ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 . 25—31 25 
F e r d o G e s t r i n 
•' VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI 
' •-•'_.• V SREDNJEM VEKU. 
Na prvem simpoziju o zgodovini domžalske občine sem v svojem prispevku 
o razvoju fevdalnih odnosov in fevdalne posestne razdrobljenosti obravnaval 
naselja predvsem v zveži s kolonizacijskim procesom.1 Tu nameravam dati sliko 
vaških naselij glede na njihovo starost. 
Po zadnjem Občanovem priročniku je bilo v letu 1986 na ozemlju domžal­
ske občine 165 naselij, ki so bila povezana v 28 krajevnih sku~pnbsti, te pa v 
šest krajevnih uradov (Blagovica, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Ra­
domlje).2 Mnoga izmed teh naselij oziroma vasi so vključila večje ali manjše 
število zaselkov in tudi samotnih kmetij. Zaselkov, ki jih je za Moravsko do­
lino znotraj naselij podrobno opisal S. Stražar,3 pri tej analizi'nisem vključeval, 
prav tako pa tudi ne samotnih kmetij, ki so številne na Moravškem in v hri­
bovitem svetu severno od Črnega grabna. Vključevanje teh enot v našo pro­
blematiko bi zahtevalo še novih raziskovalnih naporov.4 
V sedanji domžalski občini sta dva poglavitna poselitvena jedra in sicer na 
območju Mengša in okoli Moravč. Tema dvema jedroma, ki ju na nek način 
povezuje oziroma se jima priključi še poselitev Črnega grabna, moremo slediti 
daleč nazaj v prazgodovino. Posamezne arheološke najdbe to dovolj trdno do­
kazujejo, hkrati pa kažejo tudi na kontinuiteto naselitve od starokamene dobe 
do poselitve tega prostora s predniki Slovencev. V vsem tem tisočletja dolgem 
obdobju od paleolitika prek neolitika, bronaste in železne dobe do propada 
antike so na ozemlju sedanje domžalske občine našli materialne ostanke živ­
ljenja, grobišča,in zlasti za rimsko obdobje tudi ostanke naselij. Ze tedaj se je 
naselitev vedno bolj koncentrirala na področju obrobja vzdolž reke Bistrice, na 
območju Moravske doline in po Črnem grabnu kot prometni smeri proti vzho­
du, ki je prišlo do veijave zlasti v času rimskega gospostva. 
Naj navedemo le nekaj najdišč kot primere v dokaz. V Babji jami južno 
od vasi Gorjuša so našli ledenodobno rezilo iz kremenjaka. Mladokamene najd­
be so izkopali na Šumberku pri Domžalah, v Bistrici pri Količevem in v Trzinu; 
bronasta doba je zastopana v najdiščih Ihan, Bistrica pod Šumberkom, Brdo 
pri Lukovici, Trnjava, Dol; a stara in mlajša železna doba v Domžalah, Luko­
vici, Gradišču pri Lukovici, potem v Mengšu z dvema halštatskima grobiščema, 
Moravčah, Homcu in drugje. Se številnejše so lokacije najdišč z ostanki iz rim­
ske dobe. Na domžalskih tleh je ob eni izmed najvažnejših rimskih cest na Slo­
venskem (Aquileia—Emona—Celeia—Petovio in naprej) bila antična naselbina. 
Ob Grobljah je verjetno stal rimski kostel, vsekakor so tam našli bogate rim­
ske izkopanine. V Mengšu, kjer je tekla stranska rimska cesta, so našli številne 
antične ostanke; ob tej cesti je bila tod nekje rimska postaja Ad quarto decimo. 
Tudi v Ihanu so našli predmete iz rimske dobe. V bližini Zaboršta pri Dolu je 
na severnozahodnem vrhu v smeri proti Ihanu dokazano rimsko grobišče. V 
Črnem grabnu je bila v bližini Podpeči pri Lukovici na zgoraj omenjeni cesti 
1 F. Gestrin, Obdobje fevdalizma na ozemlju domžalske občine v luči zemljiškega gospo­
stva Jablje, Zbornik občine Domžale, Domžale 1979, str. 27—29. 
2 Občanov priročnik 1986, Ljubljana 1986, str. 60—64. 
3 S. Stražar, Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, str. 78—107. 
4 Npr. Ceänjice v Moravski dolini so zajele zaselke Dunaj, Njive, Požarnica, Rigelj, Klen, 
Grmače, Planina, Podbrdo, Hribce in Brdo; Drtija zaselke Belnek, Gorica, Kovačina, Podbrdo, 
Kuga, Straža, Stance, Laze, Steballja, Storovje in Brinje; Limbarska gora pa zaselke Mrzlica, 
Pristava, Sija, Planjava, Globočlca. Havne, Zore, HruSka, Vodice, Heber. Posamezne samotne 
kmetije nosijo imena kot so npr. Lipoväek, DoHtiar, Bezovljak, Golkar, GobovSek, Goriäek, Ceh, 
Jazbec, Ferjančlč in druga. 
