umrla je od lakote. Truplo je tehtalo komaj 10 funtov. Pogled v notranjost vile pa je bil kar strahovit. Krasna hišna oprava je bila kar zakopana v umazaniji, podgan pa je švigalo po sobah nič koliko. Stražniki, ki so pregledovali stanovanje, so se morali na vrtu preobleči, samo da so se iznebili mrčesa in golazni. Našli so pa v stanovanju precej tisočakov v gotovini in za stotisoče draguljev in zlatnine.
Žena je pa zapustila vse svoje premoženje pismonoši in njegovi ženi, njeno vilo pa morajo preurediti v zavetišče za pse...
; : M
Novo vodno letalo tvornice Dornier
V Friedrichsliafenu preskušajo novo vodno letalo, ki so ga pravkar izgotovili. Letalo je namenjeno aa prekooceanski potniški promet. Letalo dosega hitroet 18
186 kilometrov na uro.
Prvi let največjega zrakoplova na svetu »Akron«-a
Največji zrakoplov na svetu, ki so ga dale zgraditi Zedinjene države, je končal svoje poskusne lete in bo kmalu postavljen v uradno'službo.	i
Operet	in	drama
V slučaju lepega vremena bo Narodno gledališče v Ljubljani uprizorilo danes, jutri in pojutrišnjem Gorenjskega slavčka na terasi hotela Tivoli in Slehernika na stopnišču pred nunsko cerkvijo. Naš urednik je prof. O. šesta, ki režira obe deli, naprosil za kratek razgovor.
<■	-	t
Ko se Je vodstvo Narodnega gledališča odločilo, da o priliki kraljevskega tedna v Ljubljani uprizori Gorenjskega slavčka na terasi hotela Tivoli in Slehernika na stopnišču pred nunsko cerkvijo, je brez dvoma storilo ne malo pomemben korak. Prvikrat v naši kulturni zgodovini se je zgodilo, da Narodno gledališče stopa iz običajnega, podedovanega načina svojega dela in da, roko v roki z aktualnostjo dneva, kjer tvorne sile svojega duha ponese tja, kjer se zbirajo ljudske množice, In tako jasno izkaže, kaj je prvi in zadnji smisel vsakega umetniškega dejanja in nehanja: da je namreč umetnost kraj, kjer se v samotah vse žgoče bolesti in vse vrtoglave zmage človeka in ljudi očiščajo in zgoščajo v najbolj individualne in prav zato najbolj občečloveške podobe in da te podobe ne morejo pod solncem doživeti nobene bolj zmagoslavne poti, kakor da se vrnejo tja, od koder so — v človeka, v množice, in človeka in množice raz-gibljajo k novim korakom, novim dejanjem, k novim zmagam in porazom, ki so nam večni delež od začetka do kraja. Demonstrirati je že vendar treba na ves glas, dokazati je že vendar treba z vso resnobo in voljo, da umetnost nikakor ni domena kakšnih redkih, po božji milosti izbranih uživačev, temveč da je zadeva vse družabne ln narodne celote. Da, od teh dveh širokopoteznih prireditev si obetamo velikih po-hud In koristi tako za gledališče, kakor tudi za vse drugo naše kulturno življenje;' njiju uspeh bi lahko v širokih plasteh zdramil spečo žejo po kulturnem sodelovanju in soživljenju, razgibal bi lahko v narodu duha — in zatorej ne morem o tema prireditvama želeti nič drugega kakor vse dobro.
O pripravah, o ognju, ki navdaja vse sodelujoče za Gorenjskega slavčka in Slehernika na prostem, ln o vsem mi je prof. šest pripovedoval:
Misel o teh svečanih uprizoritvah se je prav za prav spočela kar sama od sebe: govoriti se je začelo o tem kralj, tednu, snovali so se odbori, vršile so se seje, padali so modri nasveti — in stvar je bila sklenjena in dognana. Saj pa misel o velikih, širokopoteznih ljudskih gledaliških prireditvah na prostem ni šele od danes — že za upravnika Hubada so se snovali naklepi, da bi Gorenjskega slavčka igrali, prav kakor ga bomo v nedeljo. In o Sleherniku smo od vsega po-četka namerjali nekaj takšnega — tako, da smo zdaj imeli opraviti samo še pol dela. Seveda je bilo že vsega čez glavo, treba je bilo vse to, kar smo bili že zdavnaj naštudirali za zaprto hišo, temeljito predelati in prikrojiti, treba je bilo potegniti marsikatero črto, ki nam jo je bilo s književno-igralskega stališča pogostem kar hudo, toda zunaj postane igra mnogo bolj stvar za uho, tu je mnogo manj priložnosti in prostora za filozofijo kakor pred ložami in parterjem.
Vsa naša prizadevanja — in dela smo se z navdušenjem poprijeli vsi do zadnjega — vse naše prizadevanje pa bi ostalo samo načrt, če nam ne bi mesto šlo z vsem razumevanjem na roko in mam ne bi stavilo na razpolago vsega, kar nam je bilo treba za to reč: oder, te-
lefone, elektriko itd.
Zasedba Slehernika je skoraj celem ostala ista. Glavno vlogo ima Levar, ki je zdaj še posebej dozorel. Samo Jana, ki je igral Boga, so nam vzeli k vojakom — zdaj je na njegovo mesto stopil Debevec. Posameznim stvarem smo morali na novem prostoru dati seveda obširnejši obseg — pri Slehernikovi pojedini sodeluje ves operni zbor. — Pri Gorenjskem slavčku nam je zadalo največje težave, ugotoviti akustične možnosti terase v Tivoliju in poiskati primeren prostor za orkester. Toda pri vajah je šlo vse lepo in gladko. Slavček je prirejen tako, da je brez odmora, da od uverture do konca teče nepretrgoma — saj se pa tudi vsa zgodba zgodi v enem samem dnevu ln je tako ta prireditev v skladu s samo stvarjo. Zbor je povečan s celotnim zborom Ljubljanskega zvona. Ves ta veliki obrat ni bil šala ne za kapelnika ne za režiserja, toda polagoma je šlo vse čisto lepo, saj je pa tudi stvar čisto slovenska in preprosta. Posebej Polič bo na težkem — dve url dirigirati pri tem aparatu in pri tej razdalji, to ne bo majhna reč. V uprizoritvah na prostem je namreč vse dobilo neprimerno večje obeležje, tu pridejo kosci mnogo bolj do veljave, kakor so prišli na odru, odlični Francoz Chansonette se pripelje na pravem poštnem vozu, poštni sil odhajajo in prihajajo na konjih, korenina štrukelj pa se vozi na svojem zapravljivčku. Pri sceneriji sodeluje vsa hotelska fasada z balkoni in z vsem, kulise pa ni prav nobene, niti pol metra platna ne bo lepilo na stvari. Vse bo brez dvoma zelo zanimivo. In če se nam posreči, zbuditi interes občinstva, potem smo lahko gotovi, da bomo poslej vsako leto ob dobršen kos počitnic — zakaj ljudje bodo zmirom iznova in iznova zahtevali od nas te reči.
Na Kongresnem trgu in v Tivoliju nam Je šla mestna občina prav na roko, brez nje bi vse skupaj sploh ne bilo mogoče. Oder je delal arhitekt Spinčič, sodelavci pa so pod vodstvom mestne občine Stavbna družba, ki je dala material, mestna vrtnarija je prispevala rože, mestna elektrarna žice in žarnice, poštna direkcija te-
lefone. Pri tej priliki pa se moramo zlasti toplo zahvaliti še sestri prednici nuskega samostana in škofijskem uordinarijatu, ki sta nam v vseh ozirih prav ljubeznivo šla na roko, tako glede prostora, zvonenja in vsega. Pri Sleherniku bo sodelovalo 6 telefonov, enega smo napeljali na zvonik, enega na orgle, enega k reflektorjem, enega v levo in enega v desno šolsko avlo. V cerkvi so bile potrebne električne napeljave. Na koru nam bo pomagal orkester dravske divizije, deloma pomnožen z opernim orkestrom, ln pa 250 pevcev — vtis je v resnici stoprocenten in predstavo bi sl upal pokazati tudi najbolj razvajenemu gledališkemu človeku in najbolj strogemu strokovnjaku. — Tudi Gorenjskega slavčka bi bili rajši dali zvečer in izprva smo tako nameravali, kajti luč tega jesenskega solnca ne premore več vseh tistih barv. in nijans, ki bi efektno pomagale čarati teater-sko iluzijo, nazadnje pa smo se zaradi bakljade in drugih takšnih programov morali umakniti
v	popoldne.
Čeprav nam bodo stvari morda uspele, so v resnici vendarle samo prvi poizkus, in če se bo to drugo leto ponavljalo, nam bo vse mnogo lažje in se bo dalo doseči mnogo več. Za zdaj pa vsi zaupamo samo v Boga, ki ima v rokah vedrino neba in dež in od katerega zmirom skoraj vse zavisi.
Pri naših vajah pred nunsko cerkvijo se Je temeljito izkazal spet — ljubljanski firbec, ljudje so prihajali, stali in čakali, da bi bilo kaj videti, in ko jim zaradi tehničnih zadržkov po cele ure nismo z nobenim nastopom mogli postreči, so še kar stali in čakali. Vztrajnost je dragocena stvar, in če bomo Slovenci v vseh stvareh približno tako trdoživo vztrajali, potem smo narod, ki nas čaka še tisoč let. Od teh uprizoritev si mnogo obetamo, zanimanje za gledališče bo v Ljubljani gotovo poraslo med širšim občinstvom in teater si bo med narodom gotovo pridobil več veljave. In ko svojih skušenj še nismo mogli skrivati, smo bili nazadnje kar veseli, da so občinstvo poučile o našem delu, in človek je lahko videl, kako je naš poklic odgovoren in težak. In tudi to je za nas majhen uspeh.	Fri.
Hasluva Kluba likovnih umetnic
Naše stoletje, ki je tako v marsičem preobrazilo svet, je seveda tudi mogočno vplivalo na ženo. Miselnost, ki je skoraj postala zakon, da je ženska rojena samo za dom, na katerega naj omeji svoje udejstvovanji, se je že zdavnaj preživela in danes uidimo delovati'ženo že na raznih kulturnih, umetnostnih, političnih in socijalnih toriščih. Priznati moramo, da se je žena povsod dostojno uveljavila in s svojim javnim delom v marsičem obogatila današnjega človeka. Zato tudi pozdravljamo prvo razstavo jugoslovanskih slikaric v Ljubljani, ki jo je priredil »Klub likovnih umetnic« v času našega jesenskega velesejma v Jakopičevem paviljonu.
Priznati moramo, da nas je razstava v marsičem presenetila, obilica razstavljenih del in kakovost teh del, če izvzamemo nekatera, ki bi morala izostati, napravi na človeka nadvse ugoden vtis in priča o resnem stremljenju naših žen v slikarski umetnosti. Razstava sicer ni enotna, zastopana so dela še čisto v maniri konca prejšnjega stoletja, ki napravijo s svojim malce idealiziranim realizmom, ki se mu že pozna patina časa, vtis časovne odmaknjenost in nesodobnosti, na drugi strani pa srečamo čisto sodobno pojmovana dela, v katerih se odražata ekspresionizem in nova stvarnost. V obeh primerih občutimo nehote, da še ni med nami žen, ki bi bile iskalke novih poti, temveč da hodijo raje že preizkušena pota. Nekako izjemo tvorita tukaj le Piščančera in Pregljeva, medtem ko se pozna pri Kralj-Jerajevi skoraj malce preočitno vpliv njenega moža, kakor pri Gorjup-Dnloiirjevi vpliv francoskih modernistov. Poleg tega, rekel bi pionirstva, pogrešamo pri naših slikaricah, razen pri Pregljevi, še pomanjkanje socijalnega čuvstvovnnja, ki bi našlo odraza v likovni umetnosti. Tu bi gotovo ne škodilo, če bi skušnle naše žene globlje pro-nikniti v umetnost Kiithe Kollwitz, ki je obogatila nemško umetnost s skrajnimi in visoko umetniškimi socijalnimi motivi. Pri tem naj pripomnimo, da nas tudi nacijonalni motivi, ki jih zastopa na tej razstavi Borelli-Alačevičeva ne morejo zadovoljiti, mnogo boljšo rešitev je našla v tem gotovo Zupanec-Sodnikova, katere tihožitja narodnih noš so kljub pretežni dekra-
tivnosti odlične umetnine.
V	podrobno umetniško kritiko razstavljenih del se ne bomo spuščali, ker smatramo, da je to naloga naših revij, vendar bomo skušali opozoriti vsaj na dela, ki se odlikujejo po umetniški kvaliteti. V vrstnem redu pa se hočemo držati kataloga, tako da bo obiskovalcu razstave omogočen lažji pregled. Auer Schmidtova jo razstavila samo eno olje (Cvetje) še v precej starinski maniri, Bandurjeva, ki je razstavila štiri olja, se še očividno išče, kajti razlika med Ponikovskim kolom in Tihožitjem je tako ogromna po miselnosti kot izvedbi, da je gotovo nenaravna. Isto moremo ugotoviti pri Bo-jplIi-Alačevičevi, ki kaže, da je stopila z Avtoportretom na simpatičnejša pota, in pri CrnčiČ-Virautovi, ki se odlikuje s solidno tehniko. — Neprimerno jačja je Dujšin-Gattinova, od katere so Devojka, Pianistinja Olga Mihajlovič in Boka Kotorska gotovo med najboljšimi deli na razstavi. Gorjup-Dufourjeva je mnogo obetajoča slikarica, opozarjamo zlasti na njeno v vsakem oziru odlično radiranko Florentinska ulica, medtem ko kaže njeno olje »Pri kopanju« preveč očiten vpliv sodobnih francoskih mojstrov. Hauserjeva si je zbrala čisto posebno polje, slika nekake miniature na slonovo kost in Eglo-misd-plošče, kar napravi lep starinski vtis. — O Kobilčevi je naša kritika že mnogo pisala, njena dela so gotovo med najboljšimi, posebno
v tehniki, katero je s sigurnostjo obvladala, le škoda, da ni na razstavi močneje zastopana. — Kralj-Jerajeve slike na svilo se odražajo od svoje okolice tako po poetičnosti, kakor po svo-jevrstnosti in upamo, da se bo sčasoma tudi otresla moževega vpliva. Ostovič-Pexider-Sriče-
vi se pozna neka velikomestnost, ki daje njenim slikam vtis nekakih revijalnih slik, ki jih srečujemo po nemških modnih revijah. — Pi-ščančeva in Pregljeva sta razstavili olja, med njimi več kompozicij, ki pa še niso dozorele in napravljajo vtis nedovršenosti. Odlikujeta se po sodobnem in precej močnem socijalnem pojmovanju. Brez dvoma pa obetajo njuna dosedanja dela, ki so si v marsičem sorodna, še lep razvoj. Zelo ugoden vtis napravijo tudi olja Rech-nitzore, ki pričajo o dobri tehniki in močnem smislu za barve. Način slikanja Rojčeve, katere
Lojze ‘Dolinav
Ustvaritelj Petrovega spomenika. Lojze Dolinar je bil rojen leta 1893. v Ljubljani. Tu je dovršil kiparsko šolo pri profesorju Repiču in je že tedaj zaslovel med umetniškimi in narodnimi krogi po svojih originalnih delih in veliki stvariteljski sili. Iz Ljubljane je odšel na akademijo na Dunaj, nato pa v Miinchen, kjer je
dovršil svoje študije in kjer je dosegel s svojimi deli mnogo uspehov. Nato se je napotil v Italijo in Pariz, kjer je še izpolnil svoje že itak veliko znanje.
Prvič je stopil v javnost z večjimi deli leta 1910. Nato je priredil, oziroma se udeležil cele vrste razstav v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Parizu, Londonu itd. Razstavil je portrete, pa tudi monumentalna dela, kakor »Mojzesa«, »Kraljeviča Marka« in celo vrsto drugih znanih del. V zadnjem času je mnogo delal tudi v Beogradu, tako je okrašena palača Jadran-sko-Podunavske banke z njegovimi kipi, v na|-novejšem času tudi palača železniškega ministra. Kot krono njegovega ustvarjanja pa moremo zaznamovati njegov Petrov spomenik, ki ga jutri odkrijejo v Ljubljani.
