gpochU St. 14. ilObl.' k. k. Hofbibliothek, ' Wien - V Gorici, 7. aprila 1880. „SoLa,(! izhaja vsalt petek in velja po§to prejomana ali v florWi na doiii poSiljana: Vse leto..... MO Pol leta......;.20 detvrt leta ......1.10 Pri oznanilih in (>rav tak<- "'¦'» -.po-alanicah" se placuje za uavsulmi iribtop-no vrsto: 8 kr. ie se ti«ka 1 krat 7 „ „ „ „ 2 ,. ft » .• » » 3 » Zawece c»k« po prostoru. 0& Ifedaj Xllf PcameBne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobafcarnici v go-sposki ul:ci, lilizo „treh kron". na starem trgu; in nunski ulici; v Tratu ' y tobsiliirniei: Via dclla cascrma St. 3. in v AjdoviLiiii pri trgovcu g. Dolencu Doi-isi jwj s« blagovoljno poSiljajo nrodniStvii ,,Soi:o" v Gorici v Hilaiijanski tiskami, nnrocnina pa opravnigtvu„SoZet na Korenji v SHcsa-vi'hiSi St. 10 II nadstr. Rokopisi se nc vrafcajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcom in drugiin nepremoiniro se liaroCnina siniia, akose oglase pri uredniltvu, Iz drzavnega zbora. Poslanct in udje obeli drzavnih zbornic iraajo zdaj nekaj tednov po&tnic; pofcitka so pa tudi po-trebni, ziasti zastopniki desnice, ker so se morali le-to3 zares bojevati z nasprotniki, in ker so res reSili tudi mnogo vladoih prediog, poleg tega da so se 2e ttaprej posvetovali v raznih odsekih Se o drugih na> Crtih, ki pridejo po Veliki nodi na vrsto. Desnica je poslala v boj o ranogih prilikah izvrstne moCi, ki so dokazale, da ima desnica v obeh zbornicah ne samo pravih zagovornikov lastne stranke, ampak tudi pra-vih strokovnjaSkih, in kar je zelo imenitno, tudi v pravem pomeuu dtiavui^kih izvedcncev. K tej spo-sobnosti jc piiStevati §e posebuo tudi takt, skateriin na svoj dobtfek invnaSe veselje postopajo desiiitiarji, In se v tern najlepSe razlofiujejo od zagrizenih, strast-nih in vsled tega le prezaslepljenih levifcarjev. Te lastoosti so desnici pridobile zasluzeno pripoznanje tudi na najviSem mestu. Kdor bi hotel Zajeraati politico tnodrost iz govorov prvih govormkov desne Stranke, bi tudi po taki poti in posebno letos mnogo pridobil. Zal nam je torej, da zarad prernajhuega '' prostora ne roorerao priobfievati v vefii men pojasnii in raztogov, s katerimi v obSirnih izjavah utemelju-jejo In opravifiujejo svoje postopanje. Tu pa nam je vendar Se kaj doclati, zlasti kar je & Slovcnci v di-rektni in oi\ dotiki. Znano je zp, da je bila volilna prenarcdba levici bud trii v peti, ker posledoja je zavezana velikemu kapitalu, in je proti interesu kapitalistov, torej tudi leviSarjev, da bi se volitev razSirila na raanj premo2-ne drzavljane. Levica je bila vsled svojega znacaja hudo vdarjena s tako postavo, in ker se je upirala z niCevimi razlogt in je delala do zadnjega hude za-s preket treba jo je biio zavrniti. Levica je hotela dr- ! gavljane slepiti in v zboru v enaki meri po svojih gla-silih, iz katerih 2altbog se daje poduCevati ali prav za prav slepiti in slepariti, rekli bi, §e vedno veC'ina avstrijskih narodov alivsaj gotovo veCina izobraleuih drzavljanov. Take nepo§tene poti levi^arjev bilo je treba odkriti, in prepntrpezljivi grof Hohenwart je vldel, da je posiednji Cas za odkritje zvijaC na-sprotne stranke. S tem, da je odgovarjal Herbstu, presojeval je vso levieo, in je v oznacevanji tudi v mnoSini govoril. Herbst je rekel »e davno, ko so mu prisli pristaSi voSfitt na njegov rojstni dan, da Neraci v Avstriji so Bi napravili program eerkvenega ocaka: In necariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. Te iz-jave Herbstove se je bil tudi Hohenwart razveselil v upanji, da se vsaj ta vodja levicarjev poboljSa; ali plemeniti grof je videl, da se je zmotil v svoji nadi. Rekel je Herbstu: Herbst je v parlameutarnem 2iv-ljenji dokazal a2e vse, kar je bilo mogo'Ce, samo jednega 5e nikdar ne, nam re2 dobrovolj-nosti proti mnenju druzih. Potern nadaljuje: „Citajte, gospoda, vse, kar so spoStovani Clani opozi-cije v teku jednega leta govorili v volilnih in stran-karskih shodih in v takozvanih »parteitagihtt, kar so pisali t svojih glasilih, spominjajte se vseh govorov, ki smo jih €uli tu v tej visoki zbornici, in vi bodete teiko kaj drozega naSli nego obrekovanja in sttmni&enja visokevlade in veCinete visoke zbornice. (Oho! na levici; dobro 1 na desnici.)* •»No, gospoda moja, sedaj se ne bojuje veC proti mnenju nasprotnika, ue zoper vzroke, ki jih navaja on za svoje maeuje, Lestita opozicija naskakuje z vso mocjo osobo nasprotnikovo, bodi si, da sedi na teh (desnih) klopeh, bodi si na onih (ministerskih) sto-lih. (Dobro! na desnici.) Poskusa se nasprotnika pred Ijudstvom sramotiti, sumniciti njegove tsznje.) Dobro! na desnici.) Da, ako je to dobrovoljnost, ki se nam je obljubovala v oaem lepem programu, ako se tako : 8po§tujejo nazori nasprotnikovi,- potem svojega nem-Skega materinega jezika ne razumem vefi (Dobro! na desnici)j in gospoda, ko so se novembra lanskegaleta zopet odtvorila vrata te dvorane, pozabil je uLe oni lep program provzro&telj sam, in zjndinjena levica iapieala ^e drug program na svoj prapor, a ue pro* gram dobrovoljnosti, pafi pa program strasti, program, ki je po mojem, a w Bamo po mojem pre-priCanji velike stranke, ki ni v zadregi ni o talentih ui o parlamenturni lutiai, da svoje nazore priveda tudi v manjSini do veljave, gotovo novroden, z neogibno potrebo^sili na pot obrekovanj, sumnifienj, zavlafievanj." Nadalje je Herbstove trditve zavracal kot ner es-nidne. Nad takimi ofiitbami je Herbst ozelenel, in veiik hrup so vzdigniii leviCuiji. Ali Hohenwart je mirno nadaljeval in na§teval grebe levicarjev. 