26 F. GESTRIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI 
rimska poštna postaja Ad publicanos. Ostanki rimske utrdbe naj bi bili še v 
Blagovici, kjer se omenjajo tudi grobovi. Na prehodu iz Črnega grabna proti 
vzhodu je bila v smeri proti Celeji naselbina Atrans, kjer je bila carinska po­
staja in kjer so našli številne rimske predmete (prim, še najdišča Dobrava, Grič 
pri Ihanu, Vir, Lukovica, Gradišče pri Lukovici, Kompolje, Prevalje itd.).5 
V času preseljevanja Slovanov so osnovo za njihovo naselitev na obravna­
vanem prostoru tvorila ta že v antiki in še pred njo ustvarjena poselitvena ob­
močja in na njih nastale kulturne površine. Zato je tod in v bližini možno ugo­
toviti posamezne toponime, ki dokazujejo, da so Slovani tudi na tem ozemlju 
še naleteli na staro romanizirano prebivalstvo ob svojem prihodu. Tako naselje, 
ki ima verjetno neposredno kontinuiteto z antiko, so Trojane (Atrans). Na staro 
prebivalstvo kaže tudi Račni vrh oziroma Lačni vrh, ki je sprva nosil naziv 
Laški vrh, kakor kaže nemški naziv za kraj (poleg poznejšega Tatzenberg sta­
rejši Walchsperg; prim, za Lahovče — Walchsdorf), in morda tudi toponim Vo-
šče pri Krašnji (Vošče — Vašče; Laschitz).6 Poselitev Slovanov je bila sprva 
še sorazmerno redka in so najstarejša naselja nastala na vznožju ali ob vznožju 
hribov in deloma na hribih, ki se dvigajo iznad ravnine ter na ozemlju vzdolž 
zemljepisno pogojenih prometnih smeri. Poglavitna poselitev je bila torej ve­
zana na pas, ki se vleče vzdolž Bistrice od Stahovice do Ihana, in obrobje hri­
bov od Trzina in Mengša proti severozahodu. Gostejša je bila zopet po Morav­
ski dolini, a redkejša v obrobju dna doline Črnega grabna proti. Trojanam. 
Doseljeni Slovani so se v sedanji domžalski občini potemtakem najgosteje na­
selili na ozemlju že do tedaj nastalih prvotnih poselitvenih jeder, to je na ozem­
lju okoli Mengša in Moravč. Tod so nastajala tudi najstarejša naselja prednikov 
Slovencev. Upravičeni smo namreč predpostavljati, da sta bila tako Mengeš, 
kjer so arheologi ugotovili velika slovanska grobišča, kakor tudi Moravče v sta-
roslovenski dobi sedeža župskih oziroma županskih enot. Uničil jih je šele pro­
ces fevdalizacije po končanih madžarskih navalih in po koncu madžarske pre­
vlade nad tem ozemljem. Ob tej župski ureditvi je v oporo županove oblasti in 
moči, ki se je odvajala od ljudstva, zrasla plast kosezov morda že do prve polo­
vice 9. stoletja. Na Moravskem sta ostanek tega kraja Sp. in Zg..Koseze, ki ju 
je šteti med stare vasi.7 . \ 
Po fevdalizaciji, ki se je zaključila do začetka 12. stoletja, je sledilo dolgo 
trajajoče obdobje mlajše kolonizacije tudi na domžalskem ozemlju. Največji 
razmah je dosegla v 13. stoletju; v naslednjem stoletju je kolonizacija na našem 
ozemlju že pojenjavala. Poslej je bila kolonizacija omejena že na obrobje prvot­
nega poselitvenega prostora in so tedaj nastajali le manjši zaselki in samotne 
kmetije. Vendar moremo manjšemu pridobivanju kulturne zemlje slediti še 
daleč v novi vek. Posledica teh kolonizacijskih naporov je bila velika zgostitev 
vasi in prebivalstva. Lahko rečemo, da so že ob koncu srednjega veka obstajale 
skoraj vse vasi, ki jih poznamo danes.8 
V zgodovinskih virih, kolikor jih doslej poznamo, se številne vasi v sedanji 
domžalski občini javljajo že do konca srednjega veka. Vendar se vasi iz razum­
ljivih vzrokov prvič omenjajo precej pozneje kakor pa so v resnici nastale. Po 
časovnem redu omembe si sledijo takole: v 12. stoletju se v virih pojavijo To­
pole (1136/1250), Velika vas (sredi 12. stoletja), Mengeš (1154/6) in Domžale (ok. 