Upamo in prepričani smo, da bo vedno ustvarjajoči duh Lojzeta Dolinarja poklonil našemu narodu še mnogo umotvorov svojega velikega kiparskega talenta.
pokrajine napravljajo vtis znanih slik š la »Schweizerlandschaft«, se je gotovo že močno preživel. Pa tudi sicer ne morejo njena d e ja ogreti današnjega človeka. Šandorjeva se šb išče, kakor Bandurjeva. Upajmo, da bo krenila na pravo pot. Santel Avgusta in Snntcl Henrika sla že preizkušeni slikarici s solidno tehniko, s katero se zlasti odlikuje Henrika. Posebno dober vtis napravi Zupanec-Sodnikova, njena tihožitja in Predica spadajo med najboljša dela na rastavi.
Po tem bežnem pregledu razstavljenih del moremo samo obžalovati, da niso na razstavi zastopane tudi Srbkinje, da bi dobili enotnejši vtis o umetniški sposobnosti jugoslovanskih žen. Škoda tudi, da niso zastopane kiparice, ki so tudi včlanjene v tem klubu, kot nam priča seznam članic na drugi strani kataloga. Upajmo, da bo razstava dosegla ne samo umetniški, temveč tudi materijalni uspeh, tako da bodo razstavljalke z razstavo v vsakem oziru zadovoljne.	X.
Zenski svet je pravkar izšel s svojo septem-bersko številko. Na uvodnem mestu prinaša Govekarjevo posmrtnico znani češki igralki Mariji Htlbnerovi. Med ostalimi eseji piše A. Vo-detova o Bernardu Shawu in ženski miselnosti, M. Kokalj-Zeljt-znova polemizira z Bartolovimi nazori o ženi, ki jih je izpovedal v svoji noveli Izpoved doktorja Forcesina, V. Albrechtova piše o razstavi kluba likovnih umetnic v Ljubljani, M. Stupanova končuje svoj članek o nadvladanju moškega in ženskega spola v zgodovini narodov, P. Kočevarjeva sporoča inozemske glasove o naši ženi. Leposlovje so prispevali: V. Klemenčič, M. Konopnlcka, M. Samsova, C. Tol-minčeva, A. Nikoličeva, M. Jarc, Kristina. Iz-vestja prinašajo polno zanimivega drobiža o ženi po svetu, o higijeni, gospodinjstvu in knjigah. List spremljajo pestre krojne in modne priloge.
Življenje in vrvenje v Beli Krajini
Do nedavnega časa je bila Bela krajina zelo oddaljena od vsakega železniškega prometa in je bil na severu najbližji železniški kolodvor v Novem mestu, na jugu pa obmejna hrvatska železniška postaja v Bubnjarcih. Ves promet se je tedaj vršil še z vozovi ln pošto iz Novega mesta preko Gorjancev v Črnomelj in Kariovac. Sele leta 1913. je bila končno dograjena belokranjska železnica Novo mesto—Bubnjarci. Radi tega je umevno, da večina prebivalcev radi slabih prometnih razmer ni prišla toliko med svet kakor prebivalci iz ostalih pokrajin Slovenije. Iz tega razloga tudi niso prišle v Belo krajino zelo dolgo razne slabe in dobre novotarije, in se je zato ohranilo tu do današnjega dne še zelo mnogo raznih lepih šeg ln navad, kot so na pr. praznovanje sv. Treh kraljev in pusta, belokranjske pisanice itd.
Med najlepše belokranjske običaje pa spada pač metliško kolo na Pungertu, katerega rajajo Metličani vsako leto na velikonočni ponedeljek, Kolo tvorijo nekakšne rajalne igre, katere spremljajo plesalci s petjem. Najbolj dopade vsakemu zadnji del, katerega imenujejo »kolo zavira«, in se vrši na na j višji točki Pungerta. Po končanem rajanju se mladina in vsi drugi vrnejo y. mesto z godbo na čelu, prepevajoč narodne pesmi ln se potem razidejo na glavnem
trgu v zavesti, da je minul zelo lep popoldan na prvem pomladnem solncu.
Med posebno pestre belokranjske šege je treba uvrstiti tudi trifarško žegnanje, ki se vrši pri Treh farah pri Metliki vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu in prvo nedeljo v septembru. Ni to žegnanje kakor se žegnanja običajno vr-šiqo drugod v Dravski banovini, temveč Je nekaka stara narodna navada, katera privablja vsako leto velike množice romarjev iz cele Bele krajine, bližnjega dela Hrvatske, pa tudi pod-gorjanski Zumberak je s svojimi Uskoki grko-katoliki dobro zastopan.
Vidimo tedaj na tem žegnanju zbrano zelo pestro in slikovito množico: brhke Hrvatice v snežnobelih narodnih nošah, poleg njih starejše očance Hrvate v bregešah, z» običajno torbo preko ramen, v kateri so si donesli s seboj brašnja, Belokranjce veselih in sijočih obrazov, in dalje stasite Uskoke in Uskokice iz kršnega Zumberaka.
In kadar zori grozdje, takrat se, prijatelj, napoti po belih stezah, ki peljejo mimo orumenelih brezovih stelnikov v vinske vrtove, kjer se trta šibi pod težo sladkega rumenega ln črnega grozdja. Med vrtovi pa te že čaka pri svojem belem hramu kume Martin ali Jovo. Oči mu žarijo veselja ln pogled mu boža vinske trte, obložene s sladkim grozdjem.
»Bog, Bog,« te pozdravi: »glej prijatelj, dal je Bog in sv. Urban nas je varoval mraza in
toče. Nazoblji se daru božjega, prijatelj, in natrgaj si ga, da bo tudi doma vesela ženka in da bodo vriskali otroci. Sedaj pa, ko si se nazobal in si naložil, pa pridi v hram, polič ga bodeva lanskega. Poglej ga, kot cekin je, kot pravi zlat cekin in gre po žilah, da bi starce pomlajal. Dosti ga še imam, kupca ni bilo, ljudje rajši pijejo narejeno vino, da jih boli glava, nego da bi se napili pristnega belokranjskega cekina. Zdravje bi jim bilo doma in ne bi poznali glavobla.« Tako modruje dobričina Martin in take dobričine so vsi Belokranjci.
Izmed svetnikov častijo Belokranjci poleg sv. Urbana najbolj sv. Martina. K prvemu prosijo, da jim varuje vinograde pred točo in drugo ujmo, a o drugem krožijo pesmico, ker jim zori vino. Na sv. Martina dan napravijo pri vsaki hiši malo gostijo, ali kakor to sami imenujejo gostje.
Sosedje in vaščani se obiskujejo na ta dan med seboj ln poskušajo, kakšno kapljico jim je to leto izzoril sv. Martin, in se takšne poskušnje zavlečejo v pozni večer, da se ga v čast svetemu Urbanu in svetemu Martinu pošteno na-krenejo; kaj hujšega pa se navadno ne zgodi. Pretepanja In noža ne poznajo!
Omeniti je treba še »odmero«. Odmero imajo takrat, kadar toči kupec vjno, katero je kupil od vinogradnika. Ob takih prilikah zakoljejo purana ali gosko, pogostijo kupca in sosede; po-
vabijo še gospoda župnika in gospoda učitelja, kupcu napolnijo za popotnico še barlgeljc vina in se potem vsi veseli razidejo. Niti petja, ki ga Belokranjci zelo ljubijo, ne manjka ob takih prilikah.
Belokranjci so znani po svoji veliki prijaznosti in gostoljubnosti napram tujcem, ki meji često že na razsipnost. Tujcu bo dal Belokranjec tudi zadnji grižljaj in zadnji polič la soda, če mu ta pokaže prijazen obraz. Le škoda, da so Belokranjci v splošnem bolj revni. Bela krajina je zelo gosto naseljena, precej kame-nita, zftto ne preživi vseh svojih rojakov, ki sl morajo Iskati zaslužka in kruha v tujini ln sicer po največ v Severni Ameriki, Kanadi lh Argentini. V zadnjih dvajsetih letih je pobrala tujina v Bell krajini najboljše može In fante, ki Jih vrača nazaj, če se sploh povrnejo, izčrpane, bolne in prezgodno postarane.
Taka, in še lepša je Bela krajina s svojimi prebivalci. Kar pravljična je in polna naravnih krasot. Kot nevesta je brez bogastva, ki nima razen svoje čiste lepote in dobrega srca ničesar, pa bi jo vendar ravno zato zasnubil največji bogataš. Pojdite ln poglejte to belokranjsko nevesto, če ne preje pa tedaj, kadar bodo zarumenele breze in bodo v vinskem vrtu klonili trsi pod težo sladkega grozdja. Kume Martin, Jovo ln Marko vas bodo sprejeli ob hramu z bratskim srcem in vam natočili majolko rumenega cekina.	France	Blagotlniek.
JVaia žena v gospodinjstvu
Vedno bolj se dviga delo in ugled naše žene; ni ji sicer še dano, da bi mogla sodelovati v politiki in javnih zastopstvih, zato pa se tem bolj poglablja njeno delo v zasebnem območju, v domu in družini, v poklicih in umetnosti.
Dostojen izraz tega njenega napredka sta letošnji ženski razstavi: novodobno gospodinjstvo in slikarska umetnost.
Velesejmski paviljon K, kjer je razstava novodobnega gospodinjstva, ima pač največ posetnikov, čeprav ima posebno vstopnino (Din 2). Moški in ženski svet, od najvišje dame do brezposelne hišne pomočnice, od bogataša do revnega delavskega očeta, prihaja črez prag novodobnega ženskega kraljestva. Z velikim zanimanjem in občudovanjem ugotavlja, kako je ta doslej tako omalovaževana kuhinja postala zrcalo novega časa, njegovih znanstvenih izsledkov in tehničnih pridobitev. Drugačni so sedaj naši pojmi o ženi, ki smo jo doslej zapisali med štiri kuhinjske stene in jo zaklepali vanje z zastarelimi predsodki o črnih loncih in umazanih cunjah. Zdravniki, tehniki, inženjerji, trgovci — vse sili v to njeno kuhinjo in sobo, vsi hočejo olepšati in olajšati njeno delo, vsi ji ponujajo proizvode svojega duha in roke. Naše ženstvo se je začelo zavedati svojega dostojanstva, svojega pomena v družini in narodnem gospodarstvu, združuje se v močno organizacijo »Zveze gospodinje ter nam pod njenim okriljem razkazuje te dni sliko one gospodinjske uredbe, ki bi jo žena rada imela, da bi moglo njeno življenje in delo prinašati čim več zdravja in udobnosti njej sami in njeni družini.
Smotreno gospodinjstvo — to je geslo novodobne gospodinje. Urejeno mora biti tako, da ji vzame čim manj časa, da jo čim manj utruja in da potrebuje čim manj denarja. Kajti današnja žena mora imeti čas, da tudi duhovno živi z družino, da se udeležuje življenja izven svoje hiše in često tudi, da z izvendomačim zaslužkom pomaga vzdrževati družino. Zato več ne utegne ribati poda, brisati prah s preobloženih okraskov na pohištvu, čistiti medeninaste kljuke, kuhati dolge obede in večerje, prenašati drva in premog — tudi noče živeti v zaduhlem stanovanju, sključena nad delom, sitna in bolna v nadlego možu in otrokom.
Le poglejmo napise po posameznih oddelkih v paviljonu — vse kliče in želi zdravja, solnca, zraka, udobnosti pri delu, trpežnosti pri materijalu. Tabele, diagrami, skice kažejo, kako ženi upadajo moči pri delu in kako si s pravilno držo in primernim odmorom varuje svojo delavno silo in zdravje.
Vsaka koja ima svoje občinstvo, vendar se sleherni ustavi že takoj pri vhodu, kjer bo teoretično pojasnjena osnovna načela Bmotrenega gospodinjstva. Zenske zanima tudi delavna obleka in obutev (tvrdka Ha-mann), ki ustreza praktičnim in higijenskim zahtevam. V drugi koji je nazorno pokazano, kako se gospodinja okoristi s
{»ridobitvami modernega časa. Elektrika ji e lahko v največjo pomoč (kuhalniki, ogrevalci, likalniki, sušilci za perilo, sesalci za prah, svetilke in drugi predmeti iz mestne elektrarne); tvrdka »Impregno« Je pokazala zelo praktična omela, ki ne dvigajo prahu, ampak ga vsrkavajo.
V tretji koji so navodila in svarila, kako naj gospodinja čuva zdravje *ebi in dru-lini: solnca, zraka, vode, športa je treba! Gospodinji ne zadostuje le gibanje pri delu, saj je često kvarno za njen organizem, zato potrebuje smotrene telovadbe in telesne nege (telesno — kulturno društvo
>	Atena«).
Sosednji oddelek je posvečen prehrani In negi dojenčka. Dečji dom in trgovka L. Megličeva (v Pražakovi ulici 15) sta razstavila vzorce za otrokovo prehrano in obleko. Zakonito zaščiteni modeli z znamko »Srček« vzbujajo zanimanje mladih mamic, ki Eele svojemu miljenčku zdrav in svoboden razvoj.
V posebni koji je razstavljen najpriklad-nejši stavbni materijal. Mizar Ahačič kaže moderna okna in vrata z ravnimi ploskvami in moderno opremo. Stanovanjske sobe ln kuhinje kažejo tudi moderno lice; žal, da jih razstavijalke niso mogle razvrstiti' popolnoma po zahtevah smotrenega gospodinjstva, prostor jim je pač preveč omejen. Za ta oddelek so se posebno potrudili arhitekti: Serajnik, Omahen in Mesar, stavbenik M. Zupau, vrtnarski mojster Lap in razni domači mizarji: Fr. Kregar v Viž-marjih, I. Žagar v Dravljah, I. Rapše v Ljubljani, Rok Berlič v Št. Vidu, Naglas v Ljubljani in Javor v Logatcu.
Naše gospodinje se zavedajo, kakšnega pomena je geslo »svoji k svojim« v narodnem gospodarstvu; zato priporočajo le izdelke in blago domačih tvrdk. Prostor v listu ne dovoljuje, da bi omenili imena in predmete vseh ostalih razstavljalcev, ki so označeni v svojih razstaviščih.
Se tri dni je odprta ta razstava. Marsikatera žena bo hodila po paviljonu in ogledovala razstavljene stvari. Naj bi se izpolnila vroča želja razstavljalnega odbora: vsaki ženi naj ostane nekaj vtisov trajno v spominu, vsaka naj si skuša izboljšati
gospodinjstvo po novodobnih načelih in se osvoboditi zastarelih predsodkov.
Novodobna gospodinja hoče tudi služkinjo vzgojiti po načelih umnega gospodinjstva. Tudi njo hoče dvigniti in izobraziti ter ji vzbuditi do poklica veselje in čut odgovornosti. Zato je uvrstila med gospodinjsko literaturo tudi »Gospodinjsko pomočnico«, glasilo služkinj, in dovolila članicam »Zveze gospodinjskih pomočnic« za danes znaten popust pri vstopnini.
*	* *
Ravnateljica gospodinjske šole v Mladiki Jerica Zemljanova je razstavila okusne jedi, pripravljene po načelih rastlinske prehrane; gospodinjska učiteljica Štefanija Humekova pa je nazorno razkazala pripravo surove rastlinske hrane na oddelku kmetijske razstave.
Zavarovanje zakona
odnosno zavarovanje proti največji nezgodi v zakonu — ločitvi. To zavarovanje obstoja na Dunaju, velja pa za žene. Prvotno se je mislilo ustanoviti zavarovanje ločitve zakona, toda izkazalo se je, da ni mogoče računati po zavarovalni metodi, ker je ta dogodek, ločitev namreč, preveč podvržena človeški volji. Kasneje se je pa našla rešitev vprašanja. Podlaga tega edinstvenega zavarovanja je življensko zavarovanje. Ako je zakon žene, ki je stara 50 let, miren in dober, dobi taka žena precej izdatno premijo kot nekako priznanje. V slučaju ločitve pa dobiva iena renlo, ali pa enkratno dajatev, odvisno je to od dobe zavarovanja. V posebno nujnih primerih se Iz posebnega fonda povišajo te rente.
Razgled po ženskem svetu
Združene države Severne Amerike
Gospa Gifford Pinchol, soproga pensilvanskega guvernerja, namerava v zborničnih volitvah leta 1932 kandidirati v 15. distriktu. Gospa Pin-chot je leta 1928 že enkrat, toda brez uspeha, kandidirala.
Mary Bell, mlada Amerikanka, je postavila svetovni rekord s tem, da je kot prva preplavala nevarno mesto pod Nigarskim vodopadom od kanadske do amerikanske obali. Potrebovala je samo, 10 minut in je prekosila slavnega niagarskega plavača Hill-a z celo minuto.