06ital je nasprotni stranki z ostrimi besedami, da njej ni mar, da bi se volilua pravica razSirila za Dunaj, ka-kor je nala^ predlagal Herbst. Saj bi bili lovtfarji drugafie ravnali 1807 in 1878, in bi no bili Dunaju toliko casa odtegovali razSirjene voliine pravico. Her-bstov prediog vzbuja 6ut, kateremu govornik ne more najti paiiamentaruega izraza! Ako se Dunaju volilna pravica razsiri, mora se euaka pravica podeliti tudi drugim mestom. „A1 i takega principijalnoga postopanja so opozicija o g i b 1 j e, Ic e r j o m e n d a s p r e v i d e 1 a, da bi se pokazalo, kar bi njej bilo ne-prijetno." —» Po tern aklepa z besedami: Volilno pravico jc bilo mogofie sedaj samo toliko razsrriti, ko-likor ka^e prediog desnice. BVse drugo spremembe vo-lilnega reda, castita gospoda, pa prehrauimo do one dobe, v katcri bo lastita opozicija nerodovitni novetn-berski (samo sedanji vladi nnsprotovati, Ur.) nado-mestila s programom dela". ' . Tako je obdclaval grof Hohenwart levicarje do poalednjcga stavka. Vtis tega govora je bil velikansk; gotovo je Se cel6 vec" leviCarjev pridobil za vefiinin prediog in celo napotil, da so se bili nekteri levici izne-verili. Med tcmi je tudi grof Coronini, dasi je bilo o njem pri^akovati, da bo glasoval z desnico za volilno prenaredbo. Vendar pa se je on, ki vedno o-mahuje, ravno ob tej priliki povzdignil z odloCao be-sedo proti lastni stranki: „1 n Le seje odprl, kar ob^alujem, ob tej priliki globok pro-pad med oni mi, s katerimi semjaz toli-krat glasoval, in pa med menoj, krivda gotovo ni na moji strani." Cuduo je samo to, da grof Coronini ni dobil ze poprej prepricanja o nemogoCcm skiipnem postopanji z levieo. Saj bi bil moral sebe toliko spoznati, da je sam preplemenit, in da zarad te notranje plemenitobti ne more hoditi & stranko, ki zagovarja le prepogostoma siluo niz-k e interese. Tudi je tezavno umeti driavnika, ki pripozna potrebo in dobroto avtonomne uprave v pojedi-nih dezelah. z druge strani pa hodi z levieo, ki Lez mejo centralizuje. Omahovanje med levieo in desnico ali prav za prav vedni napori za neodvisno postopanje v pojedinih sluCajih morajo zaslu2enega naSega rojaka koneeno prenaglo utruditi, in mo5 njegova je parlamentarno nepo^tevana, ker se ne more nobena stranka aanj zanagati. Pa upajmo, da grof Coronini po dolgem spoznavanji pride k oni stranki, ki §e spo-sobna ni, da bi ga kedaj toliko napadala, kolikor ga je napadal Herbstov in prvi levicarski organ. — V gosposki zbornici se je pri obravnavi novele brambene postave tudi pokazalo, da je levica vnena-vadni manjSini. Samo 19 glasov je ostalo na levici proti veeuii 68 glasov desnice. Huda logika za levieo, kateri je Ant. Schmerling na celu. Naj pristavimo §e veselo novico za Trst. 27. marca je nainrec" predlo^il kupCijski minister naCrt zakona, ki se glasi: „Vlada se pooblaSCuje, da izvrSi stransko progo istrske dr^avnc ielez-nice iz Hrpelja v Trst z normalnim tirom lo-kalne 2elezuice v proradunjenem znesku 3.340.000 gl. na drzavne ttoske, katera vsota naj se smatra mak-simalnim zneskom. Graditi naj se pri5ne omenjena stranska proga v letu 1883 in naj se v treb. letih dovrSi." „Da se dopolnijo tehniCna pripravljalna dela za samostojno zvezo eesarjevic' Rudolfove leleznice s Trstom, kakor tudi, da se izdela natanfien nafirt za omeojeno progo, dovoljuje se vladi za leto im 40,000 gold, kredita. Ta ysota naj &e vzame iz blagajnic, in Ce to ni dovoljeno, naj so po-krije g tekoCim dolgom". nTo ^eleznico mora drzavna uprava sama uprav-Ijati, in se erne uprava izrouiti zasebuiku ali kakej dru^bi le na podlogi zakona, kl bi se o tern izdal.u Govor poslanca g, dr. Voinjaka. v drzavnom zboru dne 2. marca t. 1. (Daljo.) Kako naj bi se tu dosegli podagogicni imotrl? Ta krajni §oiski svet ali voditoljl menijo, da se ti dose/ejo potem, Le m iiemScnia takoj vpelje kot ucnt jezik. »Kje naj se dobi prostor za te otroke in kaj bode delal ucitelj v drugem razredu s prazuimi dols-kimi klopmi ?» (Veselost na desnici.) Taka uteinolji-tev je v lasnici smeiua, Priznava se, da otroci v obfievanji govorijo le slovenski, da bi si nomSfilno So le v Ijudnki Soli priuiiti in vos cas ljudskega iolanja v prvem razredu ostati morali, Dc^elni golsKi svet je unifiil doloCbo okrajnega Solskega sveta v Celovcu in je po 2elji krajnega sol-skega sveta v Bistriii dolocil, naj se nem6tina vpelje kot ufini jezik. 0 tej priliki Seje na dolgo in Si-roko pouCil okrajni Solski svet v Celovcu, da je na-uiero doloCbe dezelnega fiolskega sveta popolnem na-pa5no ra/.umel, in da se ne sme tako natauko vzeti. Tu se mora postopatt nckoliko bolj prosto in ne takoj od otrok toliko zahtevati. Okrajni Solskt svet pa ni bil s tern zadovoljen, marveS se je proti doloCbi de^elnega Solskega sveta obrnil z vlogo in v tej ob jednem utemeljil, zakaj je tako odlodbo izdal Okraj* ni solski svet v Celovcu, ki je gotovo ves nemsk, Cegar Soiski ogleda je baje le nekoiiko dvojil—skoro gotovo je videi slab vspeh v tamoSnji ljudski Soli in naSel, da se mora kaj storiti, — okrajni Solski svet se je torej proti krajnega SoUkcga sveta vlogi na de/elni Solski svet ad St. 1725, 1878, obrnil in opazil, „da krajni Solski svet njegove (okrajnega Sol-skega sveta) dolofibe menda ni razumel, to je narav-no, on ne bode mogel zarad pomanjkanja psihologifi-ne in pedagogicne omike njega obseg izprevideti*. Kakor se razvida, jc dopisavanje med tamoSnjimi u« radi jako vljudno, kajti okrajni Solskisvet oCitakraj-uemu Solskemu svetu, da zarad pomanjkanja psihblo-gidae in pedagogifne emike ni razumel, karje okrajni Solski svet dolocil. Dalje pravi okrajni solski svet, da se mora zavarovati proti obdolzltvi, da je 6ez svojo kompetenco, katero dobro puzna, izdal kako doloCbo". On meni, da je le izvr&il, kar je dezelni Solski svet s svojim odlokom od 17. septembra 1872, st. 2714 ukazal. »Protestirati mora torej* — protestiranje je, kakor se vidi, v KoroSki na dnevnem redu, — obCi-na, krajni in okrajni Solski svet, vsi protestirajo, — on mora torej protestirati, da krajnemu Solskemu svetu pripada rekurz o ufiiteljem v izvrSevanje hamerjenih naredbah, ki se izklju6yiv0 na pedagogifioem polji gibljejo. ^Vender", pravi, Bse ho-ie spustiti v utemeljitev krajnega Solskega sveta in jo pobiti". Tu ne6em navajati vsega dolzega odgovo-ra, marveC le nekatera