* Prim. Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 177—196 s tam navedeno litera­
turo; T. Knific, Carniola in the Early Middle Ages, Balcanoslavica 5 (1976), str. 118; M.Zupančič, 
Arheološki najdišči Trojane in Mengeš, Zbornik občina Domžale, Domžale 1979, str. 15 si. in tam 
navedena literatura; M. Slabe, Poskus prikaza poselitve v Ljubljanski kotlini (5. in 6. stoletje), 
Zgodovina Ljubljane, Ljubljana 1984, str. 57 si. in tam navedena literatura. 
6 Prim. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500), 
Ljubljana 1975, str. 716 in 727—1309 dec. 21 ; F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. c , str. 26. 
' M. Kos, Istorija Slovenaca, Beograd 1960, str. 57 si. ; D. Vuga, Le scoperte del primo me­
dioevo a Mengeš, Balcanoslavica 4 (1975), str. 33—48; T. Knific, Dati archeologici sulla colonizza­
zione della Marca di Kranj nei secc. X e XI, Balcanoslavica 4 (1975), str. 57—65. 
s Za kolonizacijo prim. M. Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geografski vest-
nik 23 (1951), str. 157—177; isti, Starejša naselitev na Kranjski ravnini, 900 let Kranja, Spominski 
zbornik, Kranj 1960, str. 51—73; T. Knific, Dati archeologici, o.e., str. 57 si.; F. Gestrin, Obdobje 
fevdalizma, o. c , str. 26—29. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 27 
1200/1230) ;9 v 13. stoletju se omenjajo Studa (1207), Dob (1223), Ihan (1228), 
Trojane (1229), Moravče (1232), Homec (1238), Peče,(1288),Tuitaq ( S £ i n ^ g 
S L i ï ï ï j 5 ^ l ( 2 S £ i . U o č j a : Jelša (1300),. K ^ g » ^ ^ 
pri Lukovici (1301), Javorščica (Sp. in Zg., 1301), K o p n v m k £ 8 0 1 • J ^ g ^ 
Rudnik (1301), Trzin (1301), Vrhpolje pri Moravčah 1301), Psata (1302), Krasce 
(ia3lÄf(1319), Ćelije (1320), ^ ^ ^ K A A 
S S ? A Ä Ä ^ ^ S ^ о г а и Л з З ^ 
9 * £ S Zasorica (1337) Brdo pri Lukovici (1340), Pogled pri Moravčah 
Ü340) Boršt ( l ! S Hrast e p r i Moravčah (1341), Sp. Koseze (1341) Planina 
S S ' Preser e pr Moravčah (1341), Ziče (1341), Gorjuša (1346) Zlato polje 
S K o S e (1347), Dupeljne (1348), Negastrn (1348) Ргекаг № ш Zg 
1350) Zalog (1351), Prapreče (Sp. in Zg., 1353), Radomlje (1353), Vrhovlje pri 
Lukovici (1353) Ples (1355), Obrše (1358), Preserje pri Zlatem polju (1359), Rova 
S Ä pri Krašnji (1363), Gorice pri Moravčah (1364), Prelog pri Blagovici 
369 ' l e t e 1369) Podoreh (1370), Zlatenek (1378), Imovica (1384 , Olsevek 
| . Gorenje pri Blagovici (1385), Prikrnica (1391), f ^ ^ ^ ^ 
Hrastnik pri Trojanah (ok. 1400), Javorje pri Blagovici (ok : 400), Knzate * 
1400) Log pri Blagovici (ok. 1400), Podmilj pri Blagovici (ok }400) Prevalje 
ok 1400) Prvine pri Tro anah (ok. 1400), Suša (ok. 1400 , S ™ * « ^ ' < * : . ^ 
n Zavrh pri Trojanah (ok. 1400). V 15. stoletju nastopajo v pisanih virih. Ga-
brjepTi Blagovici (1405), Krajno Brdo (1405), Hrastnik pri MoravčahL (1409) 
Brdo pri Ihanu (1410), Rapolče (1410), Trnjava (1410]I. Brezovica pri Domžalah 
( S o i n Zg 1414), Dobovje pri Ihanu (1414), Jelnik (Veliki in Mali 1414), Zĝ  
Koseze ( Ш 4 Petelinjek 1414), Prilesje (1414), Reber (1414), Log pri Moravčah 
S ? ) Rodica ( S l e ? H u d o pri Radomljah (1428), Kompolje (1428) Vrba р Г 1 
L i u (1428, Dobrava pri Moravčah (1429), Prikernica (1429), Desen, (1430) Ce-
šnjice pri Moravčah (1431), Groblje (1435), Cešnjice P r \ B 1 ^ f 4 ^ ^ f h ^ t ) 
recje (1437), Bišče (1439), Loke (Sp. in Zg, 1439 , Cemseiuk (1444 , Prêtrz (1444) 
Vošče (1444 , Sela (1453), Sv. Pavel (1453), Brezje pri Moravčah (1458) Coricane 
pri Pečah (1458), Imenje (1458), Olševek (1458), Selo pri Ihanu (1458^ Gabrje 
or D r S i (1469) Pristava pri Moravčah (1470), Pristava pri Mengšu (1476) Do-
Епе°Ш7) ! Vranke ( 1 4 7 T ) } W pri Ihanu (1478), Opaško (1481), Krtina (1494), 
Poljane pri Moravčah (1496) in Požarnica (1496) 
Po stoletjih se torej pojavlja zelo različno število vasi: v 12. stoetju^samo 
4 v naslednjem že 15. močno porastejo v virih omenjena naselja v 14. stoletju 
ko jih imamo kar 78,-a nekoliko padejo v 15 stoletju, ^ ^ - ™ j e m o se 
50 Vsega skupaj se torej omenja 147 vasi, kar je blizu 90 % vasi, ki jih po­
z n a l lanes (là). V teh številkah moremo približno « ™ * J f ~ £ * 0 l o n a-
cije vendar ob ugotovitvi, da'so mnoge vasi po svojem nastanku tudi za sto 
i S ali dve starejše od svoje prve omembe v ohranjenih zgodovinskih vinh. 