Gospa Edit Kermit Roosevelt, vdova predsednika Teodorja Roosevelt-a, je slavila svoj 70. rojstni dan. Od smrti svojega moža je literarno delovala in objavila več zelo uspešnih del. Francij*
V	Parizu je preminula 81-letna gospa Scalini, ki je ustanovila sirotjšče za revne otroke igralcev. (Orphelinat des Arts.) Odlikovana je bila 8 križem častne legije.	%
Nemčija
Berlinski magistrat je sklenil odpustiti s 1. oktobrom 220 učiteljev ln učiteljic na ljudskih in meščanskih šolah, ker bodo vsled povišanja obveznih ur porebovali manj moči. V prvi vrsti pridejo v poštev nestalno nastavljene, in potem oženjene.
Umetnica brez rok umrla. Daleč preko mej svoje domovine znana »žena brez rok«, gospa Marija Gerech je umrla. Ko dekle je z velikim trudom dosegla, da je mogla z nogami napravljal najlepša ročna dela. Znala je pisati, šivati in kvačkati. V zadnjih letih je imelo malo trgovino z živili.
Žene študirajo ca rabine. Na visoki šoli za bebreologijo so vpisane koti redni slušatelji tudi žene. Kandidatke za rabinski stan pripadajo premožnim judovskim krogom. Vprašanje pa je, ali bodo absolventke pripuščene k praktičnemu izvajanju svojega poklica, ker je po judovskih predpisih to nedopustno. Več talmu-distk je sklenilo posvetiti se učiteljskemu poklicu.
Driavna iveia nemških gospodinjskih društev je naslovila na državno vlado sledečo vlogo: »V naši organizaciji se je stavilo radi sedanje bede več predlogov za ustanovitev zasilnih kuhinj, za nabiranje jestvin in drugih ukrepov za pomoč. Kot v času vojske se bo drž. zveza nemških gospodinjskih društev po svojih krajevnih organizacijah z vsemi silami zavzela za te pomožne akcije. Ako bi državna vlada razmotri-vala tudi ta problem, prosi zveza, da se njeno pomožno delo pritegne k ostalim zasilnim odredbam.«
Švedska
»Open door international«, velika švedska organizacija za gospodarsko osamostvojitev ženskih delavcev je dne 2. avgusta v Stockholmu imela svojo drugo konferenco. 8 držav je zasto-
Salo 75 odposlank ln 200 drugih udeležencev, [onferenca se je posvetovala o napadih na žensko delo v poljedelstvu. Princip, da naj se le ženskim poljedelskim delavcem omeji delavni čas, so odklonile. Z ozirom na sklep mednarodnega urada dela, da se ženske izključijo od poljedelstva, in pa predlog istega urada, da se poljedelstvo vrne k rodbinskemu sistemu, je kongres sogalsno sklenil, bojevati se proti tem predlogom.
Ženske v švedsik vojski. Po večmesečnih poizkusih so uvedli sedaj pri vseh stockholmskih polkih žensko postrežbo v kuhinji in v sobah. Danska
Znana, zaslužna arheologinja Mis' Jacobsen objavlja veliko delo o nordijskih najdbah run; s svojimi izvajanji je ovrgla marsikatero dosedanje naziranje.
Anglija
Poročilo komisije za Indijo prinaša žalostne podatke o delu otrok. 2e petletni otroci morajo opravljati težka dela. Otroci delajo po večini brezplačno, da tako pomagajo svojim staršem pri odplačevanju dolgov. Delovni čas ni določen. Telesne kazni za najmanjše prestopke so običajne. Otrokom ni dovoljen niti za časa obeda najmanjši odmor. Take razmere vladajo predvsem v manjših podjetjih, ki zaposlujejo do 20 mol
Homu ni ja
V Romuniji ženske nimajo volilne pravice pri državnozborskih volitvah, pač pa so od 1. 1930 pripuščene k občinskim volitvam. »Društvo za državljansko in politično samostojnost žene« v Bukarešti pa dela smotreno na to, da dosežejo romunske žene vse državljanske pravice. O tem vprašanju so sklepale na zelo energičen način na letošnjem kongresu, ki so se ga udeležile vsi ženski občinski sveniki in ki je bil prvi te vrste.
Uruguay
Predsednik republike je podpisal ukaz o ustanovitvi ženskega policijskega oddelka.
Avstralija
Ruske emigrantke, 2000 po številu, ki bivajo v Harbinu, se nameravajo preseliti v Avstralijo, da se tam poroče.
Belgija
V Belgiji so sedaj usanovili časopis za ločitev zakona (Revue du divorce). List se namerava bojevati za zboljšanje belgijske ločitvene zakonodaje.
Španija
V Kordovi je protestiralo 9.000 žen s posebno vlogo na vlado proti izgonu kardinala Se-gure in proti požigom samostanov. Te žene zahtevajo tudi, da se verski redovi ne izženo iz Španije.
Hloda
Rokavice za vsako priliko. Prešli so časi klasičnih rokavic, ki so bile večinoma vedno iz temne kože in vedno enakega kroja. Danes imamo gotovo toliko vrst rokavic, kolikor modelov obleke. Za šport, katerikoli, so predpisane rokavice iz kože severnega jelena z debelimi, zelo vidnimi šivi; z jutranjim kostimom nosimo rokavice iz kozličkove kože. Popoldanske obleke zahtevajo dolge rokavice s Širokimi zapestnicami, ki se odpirajo kakor široke pahljače in segajo do komolca. Te rokavice so iz belega ali črnega ševroja ali iz švedske kože enake barve, kakršne je obleka. Zvečer konečno se vidijo rokavice iz bele kože, ki so kakor ža-b6ji pri bluzah, vse plisirane in garnirane na
r
a
Sospodzn/sfvo
Gospodinjska zbornica v Avstriji
Poslanka dr, Marie Schneider, članica narod, gospodarskega bloka, je podala v avstrijskem narodnem svetu predlog za ustanovitev gospodinjske zbornice. Ideja ustanavljanja gospodinjskih zbornic, ki naj bi zastopale in pospeševalo interese domačega gospodinjstva, ni nova; pojavila se je takoj po vojni v Nemčiji. Kot prva Avstrijka se je zavzela za gospodinjsko zbornico Gieela Urban, podpredsednica Zveze avstr, gospodinjskih društev. Na njen predlog je bilo na zborovanju Zveze leta 1925 sklenjeno, da se poveri odboru Zveze, da temeljito preštudira vprašanje ustanovitve gospodinjske zbornice, ter da se povabijo k sodelovanju vse gospodinjske organizacije in vse osebnosti na merodajnih mestih. Vodilne ženske organizacije se bodo zdaj znova zanimale za to vprašanje ter bodo pričele z intenzivno propagando za udejstvovanje te ideje, o -čemer bo končno dano hišnemu gospodinjstvu v ustroju države tisto mesto, ki mu po vsej pravici pripada kot kon-sumentu in kot producentu.
Margarin
Mnoge žene in posebno možje imajo težke predsodke proti margarinu. Neki nemški list Je objavil popis, kako se izdeluje margarin v neki tovarni v severni Nemčiji. Poročilo omenja, da izdelovanje margarina ni več nikaka tajnost in da so sestavni deli tega »rastlinskega masla« ter njegova izdelava vsaj tako čed ni in higijensko neoporečni kakor izdelovanje masla.
Margarin delajo iz posnetega mleka, ki mora imeli vsaj 5 odstotkov maščobe. Mleko se pobira s posebnimi mlečnimi tanki, ki so last tovarne, v okolici pri kmetih in posebno po mlekarnah. Dnevna uporaba znaša 80.000 litrov. Nadaljni sestavni deli so: cela vrsta raznih rastlinskih olj, ki se uvažajo iz inozemstva večinoma v obliki zrnja, ker taki sadeži ne rasto v Nemčiji. Sele izprešano olje pride v tovarno in se tam rafinira. Mešanica mleka, olja, za boljše vrste še rumenjakov se dele v tovarni avtomatično. Iz mešalnih strojev izide dovršen margarin ter preide v stiskalnice. Sele tu se doda sol. Tudi zavijanje se vrši s strojem. Samo velike doze od 25 in 50 funtov, ki se uporabljajo za pekarne, se zavijajo z rokami, toda z uporabo belih gumijastih rokavic.
Zanimiva je predvsem absolutna čistoča strojnega obrata, ki je pri izdelovanju masla pri kmetih nemogoča. Tudi je v javnosti malo znano, da se pri nakupovanju margarina lahko za-
vse mogoče načine. Mnoge dame nosijo zvečer rokavice iz čipk, da se izpod njih blišče prstani.
Zmaga sive lisice. To jesen in zimo bo tri-umfirala siva ali srebrna lisica. Videli jo bomo na kratkim večernih in dolgih popoldanskih plaščih in sicer na kratkih ali tričetrtinskih rokavih teh plaščev, ki so brez ovratnika, z okroglim prekrižanim izrezkom ob vratu. Dolge rokavice morajo v barvi harmonirati z barvo kožuhovine.
Rokavi z volano. Mnogi rokavi se od rame do komolca tesno prilegajo roki, od komolca doli do zapestja se pa razširijo v volane. Pod zadnjo volano se boči balonček iz blaga, ki je ob zapestju stisnjen z robčkom.
Vloženi deli so zelo moderni. Da damo klasičnim oblikam oblek in kostimov nev8akdanjo, osebno noto, se rade poslužimo vloženih delov. Život dobi s tem nekoliko višjo linijo, ne da bi se pri tem spremenila splošna silhueta. — Krila so videti bolj razgibana in bluze plastič-neje izdelane.
Moda malih klobukov. Kakor da smo se povrnili v drugo francosko cesarstvo, se nam zdi, ko zagledamo pred seboj dražesten obraz z malim klobučkom, ki čepi šegavo na glavi. — Toda kako to, da segajo po teh klobučkih kot prve ravno tiste žene, ki jim je ta moda najmanj primerna. Zdi se, kakor da mora obstojati nekaka tajinstvena zveza med debelimi ženskami in čisto malimi klobučki, tako da se nam mora konečno mali klobuček iz »pariškega življenja« kar priskutiti. So nekatere impozantne dame, ik se nam zde, kakor da nosijo na levem ušesu s perjem okrašeno orehovo lupino in ki, če se človek smehljaje ozre za njimi, smatrajo ta smehljaj — za uspeh !1
Perilo i« vzorčastega muselina. Zdaj, ko so naše obleke pridobile na ženskosti, se mora temu pravilu podvreči tudi naše perilo. Iz rožnato vzorčastega muselina, vse skodrano, garnirano, polno volanic, zlikanih robčkov, vezenin in čipk, takšno kakor smo ga nekdaj nosile in ki smo se mu že pred kratkim posmehovale, takšno perilo prihaja spet na površje.
Klobuček iz bele klobučevine se nosi daleč iz obraza in ima ob strani droben nakit iz perja.
Mal klobuček brez krajevoa, iz temno modre klobučevine z belimi robčki.
Klobuček iz črnega baržuna ima trd krajevec, privihnjen na levi strani. Okrog oglavja je pe-telinje pero, ki visi tudi na desno stran.
Širokokrajni klobuk iz vzorčaste svile ima svetlo notranjo stran ter lakiran trak.
vrne vsak zavojček, ki nosi zastarel datum. — Trgovec pošlje zavrnjene zavojčke nazaj tovarni, katera jih potem preda tovarni za milo. Fini duh svežega margarina je naravnost zapeljiv za nakup. Zanimivo je tudi, da porabi Danska, ki izvaža največ in najboljše maslo, več margarina nego Nemčija. Na Danskem pride letno po 45 kg margarina, medtem ko pride v Nemčiji le 15 kg na osebo. In vendar je Danska bogata dežela, dostavlja poročilo, medtem ko je Nemčija siromaška ter je margarin le približno polovico tako drag, kakor je maslo. Na ta način uporablja Danska svoje posneto mleko, za katero tudi pri nas v Sloveniji do danes še nimamo uporabe.
V	poleini vročini L likajte
s plinom!	468
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
Pečeni paradižniki. Paradižnike operemo, jih prerežemo ter jim odvzamemo seme in sok. Položimo jih na omaščeni pekač, osolimo, opo-pramo, jih potresemo z drobno sesekljanim peteršiljem in čebulo. Vse skupaj pokrijemo z debelo plastjo drobtinic in ostrganega, trdega sira ter s koščeki presnega masla. V 15 minutah so paradižniki pečeni; serviramo jih z makaroni ali z rižem.
Penasta torta. Iz treh beljakov stepemo zelo trd sneg, dodamo rumenjake, 8 dkg sladkorne moke, 7'5 dkg sesekljanih mandeljnov, 2-5 dkg fino sesekljanega citronata. Zmes stresemo v namazan, z moko posut model in spečemo. — Predno serviramo, potresemo forto s sladkorjem.
Fina večerna jed: na znani način napravimo zmes iz krompirja, mleka, presnega masla in soli ter stresemo za prst na debelo na namazan pekač, oziroma v model. Iz drugega dela te zmesi napravimo s stiskalom majhne obročke vse na okrog, v obročke pa ubijemo po eno jajce. Vse skupaj potresemo z drobtinicami in kosmiči presnega masla ter pečemo samo toliko, da so spečena jajca. Sredino napolnimo s kako zelenjadno prikuho ali z gobami. Serviramo v modelu.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snažl obleke, klobuke itd.
Skrobi In sveUolika srajce, ovratnike in manšete. P ere, suši, monga ln lika do* mače perilo
685	tovarna	Jos, Reich.
Ivan Albreht:
Milenica
Taka je, drugačna ni, zjutraj rada poleži, potlej šolo zamudi, a domov grede ihti.
Torba močno jo teži, v torbi knjižica leži, v knjigi listič mal kriči, da Milena pridna ni.
Zjutraj dolgo spala je, v šoli se smejala je — zdaj Milenica ihti, torba, knjiga jo teži.
Mati gleda jo ostro, hčerko solze obli jo: listek bolj in bolj kriči, da dekletce pridno ni.
»Mati, ljuba mamica,« prosi zdaj Milenica,
»jutri rano vstala bom, v šolo se podala bom.
Solnce svetlo, prosim te, zgodaj zjutraj vzdrami me, vneto bom učila se, v šoli pazila na vse.«
*
Res zdaj zna že a in L, pridno vedno se uči, šole več ne zamudi, knjiga nič je ne teži —
Iran Brlič Mažuranič:
Hostfa Striborova
Prevedel Radivoj Rehar.
I.
Prišel je mladenič v hosto Striborovo, a ni vedel, da je začarana in se dogajajo v njej najrazličnejša čudesa. Dogajala so se v njej dobra in slaba čudesa — vsakomur po zaslugi. Morala pa je ta bosta ostati začarana vse dokler vanjo ne stopi oni, kateremu je ljubša njegova nesreča kakor vsa sreča tega sveta.
Nasekal si je tedaj oni mladenič drv in sedel na parobek, da se odpočije, ker bil je lep zimski dan. Tedaj se je nenadoma iz parobka priplazila kača in se mu začela dobrikati. Bila pa ni prava kača, ampak človeška duša, zakleta zaradi greha in hudobije, a rešiti in osvoboditi bi jo mogel samo tisti, ki bi se ž njo poročil. Lesketala se je kača kakor srebro na solncu in gledala mladeniču naravnost v oči. v
»Lepa je ta kačica, prelepa 1 Se domov bi jo ponesel,« je dejal mladenič v šali.
»Glej jo, neumno glavo, ki me bo na svojo nesrečo osvobodila I« je pomislila grešna duša v kači, se naglo zvila, spremenila se v prelepo dekle in stopila pred mladeniča. Rokave je imela bele in vezene kakor metuljeva krila, a nožiče urne kakor srnica. Ker je pa mislila zlo, ji je v ustih ostal — kačji jezik.
»Tu me imaš! Pelji me domov in poroči se z menoj k je rekla kačja deklica mladeniču.
Ce bi bil mladenič bister in pameten in bi
bil brž zamahnil po njej s sekirnim uhljem ter dejal: »Nisem mislil tako, da bi se poročil s hostnim čudesom!« bi se bila deklica zopet spremenila v kačo, pobegnila bi bila v parobek in vse bi bilo dobro.