markantna mesta moram iz njih navesti, Opa2a se, nda krajnemu Solskemu svetu ni naloga ljudske Sole jasno pred ocmi. On ^obrafia svojo glavno, morda jedino pozornost na priufienje nemS6ine in more soditi le o vspehih v tej disciplini. Da se pri veliki vnetosti pri v;yi tega predineta no gleda na nravno odgojo mladine, ne po genetifiuem pouku na samostojnost v mialjenji, ni na formalno o-miko, tega ne namerja. Saj so to stvari, katere se ofiem neveScaka v pouievanji odtegnejo. On hofie v prvi vrsti ljudsko Solo napraviti v ucilnico jezikov, da ni driavni Solski zakon uze v prvem paragrafu nalogo iste ravno tako razumljivo, kakor Clovekoljub-no odkazal." To pravi okrajni Solski svet v Celovcu a on naposled misli, da si bode otrok toliko znanja nemScme v treh letih pridobil, da more vstopiti v vigje razrede. Tri leta torej bi moral otrok vender v prvem, rajsreto oatati4 b fiiwr aaroj zarad tega, k^ je sloveasko dete. Se more li to s pedagoghloega sta-HSca opraviciti in trpeti? Gctovo tie. (Dobro! na desnici.) . Dezelui solsko svet je, kakor uze omenjeno, do-ktfl, naj se nemScina uze v prvera solskem leto kot ucni jezik na Ijudskih Solah v KoroSki vpelje, in je na tern potu §el tako dale*, da je za slovenske Sole le jedno samo kojigo, to je Abecednik, vpeljal. A ce-lo ta ni popolnem slovensk, nego slovensko-nemsk. Y tej knjigi se uci otrok do 36. strani slovenski brati, od 36. strani dalje nem§ki, potent je ve ciua beril nemSkih do konca, in to naj bi bilo vse znauje, katero naj sLotrok za zivljonje v materinSci-ni pridobi, kajti vse drnge knjigi', izimSi katekizcw, so samo nemSke. potem pa tndi narodu v prid kaj spisati. Bil je bister opazovalec in pokazal bi se bil strog in natan-cen kritikar. Med ucenci je bil kaj priljubljen, naj so bill slov., nemSk. ali ital. rodu. To se je pokazalo tndi pri pogrebn. Vodje naSih srednjih sol so ucencem zaukazali veme olepMi samo z belimi trakovi in nemskimi ali laticskimi oapisf. Kar je bilo uceucem prepovedano: narodne trakove so pa drngi poloiili, ki niso pod kontando srednjeSolskih vodij. Ko so po- „. ^ .» , loiili ob pogrebn rake? na voz, je gledal posebno vo- bilo vse ' dja Pantke, kaki trakovi se nahajajo pri vcucih. To A ___*«- | tuj,.aj sam0 zabeleziroo. V obce pa bi imeli mi innq- I go povedati, vse v dokazt kako revne, hudo revno je i se nase politicno polozje. V pokojnikn se je pokazal ves polozaj pol. in socijalnega iivljenja sloven^kega. A deielni solski svet Eoroski je kmala ovidelv --.-¦-.-,. , . , r .- . ~ . „ ilk da z ABC ne bode pcislo tako dalcd. da bodo otroci i To raorda se kedaj kod pojasmmo. Dobro pa nam je dobro nemMino IgoM. Cutil se je poklicanega v le- ; delo, da je celd JndipuHicnte* v fetrtek tak6 pisal s tih I860—18T0 — letnica ni tiskaua na knjigi, kn- : o Urbanficu in njegovi snuti, kakor bi bib mi tosto-kor da bi bila tiskana v rawnweriptu, in ne dobi se ; rili. aInd." presojuje ebiialanje nektenh gospodev v prodajatoieah — iidatt .navod k vpeljawnju slo- } ob Urb. smrti; ptipnrocaroo, naj ga berejo. Z rodo-veMkihotrok v nem»o za ljudske ucitelje v Ko- ljubi i»a zakiicerao dunes pok*jiiiku: Potf**i v mini. rotki" ? slotenskib krajih. To je zelo originalo* knji ga in jaz bodcra navel iz oavoda samo nekaj mest, da pokaiem, kakov pedagogical dub v KoroSki prev-laduje. V tern predgovoru se uciteljem ocita, da ue umejo otrok oeraSki ufiiti, da so bila nj:b piizadeva-Dja, kakor se je v osmih ali desot.h letih pokazalo, gkde priuCenja nemMine v Ijudskih solab popoloem brczvspeSua, in da je tcmn le ojih iiapadna teorija pri pouku vzrok. Glasoviti pisec te knjige, — zal, da ni ujega imena na prve] strani knjige in je le deielni Solski svet kot izdajatelj zaznamenovao — pnwi dalje y swjej pedagogiSki modrosti: .Vse nem-sko iitanje iu pisanje, fse memoriraoje besed in slov-nifiuih pravil, ?se nsteo in pismeno prevajauje ne bode imelo zaielenega vspeba, Le bode uiitelj to svoje Pofrvaj v miru , blaga'in rodoljubna dnia! * Doiiatek. Da, njemu pristaja najbolj taka ie- Ija od prijatelje? in naroda. V zivljenji lii imel rajni miru; miru mu ne dajo tudi po smrti. Se n* poko-paliSdi je ilovek^ za katerega je to najmanj spodobno, slovenske trobojne trakove tipal in okoli napisov vo- ; ha!; da, motijo muSe grobni mir. ,Triester Zeitung" . ga t daljSem spisu (nekrologn!?) reklamu>> za-se. : Pokojni je za zmerora otl zaprl; usta so mn za ved-no obmolkuila; zato si npa nek dopisun iz Gorice v ! „Tr. Ztg.* njegov ppomin oskrnntti z lazjo; fe§, da ¦> edna izmed poslednjih pokojnikovib Mj je bila ta, da bi mu le nemSke aapise, in sicer le na bele *ra- : kove napiavili. w....._________a_ , _.., ______ ....... _ t Grobovnici (hieni), ktera znagajnega slovenskega poucevanje v jezlku / slovenskim okvirom ubdajal • narodnjaka, potem ko mu je nemilasmrt usta zaprla, (Cujte! Cujte! na desuici), te se pri tern pouku ved- | glede na njegovo zuacaj skruniti hote s tako lazjo, no slovenSCine posluiuje. Nem§cina naj se uiarvei v prostem pouLe?alnem oWevauji uCitelja z uCenci zivo pouCuje in uCi, Lepier dajejo aLoi predmeti snov." (Dalje.) Dopisi. 12 Gorice, 6. aprila f Loren c F. Urban6ie\ profesor vi§e realke goriSke, umrl je za pljncno bo-leznijo §e ne popolnem 30 let star 1. aprila ob 5. uri zjutraj. V nedeljo ob 5. zvefier pa je bil njegov pogreb. Z njim skupno so pokopali enoletnega od 2 mlajSega njegovega otroka, ki je istcga dne 10 ur pozneje preselil se s tega sveta. Ta skupni zalostni dogodek je tudi neznance pokojnega Lorenca pretresel. Vencev si videl veliko ob rakvi. „Prijatelji nepozab-Ijivemu prijatelju," slov. Citalnica, „bralno in podporno drnStvo v Gorici,* poslednji 2 druStvi kot svojemu udu polo^ili so vence s trakovi v narodnih barvab. Vencev je do§lo tudi od u&teljstva realke in gimna-zije, kakor tudi od dijastva. Spievod je bil nenavad-no dolg in zares casten. Poleg obilo zastopanega u5i- taki grobovnici — ua§e zaniCevanje! V Gorici, 5. aprila. (GoriSka Citalnica pa bra 1 no in podporno d ruStvo.) GoriSka ct-talnica davrSi letos dvajseto leto svojega obstanka. V teku svojega doaedanjega zivljenja vrSilo se je '¦ njeni sredi marsikaj, na kar se more s ponosom oztcti. Naj-srecuejSa misel, katero je izpeljala, bila je tista, da je 1. 