c f h o t m o torej ugotoviti približno starost naselij na obravnavanem ozemlju, 
moramo iti po drugi poti. v , . , 
Med najstarejša naselja moremo nedvomno ^ e t i z e omenjena ki o m 
prevzela po starih romaniziranih prebivalcih po naselitvi Slovanov. Kot stare 
vasMelmeti tudi naselja z imeni Groblje in Gradišče. Med najstarejše vasi je 
dal e t re ïa vkSučiti tiste naselbine, ki jim sledimo v obeh poselitvenih jedrih 
окоИ Mengša in Moravč (tod npr. Sp. in Zg. Koseze). Take so vsekakor vasi 
. o imenu Domžale in omenjanju vasi v srednjem veku pripravlja razpravo prof. dr. B. Oto-
r e p e C i ° Podatki so zbrani po delu M. Kosa, Gradivo za historien« topografijo, o.e. I - I I , str. 1 -
28 F. OESTRIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI 
s toponimi po osebnih imenih (npr, Mengeš, Radomlje, Depala vas). Prav tako 
gre na tem območju med'stara naselja všteti tudi tista, v katerih so nastala 
središča cerkvene organizacije, to je prafare in pa vasi s starimi cerkvenimi 
patrociniji. 
Zdi se, da' je oglejski patriarhat južno od Drave v zvezi s pokristjanjeva­
njem že v 9. stoletju ustvaril sklenjeno mrežo pražupnij; vsekakor je cerkvena 
organizacija dobila po madžarskih navalih na oglejskem delu slovenskega 
ozemlja trdnejše oblike že pred konec 10. stoletja.11 Osnova te organizacije so 
bile pražupnije s cerkvami, ki so imele tudi krstno in pogrebno pravico ter so 
spadale neposredno pod pàtriarhove kanonske pravice. Te cerkve pa so nasta-
jale v starih in hkrati pomembnejših naseljih. Najstarejša prafara na območju 
domžalske občine je bila v Mengšu, ki je verjetno nastala po sredi 10. stoletja 
m je obsegala velik del vzhodne Gorenjske vse do poznejše štajerske meje. 
Poleg nje sta že kmalu po okoli 1000 na obravnavanem ozemlju nastali prafari 
v Dobu in Moravčah, kjer se'v virih omenja šele v prvi polovici 13. stoletja.1' 
Vse tri so kmalu imele tudi podružnične cerkve (Mengeš :Pšata, Trzin in v kra­
ju »Unadorze« (?); Dob: Krtina in Skocjan; Moravče: Vrhpolje, Sp. Koseze in 
Kandrše, danes izven domžalske občine). Od dobske prafare se je odcepila vi-
kanatska pražupnija v Krašnji13 z župno cerkvijo sv. Tomaža apostola in s po­
družnicami v Blagovici in v kraju »Pisshaniz«. Poleg teh štirih se je razvila še 
pražupnija v Ihanu, ki je bila sorazmerno majhna po površini in zato brez po­
družnic _ter naj bi nastala iz lastniške cerkve; prvič se omenja 1296. leta.14 Ra-
domlje;so bile tedaj v prafari Nevljica oziroma Kamnik, kjer je bil patrocinij 
sv. Jurij.1 5 
V času jožefinskih cerkvenih reform je bilo na domžalskem območju dvoje 
dekanatov: Mengeš in Dòb. Lokalija Rova je spadala pod dekanat v Kamniku. 