Mladenič pa je bil dober, plah in sramežljiv, zato bi ga bilo sram, če ji ne bi izpolnil želje, ko se je že zaradi njega spremenila. Bila mu je pa tudi povšeč, ker je bila vitka, in neroden, kakor je bil, ni vedel, kaj ji je ostalo v ustih.
Prijel jo je za roko in jo odpeljal domov. Doma je živel mladenič s svojo staro materjo in pazil nanjo kakor na svetinjo.
»Glej, mati, pripeljal sem ti snaho!« je dejal mladenič, ko sta z dekletom prišla domov.
»Hvala Bogu, sinko!« je odgovorila mati in pogledala lepo deklico. Bila pa je mati stara ln je takoj opazila, kaj ima snaha v ustih.
Deklica je odšla v čumnato, da se preobleče, a mati je rekla sinu:
»Lepo nevesto si si izbral, samo pazi sin, da ni kača!«
Sin je skoraj okamenel od začudenja: kako more mati vedeti, da je bila kača? Razjezil se je sam pri sebi in pomislil: »Moja mati mora biti čarovnica!« In takoj jo je zasovražil.
Pričeli so vsi trije živeti skupaj, toda slabo in v sporu. Snaha je bila jezična, hudobna, požrešna in neznosna.
Bila je tam v bližini gora, visoka do oblakov, in snaha je nekega dne naročila starki, naj ji prines snega z njenega vrhunca, da se ž njim umije.
»Nobene poti ni na to pečino!«je rekla starka.
»Vzemi kozo, naj te vodi. Kjer bo šla ona navzgor, pojdi ti po glavi navzdol!« je rekla snaha.
Pogovor je poslušal tudi sin, a se je ženinim besedam nasmejal, samo da bi ji ugodil.
To je mater tako zabolelo, da se je takoj napotila po sneg na pečino, ker prav nič ji ni več bilo žal življenja. Spotoma se je hotela priporočiti Bogu, pa se je premislila in rekla: »Opazil bi Bog. da je sin ničvrednež.«
Bog pa ji je kljub temu pomagal in srečno je prinesla sneg s strme pečine pod oblaki.
Naslednjega dne je zapovedala snaha tašči:
»Pojdi na zamrznjeno jezero. V sredini jezera je luknja. Ujemi mi krapa za kosilo!««
»Zdrobil se bo led pod menoj, padla bom v jezero,« je odvrnila starka.
»Veselil se bo krap, če se utopiš ž njim,« je dejala snaha.
In zopet se je sin nasmejal, a starka se je tako razžalostila, da je takoj odšla na jezero. Pokal je led pod njo in ženica se je jokala, da so ji solze primrznile k obrazu. A Bogu se še vedno ni hotela potožiti, ni mu hotela povedati, da je njen sin grešen.
»Bolje je, da umrem,« je mislila starka in šla po ledu.
Toda ni še napočil čas njene smrti. Pritekel je k njej.galeb in ji prinesel ribo. Izpustil jo je prav pred njo. Starka jo je pobrala in odnesla domov snahi.
Tretjega dne je sedla mati k ognjišču in vzela sinovo srajco, da bi jo zakrpala. Ko je snaha to opazila, je planila k njej, iztrgala ji jo z rok in zakričala:
»Pusti stara slepka, to delo ni zate!«
In ni dovolila materi, da bi zakrpala sinovo srajco.
Tedaj se je starka silno razžalostila, odšla je pred hišo, v najhujšem mrazu sedla na klop in se potožila Bogu:
»Bog moj, pomagaj mit«
Tedaj pa je zagledala, kako prihaja k njej revna deklica, oblečena v samo srajco, po roki vsa modra od mraza, ker se ji je rokav raztrgal. Kljub temu se je deklica prijazno smehljala, ker bila je dobrega srca.
»Hočeš kupiti treščic, starka?« je vprašala deklica.
»Nimam denarja, hčerkica; če pa hočeš, ti zakrpan rokav,« je rekla žalostno starka, ki je še vedno držala v roki iglo in sukanec za sinovo srajco.
Starka je zakrpala deklici rokav, ta pa ji je dala sveženj treščic, se ji zahvalila in odšla dalje, vesela, da je veg ne zebe.
(Se bo nadaljevalo.)
Gustav Strniša:
ia dvorišču
Naša muca tenko prede, da se nit ne vidi, ako tega ne verjameš, le pogledat pojdi!
&
»Sredi črnega morja na otoku je trdnjava, v njej je dekle ujeto!«
»Takoj bom tam«, je pristavil oni iz Alfgani-stana, in mož iz Buhare je zaključil: »Jaz grem s teboj in jo pripeljem, pa makar me življenje stane 1
Kužek ji kolovrat žene s šapico, tako hiti, da kolesce kar izgine, ki naš kužek ga vrti.
Naša stara koklja siva išče prejo, se jezi, gole piške v gnezdu skriva, pa jih s čim obleči ni!
Danilo Gorinšek:
Čigava je nevesta?
(Kavkaška pripovedka.)
V starih časih je prebival v Tiflisu trgovec.
Imel je hčerko, ki je bila zelo lepa, pametna
in učena deklica. Pa je sklenil njen oče, da Jo dfi za ženo le onemu, kdor bi bil izredno nadarjen in sposoben. Kmalu se je bil glas o dekletu in očetovem sklepu raznesel po vsem svetu.
V mestu Ercern je živel mož, ki je videl vse na svetu, kadar je legel na zemljo in si je z dlanjo zaslonil oči. V Buhari je živel drug mož; ta je imel puško, ki nikdar ni zgrešila cilja. In v Afganistanu je končno živel mož, ki je izdeloval čudežne stvari iz lesa: če si sčdel nanje, si lahko v eni uri spremenil pol sveta.
Ti trije možje so se odpravili v Tillis prosit za roko trgovčeve hčerke.
Je rekel trgovec: »Ce hočem, vidim vse, kar se godi po svetu!« In drugi: »Puško imam, ki nikdar ne zgreši svojega cilja!« In tretji: »Iz lesa ti izrezljam voziček, ki na njem premeriš pol sveta v eni uri!«
Trgovec je odvrnil: »Vidim, da nikogar od vas ne smem odsloviti. Le dajte mi, da razmišljam, komu naj dam hčerko!«
Drugo jutro je trgovec naznanil snubcem, da mu je hčerka čez noč izginila brez sledu. Da je zdaj prilika, da pokažejo svoje revščine in naj mu spet pripeljejo hčerko. — Oni trije so se spogledali. Je rekel oni iz Buhare prvemu: »Poglej, kje je!« Mož iz mesta Ercera je legel na zemljo, zaslonil z dlanjo oči in je našel:
Je napravil mož iz Alfganistana voziček in sta bila v hipu na otoku sredi Črnega morja. Tam je oni iz Buhare postrelil vso posadko, moža za možem in ni niti enega zgrešil. Tako so rešili trgovčevo hčer.
Ko pa so jo pripeljali domov, je nastal velik prepir. Vsakdo izmed vseh treh si jo Je lastil in vsakdo je imel pravico do nje.
»Ce je ne bil zagledal...«, je rekel prvi. »Ce ne bi bilo mojega vozička...«, se je razhudil drugi. »Če ne bi bil postrelil njenih stražarjev...«, je zavpil tretji.
Pa so se tako stepli med seboj, da so vsi trije obležali mrtvi.
Ivan Kriški:
Kaj se bomo igrali?
Kmalu bo prišel čas, ko bo konec kopanja in poletnih radosti. Otroško kraljestvo bo zopet soba in na dan bodo prišle stare, zaprašene igrače. V mladih glavicah pa bodo oživele tudi stare igre. Ko se bodete teh naveličani, potem pa poizkusite z igro, ki bom vam jo danes povedal.
»Voda, ogenj, zrak in zemlja.«
Igralci sede v krogu. V sredini kroga stoji igralec z robcem v roki. Ko ta vrže komu izmed igralcev robec in imenuje eno izmed besed: voda, zrak, zemlja, mora dotični hitro imenovati kako bitje, ki živi v tistem prostoru. Na primer: srednji igralec vrže pred nekoga robec in reče: »Voda!«. Vprašanec odgovori: »Žaba!«, ali pa imenuje eno izmed bitij, ki živi v vodi. Ce vprašanec ne odgovori, mora zastaviti predmet. — Ce pa zakliče srednji igralec: Ogenj I«, morajo vsi igralci vstati in križema menjati prostore. Srednji igralec mora skušati zasesti prostor. Kdor ostane brez prostora, nadaljuje z robcem.
Na koncu igre se določi sodnik, ki za zastavljene predmete določa primerne kazni.
Uganka
Zunaj sem modra, znotraj rumena, v sredi pa rjava; kadar sem zrela — hrana sem zdrava...
*
Rešitev prejšnje uganke: MESEC OKTOBER. Pravilnih rešitev smo prejeli 22. Nagrado je žreb določil Mahaelu Bevcu v Gornjih Petrov-cih v Prekmurju. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24. do srede 9. t. m. opoldne.
Ivan Kriški:
Gozdna kraljica
Globoko v gorovju, v tesni gozdni soteski je pred časi stala majhna hišica. V njej je živela dobra mati s svojo hčerko-edinko. Oče je že dolgo vrsto let počival pod zemljo in tako se je morala mati silno truditi, da je skromno preživljala hčerko in sebe. Medtem, ko je bila mati na delu, je mala Anica poleti nabirala razne gozdne jagode in gobe, za zimo pa je nabirala suhega dračja.
Ko je nekega dne zopet nabirala med grmovjem jagode, je v nekem grmu našla majhno srno. Žival jo je žalostno gledala in ko je stopila Anica bližje, je opazila, da ima zlomljeno nogo. Usmiljeno je vzela srnico v naročje in jo odnesla doinov. Doma je sestradano žival nahranila, s pomočjo matere pa ji je obvezala tudi zlomljeno nogo.
V	nekaj dneh je bila lepa žival zopet zdrava in Anica je odprla srnici vrata. Ta je vsa vesela oddirjala v gozd, Anica pa je še dolgo zrla v gozd, kamor je srnica izginila.
Tisto leto je prišla v deželo zima zelo zgodaj ln ko se je Anica nekega jutra prebudila, je bilo že vse zasneženo. Sobica je bila mrzla, pri hiši pa je bilo zelo malo drv. Zato se je Anica ogrnila s toplo volneno ruto in se napotila v zasneženi gozd po dračje. Ni še hodila dolgo, ko je začelo znova snežiti. Sneg je naletaval v debelih kosmičih, veter je tulil in nanašal
Anici sneg v lice. Mala deklica je v tem snežnem metežu kmalu zašla in po dolgem tavanju se je vsa utrujena zgrudila pod neko smreko. Od strahu je glasno plakala in prosila ljubega Boga, naj ji pošlje pomoč.
Kar je v njeni bližini narahlo zaškripal sneg in ko se je Anica ozrla, je pred njo stala njena, srnica. Z ljubkimi rjavimi očmi je veselo zrla
v*
Anico, hipoma pa se je obrnila. Deklica je nehote krenila za njo. Hodile nista dolgo, ko se je srnica ustavila pred veliko skalo. S par-keljci je potrkala na steno in pred začudeno Anico so se odprla vrata. Obe sta vstopili in šli po dolgem, temnem hodniku dalje. Hodnika kar ni hotelo biti konec in Anici je postalo
pri srcu tesno. Končno je bilo vendar hodnika konec in Anica je ugledala pred seboj krasno pomladansko solnce, v katerem se je bleščal med bujnim zelenjem bel grad. Na prostrani livadi je prepevalo nebroj ptičev, živali vsake vrste so se podile brezskrbno po travi. Iz grada pa je prišla Anici nasproti lepa gospa, oblečena v bogato okrašeno svileno obleko. Ustavila se je pred deklico, jo rahlo pobožala in rekla: »Jaz sem gozdna kraljica in vse te živali, ki jih tu vidiš, so moje. Kdor stori njim dobro, je pod mojim varstvom. Tudi ti si bila dobra s srnico in zato sem jo poslala, da te reši iz snežnega meteža. Sedaj si tukaj, pa si dobro oglej moje kraljestvo.«
Okoli Anice so se pričele zbirati živali; nekatere so ji prikupljivo lizale roko, se drgnile ob njeno krilce, ptički pa so ji sedali na ramena in žgoleli. Dobre živali so Anici tudi postregle z vsemi mogočimi stvarmi. Ljubka veverica ji je nanesla sladkih lešnikov, zajčki so ji prinesli šopke rdečih jagod, skromne čebele pa so ji ponudile meda. Še miška se je hotela izkazati in prinesla ji je sladkih koreninic.
Anica si je z vsem dobro postregla, nato pa se je vsa utrujena zleknila v mehko travo. Zbor ptičev ji je zapel uspavanko in kmalu je sladko zasanjala. Ko se je prebudila, se je spomnila mamice in stopila je pred gozdno kraljico. Lepo se ji je zahvalila za vse in ji razodela željo, da bi rada domov, k mamici.
Gozdna kraljica je nežno objela deklico in rekla: »Pojdi, le pojdi k mamici! Na livadi si naberi cvetja za mamico, ti pa ostani kot doslej dobra in usmiljena!«
Deklica si je nabrala polno naročje cvetja, se še enkrat poslovila od gozdne kraljice in od živali ter nato krenila s srnico zopet iz votline.
Kako pa se je začudila, ko je prišla iz votline! O zimi ni bilo nikakega sledu, ves gozd je bil zopet v zelenju, trata v cvetju in veselo ptičje petje se je glasilo z vseh strani. Ona je, ne da bi vedela, preživela v votlini zimo. Z bojaznijo v srcu se je spomnila mamice in urno je stekla proti domu. Ko je prišla do doma, se je ozrla po srnici. Toda te ni bilo nikjer več. Izginila je brez sledu. V koči je dobila Anica mamico vso žalostno. Mislila je, da je njena edinka že mrtva in zato je bilo njeno veselje nepopisno, ko jo je spet ugledala živo in vso cvetočo v lice. Veselja in objemanja ni bilo kraj in Anica je morala vedno znova pripovedovati.
Med pripovedovanjem se je spomnila tudi cvetja in hotela ga je dati mamici. Koliko začudenje pa je bilo, ko sta opazili, da je cvetje iz pravega suhega zlata.
Doslej uboga mati je prodala zlato in je dobila zanj toliko, da se je lahko s hčerko preselila v mesto. Tani sta mamica in Anica živeli v lepi palači brez vseh skrbi, srečno in zadovoljno. Cesto pa sta tudi mislili na vir svoje sreče — na srnico in na dobro gozdno kraljico.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VL No. 46/32.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. avgusta do 21. avgusta 1931.
S r • k		Ostali I	o.. s® a o S °	*© ► 2 •o 5	Umrli	ES ai 2 o O ►
Skupina tifuznih bolezni.						
Brežice . • • • •	•	7	—	i	—	6
Celje «•••••	•	—	1	—	—	1
Cabar ...««•	•	4	2	—	—	6
Dolnja Lendava . t	•	1	—	—	—	1
Gornjigrad . ■ « .	9	3	—	i	—	2
Kamnik , ■ • t •	9	—	1	—	—	1
Kranj . . , • t »	»	1	1	—	—	2
Krško ■•••»•	•	6	2	2	—	6
Logatec .....	•	—	1	—	—	1
1 juiiljana (srez' . . Ljubljana (mesto). .	•	3	1	1	—	3
	•	1	2	—	—	3
Ljutomer		»	1	—	1	—	—
Maribor levi breg . • Slovenjgradee . . ,	• •	1	1	—	_	1 1
Novo mesto . «	•	—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšah .	•	2	1	1	—	2
Skupaj Griža. —	1 29 'l 14 | Dysenteria			7	—	36
Dolnja Lendava , «	•	24	8	10	8	14
Kranj . . . ■ t t	•	—	1	—	—	1
Kočevje . » • • •	•	1	29	6	—	24
Krško . i * . i i	P	1	1	—	—	2
Ljubljana mesto . •	9	2	4	2	—	4
Murska Sobota . , ,	•	2	—	—	—	2
Novo mesto . . » •	•	2	—	—	—	2
Prevalje . * • • •	•	—	4	—	2	2
Ptuj ...tali	•	—	1	—	—	1
Radovljica ....		1	—	—	—	1
Skupaj . fekrlatinka. —		33 | 43 Scarlatin		18 a.	6	63
Brežice . » • • .	•	6	—	—	—	fi
Celje . * i i •	•	1	—	—	—	1
Celje (mesto) • • »	•	3	—	—	—	8
Kamnik . • • • •	»	3	—	—	—	8
Kranj . , « « ■ •	•	3	—	—	—	8
Kočevje .••ti	•	7	—	—	—	7
Konjice , • • ■ .	»	1	—	—	—	1
Krško .•••■■	»	1	—	—	—	1
Litija .■«••(	t	—	1	—	—	1
Ljubljana (sred) . •	P	9	1	—	—	10
Ljubljana (jneato). >	9	—	1	—	1	—
Ljutomer .....	9	2	—	—	—	2
Maribor desni breg ,	9	—	2	—	—	2
Maribot levi breg . ,	•	1	—	—	—	1
Murska Sobota . * «	*	1	—	—	—	1
Novo mest« . • • t	9	3	—	—	—	3
Ptuj ...«•• i	9	1	—	i	—	—
Ptuj (mesto). a • i	9	2	—	—	—	2
Radovljica ■ • •	9	17	2	3	—	16
SlovenjgradeB . » .	.	1	—	—	—	1
Skupaj OSplce. -	| 61 | 7 - Morhilli.			1 ^	1	| 63
Celje ...iti	9	1	1	—	—	2
Maribor (mesto) , ,	•	2	1	1	—	2
Murska Sobota . . .		3	—	1	—	2
Skupaj		6	2	2	-	1 6
Davica* — Diphteria et Croup.						