1880. svoja pravila tako premenila, da je smela ustanovitt poddruinico. Iz poddrufnice se je letos po-rodilo samostojno bralno in podporno druStvo, ki ima lastna pravila, lastnega prcJsednika, larftni odbor. Poddru^niCarji so pristopili, kolikor jib ni urarlo, in kolikor se jib ni izselilo iz Gorice, skoro vsi k no-vemu dru3tvu, kateremu se je prepustilo poddruznic-no premozenje z vserai casniki in knjigami. Oitalaica se je pokazala, kakor svoji poddru^aici, tako tudi no-voustanovljeuemu druStvu prijazno tei* mu je zacasno proti meseCni stanovnini in odpovedi od obeli stiatiij prepustita tisto sobo v prvem nadstropji Stabilove hi§e na Travnikn, ki ima vbod se stopnic, nad katerira vbodom je pribita deska z napisom: Bralno in podporno druStvo. Tje zahajajo dru^tveniki prav pridno iu iz nstnega medsebojnega pogovarjanja o razlicmh stvareh, ki so cloveku potrebne. Po dolgem prizadevanji se je citalnici posrt'Cilo, da je pridobila za svoje obCne zbore. veselice, odbo-rove seje, pevske vaje in glasovir prostora v tistem delu hiSe, ki je proti trtu obrnen; zato potrebuje v sprednjem delu bise prostora samo za bralnico in za biljar. in v to ji zadostujeti dve sobi. Tako je po-stato mogofie, da citalnica odstopi podpornemu dru-§tvu veCe prostore, ko do zdaj, da se bo moglo dru-Stveno zivljenje dostojno razvijati, in da bo moglo druStvo delovati ne le na eno stran, ampak tudi na vec stranij ob onem, ako bo treba. teljstva, dija5tva, udov slovenskih druitev §lo je s i prebivat Casnike ter zajemat raznih podukov iz knjig sprevodom tudi obilo drugega obcinstva izmed prija- ' ' ' . . . .•-.-. teljev in znancev. Mnozki je sprev*d tudi iinponiral; kajti povsod ob cesti se je nenavadno nastavila. Zdel se nam je ta sprevod kot raajbno, dasi po-slednje zadostilo pokojniku, kateremu pozemeljska sre-6a nikdar ni bila posebno mila, Rojen v Gorici (11. apr. 1852) od slov., poStenib starSev, priSel je kct Slovenec in v obce zgodaj med Solske klopi, katerim je med mestnim prahom inzrakom ostal voblizji tudi ob pocitnicah. Torej §e tiste prednosti ni uzival, ka-tera v najbuj&b neprilikah ostaja slovenskim deckom, da se v prosti naravi oddahnejo in poigrajo. Eot gimnazijalec je veliko bral, ved kot vsak drugi sou-cenee, zlasti zgodovinsko berilo. DovrSivSi gimnazij pride 1869 jeseni v Gradec in se vpi§e v med. fa* kulteto in ostane tu vpisan I tecaj. Ali premisli se; v 2. tecaji gre nafilozofski oddelek, kjer je s 3. letom koncal zgodoviuske studije. Kmalu prestane preskuinjo jz tega predmeta za vso gimnazijo; ali ta pripoznana dozorelost mu nic ne pomaga. Kot suplent se premi-ka po Ahazverovo od mesta do siesta v Tret, Gorico, Ljubljano, Cclovec in zopet Gorico. Od leta do leta pricakuje, da ga vecne suplenture re§ijo; ali zanj ni mesta. To ga zali in mu greni zivljenje, da postane hud pesimist o socijalnih razmerab v ob$e. Grenki dttevi mu sledove stisnejo tudi v oblicje, in kar je najhttjie, zasade inu kal bolezni, katera ga je konec-na spravila v grob. Lani v jeseni je dobil stulno prof, sluzbo na gori§ki realki po velikih naporih in tudi spletkah. Mnogi prljatelji so upali, da mu novo po-loije rane polagoma zaceli, ali reSitev je priSia zali-boze prepozno. Pred par meseci si je vzel odpust se le-po muogem prigovaijiinji. Zadnje tedne se je zivljenje rapidno blizalo koncu. Ni nas rad zapustil; ro-doljubi pa imajo povodcv, da zaiujejo za izgubo ua-rodue moci, ki je ticala v naSem aFrancetutt, kakor smo ga imenov&li. Bil je nadarjen in veScak, dasi eferomen t tsm 9zir«; Upal |e okreviUin okre|Hi ae V Gorici, 7. aprila (Pogreb, predavanje, s 1 ovesua sv. maSa, veselica.) Preteklo nedeljo je imelo slovensko bralno in podporno druitvo zalosteit dan; spremilo je k bladuemu grobu svojega bralnega uda, g. L. Urbancica, profesorja na tukaj-inji c. k. viSi realki, katerega je Bog prvega iz dru-itva k sebi poklical. Banjki je bil druStvu v cast in ponos s svojim mnogovrstnim znanjem in z navdu§e-nostjo za dobro reC. Dru§tvo mu je hotelo pokazati svojo hvale^nost in zadnjo cast s tern, da se je mno-goStevilno udelezilo njegovega pogreba (po poprefinem ketji bilo je pri sprevodu nazo&b blizu 120 udov), in da mu je poklonilo venec s trakovi v narodnih bar-vah z napisom: „svojemu udu podporno druStvo", tc-gar stro§ki so se pokrili s prostovoljnimi doneski nd-boroikov in nekatcrih dru§tvenikov. Kaj v miru po-Civa in naj enkrat poveliCan vstane iz groba, kakor je vstal na§ IzveliCar. Na veCer je imelo dru§tvo svoje tretje predavanje ; in tu so se morali umaknitt cuti zalosti, izvira-joci od pogreba, cutora veselja in zadovoljnosti in lepe iwde, ker veCer je bil tak, da si fa srae drudtvo z zlatimi Crkarai zapisati v svoj letnik. Med mnogimi gosli namrec, ki so bili tisti vecer s svojim prihodom druStvo pocastili, svetile so se, kakor zvezde na nebu, dolicne gospe nekaterih odbornikov in dru§tvenikov, ki so druStvenega predsednika posnemali, katerih go-spij imena bi dopisnik rad z debelimi Srkarai napisal v vzgled in spoebudo dru^tvenikom in njihovim rodo-viuam in takim, ki niso se druStveniki, o katerih pa je pricakovati, da kmalu postanejo. Le strab, da rao-rebiti bi kateri dusevni podpirateljici bilo neljubo, ako se njeno ime javno razpravlja, sili ga, da proti svoji volji molci. Med zunaujimi gosti opazili smo g. Podob n i ka, zupaaa cerkljanskega. Dru§tvenikov se je bilo uabialo lepo Stevilo. Druitven podpredsednik, dr. Gregordid, je ome-nil v lahko umevni besedi, da katoli§ka cerkev je prijateljica in gojiteljica napredka, znanosti in umct-nije, da se pri javni sluzbi bo2ji posebno zaduje