Pod oba dekanata so sodile župnije Mengeš in Dob, Brdo, Ihan, Krašnja in Mo-
ravče ter lokalije Blagovica, Cešnjice, Sentožbolt, Zlato polje ter vikariat Peče.16 
Danes so župnije v naslednjih naseljih: Peče, Rova, (Vranja peč = Palovče pod 
Kamnik), Sentožbolt, Zlato 'polje, Blagovica, Brdo, Cešnjice, Dob, Domžale, 
Ihan, Jarše, Krašnja, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trzin.17 
O mnogih starejših naseljih, ki smo jih zgoraj ugotovili, pa tudi o drugih, 
nam govore tudi patrociniji, svetniki, ki so jim cerkve posvečene. Po antiki je 
kult patrocinijev v naših krajih ponovno oživel s pokristjanjevanjem: najprej 
med karantanskimi Slovani, nato pà zlasti z oglejsko misijonarsko akcijo tudi 
na ozemlju južno od Karavank. To se'je zgodilo v času od konca 8. do konca 10. 
stoletja. Tedaj so se k nam razširili patrociniji karolinške tradicije in oglejske 
cerkve.18 ; 
Stara patrocinija, značilna za zgodnjesrednjeveško dobo, sta bila sv. Peter 
in Janez Krstnik, ki sta vsekakor tipično karolinška kulta in ju zasledimo zlasti 
pri starih župnih in krstnih cerkvah, čeprav so seveda istima svetnikoma po­
is (l9"2)%?r
roi1es":,t6
kS!1«ll.??ifsI,^slS10Vend V đ 0 b l ^ Ш ° т е б а P o k r š C e v a n ^ D°"» i " <™* 
• , , , K „ ? *Jn P f " o c h l a Morawitz — 1232/46 — A. Dopsch - A. Meli, Die Landesfürstlichen Gesam-
turbare der Steiermark aus dem Mittelalter, österreichische Urbare I. Abt. 2 (1910) 53 
» »-in der Chräschner pharr« — Arhiv Slovenija, listina 1363, april 17. 
., T J& ? ° У £ с , . . И п Zehentverzeichniss aus der Diözese Aquileia vom Jahre 1296, Mitteilungen 
des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 30 (1909), 635. 
•7ЛО , «
 Pr,^>mi,? ^ ? m t e m J- Y- V a l v a s o r > Die Ehre des Herzogtums Krain П, knj. 8, str. 714 si., 
749, 755, 763, 773, 778 si.; J . Gruden, Akvilejska cerkev, o. c , str. 293; M. Kos, Gradivo zâ historično 
topografijo, o. c , str. pod gesli naselij; J . Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Sloven­
skem. Prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnij. Razprave Filozofske fakul­
tete, Ljubljana 1986, str. 12—20; S.Vilfan, La cristianizzazione delle campagne presso gli Slavi del 
Sud occidentali, organizzazione, resistenze, fondo sociale, Settimane di studio del Centro italiano 
di studi sull'alto medioevo 29, Spoleto 1982, str. 889 si. 
1 6 F. Pokom, Sematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškoflji leta 1788, Ljub­
ljana 1908, str. 27 si., 43 si., 52 si., 65 sL; prim. M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem 
v odnosu do politične uprave, Glasnik muzejskega društva 25/26 (1944/5), str. 3—64. 
" Letopis cerkve na Slovenskem 1985. Stanje 1. januarja 1985, Ljubljana 1985, str. 46—116. 
Prim. J. Gruden, Najstarejši cerkveni patroni na Slovenskem, Voditelj v bogoslovnih ve-
* À ( ,1901) ; f-Truhlar, Problem starih patrocinijev v Sloveniji, Bogoslovni vestnlk ЗЗД-2 (1973), 
str. 66 si.; I. Sivec, Ljubljana v zgodnjem srednjem veku. Zgodovina Ljubljane 1984, str. 70 si.; J. 
Hofler, O prvih cerkvah, o. c , str. 43—63. 