Brežice , . • • ,	•	6	3	5	—	3
Celje .«.*••	»	1	2	1	1	1
Dolnja Lendava , »	9	1	1	—	—	2
Kranj . , « • • «	t	4	—	1	—	3
Kočevje . • « • •	•	1	—	—	—	1
K rSko ■ •<••••	•	4	—	4	—	—
Litija • ■ ■* m • •	»		4	1	—	8
Logatec . • « « •	»	4	1	—	—	5
Ljubljana (sre«)' . (	•	7	3	2	—	8
Ljubljana Unesto) .	e	7	—	2	1	4
Ljutomer . . • Maribor dew*i breg ,	v 9	1 2	1	1	1		
Maribor levi breg . •	9	6	—	2	1	2
Maribor (ipe*to) . •	9	3	2	—	—	6
Murska Sobota . • »	»	6	4	2	—	8
Novo mestu , . ,	•	—	6	—	—	6
j Ptuj . . • •	•	—	2	—	—	2
Slovenjgradee . • ■	•	1	1	—	—	2
! Šmarje pri Jelfiab . .	.	6	2	—	—	8
Skupai		| 63	32	| 23	4	68
Naleiljivo vnetje možganov. — Meningitis eerebrosplnali« epidemica.
1
KrSko . . . Maribor (mesto)
Skupaj
Du siji vi kašelj. — Pertussia.
1
Ptuj.
Ptuj (mesto).
Skupai 8 Sen. — Brysipelas.
11
- I 3
Brežice . .	•	•	1	—	1	—	—
Celje (mesto) . •	•	•	1	—	1	—	—
Kočevje . ,	•	t	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) .	t	•	1	—	1	—	—
Ljubljana (mesto)	•	•	2	1	1	—	2
Maribor levi breg	•	9	2	—	—	—	2
Maribor (meato) .	•	•	2	1	—	1	2
Novo mesto . . .	•	•	2	—	—	—	2
Ptuj. . . .	•	•	1	1	—	—	2
Slovenjgradee . .	•	•	t	—	1		—
Skopat			14	3	6	1	11
Srez	*3 00	o > S o ® a o	OzdraveliJ	Umrli j	Ostanejo I v oskrbi|
	O	55 °			
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Kranj	1	_	i	—	—
Konjice ••»■■§	1	—	—	—	1
Litija • • • ■ t i »	1	—	i	—	—
Ljutomer	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . ,	1	1	i	—	1
Murska Sobota ....	1	—	—	1	—
Radovljica		1	—	—	—	1
Skupaj	6	2	3	1	4
Vranični prisad.	—	Anthrax.			
Ptuj.«,....	—	1	1	-	-
Skupaj .	—	1	1	1-	1-
Otročniška vročica. — Sepsia puerpe-ralis.
Novo mesto .
2 I - 1-1-
Skupaj | 2
Koze. — Variola vera.
Maribor desni breg
- I-l-l 1
- - - 1
Skupaj
Vnetje hrbteničnega mozga. — Polvony-clitis acuta.
Maribor levi breg .
•1 I -
1 -
-l-l 1
- - 1
Skupaj
Ljubljana, dne 26. avgusta 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
H*
VI. No. 20873/1	2487
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Jenko Ljudevit, sreski sanitetni referent v Laškem, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino v Ljubljani.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. avgusta 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 558/31—10	,	2488
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1931 ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Lašah, zemljiška knjiga Mrzlopolje, vi. št. 58 in 71.
Cenilna vrednost: Din 64.328 40; vrednost pritikline: Din 1.880'—; najmanjši ponudek: Din 42.886'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem,
dne 28. avgusta 1931.
$
E IV 69/31—16	2482
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1931 ob enajstih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 36.
Cenilna vrednost:	Din 564.274'25; naj-
manjši ponudek: Din 282.137 10.
Pravice, katere bi De pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. julija 1931.
*
E 316/31—13	2481
Dražbeni oklic.
Dne 8. oktobra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišu v sobi št. 3 dražba ne premičnin: zemljiška knjiga: Brezje, vi. št. 37.
Cenilna vrednost: Din 81.062-85 po odbitku služnostnih pravic, cenjenih na Din 27.890-—i povprečna čista vrednost torej Din 53.172-85; vrednost pritikline: Din 7574-—; najmanjši ponudek: Din 35.449-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe.
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 1. septembra 1931.
$
E 204/31-10.	2470
Dražbeni oklic.
Dne 10. oktobra 1931 ob devetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radeče, vi. št. 202, ki obstoji iz stavb. pare. št. 36, hiše, pripravne za pekovsko obrt, z drvarnico, svinjakom, vodovodm in pritiklinami, in zemljiške parcele.
Cenilna vrednost 137.722 Din; vrednost pritikline: 3517 Din; najmanjši ponudek: 91.814-80 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Radeče, dne 27. avgusta 1931.
*
E 617/31—8	2485
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1931 ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stranje, vi. št. 151.
Cenilna vrednost: Din 100.940'—; najmanjši ponudek: Din 53.960-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 28. avgusta 1931.
*
E 606/31—8	2486
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1931 ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Kamnik, vi. št. 226.
Cenalni vrednost: Din 327.988’—; najmanjši ponudek: Din 186.004-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic* ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 28. avgusta 1931.
&
E 1564/31—11.	2484
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Kranjc Martina, pos. v Šmartnem v Rož. dolini, bo dne 16. oktobra 1931 ob d e v e -t i h, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga polovica vloge k. o. Št. Jungert, vi. št. 23, označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost: 22.000 Din, zemljišča (njive, travniki, pašniki vrt, gozd, vinograd) 64.042 50 Din, pritikline"5-502-— dinarjev, skupaj 91.544 50 Din, v polovični vrednosti 45.772-25 Din; najmanjši ponudek: 30.520-— Din. Vadij 4580-— Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o ' Št. Jungert, vi. št. 23, spadajo sledeče pri tikline: 2 junca, 2 voza, slamoreznice, stiskalnica, 2 kadi in drugo gospodarsko orodje v cenilni vrednosti polovice 2751-— dinarjev. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 18. avgusta 1931.
$
E 1354/31—12.	2491
Dražbeni oklic In poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Zavšek Marije v Drešinjivasi po dr. Milku Hrašo-vec, od v. v Celju, bo dne 16. oktobra 1931 ob polenajstih, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: 1. k. o. Zalogam, vi. št. 93, označba nepremičnin: I. skupina, 1. hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna ‘vrednost: 37.100-— Din; 2. zemljišče obstoječe iz njiv, travnikov in vrtov, 84.861*—
dinarjev; 3. pritikline 18.870'— Din, skupno 140.831 — Din; najmanjši ponudek: 93.887 33 Din. Vadij 14.083-10 Din.
2. zemljiška knjiga k. o. Košnica, vi. St. 120, označba nepremičnin: II. skupina Ijozd; cenilna vrednost 4323'20 Din; najmanjši ponudek 2.882-13 Din. aVdij 432-32 dinarjev.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Zalogam, vi. št. 93, spadajo sledeče pritikline: 2 konja, 1 krava, 4000 hmeljovk, 2 voza in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 18.870-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 19. avgusta 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
940. Sedež: Bistrica pri Rušah št. 30.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Dobnik Ivan.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in sadjem ter izvoz istega.
Imetnik: Dobnik Ivan, trgovec v Bistrici pri Rušah št. 30.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 725/31 — Rg A III 181/1.
*
941. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: >R e k o r dc, lastnik Elemar
Kurth.
Obratni predtnet: trgovina z manufak-turnim blagom.
Imetnik: Kurth Elemar, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 51.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 730/31 — Rg A III 182/1.
*
942. Sedež: Strihovec št. 46.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Dimnik Karol.
Obratni predmet: trgovina s sadjem in
deželnimi pridelki.
Imetnik: Dimnik Karol, trgovec v Stri-hovcu štev. 46.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Firm 743/31 — Reg A III 180/1.
*
943. Sedež: Sp. Jakobski dol št. 49.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Ketiš Franc.
Obratni predmet: trgovina s sadjem. Imenik: Ketiš Franc, posestnik v Spod. Jakobskem dolu št. 49.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 731/31 — Rg A III 179/1.
♦j*
944. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 20. junija 1931.
Besedilo: Mestno avtopodjetje Ptuj. Obratni predmet:	občasno	prevažanje
oseb z avtobusi; trgovina z bencinom in strojnim oljem.
Imetnik: mestna občina v Ptuju.
Firmo podpisujeta predsednik oziroma njegov namestnik in še en član upravnega odbora na ta način, da stavita pod tiskano ali pisano besedilo tvrdke svoje ime.
Člani upravnega odbora so:
1. Brenčič Mihael, župan in posestnik v Ptuju (predsednik);
2. Pirich Pavel, tovarnar v Ptuju;
3. dr. Fermeve Ivan, odvetnik v Ptuju (preds. namestnik);
4. Fras Ferdo, tajnik Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju;
5. Meglič Mirko, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke v Ptuju;
6. Gorup Josip, šolski nadzornik v Ptuju;
7. inž. Urbančič Jožef, šef Progovne sekcije drž. žel. v Ptuju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Firm 574/31 — Rg A III. 183/1.
*
945. Sedež glavnega zavoda: Zagreb.
Dan vpisa: 27. avgusta 1931.
Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo: >Bata«, cipelc i koža, d. d.; v cirilici: „EaTa“, iwne>ia h ko>k8, a. a.
Predmet družbenega podjetja:
1. izključna prodaja izdelkov tvornice obuval B. & A. Bata v fclinu in Bata Shohe et Leather Co.;
2. trgovina z obuvali, potrebščinami za obuvala, usnjem, gumo ter nogavicami in slično roko;
3. tovarniško izdelovanje obuval in sličnih predmetov in mehanična popravljal-nica obuval;
4. obratovanje s fabrikacijami vsake vrste in trgovinskimi posli, potrebnimi za dosezanje navedenih namenov kakor tudi obrtno izvrševanje drugih trgovinskih poslov;
5. nega nog radi doseganja družbenih namenov;
6. družba sme ustanavljati, pridobivati, jemati v najem tvornice in trgovinska pod-jetja? biti udeleženka takih podjetij, dalje ustanavljati skladišča, detajlne obratovalnice tako v tu- kakor tudi v inozemstvu.
Pri izvrševanju svojih poslov je družba podvržena splošnim predpisom, veljavnim za dotične posle. Ako hoče družba obratovati s podjetji, za katera je potrebno posebno pooblastilo ali državno odobrenje ali kvalificiran poslovodja, mora te predpogoje izpolniti v smislu veljavnih predpisov.
Družbena oblika: Delniška družba, podružnica pri kr. sudbenem stolu kot trgo-vačkem sudu v Zagrebu protokolirane delniške družbe »Bata«, cipele i koža, d. d., ustanovljene na ustanovni glavni skupščini dne 15. prosinca 1920.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 5,000.000 Din in je razdeljena na 10.000 delnic po 500 Din, glasečih se na prinositelja.
Podpis firme: Družbena firma se podpisuje tako, da predsednik upravnega odbora s članom uprave kolektivno stavi svoj lastnoročni podpis pod s štampiljko odtisnjeno, tiskano ali po komerkoli napisano besedilo tvrdke.
Namesto člana uprave lahko podpiše na spredaj navedeni način tudi prokurist, ki pa ne more nadomestiti predsednikovega podpisa.
Za podpisovanje pooblaščeni uradnik mora svojemu podpisu dodati klavzulo, ki označuje prokuro.
Družbene objave se izvršujejo pravnove-ljavno s trikratno uvrstitvijo v uradnem listu »Narodne Novine« v Zagrebu. Te objave morajo biti razglašene in podpisane po predsedniku upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so: Bata Tomaž, veleindustrijalec v Zlinu, ob enem predsednik; dr. Semnjan Mišo, odvetnik v Sarajevu; Cipera Dominik, generalni direktor tt. Bata v Zlinu; dr. Horn Marko, odvetnik v Zagrebu.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 27. avgusta 1931.
Firm 712/31 — Rg B II. 34/1.
Vpisale so se lzpremem be ln lodatkl pri nastopnih firmah:
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Prekmurska banka d. d., prej Muraszombati Takarekpenzt&r.
Izbriše se dosedanji član upravnega sveta Dobraj Janez, vpiše pa novoizvoljeni Član upravnega sveta Kočar Matija, posestnik v Stankovcih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 671/31 — Rg B II 16/14.
*
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 27. avgusta 1931.
Besedilo: Oskar Moses.
Vpis tvrdke se izpremeni in se glasi odslej:
Besedilo firme: Oskar Marič.
Sedež: Breg pri Ptuju.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki.
Imetnik: Oskar Marič, trgovec v Bregu pri Ptuju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 27. avgusta 1931.
Firm 744/31 — Reg A I 31/5.
*
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 20. avgusth f931.
Besedilo: Tovarna vžigalic in kemikalij, Ruše, družba z o. z.
Družbena pogodba z dne 18. avgusta 1920, opr. št. 606, se je izpremenila z notarskim zapisnikom z dne 29. julija 1931, opr. št. 4778, v členih 2 in 3.
Besedilo firme odslej: Tovarna lesnih
proizvodov in kemikalij, Ruše, družba z
o.	z.
Predmet podjetja odslej: Predmet in namen družbe je: Ustanavljanje in obratovanje tvornic lesa in kemikalij na ozemlju kraljevine Jugoslavije, izkoriščanje, nakup in prodaja vseh vrst surovin, kakor lesa, kemikalij in tako dalje, izdelkov in pridelkov, ki so s temi obrati na katerikoli način v zvezi, končno tehnično in trgovsko izkoriščanje vseh z dotičnimi tovarniškimi podjetji združenih stranskih in pomožnih obratov.
Izbriše se dosedanji poslovodja Richter Milan, vpiše pa novi poslovodja Glaser Viktor, veleposestnik in industrijalec na Smolniku pri Rušah.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931.
Firm 724/31 — Rg C I 32/22.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastope zadruge:
Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Vinarska zadruga, registrova-na zadruga z omejeno zavezo v Gornji Ragoni.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem,
a) da podpira zadružnike pri obnovi vinogradov;
b) da širi potrebno strokovno znanje vinarstva in umnega kletarstva z vinarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil, z razstavami in daje nasvete
v	vinarskih zadevah; predvsem pa pazi, da se vinogradniška dela pravilno in pravočasno izvršujejo;
c) da nabavlja za svoje člane vinogradniške potrebščine;
d) da zgradi oziroma uredi in opremi vzorno klet, kjer potom umnega kletarstva vpliva na zboljšanje kvalitete in s tem na zboljšanje vnovčenja vinskih pridelkov svojih zadružnikov;
e) da propagira idejo zadružnih stiskalnic za grozdje;
f) da prevzame in kupuje vino in grozdje od zadružnikov ter skrbi za njih predelavo in prodajo v tu- in inozemstvu;
g) da razširi svoj delokrog v istem smislu tudi na sadjarstvo.
Zadružna pogodba z dne 10. avgusta 1931.
Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati ob vstopu v zadrugo ena četrtina deleža, ostanek pa v obrokih, ki jih določi načelstvo, toda najkesneje v teku enega leta.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem razglasa v poslovnih prostorih zadruge.