po-sluzuje v vseh njenih strokab, da v nekaterih obretlih velikega tedua jasuo ka^e svojo nakloujuiiost do dra-me (predstavljanja preteklih dogodkov z ziviml, dela-jodiini osebami). Razio^il je potem, kako in zakaj se oljka lilngoslavlja na cvetno nedeljo, kako se godi in kaj pomenja proeesija z oljkami, kako se je pel nek-daj in kako se poje zdaj pasijon (trpljenje Kristuso* vo), kake so molitve, ki se opravljajo veliko sredo, cetitek in petek popoludne, na kaj spominjajo svedc na tiiogelniku, ki takrat gorija, in ropot po dokonca* neni opcavilu, kako se veliki cetrtek olja posveCujejo in noge umivajo in zakaj, v cem obstoji predpoldan-ska sluzba bozja velikega petka, kak obred in kak pomen ima blagoslovljenje ognja, velikouocne sveceia krstne vodo veliko saboto, zakaj .se praznuje z veliko slovesnostjo vstajenje Kristuaovo. Nazofii drustveniki in gostje so pazljivo posludali predavanje, ki je bilo zarad obilne tvarine nekoliko dolgo, in so se neka-teri, ko so odhajali, osebno zahvalili g. podpredsed-niku za lepe besede, Le§, da takega nauka potrebuje-jo, in da tak poduk jih veseli. DruStvenemu odboru cestitamo, da je sprejel v svoj program tudi take predmete. Belo nedeljo bo praznovalo druStvo svoj posta-nek s6 slovesno sv. maso in z veselieo na vefier, Pred-stojniStvo samostanske cerkve na Koatanjevici je pri-jaziio dovolilo, da se sme vrSlti cerkvena slovesnost v ondaSnji rosnarski cerkvi D. M., kamor se meScani in delelani goriski radi zatekajo v svojih potrebah. Po 2elji drustvefiega odbora bo pel slovesno maSq ob 10. uri dru§tven podpredsednik, profesor bogoslovja, dr. GregorLi6. Samostan id. oo. franciskanov je blagovolj-no obljobil, da hoce k povzdigi slnzbe bo2je pred al« tarjeiu, kolikor mu moci pustijo, z veaeljem pripo-mo<5I. Med ma§o bo hoel obrednik spied altarja M. B. kratek ogovor na drustvenike, ki so zapisali na svoj prapor dusevno omiko in gmotno podporo. Dru-itveni pevci, katerim bota blagohotno pomagala dva cc. oo. fraiiciskana in nekateri drugi gospedje, dru-Stveni prijatelji in dobrotnikr, bodopeli pod vodstvom g. M. Komela, drugtvenega pevovodje, latinsko raa§o z nekaterimi slovenskimi vlogami, kakor zapovedujejo in dovoljujejo cerkvena pravila. Bog naj usli§i in naj varuje druStvo, ki se s trduo vero in sveto poni2-nostjo k njemu zateka. Zvefier o 5. uri zacne veaelica na Stabilovem vrtu na Travniku, ako bo vreme, pri slabem vremenu pa v dvorani restavracije „ail' Europa*, ki je v tisti bisi. K slovesnosti bodo vabljeni goriski dostojan-8tveniki osebno, kolikor bo mogoce, drugace z vabili, Vabila se razpoSljcjo tudi na dezelo obstojefiira dru-Stvom in poodtniai domoljubom. Vstop bo dovoljen drustvenikom in vabljencera pa njih dru2inam. Veselica bo ohstajala iz prodseduikovega slavnostncga na-govora, petja in godbe. Petje bo vodil dru§tven pe-vovodja g. M. Komel: sodelovah bodo razun dru§tve-nih gorislth pevsev odlicni pevci iz Solkana, Sempe-tra, Mima, Prvafiine in od drugod, ki so deloma svojo pomoe ie obljubili, deloma pa se bodo v ta na-ir.en §e le prosili. Godbo oskrbijo prvadinski godci, ki bodo godii tudi na Veliko noc zajutra ob Sesti uri na Kostanjevici pri ustajenji, ko se bodo ve-terani udeleiili cerkvenega obhoda. Pri vhodu v vrt ali v dvorano se bodo nabirali prostovoljni doneski. Cisti dohodek je naraenjen zadruStveno zasta-vo. Tisti dan se bodo sprejemali tudi oglasi za pri-stop k druStvu. Lepo bi bilo, da bi se drustveniki in vabljenci seSli v velikem stevilu k slovesuemu od-prtju novega druStva, in da bi se tisti dan za novo druStvo veliko novih udov oglasilo, ker ranogoStevilen pristop daje druStvu Siroko podlogo. a-f-b. S. Pnmorja, 19. marca. (Izv. Uop.) (Konec) nZato pa mi re§ujemo vloge, pravi dalje, v istcm jeziku, v katerem nam do- hajajo,3 Ako toraj niso v tr2a§ko-koprski Skofiji vsi duhovski uradi, na slovenski zemlji nahajajoci se, izkliucljivo slovenski, kriva je duhovSCina sama. Tudi tukaj je mnogo gnjilega. Gleda se prevec na golo ko- ristolovje, ne da bi se gledalo na narodove svetinje, in se isgovarja: mi smo du§ni pastirji itd. VpraSara . pa: Koliko zlovolje. jeze, sovraStva rodi odtegovanje ! narodnih pravic, osobito nemsKe vloge, poslaoe na ' kmete? Je-H to Mi korisjeo? Pravi duaai pastir mora odvracati vse, kar ovira-duSno in telesno bla-gostanje', ker v zdravein ia srecnem telesu biva sre6-na duSa. Vccma v Slovencih bivajoclh duhovnov je yopolnoma vesca sloveu&cuie, ker oni so si mm slo-veoskih mater, iu kot taki imajo sveto dol&iost, skr-beti in boriti se za uarodne pravieo. Duhovski uracil I naj bojo izkljufljivo slovenski, in kot taki naj ubcu-.| jejo s c. k. uradi izkljufiljivo slovenski, ker prvi so od poslednjih popolnoma neodvisni; zato tudi uiinajo posledoji pravice zabtuvati od njih v nemSkum jeziku pisanih vlog. Ne bil bi li to kljuc" slovensk'ga ura-dovanja v c. k. uiadih ? Kaj pa na§ v. goriSki ordi- I parijat; reSuje-li tudi ta slovenske vloge? Je-li vied-no, da se priliva takej cvetlici iz slovenskih studen-cev? In vendar ne zahteva li bozja pravica, fie tudi preziramo posvetne postave, dati narodu, kar je ua-rodovega? Ia kje je laLe izvesti narodno enakoprav-aost nego v ordinarijatu, kjer se ue pogreSnjo nuj-gpretnejse modi! Oeetita primorska duhovsfiina, naj vain bode vzor, bvale inposneme vredna duhovScina kranj-gka in naSima ordinarijatoma isti Kianj-6 k e z e m 1 j e, Vasa sveta dolznost je, potegovati se za narodae pravice. Ako bodete vestno spolnjevali svoje doWnosti tudi na to strati, narod vas bode Se gorkeje ljubil in poStovai, dobili bodete v njem po-polnp zaupanje, in va§e ime bode v zgodovini z zla-timi cikami napisano in slavljeno na veke. Preverjen •em, da je osobito na Gorifikem v duhovnih mnogo izvrstnih narodnjakov, po duhu in krvt za narod svoj vnetib, le strah jib navdajo pred nekim viSjiin bitjem, od katerega dohaja nemski dub. Drie se tudi strogo svojega nacela — poniSnosti in