* i ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 £9 
svečene tudi mlajše cerkve. Poleg njiju sodijo med stare patrocinije še sv. Mar­
tin, škof iz Toursa, ki je tudi karolinški kult, sv. Kancijan in sv. Mohor, ki sta 
oglejska diecezanska kulta, svetniki, ki se častijo kot zmagovalci nad pogan­
stvom: sv. Jurij, sv. Mihael (arhangel) in sv. Marjeta. Star patrocinij je tudi 
Mati božja, zlasti Marija Vnebovzeta, dalje sv. Lovrenc, prvi rimski mučenec, 
pa tudi sv. Lenart, sv. Vid in sv. Andrej, apostol, ter sv. Stefan, mučenec. Ven­
dar pravilo ni absolutno, kajti mnoge cerkve s temi patrocinij i so tudi mlajšega 
datuma, čeprav je velik del teh cerkva postaviti v zgodnjesrednjeveško obdobje 
tja do 11. stoletja.19 
Med kraji na našem ozemlju, ki se v pisanih virih relativno zgodaj ome­
njajo, je vrsta vasi s cerkvami s starimi patrociniji. Nastanek teh naselij mo­
remo upravičeno postavljati v čas prvih stoletij po naselitvi, vsekakor pa v 
dobo pred uveljavitvijo fevdalizma; to je pred konec 11. stoletja. Mednje je 
vključiti tudi kraje, ki smo jih že omenili v zvezi z najstarejšo cerkveno orga­
nizacijo. Poleg Mengša s patrocinijem sv. Mihaela so tu še Krtina in Trzin s cer­
kvijo sv. Lenarta (v Trzinu se še leta 1526 omenja bratovščina tega svetnika, 
danes pa je cerkev posvečena sv. Florijanu), Dob in Moravče s patrocinijem 
sv. Martina, Radomlje in Gradišče s sv. Marjeto, Ihan s sv. Jurijem, Skocjan pri 
Brezju s sv. Kancijanom, Blagovica, Pšata in Vrhpolje pri Moravčah s cerkvami 
sv. Petra, Sp. Koseze sv. Lovrenca, Šentvid pri Lukovici sv. 'Vida, Brdo pri Lu­
kovici s svojo Marijino cerkvijo sodi'še v krog starejših krajev.20- . 
Med starejša naselja sodijo tudi tista, ki imajo imena po vodotokih, mednje 
je šteti npr. vasi Pšata, Rova, Studenec, Raca, Drtija in Vodice. V ta sklop 
gredo tudi vasi, ki so poimenovane po legi, krajevnih značilnostih, položaju 
ozemlja, na katerem so nastale, po lastnosti zemljišča ter po drevju in rastlin­
stvu, ki so človeku dajala užitne sadeže. Take vasi so Brdo pri Ihanu in Luko­
vici, Krajno Brdo pri Krašnji, Doline pri Blagovici, Dole, Dolenje, Globočica, 
Gòra, Gorenje pri Blagovici, Gorica pri Moravčah in pri Drtiji, Goričica, Gori-
čarie bližu Moravč, Gorjuša, Homec, Hrib, Kal, Koreno pri Krašnji, Križate, 
Obrše, Planina pri Moravčah, Planjava, Pogled, Podgora, Podgorica, Podrečje, 
Podstran, Poljane, Podbrdo, Pretrž na Moravškem, Prevalje, Prevoje, Prikr-
nica, Reber, Soteska, Strmec, Velika Raven, Vrh, Vrhovlje, Vrhpolje, Zagorica, 
Zavrh, Zlato polje in še kaj. Med starejša naselja sodijo tudi vasi Cešnjice pri 
Blagovici in pri Moravčah, Ceplje, Hruševje na Moravškem, Lipa in Podoreh.21 
Z vsemi temi'vasmi, ki tvorijo dobro tretjino sedanjih (165) naselij, smo v glav­
nem — tako sodimo.— dobili starejše jedro poselitve na območju sedanje dom­
žalske občine. 
Vse druge vasi, deloma zaselke in seveda samotne kmetije je šteti med 
mlajša naselja, ki so nastala v obdobju mlajše kolonizacije. Sem sodijo z red­
kimi izjemami, kakor je npr. Dob, vasi, ki imajo toponime v zvezi z gozdom, 
z gozdnim drevjem in rastlinstvom,' kraji v zvezi z logom in dobravo, dalje tako 
imenovana antitetična imena naselij z vzdevki zgornji ali spodnji in tudi sred­
nji ter mali in veliki, pri katerih jeken'o vsekakor mlajšega nastanka, in končno 
kraji, ki so nastali ob gozdu potem, ko ga je fevdalec že ščitil. V prvo zvrst so­
dijo toponimi Brezje pri Krtini in Moravčah ter pri Cemšeniku, Brezovica pri 
Lukovici in pri Domžalah, Bršlenovica, Dobeno, Dobovje pri Ihanu, Gabrje pri 
Blagovici in Drtiji, Gabrovnica pri Krašnji, Hrastje pri Moravčah, Hrastnik pri 
Trojanah in Moravčah, Javorje pri Blagovici, Jelnik in Jelša prav tam, Javor-
šica (Sp. in Zg.) pri Moravčah, Podsmrečje, Prapreče, Štorovje, Topole, Vrba, 
Zabukovje, Zelodnik, Zirovše in Vin j e (prej Svinje). Z nastankom logov in do­
brav (hrastov gozd) ter krčevin so povezane vasi z imeni Dobrava (Sp. in Zg.) 
1 9 Prim. J. Höfler, O prvin cerkvah, o. c , glej pogl. IV. Patrociniji, str. 43 si. 
2 0 Prim. J. Höfler, O prvih cerkvah, o.e. ; isti, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem 
in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982, str. 29—33; Letopis cerkve na Slo­
venskem, o. c , str. 46 si. 