Načelstvo obstoja iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Hirci Franc, posestnik v Šratovci, p. Slatina-Radenci (načelnik);
2. Grobler Franc, kaplan v Gornji Radgoni (nač. namestnik);
3. Husjak Franc, posestnik v Gornji Radgoni;
4. Hrastelj Jože, posestnik in trgovec v Gornji Radgoni;
5. Štrakl Matija, ekonom v Zbigovcih, p'. Gornja Radgona.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da pristavita dva člana načelstva od kogarkoli napisanemu ali odtisnjenemu besedilu zadružne tvrdke svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. avgusta 1931.
Firm 718/31 — Zadr. V 15/1.
Sedež: Sv. Kungota.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Sv. Kungoti p. P., registrirana zadruga i omejeno tavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je:
1. združevati kmete v organizacijo v obliki pravne osebe, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne
19.	junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi,
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v zmislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh,
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle-
vi	itd.,
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga dopustna sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 18. avgusta 1931.
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Svenšek Ernest, posestnik v Sv. Kungoti p. P. (načelnik),
2. Krček Franc, posestnik v Sv. Kungoti p. P. (podnačelnik),
3. Lobenwein Ivan, posestnik v Sv. Kungoti p. P.,
4. Kajsersberger Lovro, posestnik v Sv. Kungoti p. P.,
5. Tomanič Miha, posestnik v Sv. Kungoti p. P.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadrugo tvrdko dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. avgusta 1931.
Firm 741/31 — Zadr. V 16/1.
Konkurzni razglasi
S 11/31-2	2489
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o iinovini Gulda Franceta, trgovca v Mariboru, registrova-nega pod firmo Fran Gulda v Mariboru.
Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mas© dr. Lašič Ferdo, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču soha št. 84 dne
17. septembra 1931 ob desetih. Oglasitveni rok do 24. oktobra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 5. novembra 1931 ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek UL,
dne 3. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 383/37.
2472a—2—2
Razglas o licitaciji.
Ker prva z razglasom sreskega načelstva iz Celja z dne 11. avgusta 1931 T. No. 383/20 na dan 2. septembra 1931. razpisana licitacija ni uspela, razpisuje načelstvo drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za zgradbo spodnjega ustroja železnega mostu preko Trnavce v km 58.720 drž. ceste št. 50 na dan 19. septembra 1931 ob enajstih dopoldne pri sreskem načelstvu v Celju.
Podrobnosti so razvidne iz službene objave »Jugoslovana« z dne 13. avgusta 1931., št. 185.
Sresko načelstvo v Celju, dne 2. septembra 1931.
Razne objave
2492
Vabilo
na izredni občni zbor
Splošne gradbene gospodarske produktivne zadruge »Naprej«, r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil na zahtevo 2/3 članstva dne
20.	septembra 1931. leta ob desetih dopoldne v hiši Delavske zbornice (pisarna Ko-desa), Razlagova ulica Št. 5,
s sledečim
dnevnim redom:
1. Volitev predsednika.
2. Razveljavljenje sklepa načelstva radi odslovitve in izključitve člana Alojza Leskoška, poslovodje pekarne in ustanovitelja zadruge.
3. Odstavitev sedanjega predsednika, blagajnika in knjigovodje od načelstva, k«r delajo zadrugi škodo.
4. V smislu § 19 zadr. pravil se bodo izvolili namesto odstopivših odnosno odstavljenih članov načelstva drugi člani, zaš« preostalo poslovno dobo.
5. Glasom § 20 zadr. pravil se ob neza-dostni udeležbi vrši občni zbor pol ura pozneje, ki bo vejavno sklepal ne glede na število navzočih članov.	A
6.	Razni predlogi.
Sklicatelji.
2483
Poziv upnikom.
Tvrdka »Zibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z. v Mariboru« se je razdružila in prešla v likvidacijo. V smislu § 91., odst. 1. zakona o družbah z o. z. se pozivajo upniki, da priglase terjatve na naslov tvrdke: »Zibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z. v likidaciji« v Mariboru.
Likvidatorji: Zibert Elizabeta in Jurin Pavla, Maribor, Glavni trg 18.
*
Objava.
2490
Ukraden mi je bil orožni list, glaseč se na pravico nošenja ene lovske puške, izdan od sreskega načelstva v Ptuju pod št. 9834 z dne 26. februarja 1929., reg. štev. 548, na ime: Ogrizek Ivan, posestnik in gostilničar v Hajdini št. 3. Proglašam ga neveljavnim.
Ogrizek Ivan s. r.
P. Ripson:	,	56
Marsove skrivnosti
(Roman.)
—	Nazaj, nazaj! To je bila njegova srčna želja. Bil je ozdravljen od svoje strasti, neprestano potovati, od svojega nemira, ki ga je gnal vedno naprej, dokler ni dospel na ta tuji planet, v ta svet, kjer ni imel ničesar iskati. Kako lepo bi bilo, živeti mirno nekje v lastni hiši tam daleč na zemlji, imeti vsakdanji posel in v krogu, svoje družine veseliti se življenja. Sedaj ni mogel več obstati v svojem stolpu. Sklenil je, da gre naprej, najprej do prihodnjega stolpa, da tam vidi, ali ni mogoče priti v stik z Marsovci. Gotovo je še nekje ohranjeno vsemirsko letalo in tega se je hotel poslužiti na vsak način, da se vrne nazaj na zemljo, tudi če bi moral izgubiti pri poskusu življenje, kajti bolje se mu je zdelo umreti, kot vse svoje življenje prebiti sam na tujem planetu.
Polastil se ga je silen nemir in sklenil je, da naslednji dan zgodaj zjutraj odide peš po veliki cesti v smeri drugega stolpa. Napravil si je nekakšen nahrbtnik iz blaga, ki ga je našel v neki omari, in natlačil vataj konzerv za štirinajst dni. Razen tega je vzel močno palico, kakor tudi svoj lok in puščice, kar se mu je zdelo skoraj smešno, kajti prav nič se ni podajalo to primitivno orožje modernemu svetu, v katerega je bil zašel.
Bil je krasen dan, ko je začel stopati po široki cesti In veselo žvižgaje je hitel naprej.-Polagoma je izginjal za
njim stolp in oddaljeval se je tudi od visoke gore, v kateri so stanovali vampirji. Na te je bil Robert za časa svojega bivanja na stolpu že popolnoma pozabil in sedaj, ta voz in ga spustiti po ameriških cestah 1 Postal bi mul-ko je to mogoče, da žive na Marsu tako različna bitja, na eni strani njegovi nizko kultuvirani Marsovci in vampirji, na drugi strani pa visoko kultiviran, a za enkrat neviden narod. To so bila tako velika nasprotja, da si je Robert zaman belil glavo, da bi jih rešil.
Zakaj niso visoko izobraženi Marsovci kultivirali nižje stoječih? Zakaj niso iztrebili škodljivih in nevarnih vampirjev? To vendar pri tako visoko stoječi tehnični civilizaciji ne bi bilo težko. Zakaj so zgradili ta dva stolpa ob morju in vse kot je bilo v njih in poleg njih? Same nerešene uganke 1
V	take misli zatopljen je Robert stopal po cesti, ki je bila prevlečena z isto belkasto, a mehko kovino, iz katere so bila kolesa elektromobila, ki je stal v garaži stolpa. Peljati se v takem vozilu po takšni cesti, je res mpral biti užitek. Hodil je po mehkem, prožnem tlaku lahko, zdelo se mu je, da ga noge same nosijo in da se pri takšni hoji sploh ne bo mogel utruditi.
Pokrajina je bila zelo lepa. Ob cesti so rastle palme, velike paproti in velikanske cvetlice, podobne onim, ki je bil videl v tistem čudnem tropskem gozdu. Cesta se je vila navzdol in navzgor po obronkih obale ter je imela krasen razgled na morje in okolico.
Ko je Robert zavil okoli visokega griča, se mu je odprl veličanstven pogled.
Iz gore je padal velikanski slap. Voda je prihajala iz podzemske jame in padala v prepad. Robertovo inže-njersko oko je takoj opazilo, da je breg reke umetno izdolbljen in da je voda padala v globini na turbine, kar sicer od zunaj ni bilo videti. V skalo so bila vdelana vrata in Robert je odložil svoj nahrbtnik ter vstopil. Po stopnicah navzdol je prišel v veliko sobo, polno najrazličnejših stikalnih tabl. Spoznal je, da se uahaja v ogromni podzemski električni centrali, ki pa ni delovala. Ni mogel naprej, ker ni bilo razsvetljave. Zaman je sukal stikala. Treba je bilo najprej spraviti vodno napravo v tek.
—	Ta postaja mora proizvajati velikansko množino elektrike, si je dejal. Gotovo je v zvezi z oddajno postajo za brezžične valove. Ako bi se mi posrečilo vse to spraviti v tek, potem bi lahko vporabljal avto in letalo, sicer pa kdo ve, kaj bi se dalo še vse z elektriko napraviti.
Takoj mu je šinila v glavo misel oddajanja znakov na zemljo. Bil je ves navdušen, toda kako prodirati v popolno temo podzemske električne cenksle? Moral je na vsak način imeti trajno luč s seboj, ker drugače mu je; bilo nemogoče pregledati napravo in jo spraviti v tek. še pri zemeljski napravi bi to bilo nemogoče, kaj šele pri njemu kolikor toliko neznanih aparatih. Na obisk v sosednjem stolpu Robert ni več mislil. Zanj je bila glavna stvar ta velecentrala, vir neizčrpne energije, v slučaju, da ,bi se dala spraviti v tek. Spomnil se je tudi, da je, zvegan ležeč v jami vampirjev, čul iz globočine šum reke. To je morala biti ta reka, ki je prihajala tu iz zemlje.
Claude Anet:
36
Žbeijtma
Roman ruske deklice.
Ni mogel več doumeti, kako ga je mogla Arl-janina preteklost tako razburiti. »Hvala Bogu, da me ni varala. Njena nezaslišana odkritost me je bržkone rešila. Ce bi bila navihana, kakor so njene evropske sestre, Ce bi mi bila igrala tisto dražestno, sentimentalno komedijo, ki smo je vselej tako radi deležni, če bi me bila skušala prepričati, da me ljubi in da sem jaz prvi moški, ki je premagal njeno srce vkljub neutajljivim izkušnjam njene preteklosti — kdo ve, ali ne bi bil že v njenih mrežah? Toda takšna, kakršna je, me ščiti pred samim seboj, da si ne delam prevar, ki bi me utegnile predaleč dovesti. Se nikoli nisem videl tako treznega, stvarnega človeka. Očituje se kakor kakšen anatomičen izdelek; kar druge ženske skrbno prikrivajo, to ona očituje. Stavim, da bom po svoji vrnitvi zvedel natančno število vseh njenih ljubimcev z vsemi njihovimi življenjepisi. Jaz sem samo številka več v njenem seznamu, tega ne smem pozabiti. Temu dekletu moram biti hvaležen, da mi je tako prostodušno podarilo svojo dražestno osebo in se odreklo dolgotrajnemu pretvarjanju in vsej običajni komediji.«
V	tem nastroju ji Je napisal veselo pismo, v katerem ji je živahno zatrjeval, da ne more več pogrešati dolgih razgovorov z njo, s katerimi ga je tako dražestno kratkočasila za njegovega bivanja v Moskvi. O bodočih dnevih na Krimu si obeta mnogo sreče. Njegovo pismo se je križalo z nekaterimi njenimi vrsticami, v katerih ni nič omenila o nameravanem potovanju, pač pa mu je dovtipno opisovala svoje življenje, potekajoče ji med zaljubljenim stricem in teto, ki Jo Je ljubosumje šiloma splašilo iz njene običajne otopelosti in gluposti. Pismo je bilo prav tako živahno in naravno kakor vse njeno bistvo.
Brzojavil ji je uro svojega prihoda in ji ponovno sporočil, da odpotujeta skupaj naslednjega dne.
Arijana Nikolajevna ga je pričakovala na kolodvoru ln v vozu, ki Ju Je peljal v hotel, se je nežno privila k njemu. Baš tisti dan je sijajno prestala zadnjo izkušnjo. Ni ugovarjala glede njunega skupnega potovanja in mu je pripovedovala, kako pretkano je s pomočjo neke prijateljice prevarila očeta, strica, teto Varvaro in svoje prijatelje, ki so jo vsi doma pričakovali. Samo to je rekla, da mora biti šestnajstega junija doma iz važnih razlogov in da se o tem ne more več pogajati. En teden daruje prijatelju.
Naslednjega dne ju je odpeljal sebastopolski brzovlak. —
Ležala sta na majhni peskovini morskega obrežja na rdečem, vročem pesku, desno in levo poleg njiju in za njima razjedeno rdeče pečevje, pri nogah šumeče morje, katerega mehki valovi so umrli na pesku s šumom, ki je bil podoben zvoku trgajoče se svile. Na jasnem nebu se je lesketalo nekaj nepremičnih oblakov, kakor da so zasidrani v ozračju, živela sta, kakor je Konstantin prerokoval, blažena kot bogova in gola, na solncu ležeč, dihala dišaven morski zrak. Bila sta tu že preko osem dni, blizu Jalte, in živela neprestano samo zase. Stanovala sta v majhni hišici, ki jo je neki prijatelj slikar odstopil Konstantinu. Imela je bele zidove, rdečo streho in je bila docela skrita med pečovjem. Njena notranjost se je sestajala iz dveh sob. Večja soba je imela tri okna, gledajoča proti jugu na morje. Bila je belo prepleskana ln obložena z orientalskimi preprogami, ob stenah so stali divani. To je bila jedilnica in stanovanjska soba; spalnica je bila manjša, toda tudi udobna. Z nje je bil čudovit razgled na pečevje, cvetlice, kaktuse in borovje. Na zadnji strani hiše Je bila kuhinja in soba za služkinjo, ki je kuhala. Bila je tatarskega pokolenja in črnih lasi. Neslišno je švigala na svojih lepih bosih nogah po hiši. Arijana je obšla, kakor mačica, ki pregleda najprej svojo okolico, hišo, ki jo je Konstantin izbral za njuno skupno življenje, nazadnje je izginila v kuhinjo, kjer se Je dolgo razgovarjala s Ta tar ko. Konstantin jo je prosil, naj nadzoruje gospodinjstvo, toda napravil je to z nekim strahom, pričakujoč kdove kakšna razočaranja. Toda kmalu ga je Arijana prijetno presenetila. Pokazalo se Je, da Je dovršena gospodinja; miza je bila pogrnjena redno ob določenih urah in tudi jedi so bile raznovrstne in menjajoče se ter okusno pripravljene. Arijana si ni štela v sramoto, da je učila Tatarko kuhinjskih receptov, ki so bili iz izvrstne Varvarlne kuhinje. Tudi je nadzorovala kuhanje. Silno resno Je prevzela svoje nove dolžnosti ln za mizo se je veselila, ko je Konstantin z naslado jedel.
Njuno življenje je bilo sicer enolično, toda docela mirno in udobno. Ko sta se v prijazni spalnici prebudila precej pozno, je Arijana tlesknila z rokami, nakar je bosonoga Tatarka, smehljajoč se in molče prinesla v sobo velik podnos s čokolado, čajem, smetano, svežim kruhom, maslom in sladčicami. Zajtrkovala sta drug poleg drugega z velikim tekom in v neskrbnem brezdelju. Sele okrog enajste sta zapustila veliko toplo posteljo ln šla na bližnjo malo peskovino. Tu sta sta se podila v svetlem solncu, se Igrala med pečevjem kakor otroka, stekla v skoraj mlačno vodo,
pritekla nazaj in zopet zabredla v vodo, končno pa sta se gola zleknila po pesku... Arijana je tedaj razpustila svoje lase in ležala sta nepremično, z zaprtimi očmi pod žgočim solncem. Imela sta občutek, kakor da jima solnčnl žarki prodirajo globoko v telesa in da prasketajo pod kožo milijoni električnih isker. Vse neskončno življenje je plalo v rijiju, v skalah, tleh in cvetlicah sta videla svoje brate in sestre; po soli dišeči veter jima je božal telo in pihljal med prsti njunih bosih nog. Bila je to prijetna mrtvlčnost, da sta komaj še zaznala svojo telesnost.