pokorsfiine, za to s silo zatajujejo in krote svojo vest in slovensko svojo kri — proti svojerau prepricanju. Toda, vedi gcstita duhovScina, da vera in narodnost ste najdrazji naSi Rvetinji, za katere se moramo z inecem in peresom bojevati do zadnjega izdihljeja. Visoki ordinarijati pa naj izvolG predrugafiiti svoja uaeela, sicer bodejo ostre puiice*) letele po visocib kapah. Z Bogom! _________ V Ijllbljilti, 5. suSca, V starih Atenahsomen-da tmeli postavo, da o Cosu volitcv se mora pridru-iiti vsak drzavljan enej ali drugoj stranki, nikdor ni smel ostati nevtralcn; ncvtralnost so smatmli kot nebriganje za domovino iu nje zadeve, in komur ni biia mar dotnovina, je bil proglasen sovraznikom dr-zave. Kakor bi vladala tudi pri nas enaka postava, razdelila se je Ljubljana v dva strogo loceua tabora, i odkar so razpisane dopolnilne volitve za mestui zbor. i Ako se sme soditt po nenavadno 2ivi agitaciji na obeli • straneh, ostalo bo jako malo Stevilo volilcev nevtral-l nib. Razlocek med starimi Ateoami iu Ljubljano je le ta, da tarn so bili pristaii vseh strank domafiini I n iu domoljubi, kar se tu ne more reci od pro* I tinarodne straoke; sovraStvo do V6ega; kar je slo- J veusko, je uje gaslo. Za sadaj, ko so volitve pred I durmi, taj6 sicer prirojeuo Cud v svojih officijalnih j / izjavah, ali po volilvah bodo takoj zopet pokazah konj- l sko kopito, V svojem umazanem tedniku pravijo, ; da ne preganjajo slovengfiiue iz mestoih §oKin ura- I • dov, temuc da jo goje Se bolj, nego bi jo narodujaki I : na njih meatu. Da bi mi ne vedeli, kako delajo pro- j I pftgando za nemSki fcSchul7ere*mB, kako naglo sopri- i 1 pravljeni s protesti, kadar zahteva vsa dez>la sloven-I ske uciluice in uradel Daljc se priporocajo volilcem I ( s tent, da njih strauka nitna niccsar opraviti s fakci- I I jozno opozicijo in z nem§ivom. Kaj so neki tisti go- I I spodje, ki imajo veCino v de^einem iu mestnem zboru, 1 v deielncm solskem svetu? ali ne pravijo, da so I wNemciH, in da je ujih nem§tvo v nevarnosti? ali se ne protivijo vladi pri vsakej priliki in ravuo tako ne- | dostojno, kakor vsa drnga fakcijozna opozieija? Kaj I pa je Tauficrer v drzavuem zboru, ako ne meso njih 1 mesa? Njegova interpelacija proti slovenSCini pri sod- I I nijah na Kraujskem ni Se pozabljena! V nekem nem- | I Skem poroiilu o delovauji mestuega zbora zadujih I trinajst let, kar so imeli ueinSkutarjt veCino v njem, I ogibajo se celo imena ,liberaluJ ki so je imeli toliko Casa izkljuCljivo za - se v najemu; ali vse tajenje ne bo nii pomagaio. Ne vetii, kaj bodo rekli Castnki fak- cijozne opozicije na Duuaji, ako zvedo, da njih prija- » telji na Kranjskem tako strahopetno taje nem§ke ime, Iliberalizem in opozicijo vladi Taffejevi ? ali jih bodo imeli za izdajice? V tistem pcrofiilu se hvalisajo na vseh 31 straneh, kako uinno so gospodarili z mestnim t prcmo2eojem, koliko denarja imajo v blagajni in ko- liko se je storilo za olep§anje mesta itd. To pa za-molcijo, da so naredili dolga za poldrug railijon, da so prodali mestna poseslva na barji in eno hi§o v Trnovem, da so povisali mestne doklade itd. Njih 'j gospodarstvo predobro osvetljuje kolizejska dogodba. I Kolikor se je siorilo do sadaj za olep§anje mesta in | pozarno brambo, je veLinoma, le uLinek z a s o b n e I darezijivosti meSeanov, kar pa omenjeno rf porodilo uemskutarski veSini mestnega svetovalstva i pripisuje. In kar se tice povzdige mesta z napravo I *) Nam ae dozdeva, da Be bodo hudotali zlasti zatad I drugo polovice tega odkritosrtnega dopisa. Mi amo ga pa I iprqjall, ker to »• moremo vkianjati jnanj veljavnim razlo« I g9m* ¦ ' Vh slovenske nadsodnije v Ljubljani, je u2e nWochen-blatt" napovedal strasten protest od nemSkntaijev. Slovenska stolica nima tedaj niCesar prifiikovati od teh ljudij. Zato jim tudi ne bo pomagaio nobeno hva-lisanje in paCenje resnice; razumni volilci vedo, kdo je prijateij mesta in se spomiujajo presovora: MSa-mosvoja hvala..." Volilni dnevi 11, 13, 14, t. m. bodo dokazali, da je omenjeno porocilo poitlediija o-«>oroka nemskutarstva v Ljubljani. Huda bo borba, kakor §e nikoli, ali zmaga, de prav za malo glasov iii kljubu nam nengodnemu volilnpimi redu, jc gotovo na§a, ako stori vsak narodujakin prijateij sedanje vlade svojo dolznost _____________ B. Politidni pregled, ' , Fral. Krau^, ki je dozdaj od jeseni samo j vodil naraestniStvo v Pragi, postal je pravi na-mestnik za Pemsko, in je dobil ob enem tast rtajnega svetovalstva. Kraus gleda samo na za-kone, po katerili Cehe in Nemce deli in zdru-zuje; obe stranki ste z njiro zadovoljni, in to je dokaz, da je general na praveni mestu. Nje-govo imenovanje zopet kaze, da Taaffe ima ve-liko zaupanje pri cosarji. Grof Hoy os ja postal sekcijski Sef v zu-nanjem ministerstvu. I Na Dunaji imajo za vsakocasno razstavo slik posebno hi§o (Ktinstlerhaus); to so zdaj z velikimi zrtvami raz§irili, in 1. aprila je cesar I odtvoril prvo mednarodno razstavo umo-tvorov (podob ali slik in kipov). Avstro-ogrski umetniki bo razlo^ili umotvore, ki so jih nala§6 izdelali za to razstavo. Zastopane so na raz-stavi tudi druge mnoge drzave: NemCija, Fran-cija, Spanska, Belgiska itd. Popolnem nasprotne objekte je kaxala razstava p i t a n e z i v i n e, ki je trajala v St. Marksu na Dunaji od 31. marca tri dni. Videti je bilo nad 1800 govedi, ovac, preSicev itd. NajteM vol je imel 21 cen- I tov. Tudi to razstavo je bil cesar ogledal, Govori se zopet o mnogih shodih, n. pr. 0 shodu nasega cesarja z Aleks. III. in shodom s kraljcm li umber torn in zopet o shodih nem- I skoga itd. skupno. Gotovcga pa se ne vo. I 0 Taaffeju pi§ejo zaresno, da ima velike I nacrte, katere ho5e enako Bismarku v gospo- I darskem in socijalnem pogledu kot zakone spra- 1 viti v 2ivljenje. I Madjari vedno bolj tujdijo tudi hrvaske u- I rade, n. pr. celo davkarije. — Nemci na Ogr- I skem se odlocno oglasajo proti berolinskemu nSclmlvereinu"; pri nas