2 1 Glej Pregledna karta občina Domžale, Geodetski zavod SHS, Ljubljana 1987. 
30 F. GESTBIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI 
pri Moravčah, Laze, Log pr i Blagovici in v moravski fari, Mala Loka pri Dom­
žalah Loke (Sp. in Zg.) pri Blagovici, Prelog, Zaloka, Zalog pod Trojico (Vrh), 
pri Kresnicah in Moravčah. Sem je šteti dalje vasi Boršt pr i Moravčah, ki je 
ime dobila od nemškega Forst, k a r je pomenilo gozd, izločen iz skupne uporabe, 
v r o k a h fevdalca, dalje Zaboršt pri Domžalah, ver jetno tudi Žeje (od »žeg« -
žgati), Selo in Selce. 
Nič manj številna niso dalje ant i tet ična imena vasi, kot so n p r . : bp . m 
Zg Brezovica, Sp. in Zg. Dobrava, Sp., Zg. in Sred. Jarše, Sp. in Zg. Javoršica, 
Mali in Veliki Je lnik pr i Blagovici, Sp. in Zg. Koseze, Sp. in Zg. Loke, Sp. in 
Zg Mengeš, Mala Lasna, Sp. in Zg. Negastrn, Sp. in Zg. Petel injek pr i Blago­
vici Sp in Zg. Prapreče . Sp. in Zg. P r e k ä r , Sp. in Zg. Rudnik, Sp. m Zg. Tu-
stanj Sp., Zg. in Sred. gora in še kaj . Mlajša so t u d i naselja Grmače, l j e n j e , 
Dešen, Učak pri Sentožboltu in Zalogu pri Moravčah ter Pr is tava pri Mengšu 
in Moravčah. 
Zanimivo je dejstvo, povezano z intenzivno kolonizacijo, da se na ozemlju 
domžalske občine pojavljajo številne vasi z enakim imenom poleg ant i tet ičnih 
toponimov Tudi to je dokaz za naglo povečevanje števila naseli j . Take vasi so 
Brdo Brezje, Brezovica, Cešnjica, Dole, Gabrje, Gora oziroma Gorica, Gončica, 
Groblje Hrastnik, Log, Olševek, Podgora oziroma Podgorica, Preserje, Preval je 
oziroma Prevoje, Pristava, Selo oziroma Selce, Učak, Vrh, Zalog in druga. Vseh 
krajev, ki j ih imamo za mlajša naselja, je na o b r a v n a v a n e m ozemlju nastalo za 
približno slabi dve tret j ini celotnega števila današnj ih vasi. 
V obdobju nekaj stoletij po zgodnjem srednjem veku do prehoda v novi 
vek so se torej naselja n a ozemlju sedanje domžalske občine zelo zgostila, če­
prav pri tem, kakor že rečeno, nismo upoštevali n a novo nasta l ih zaselkov in 
samotnih kmeti j . To pa po svoje zelo zgovorno govori ne samo o populacijskem 
razvo ju ' marveč t u d i o gospodarski rast i tega ozemlja. Ta se n a m pokaže v se 
jasnejši 'podobi, če upoštevamo, da na n jem znotraj zemljiških gospostev se ves 
ta čas ni zaznati omembe vrednega procesa drobitve kmeti j , ki ga poznamo 
drugje. 2 3 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DÖRFLICHE SIEDLUNGEN IN DER GEMEINDE DOM2ALE IM MITTELALTER 
Ferdo Gestrin 
Auf dem Gebiet der Gemeinde Domžale gab es im Jahre 1986, abgesehen von 
W e i l e t u n T ^ i n s Ä f t ö f e n , 165 Dörfer, vor allem in den beiden H a u p t s ^ u n g r i » -
nen- im Gebiet Mengeš und in der Umgebung von Moravče, die siedlungsmaBig.etwa 
v o ^ ' d e ^ C r m * g r a b e n verbunden werden. Ein Bild von ihrem Alter zu vermitteln, ist 
I n h a D i f l e ^ l u n g s T e t S h t e dieses Gebiets läßt sich vom Paläolithikum an verfolgen. 
Auf dem Gebiet der erwähnten Siedlungskerne und dem d o r t bestehenden Kultur­
boden siedelten sich auch die Vorfahren der Slowenen an. I n . Mengeš und Moravče 
werden in altslowenischer Zeit wohl auch die Sitze der Gaueinheiten gewesen sein. 