Okrog ene, ko je solnce najhuje pripekalo, sta se vrnila kakor osamljena v svojo hladno sobo in se lačna lotila jedi. Nato je sledil v urah največje vročine dolg popoldanski počitek. Prvi dan se je Konstantin zleknil na divan, Arijana pa je ležala na postelji. Drugi dan ga je poklicala na njegovo veliko začudenje k sebi. Med čitanjem in kajenjem sta zaspala ln počivala napol oblečena drug poleg drugega do petih, kos ta pila čaj. Nato se Je vzdihujoč česala in si nadela kakor pajčevina tanko letno obleko.
Ko se je mračilo, sta šla z doma ln hodila po cesti proti Jalti vzdolž bujnih sadovnjakov in cvetličnih vrtov, ki so obrobljali obrežje. V tem bližnjem mestu sta večkrat počivala, ko se je znočilo, na terasi, visoko nad morjem stoječega hotela. Globoko pod njima so se pozibavale ladje v pristanišču, ki so ga razsvetljevale velike obločnice; tiha godba je odmevala v dišečo noč. Dolgo sta tam sedela, daleč od vsakdanjosti sta se razgovarjala ln sanjala, živeč samo drug za drugega. Zavistno so ljudje opazovali ta par, ki mu je sreča tako izzivalno sijala lz oči. Pozno sta se vrnila domov. Vso nočno pot so Ju spremljale kresnice, Iskreč se od veje do veje dišečega grmovja; zdaj so ugasnile, zdaj zopet zasvetile, kakor da oznanjajo ljubezen, ki je vzplamtevala v kratkih, živih plamenčkih okrog njiju. Doma je brbotal samo var na mizi. Slekla sta se in še dolgo ljubeče čula v noč.
Arijanina oprezna vzdržnost, ki jo je bila do sedaj ohranila, je Izginila spričo prisrčnosti njunega sedanjega življenja. Zdaj je tikala prijatelja, ki jo j« opomnil, da bi bilo vikanje tu v resnici neumestno.
V	Konstantinovem naročju je bila nežna in strastna ljubica, celo nekoliko pretkana in preburna v svojih božanjih.
Vkljub temu pa je on čutil, da se ni v notranjosti prav nič lzpremenilo. Bila Je še vedno zasmehljiva, sarkastična in tako svobodomiselna, da se je včasih spozabila do popolne brezsramnosti. 2e sama misel, da Je morda vendar ljubezen, kar jo veže s Konstantinom, je izzvala v njej otročji, izzivalen zasmeh.
Novo ustanovljeni kipat-skl, pozlatarski in rezbarskl atelje
STANE VIDMAR
Ljubljana
Oalusovo nabrežje 33
Izdeluje vsakovrstne al tar j e, kipe. okvirje, okraske pohištva ln ra/.na druea rez-barska deia po najnižjih cenah 1797
Harmonike
in vsa glasbila popravlja naj ceneje in solidno . 18«
Karol Janc
Ljubllana
Bohoričeva ulica 9.
Kovinska industrija
JAKŠA & Co.
Ljubljana VII
Izdeluje rinčlce, kljukice ln
Eodkvice za čevlje, vlasnice, o vin« ste gumbe, rinčlce za nahrbtnike, naramnice, biče? nlke, okovlce za trakove, plombe In krempone za gra* turo firme, spojka, sponke, ploščice, zaklopke za regi* stralorje In mape I. t. d.
Karlo *alM tovarna
tzdelu e Škatle za zaklopnice,
in pomične, signature, lekture, kuverte za recepte, vrečice lz papirja, kartone za zalogo, bonbonjere, konfeti, karto-nožno embalažo za Industrije, lekarne, drogerije, parfumerije Itd. Na zalogi razne mapa Dobava točna.
1841
Telefon 31-42
Vreče 1768
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska
cesta 3G
Ce se slikale
za 6 k a r t v ateljeju
Josip Pogačnik
dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte si iste neobvezno v ateljeju
Ljubljana, Mesini irg
»tev. »	1685
Soloino
Čevljarstvo
za izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča
Anton Brecelj
Ljubljana
Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice v lastni hiši. Cene najnižje!
IBM
• a
*
M M
• IB
- C
• •— •« e
• e
* E
« n
z X
3
o K --T •<
—
aSj« 32P "
Š2>J
S S 2
>;3 § 'g
31 ►
gg
♦SL ^
71 « 3 8
-iJ
‘co f
3 |
O Q
Pozor!
Za kraljev teden okrasite svoja okna.
—	Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, In veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pavel Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, ovetiičarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št. 27-29.	1910
Stavbno pod et e
Rudolf Tor Jeli
pri novi šišenski cerkvi, Llubijana VII. se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro In solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove druSInsko hlio, restavriranje In popravila stavb. Niirti Hi proraCunl za to brezplačno.
1784
Specijalne
gojzerje
in smučarske
čevlje
in vsa popravila najceneje pri
ALBIN ERŽEN
LJUBLJANA Tavčarjeva (Sodna) 4 1840
Petsobno stanovanje
na Miklošičevi cesti se odda v najem s 1. novembrom 1931. Stanovanje je komfortno in je pripravno za zdravnika ali pa odvetnika. Naslov pove uprava lista. 1956
Sestsobno stanovanje
na Miklošičevi cesti se odda v najem s 1. novembrom 1931. Stanovanje je konfortno ln je pripravno za zdravnika ali pa odvetnika. Naslov pove uprava Usta. 1937
Golo Pipenbaclier
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacijo.
Prima grozdje . . 3—4 Din kg jabolka • . 1 2	^	^
„ hruške , . 2—3 „	„
pošilja od 10 kg dalje: - im
Postržin, Krško
Odda se
enodružinsko stanovanje na prometnem krajui PoleR tega tndi stavb, parcela na mero. Poizve se v upravi Jugoslovana. 1971
Stanovanje
se odda v Zgornji Šiški št 215, nasproti šole, 7 min. od remize, v novi hiši, obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje, predsobe, shrambe, verande, pralnice in pritiklin, mirni stranki. — Poizve se pri Kovačevič, Spodnja
Šiška, Medvedova 22.
1988
Pisarne.
Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom 1.1. Reflektanti dobe pojasnila v upravi. 1977
favna dražba
najdenih predmetov se bo vršila dne 9. septembra ob 9. url na postaji Ljubljana, glavni kolodvor. 1969
Harmonike
izdeluje najbolje po naročilu popravlja in uglašuje izdelovatelt harmonik
Anion Železnik
Vrhnika 1503
UUBURtin
Kislo
zelje-repa
vsaka množina v sodčkih k 25. 50in 100 kg, Izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlja
Gustav Erkljavec
Ljubljana - Kodeljevo Povšetova ul. 10
CENJENIM DAMAM
se priporočam za moderniziranje klobukov po najnovej* šlh modelih Preoblikovanje 1913 Din 28 —
SALON „t# FEMME C H. C" Ljubljana, Saianburgova 6/1.
Izdelujejo se otroški vozički, razna dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje oene. Ceniki franko. — »Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c 4
USNJE
vsakovrstno ln vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi
FRANC === =ERJAVEC
LJUBLJANA. Stari trg 11«
L Aiatič
splošno strojno mizarstvo LJUBLJANA
Privoz it, 16 — preje Hrenova ulica 6 Izdeluje vsa pohištvena, stavbena In jpor-
talna mizarska
1662
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
aajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska is Staji trg
Splošno mizarstvo
Podpisana tvrdka se vljudno priporoča za vsa mizarska dela kot stavbena, pohištvena, Izložbena ln vsakovrstne prodajalnlške opreme Solidno delof
Nizke cenef Proračuni ln načrti brezplačno 1
AL. TRINK
strojno mizarstvo LJUBLJANA
Linhartova ulica 8
Telefon 28-56
389
Stavbeno, galanterijsko In umetno kleparstvo
UHO MALEHSEK
UUBUANA
Kolodvorska ul. 18
Potlnkanie in poclnjenje vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne 1G43
Splošno strugarska delavnica za vsakovrstne lesne izdelke n. pr. električna stojala, električne lestence, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje in drugo Specijalni izdelek: »Biljard palice«
Karol Hlupič
8tru(?arstvo
Ljubljana
Oosposvetska cesta 16 Izdeluje vsa v stru-
garsko spadajoča dela po najnižjib cenah. Postrežba solidna in točna 1752
Telefon št.
26-79
T X O A, comentnl izdelki Ljubljana, Rožna dolina. trn
»Aufobus«
Ljubljana VII
Zg. Šiška 90
kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507
Drva za kurivo, deske, remeljni
nizka cena
Ljubljana
Gubčeva ulica štev. 25 1829
Kregar Josip
mestni lesarski mojslet
Ljubljana, Kodeljevo
19,	tel. št. 2696, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišio, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla. razne lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno in po najnižjih cenah. Se priporoča.
1722
Oglašujta
v
>	Jugoslovanu ! *
Beli zobje: Chlorodont
prijetno,osvežujoča zobna pasta, s poprovo meto luba Din 8.— In Din 13.—
Kamnaj gi*eni,kje naj kupim
da G&m dobvč- posivc&en... ?
0 00
150 Jo 300
dinarjev
dnevno
taslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko ! Kosmoa, Ljubljana Poštni predal 307 _______________889
Tudi Vas se rfo
file!
Deset let je že minnlo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine a pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom N). Veličanstva kralja Aleksandra 1. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnioa).
Vdani B. Jagodič, Maril^pr
Pralnica likalnica
Ljubiji
Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290________________
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusit« i Vi pri nas A. Kollaš, Kranj ________________1164
Turisti! Izletniki 1
Prvovrstni turistovski provijant samo pri
»TURISTU«
K. j A R (
1380 delikatesa
Lf ubl jana
Dunajska cesta štev. 9
e r d o
erenz
stavbno fn galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanf e lesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljublana
»8« Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
Modni atelje
Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 1861
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kromatič-ne, najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
nostajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija
PiteMM najbollla domata
Izdelovalnlca. • Nizke cene.
Ivan Zakotnik
Mes ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga In tovarna furnirja LJUBLJANA Kobarldska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in kloBetne naprave 792
Kolesa, Šivalni stfrofi, graanofoni Avgust Pečnik
Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani ________________1401
Ustanovljeno leta 1855
Makso Ferjan
Ljubljana
Zvonarska ulica št. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po najnižji b cenah 1475
Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cesta 12
Speoijalna delavnica za generalna popravila klaviijev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše.
1435
AutogeniCno tet«	varjenje
aluminija, železa In vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene.
Mirko Kosirnik Ljubljana VII. Sp. SBka
Frankopanska c. 26
Telefon 34-77.
Ivan Mihelčič
konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Borštnikov tr$l
ima na zalogi vsakovrstni el. materijal in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. i&ts
Elektrotehnična delavnica
L HeJveileL, Ljub-l|«M Vliv, Celovška 42
Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto dinam.
1590
Damske, 1549 moike
ter vse vrste športne in gorske
čevlje
najfinejše Izdelave in vsa popravila solidno Izvršena, nizke cene nudi Vam
Ivan
Kostanjšek
Ljubljana
Krakovski nasip 10
ANTON KOZINA
matamatiina mehaniina delavn.ca
LJUBLJANA
Smartinska cesta 8
(Martinova c.)
SPE CIJ ALIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko
Izdelava vsakovrstnih 2eleznlh konstrukcij
(ostrošie, podpore, nosilce) ter
popravila stroinlh delov
po natnovejših in najcenejših metodah
Unger & Ko.
alaktrovarilnica LJUBLJANA VII
Lepodvoroba ul. 20
Pojasnila In proračuni bresplacno
Vikfor Klešnik
sedlar in jermenar Ljubljana, PoljaniLa
cesta 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča so za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vbs popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba.
1569
ZALOGA 1608
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka
Stane Rakoi
mehanična delavnica
IjJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2
KROGLE
(lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene Igrače, razne šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v leso-strugarski stroki, nudi
Vam najceneje 1603 LOVRENČIČ VIKTOR strugar, LJUBLJANA Zalokarjeva ulica 13.
Vsakovrstne
ievlje
ročni Izdelek specljalno:
60 JZER JI
čevlje za šport In tu-rlstlko. Najbolje blago. Najnlžje cene. WABRA FRIC VII- Sine« TtZsška rasti 12 Vsa popravila čevljev-galoš itd. točna in solidna. 1659
.KlIVtRTA"
lANi
Čevlje
vsakovrstne popravlja kakor tudi Izdeluje po najnlžjih konkurenčnih cenah
Tome Ivan
Ljubljana
Židovska steza štev. 1
AIIIO GARAŽE MOTOR
bencin, olje, pneumatika
IVA! KOPAČ
mehanična delavnica
Ljubljana
Bleiweisova 52 Telefon 2775  1626
Splošno mizarstvo,
raznovrstno pohištvo,
pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl 1
mizarstvo IjaJtlfau, Cegnarjeva alka It 4
Posestvo Ba Korofkem
pri kolodvoru, blizu mesta s šolo, cerkvijo, pošto, auto- zvezo, od tujcev živahno obiskanim jezerom, na ravnem ležeče, arondirano, se takoj proda.
Vprašanja in ponudbe na upravništvo lista pod „KO ROŠKA J E PA 100“
Čevlje
(roino delo)
vsakovrstne za modo, turistiko in šport izdeluje in popravlja po najnižiih cenah
Leopold Pirnat
splošna čevljarna L|uM|ana VII. |eme-fevo 18.
Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizke, postrežba solidna. ies7
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a", Ljubljana, Mestni trg 25-1.	570
la Premog
trboveljski in
drva
Vam nudi najugodneje
trgovina s kurivom
Franc Slovia
Ljubljana Koiizejska ulica 10.
Cene solidne, postrežba točna 1
1649
L. Ornik
manufaktura Maribor Koroška cesta 9
Plačilne
olajšave! en
Cementni izdelki
Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije.
O pada' zarezana,
razni cementni okraski, splošno vsi cementni izdelki. Solidno delo in zmerne cene pri tvrdki
FRANC PEKLAJ
VI0-G1JNCF Tržaška o. 19
1680
Čevlje
vsakovrstne, ročno
delo. Goizerce
čevlje za turiste in ta šport. Moške, damske
Škornje
najboljše delo, solidne nizke oene Vam nadi čevljarna
Josip Omele
Ljubi aaa Florljanska ul. 9.
1638
Klavirje, pianine
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra eesta 40.
1269
Hreie za postelje
dobite najcenejše In solidno izdelane pri tvrdki
Pavel Strgulec Gosposvetska c. 13
(Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložlive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1706
Najnovejša kontrola I Elektropodjetje
A. Arhar
Celovška cesta 80
1517 Sp Slika prevzema vsa električna dela in Inštalaoije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410
Škornje
damske in moške
tevlje
vsakovrstne, najmodernejše mode
gojzerce
za turiste in sportiste Vsa popravila po najnižjih cenah
A. JUNTES
Ljubljani, Dunajska 15
(na dvorišču) _________________1703
Prva speoijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30°/. oe* neje kot pri nestrokovnjaku.
Se priporoča
Emil Kloblaver
speoljalnl mehanik Ljubljana
Sv. Petra oesta 47
_________________1709
Spalnice §
smrk ove, poljubno pleskane po Din 2.900*— In nrutovc spalnice, polirane po Din 5700 nudi v najsolldnejši izdelavi pohištveno mizarstvo
anion Blzovltar
Ljubiji
Glince, cesta Ii./l postaja cestne ielezn
Vsa pleskarska in sobosllkarska dela, najmodernejši zadnii vzorci. Izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714
JUG JOSIP
slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Gajeva ul. št 2
Opekama „EM0M“
d. d. Ljubljana • Vit. V«Uk. saloga nakovnlna opek«, il dok. votla opeka, oblikovna opaka »leleiobetonske ilro pa, »treinlkl, larainl In bob-rovd, drenaine cevi. Na u, hlevo postavljeno na slav Ulit ali m kolodvor. Cene Uftdno nizke, sa dobro kakovost blaga Jamčimo. Razprodajo Imai OORIN IVAN-Ljubljana, Oruberjevo na breije 8, tal. 2426. kalerl dala Ml vsa oojaanll*. 173
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-oirarsko stroko.
Spedjalni oddelek
za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod-nožnice (prukcej, tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenaih. Albert (ene, miz. mojster, Ljubi jana Zg. Šiška (poleg re-mize).	1675
Stavbeno, galanterijsko in splošno
kleparslvo
vodovodne instalacije, kopališčne in klosetne naprave. Instalacije In popravila najugodneje pri
Rafael Kaifa in drug ms Ljubljana
Cegnarjeva ulica 12.