ga pa sirijo, on ima za nas glavni sedez na Dunaji, I Vstasi se tudi v Hercegovini vedno bolj umikajo; menda bo kmalu konec uporu. Crnagora se je posteno drzala nevtralnosti proti Avstriji; avstr. judje pa so jo na borzi in v listih craili. Tudi Srbi opominjajo sami, naj bomo previdni, kedar beremo o Srbiji. Taka je, ker slovanstvo se hoLe zatirati tako ali takd. Srbski kralj ho6e po Veliki nofii potovati 1 po svoji dezeli. — Na oljfinico so praznovali Srbi najve6i narodni praznik. L. 1815 je. nam- I re6 brusntski zupan, pozneji knez Milo§ Obre-npvid pri eerkviei v Takovem Turke zmagovito pregnal in s tern temelj polozil sedanjemu kra-Ijestvu. Bismark dobrika se zdaj konservativni ka- I toliski stranki, da bi jo pridobil za monopol to- baka. V poslanski zbornici ^e je sprejcla cer- kvena polit. predloga. Poljake, ki spadajo pod Nemcjjo, hofiejo z vso silo poneniciti. I aSicilijanske vefiernice", ki so se on teden I praznovale v Palermi, bila so neka demonstra- I cija proti Franeiji; zato se francoski listi hu- dujejo nad Italijani. Ital. vlada pa je skrbela za mir, in „praznovanjea se je mirno vrsilo. Ga- ribaldija so slavili ob tej priliki kot kako nad- zemsko bitje, in on je slavil ta praznik kot spomin najvefiega junaitva. Starec je ^e §ibkega uma, in vodijo ga drugi, kakor je njim prav. V Busiji so zadeli nihilist! zopet rovati in I gugati z razglasi po zidovih. V Odesi so ustre- I lili generala Strelnikova; zlofiince pa so ze za- prli. — Ignatijev izdal je dolodbo, naj se vpejje It avtonomttih korporacijah baUiskiU provracij mestu zdaj vladajoce nem§6ine ruscina. Saj je pa tudi potreba, ko Nemcija ho6e ravno te pro-vincije sebi pritakniti. Domafie stvari. L pur si muove. V zadnjeseji mestnega za-stopa (joiJiikcga je dr. Verzegnassi predlagal, naj se odposlje na zbornico poslancev proSnja za vsporedne (paialelne) razrede v italijanskem jeziku vsaj za spo-dnji del sredujih Sol. nL'Eco del Lit.,8 katori prina-Sa to poroCilo, ne pripoveduje, ali naj bi bile te pa-i-ah'lk.'i pob'g nemskih ali slov. razredov. Na realki bi Italijani imeli prej ko ne paralelke poleg nemskih razredov, ker j« tu Slovencev premalo. | GoriSki „Schuivereinu imel jepre&lo soboto I ob 7. uri zvefer prvi letni zbor. To druStvo Steje zdaj 103 uric, potem ko jih je 16 odstopilo ali za-rad preselitve, ali ker so umrli. Dohodkov so imeli Sistih nekaj nad 60 gld. Meseca maja je obCni zbor na Dunaji, zbor se je odloCil, da ne poSlje lastnega zastopnika iz Goriee na Dunaj, ampak si zbero Onega na Dunaji. V nTiiester-ZeitungM napada poroCe-valec o tern zboru ceW enega prof, B.f \A wi hotel di'u&tvu pristopiti, in se huduje nad Slovene!, CeS da so pritiskali z listnicami na obrtoika (knjigarja W.), ki je vsled tega odpovedal se odborniStvu. Nad „So-Co" in „SI. N." ge pa tudi jezi, CcS, da sta prlnaSala „Schmaehartikcla o druStvenib predsednikih. Mi smo kazali samo na to, da ni treba pri nas uatanavljatl druStev, za katere se novel in podpora nabirajo po velike p r u s k i Nemfilji, in da ni treba pri nas lo-viti nalih ljudij za prusko-netoSke markc. Nemci Ima* I jo pri nas od nas placane in fie njih posebne Sole; krivice pa jim ne delamo nikdar. Mi smo proti ta* kirn druStvotn, katerim so naCeliiikt a la Woitlof, ki I spada s SehOnererjem v eno vrstol Mi no gledamo na ffharmlose Mitglieder", katerili je tudi I med Vami morda Se nekaj, ampak na kor.stltu-I tivne elemente innafielnike takimdruitvom, Pogloj-I te na Ogrsko, kjer se tarn zivefii Nemci sramujejo, da jih hoCojo herlinski pomagaSi podpirati, in odloC-no proti takim nakanam protestujejo. Naj dodamo, da goriSki „Schulvere!nciu so zbo-rovali v sobi, do ktere nimajo tudi najmanjSe pravice, in pri svecavi, kteto menda tudi mi ss nasimi in-lji placujemo. Ugani, dragi bralec, kje? No, vtretjem razredu tukajSnje gimnazije. Presnetojim gfeben raste, kaj ne? Prcdsednik, g. gimn. direktor Pantke, rojen go-ri nekje na Pruskem, je med drugim neki tudi to-le rekel: Vsi vemo, da tudi v Gorici nemSka re5 zali-bog peSa. Bili so casi, ko so nobel-ljudje (die besse-ren Schichten der Bevoelkerung) le nemSko govorili, ko so vse Sole lenemske bile, kose italijauski in slovenski jezik Se kot predmet nista poducevala. To so torej tisti casi, po kterih ti gospodje zdi-hujejo! Sonst keine Schmerzenl Nenavadna razjarjenost se Siri v Gorici med slovenskimi dijaki in naSim ljudstvoin. Nek pro-fesor Nussbaumer ni imel, kakor pripovedujejo, imenituiSega opravila, kakor da je v slovenskem od-delku druzega gimnazijskega razreda uCeucein ofiit- I no rekel: ffSlovenci nimajo ne pesnikov ne gramatike". Nam pa se prevee* nevcrjetno I zdi, da bi mogel mo2, ki se priSteva obueomikaniiu ljudem, sploh kaj takega izustiti. Slovenskega Pre-Si r n a poznajo ne samo drugi narodi, ampak v prvi vrsti tudi Nemci po prestavah in po lastnih pesnikih kakor n. pr. po Anastaziji Grlin-u. ObSa omika torej sama terja, da se izobrazen profesor ne more s toliko nevedno&tjo blamirati. In v svoji pomanjkljivi omiki bi moral vsaj pre-viden bit! proti ucencera; M pa je nasprotnik naSe-mu jeziku, naj bi se vsaj spomuijal latinskega prego-vora, ki zahteva, da obnalaj se po rimljansko, ako 2ivi§ v Rimu. Sicer pa bi se nam taka izjava zdela povsem neumestna za vlade Taaffe j eve, kiboce narode sporazumeti, tudi ko bi Sola Se takega pome- I na posebe ne imela. I Zarad tega tedaj, ker se nam taka sodba o slov. I liter, stanji v Soli neverjetna zdi, upamo tudi, da I nam govorico preklice ona oblast, ki je za to kora- I petna, to je direkcija c. kr. gimnazije goriSke. I „Brisko buduico," v „SoLia priobceno, je 2e uglasbil g. Dauilo Fajgelj, uiitelj v Tominu. . Kakor I sliSimo, je napev prav lep. Tudi v naSem imenu lepa I hvala g. skladatelju I j Castnik lovskega batalijona se je vrgel v torek j z visokega obzidja na GoriSkem gradu, in je bil ta-I koj mrtev. I Krasne piruhe prejme slovenski narod za lo* toSnjo Veliko no& Slovegi naS pesuik X. izdal bode nam- I re6 te dni prvi, deset tiskanih pol obseini zvczek svojih divnih poezij. Kujigo sta prekrasao natisuila, j Klelft jg ^f & ^ Zv^«j ___*doin"so se nekateri domotfnbi .ifKabcridu zavezalitsak-ineseC' ifcltaj tfatovati, naj bi to doraoljubno pocclje posagmali vsi kraji slo-venski. Najleplo priliko imajo «. g. narodai uCitelji, da vdtanavljajo take zveze med narodom. Na noge tedaj! Kamea na kamen palaca. Y. VeseKca ˇ Ifelmlwi, 4a*eeo prirede veli-konocni ponedeljek Gorisk dramat. diletan-•ijiy kakor je btlo zadnjifi omenjeno, vrSila se bo v g. Devctakovi dvorani s tern progranora: 1. Hajd ri h. — ,Jadransko morjeV mo2ki zbor. 2. K o s e s k i.