Nach dem Abzug der Magyaren und dem Einsetzen des Feudalismus folgte vom Be­
ginn d e ^ j U r i x u n d e r t / b i s zum Ende des Mittelalters eine Zeit j ü n g e r e n Kolo-
In den schriftlichen Quellen des Mittelalters werden von den 165 heutigen Dor-
nisation, in welcher noch neue Dörfer bis zu der noch heute А » « ^ 
fern schon 147 erwähnt: im 12. Jahrhundert 4, dann 15, 78 und 50. An diesen Zähen 
läßt sich ungefähr die Geschwindigkeit des Kolonisationsprozesses ablesen. Aber ein-
zelne Dörfer waren ihrer Entstehung nach auch ein Jahrhundert oder zwei alter als 
i h r e D [ n S t e n U s f e d l u n g e n sind jene, die ihren Namen nach der alten romarüsierten 
Bevölkerung (z. B. Atrans - Trojane), oder nach alten Trummerstatten (Groblje, Gra-
22 Prav tam. 
23 prim. F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. e. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 31 
dišče) erhalten hatten und die in den alten Siedlungskernen entstanden waren (Men­
geš, Moravče, Radomlje, Depala vas). Alt sind auch die Siedlungen, in denen Urpfar-
ren entstanden (neben Mengeš und Moravče z. B. noch Dob, Krašnja, Ihan) oder die 
Kirchen mit einem alten Patrozinium haben (z. B. Krtina, Trzin, Skocjan bei Brezje, 
Blagovica, Vrhpolje, Brdo und Šentvid bei Lukovica). Zu deri älteren Siedlungen ge­
hören auch solche, die benannt sind nach Wasserläufen (Pšata, Rova, Drtija, Stude­
nec, Vodice), nach Lage und lokalen Merkmalen, nach Geländeeigentümlichkeiten so^ 
wie nach Bäumen und Nutzpflanzen (z.B. Dole, Globočica, Homec, Planina, Vrhpolje 
usw., Cešnjice, Cepi je, Hrušica usw.). Diese alten Dörfer, die den-alten Siedlungskern 
bilden, machen mehr als ein Drittel aus. . 
Alle übrigen Dörfer sind zur Zeit der jüngeren Kolonisation entstanden. Hierzu 
gehören mit wenigen Ausnahmen die Dörfer, deren Toponyme mit Wald, Waldbäu­
men und- pflanzen verbunden sind, sowie Orte im Zusammenhang mit Hain und Aue 
(z. B. Brezje, Gabrje, Hrastje, Javorje, Podsmrečje, Topole, Zabukovje, Dobrava, Laze, 
Loka, Zalog, Boršt, Zaboršt.u. ä.). Hierher gehören ferner auch die Siedlungen mit so-
genannten antithetischen Namen, von denen mindestens eine älteren Datums sein 
wird (z.B. Spodnja und Zgornja Dobrava, Mali und Veliki Jelnik). Jünger sind auch 
die Siedlungen Grmača, Štorovje, Imenje, Učak, Dešen, Pristava und ähnliche). Unter 
den neueren Siedlungen', die etwas weniger als zwei Drittel ausmachen, gibt es viele 
mit gleichem Namen, was an sich auf eine intensivere spätere Kolonisationsphase hin­
weist. f Das zeugt von beschleunigter wirtschaftlicher Entwicklung und vom Bevölke­
rungswachstum in diesem Gebiet. 
Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije (oddelek za zgodovino 
Filozofske fakultete, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 
332 611, int. 210) lahko naročite še nekaj letnikov predhodnika »Zgodovin­
skega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. 
V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo 
znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa 
še raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo komplet 
dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). 
Cene so razprodajne in so za posamezne številke naslednje: 
GMDS 1/1919-20 — 10 din GMDS 16/1935, št. 
GMDS 2-3/1921-22 — razprodan GMDS 17/1936 — 
GMDS 4-6/1923-25 — 10 din GMDS 18/1937, št. 
GMDS 7-8/1926-27 — 12 din GMDS 18/1937, št. 
GMDS 9/1928 — razprodan " GMDS 19/1938, št. 
GMDS 10/1929 — razprodan GMDS 19/1938, št 
GMDS 11/1930 — razprodan GMDS 20/1939 — 
GMDS 12/1931 — razprodan GMDS 21/1940 — 
GMDS 13/1932 — razprodan GMDS 22/1941, št. 
GMDS 14/1933 — razprodan GMDS 22/1941, št. 
GMDS 15/1934 — razprodan GMDS 23/1942 — 
GMDS 16/1935, št. 1-2 — GMDS 24/1943 — 
razprodan GMDS 25-26/1944-
3-4 — razprodan 
razprodan 
1 - 2 — razprodan 
3-4 — razprodan 
1-2 — razprodan 
3-4 — razprodan 
razprodan 
razprodan 
1-2 — razprodan 
3-4 — 12 din 
razprodan 
80 din 
45 — 12 din 
Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo 
velja 4 dinarje. 
Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na navedene 
cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kom­
pleta GMDS odobravamo poseben popust. Za naročila iz tujine zaraču­
namo 60-odstotni pribitek in dejanske poštne stroške.