„HAMAD“
prašek
Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem, mravljam, muham, bolham Pazite na zakonito rdečo etiketo z muhol Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Ciril Slramiek
Dev. Marija v Polju pri Ljubljani
3821
Mizarstvo
za vsa poliiitvana Izložbena dela In vsakovrstne proda« JalnlSke, pisarni*
Ske in razne druge opreme.
Solidno delo, nizke cen el Proračuni in načrt) brezplačno
Goljar Ivan
LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 3n 176,
sz;
>8^
LJUBLJANA
Gosposvetska oesta —
Vošnjakova ulica št 3
(v bllilnl restavracija „Novi svet")
Zaloga, izdelovanje In popravilo vsakovrstnih pil (turpjja) in raš-pel. Delo se izvršuje strokovno po najnii-jih cenah.
Pri vetjem naročilu primeren popust. Matom eno« stransko 1742
Kleparstvo
Franc Kolnik Ljubljana VIL
Celovška cesta 42 se priporoča p. n. avtomobilistom za popravila blatnikov in hla« dilnikov.
Prevzema vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
1783
Ivan Molk
umetna knjigoveznica, prej Jakopič Ljubljana, CanLaifava nabrežje 13
se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna In po zmerili oeni.
1688
“*•'—rnm
Kredifni zavod, za trgovino in industrijo
Brzojavni naslon KREDIT LJUBLJANA	fijublf €MXk€M.	Telefon št. 2040,2457,2548,2706 In 2808
Obrestovanje vlog, nakup in pro-	„i	»	««	Predujmi in krediti vsake vrste,
daja vsakovrstnih vrednostnih pa-	.	.	*	eskompt in inkaso menic, in kupo«
niriav Havli im vnlnf W«na na.	letnem poslopju)	nnv. nnkflzilfl v tu- In tnnKAitiflt.vii.
UrfJer”
Edino prava
99---------——~ žldlcr kolesa
IZOlCSCK	kojih	suojstuo	ie	lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri	ZtoZ€£S€Z
Najboljm kvaliteta! - Nizke cene!	Jc8.	Pcfdiuc,	Ejuhljuna	Nizke	cene,	_	Najboijša kvaliteta!
99
§Fi{zner”
Vsakovrstne trgovske knjige, štra-ce, mape, notese, herbarije, odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd.
nudim po skrajno ugodnih cenah! NA DEBELO!	NA	DROBNO!
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, Florijanska ulica 14
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig Telefon fitev. 3220
Za stavbno sezono
se priporoča •lavnemu občinstva in cenjenim zavodom »tura renomlrana splošno kleparska in vodovodno instalacijska tvrdka Delo solidno l	Cene	konkurenčne	I
Poslovalnica: Novi trg št. 5 Delavnica: Rimska c.2. In Gregorčičeva ul.5
S	spoStovan]em	Telefon 3353
JAKOB FLIGL dediči
LJUBLJANA	1439
t0MI?,E“« PRODAJO
JESENSKO	-----
Naše cene jasno priiajo:
šivane koton-odeje, ročno delo............... komad	d. Din 80'—
Šivane saten-odeje, fina vata  ................ m	n 165'—
Fino 6eško sukno za ženske plašče 140 cm	m	„	„	55-—
Fina umetna svila •	w	*|q«_
Jugoslovanski oeflr za srajce...................... ”	”	4	50
Šlfon 80 cm....................................  ”	”	”	e—
Najfinejši šlfon brez apreture 80 cm...........  „	„	„	10-—
Moderno sukno za ženske obleke 130 cm ....	„	„	„	48’—
Gladko volneno blago 110 cm....................  „	„	„	28*—
Angleško sukno za moške obleke................. „	od 150 — 250'—
Češki štofl za moške obleke....................  „	„	60 — 120'—
Pralna bombažna tourist-flanela................ „	&	Din	6-80
Velour pralni barhend.......................... „	„	„	9-—
NOVOST: Moderni trpeini čevlji, keiosalno niške cene. Zadovoljni ste bili pri spomladanski prodaji, a Se bolj boste sedaj.	2046
Moka
priznano dobre kakovosti iz Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
Otomane
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, zložljive postelje, postelj, vložke, peresnice, žimnice, divane, pat.fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najoeneje pri
F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6
Froli u MBBadsIroEH lia v Kresiitah
pri kolodvoru, pripravna za trgovino in stanovanje. Poizve se pri:
Jos. Bokal, veleposesti, KresaiSfee Pelini l
_______________________________________1923
Drva - premog - trame
in deske dobite pri
fosip Prelesnik nasl. Drobniča
LJUBLJANA, Janševa ulica. - Telefon 3389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne.
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358	429
Lastnik in vodja:
v
primarij doktor Černič
specialist za kirurgijo.
Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti črevesa; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja j „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: L razr. 120, II. razr. 80, IILrazr. 60 Din
GROZDJE
prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih gorio, bo razpošiljal, čim dozori, po Din 3'60 za kg, franko postaja SrediSče,
vinogradnik R. KoSar
Sv. Bollenk pri SredlšCu.
Naročite takoj I
Obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani priporočamo za nakup ttrojev in orodja za poljedelstvo in vsakovrstno obrt kakor tudi za nakup vsakovrstne železnine, posode, okovja, peči, stavbnega materijala itd. itd. z bogato zalogo v največji izbiri tvrdko
Schneidev © Vercvšefe
v Ljubljani, Dunajska cesta st. 16
Cenjene odjemalce opozarjamo, da na velesejmskem prostoru nismo razstavili in da nimamo nobenih provizijskih potnikov, vsled tega smo v prijetnem položaju Vam nuditi vsako v našo stroko spadajoče blago po izrednih in najnižjih cenah.
Blagovolite si na vsak način prej ogledati našo zalogo, predno potrebno blago drugje kupite.	1951
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
Pred Škofijo Štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega In modnega blaga po najnižjih conah. — Velika Izbira vseh vrst nogavio, D. M. C. in C. M. S. predmetov.
Not debeloI	m«	Na	drobno!
6.—13. septembra 1931
Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, ČehoslovaSka 33%, Avstrija 25%
Pojasnila	Alloma Company LjuUjan«, ileUnJnvi 2
In legltlmaoije čehoslovaiki konzulat v Ljubljani dai®:	„Putnik“, Ljubljana, Dunajska cesta 1
VSEH VRST AKUMULATORJE
strokovno polni in popravlja
4 IFNKA Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica , g ,	vhod Miklošičeva cesta poleg palače Delavske
Ljubljana zbornice
GnW°et
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti In oblik
STEKLO
zrcalno 0—8 mm, maSlnsko 4—S mm, portalno, ledasto, alabaster Itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telet. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
Gramofonske plotte po 3 Din
izposoj uj e „3 L A G E R“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vagova ulica I. 1501
KLIŠE) E
vseh vrsl -p& ■pyhyg rafij cx/l-ali risbah, izvršuje n aj sol id n 9j še ki •£ €9 ffia
ST'DIU
UUBL1ANA
DAl MATI NOVA 15
Brzojavni naslovi KREDIT LJUBLJANA
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila
Telefon št. 2040,2457,2548,2706 In 2806
Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd.
Nedelj*, 8. septembra 1931.
JUGOSLOVAN
Stan lt
TVRDKA
PRIPOROČA ZA JESEN SVOJO
LJUBLJANA, Stritarjeva 6 BOGATO ZALOGO
MANUFAKTURNEGA BLAGA
PO NAJNIZJ1 CENI
SAMOPRODAJA ČEVLJEV PRIZNANE ZNAMKE
F. L. POPPER, CHRUDIM,
KAKOR TUDI ČEVLJE ZNAMKE »VIKTORIJA"
Kateri go znatno ceneji in izdelani v isti tovarni
mmmm	■
	fSH
H ’	
	
	
	
	
	
m \	
FM PATIK
prva gorenjska Industrija za košarsfvo Radovljica "Ljubljana, Miklošičeva 30
Dobavi solidno in skrbno izdelane vrtne garniture, sestoječe iz 3 foteljev in 1 mize, 2e od Din 430*— naprej. Izdeluje salonske garniture, garniture za predsobe, verande, restavracije po najnižjih cenah. Zaloga kopalnih če> veljčkov in šlap ter torbic za kopalno obleko. Kitajske in japonske preproge in tekače
Najbogatejša izbera raznovrstnih ko-šarskih izdelkov od preproste do naj-linejše izdelave	1566
Kaj je zopet novega v Ljubljani?
V Prešernovi ulici št. 54 se je pričela prodaja ogromne zaloge jesenskega in zimskega manufaLtumega blaga po neverjetno nizkih cenah.
Kaj dobile tam?	Kakšno	korist	imate	od	tega?
Vse, kar rabite v tej stroki za dom	Da kupite za mal denar res prvo-
in družino.	vrstno, ceno blago.
Ta prilika se Vam nudi samo sedaj, dokler traja zaloga tega ugodno nakupljenega blaga
Josip Ivančič, Ljubljana, Prešernova ulica 54
Prepričajte sel	(poleg kavarne „Slon")	Ogled	je	neobvezen	1
Oglašajte
v
»Jugoslovanu I«
L SLANOVIC 806
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
Pločevinasti štedilniki
Peti znamke »Regulator« na žaganje. — Najnižje cene. — Trgovci popust
Štefan Lamud
Cepi je, Vransko pri Celja Razstavljeno na velesejmu paviljon J 670
se
o veliki izbiri ter o nizkih cenah vsakovrstnega
manufakturnega blaga,
ki je na ogled v novi hiši trgovca ANTONA MACUNA V MARIBORU
Gosposka ul. 10 in to ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi v 16 metrov dolgem hodniku,
Tovarna pohištva IVAN MATHIAN
arhitekt za Interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj*
.n»h.
Peči sistema Lutz
1665
in emajlirane napisne, nad-pisne table vseh velikosti —
Pasje znamke Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri
tvrdki Golob Alojz
Ljubljana, Puharjeva ulica 3
FRANC BOGEL
Ljubljana, Bleiweisova 52
Tel. 27-75 (poleg garaže Kopač) se priporoča cen), občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela
Specljallteta:	497
lzdelovan|e kovinastlh Itvst In vlolkov
LUTZ «- PECI
po izdatno znižanih
cenah stalno na zalogi
Ing. Guzelj
Ljubljana — Šiška
Bel jaška alica štev. 4
Lastna tovarna »EMAJL"
za emajlirane peči za galvanično poniklanje in Izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne Številke, občinske in uradne napise i. t. d.
Sprejmejo se zastopniki!
Tel. 3252 Lutrove peli
VELESEJEM PAVILJON J.
Kmetijska družba v Ljubljani
Turjaški trg št. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Oln In dobivajo za to brezplačno strokovni list
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. 6S9 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske člružbe 1
.KMETOVALEC
469
TOVARNA SoOAVICE
Slomškova ulica 27
priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-v oda, pokalice in okrepčujoči „Sanltaa".
Teleton Stev. 3813	ton
Tvor ni ca zrcal, hranilnica stekla
A. VRHOVEC, Ljubljana
Za Gradom St. 9 (na koncu Streliško ulice
612
koja 661-664
Izdeluje, vsakovrstna brušena in ne-brušena zrcala in stekla, kakor tudi stekla za automobile. Graviranje in matiranje stekla. Popravlja stara, po-U2D	kvarjena	zrcala.
Delo solidno! — Cene konkurenčneI
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—. vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče št 4.
Kneginja Zu rova
je knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne in idealne ljubezni. To je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 5,1 broširana, Din 35*— .v platno vezana, s poštnino Din 1*— več.
Vsa pleskarska, lilarska, sobo- in irkosbkanka Jela iz.Huje specialna, stara domala tvrdka
Jvan BriccI/
Ljubljana, Dunajska cesta 15
Telelon itev. 330?	1599
•	Cene solidne, delo solidno,	o*
postrežba točna. Vzoroi moderni. W
• •••••••••••••••••••••••••••••••—O•••••••—••»•»••••O—•
Vsem, ki trpe...
zaradi bolezen prenašajoče golazni: stenic, ščurkov, podgan, miši itd., Bporočamo, da smo svoj postopek pri pokončavanju te golazni izboljšali in pričeli uporabljati najnovejši Članov preparat, da je uspeh razknžitve zajamčen. Zlasti opozarjamo na to vse hotelske in gostilniške podjetnike
Obrnite ae še danes z dopisom na nas, da Vam sporočimo podrobnejše
informacije
OBLAITVENO KONCEtlONtRAM ZAVOD ZA POKONCAVAMJI MRČESA IN OOLAZNI
Ljubljana, Dunajska cesta Štev. la/IV
2047
Prijatelji!
Pridobite nam vsak še vsaj enega naročnika 1
BREZOBRESTNO POSOJILO
kravica samouporabe novih pravil in posojilnih pogojev gradbeno-krediine zadruge Ob us v Qraz-u je bila prepuščena za ^Kraljevino Jugoslavijo poslovodju zadruge 3 ug rad v £ j ubij a ni, ki tako poseduje Slutorsko pravo v smislu zakona od 26/19 1929. ZNo. 1150/30.
VSAKO POSNEMANJE BO SODN1JSKO ZASLEDOVANO
1985
EHSHMšUMfMK
1959
Oglejte si Velesejem paviljon E 67-75
Egidij in Karol ERJAVEC, mizarstvo
BROD / POLEG TACENSKEGA MOSTU / P. ŠT. VID n/Lj.
Stalna zaloga pohištva — Samo domači, solidni, zajamčeni izdelki Priznano nizke cene — Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo — Ogled tudi ob nedeljah — Autobus-zveza z Ljubljano
P Vin 221/30 - 125
Prostovoljna sodna dražba
v Ši. Vidu nad Ljublj ano.
V nedeljo, dne 20. septembra ob dveh popoldne se bodo na licu mesta v ŠtVidu prodale
hiše št. 16 v St.Vidu,
takozvane Femadove hiše, stoječe sredi vasi ob državni cesti, pripravne zlasti za obrt, in k tej hiši spadajoči vrt z dvema šupama in kozolcem. Vrt se razdeli na
štiri stavbne parcele.
Izklicna cena za hiše je 80.000 Din, za posamezne stavbne stavbne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba se vrši ob vsakem vremenu.
Ostali dražbenl pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddLVHL,
dne 1. septembra 1931.	10	C	t
:gTo cfo t oTd f ero 1 cs> j (<S)
efto 6f© črta er©
Hranilnica Dravske banovine
Ljubljana
Celje
<§
Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov. :: Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo
gaglSSIS®'
f£
Uspešna reklama = oglašanje
Delniška družba pivovarne „Union“, Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - Podruina piVOVama V Mariboru
t . t / Ljubljana 2310 ln 2311	iT„,/ Ljubljana
Telefon* ■, ^arl£or 2023	Brzojavi:	Pivovarna	Union	{	^arl^or
------------------------------------------------------------------------------------------- 742
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo in črno pivo, v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisto rafin. in gorilni špirit
Laneno olje, laneni flrneZ,
lanene tropine 38 %
ricinovo olje,
tekstilna ln usnjarska olja,
tovotne
pločevinast* sode po 60, ISO, so3 Ut.
f*0«SV a]a v prvovrstni kakovosti, po najnlljlh dnevnih cenah
Tovarna kranjskega lanenega olja ln Sirneia
jf Hrovat & Komp., Ljubljana
Telefon lnterurban 20—01.	.-i...
Brzojavi sHrovatport,
0]
KONCESIONIRANO -	^
HAVLIČEK FRAN
LJUBLJANA - SV.PETRA C.5 - TELEFON 3«i2t
Kompletne inštalacije za električno luč, moč in hišn« telefone. — Popravila vseh elektrotehničnih aparatov, špecijalnih motorjev i. t. d.	1924
Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med mast, a osobito izdelujem sode za transportir nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stro spadajoča popravila po najnlžjih cenah. Postrežba točna!	Delo	solidn
Franjo Repič
sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kolezijska ulica 18
Garantirana kanstrukcijal
Hill JU	ll.lm
tapetništvo
UubliaDB.Sv. Pelrat.29
priporoča svojo najmodernejše fotelje vseh vrst, mo-droce, o t o m a n e,
žimo, zložljive po-Prostor m stelje, patentne posteljnino, divane '
ne l.t.d.
irtJP1
pKpP
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 28. Za tlakarno odgovarja Otmar Mlohilek. — Urednik Anton PodbovBek. — Za lnseratn! del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.