— .Zgobljeat raj*, deklamacija. 3. Ant. F5 rater. „Po jiuteru*, kancertna flustrafctia z* glaaovir. 4. Boris ]^iran. — ,ldudmNa% deklaraacija. 5. Zajc.— ,Danovci", roo*W zbor. 6. F. C b o p i n. — Fnotnesie-Inprompta za glasovir. 7. „Dva gospoda pa edeo aluga", saloigra 3 petjom. Tolminski pevski zb >r ao-deluje iz vljudnosti. Vstopuina: 40,kr., otroci placajo pOlovico, sedeH 10 kr. Cisti dohodek je odtocVn za dWe-kortaten namen. Zacetek tocno on 7'A uri zve-cer. Bettda bo pri vsakem vremenn. tofeUrim uSiteljem je mestni zastop place poviial. Podmorska brzojavna proga (Kabel) med Trstom in Karfom (otokom) se je odprla 24. raarca. Trat in Reka bostairaela od 1. juoija naprej aaliano carino za koIonJjnlno blago. Vsled tega se kupttja s Uddm blagom purtnoii. Kuptfjaka zbornica ' praSka p* protestuje proti tej polajSavi za Trat in Re-ko, &§ peniska mesta bodo imela Lgubo. Kapt. mi-niaterstvo ieli pomagati na obe strani. Obdine ipavske doline pod Kranjako so tudi odposlale na dr2. zbor proSnje za enakopravnost alov. jezika v uradih in solah in za nadsodnijo v Ljubljani. „Zlato roiokreposti," katero MagosJavIja pa-pel vsako Ieto na Velikonoino nedeljo, in katero po-deljDJe fcakt katoliSkt kneginji, dobi letos princesinja Stefanija. Kamilik na Kranjskem dobi obrtniSko Solo, katero um je mioisterstvo ravuckar dovolilo. V Zagorji pod Litijo udrl ae je brib kakih 300 seznjev na dolgo, in je zasul stransko 2eleznico, ki drzi v rudnik in okrajno cesto. Posip utegne po* ¦tati nevaren tudi progi jugne ieleznice. G. Jernej Brexovar, Slovepec, ki je 2c kakih 12 let na Buakem kot prof., odlikuje se v svo-jem aluzbovauji tak6, da je b»l odlikovan od carja Alek. II z redom sv. Auein 8. Jan. 1.1, od Aleksan-dra III. pa z redom sv. Stanislava 2. stopiojc. Cast in slava njemu, ki dela cast nafodu! V Kropi na Oorenjskem napravijo na Veliko-noCni ponedeljek tombolo, katere dohodki so name* njeni v korist BNarodnema doinu." flBrencelj," ki je prifrCal v 3. St. vsmilil sc je enkrat tudi primorske de^ele. Njegov Krispin Kri-gpinovft zagovarja tr*. naibestuika bar. Depretisa v slovenskem jeziku, da je selez'daj odpovedal se drL. ; poslahstvu. Zagovarja ga Se iz drugih razlogov, katere zna sam pa uajbolje povedati. Prosimo, dd bi nBren-celj" veikrat Se poslal svojega odvetoika v naSo po-krajino. ......... Skupna avstrijska razsfava mlekanskih Iztfefkov (masla, siraitd.) v Trstu. Ker sp^dajo izdelki mlekarstva v vrsto onega blaga, za katero se bo po tr2a§ki veiiki razstavi go-tovo zamogla pridobiti izvozna kupeija posebno v o-rientalne deiele, le da so tol.ko glede dobrote in oblike kakor tadi ranoiiae zastopani v tej kmetijski obrtaijski knpiijski razstavi, zato povdarja c. kr.kme-tijsko ministerstvo veliko vaznost te razstave tudi za m 1 eka rs tv o, posebno avstrijskih planin. Visoko ministerstvo je nalogo, narareC privabiti obilno stevilo v-deleJSencev, odkaterih [razstavljene mlekarske pridei- ' ke pnmerno vrediti in sploh naSe avstrijko mlekarstvo. inredno z«stopati v tej razstavi, za cas razstave t. j. od 1. avgusta do 15. noyembra, izroSilo posebnemu izvrSeyalnema odseku, v.katerem so gospodje grof 0L« to Dflrkheim graScak v Hagenbevga na zgor. Avstrij-akem, prof. dr. Ig. Moser yit. Moosbruch, vodja c. ' kr: kjnetij. kemij, poskaSevaliScana Dunaji, in ees. svetovalec, kmetijski profesor F. Kaitenegger v Bri-ren... (Tirolsko) Prtredbe in priprave k tej skupni razstavi, vsa pojasnila in dopispvanja z razstavljevalei; fcmetijskimi in sirarskimi druibami in tadi osebno : posredbvanje za planinske in kra§ke pokrajime: TU rolsko/ Vorartberak), SoluograSko, Kdfo§ko, Kranjsko, GoriSko, Istro, Trat in Dalmaeijoje prevzel prof. Kaitenegger, na katerega naj se obernejo pismeno vsi _ oni gbspodarji iz naSe deiele,| kateri mislijo te skopne razstave v'deleziti se, "ter'da naj naznanijo, kaj da nameravajo razstaviti. Omenjeni gospod bo po dovrSe- ' neni speciulnem programu poSiljateljem oglasnic takoj pismeno mdaljnja porofiila in pojasnila rasposlal. Javnazahvala. Niinam dovolj besedi, da bi sedostcjno zahvalil v*eni Rifenberianom, si. starejSinstvn in oMinstvuza vso ljubezen, skazano mi za osemletnega bivanja niej njimi, zlastt pa za ginljivo posiovljenje in castoa spremljevauje pri mojem odhodu na GradiSce; — le toliko naj jim javno izrecem, da Rifenberga in nje-govih prebtvalcev, posebno poslednjih trenotkov mej njimi, ne zabim aikdar! — Bog jib zlfi! Na GradiSti, 6. aprila 1832. S. Gregoreie. Zahvala. Pre»iano zahvala izr; kamo podpnar.i stovai;i go-spodi, ki so v dan 31. m. m. naSfiga nepozabljivega soproga, oziroma oceta, gos poda ValentinaLe-banfa, npok. c. k. ueitelja, Ia^tuika zlatega kriica za Solske zaaluge itd., sprentili k zadnjema pofitku. V Gorici, 1. aprila 1882.1 Zafajocj ostali. Vložnih in ?J spekulacijskih 2 popjrjev njiki^p t Tseh kombin»cij*h C proate apekalaeije9 konaorclj la 15 prcMlJ ixvriuje prtpoznano reelno in diskretno po ori- ginalnih kur9ih na dunajski borsi za Avotro-Ogrsko jedino rtetodajn* banka „teitha" (Halniai), Wien, Schottenring 15. StrokovnjaJka, na-;la in skugena Inforinaeya, telegr. avizi, na pos-u§njo itevilke fin»nc. in sredkanjakega list* ,Lei-tha", kakor bogatp broSnro (vae evrop. sreikanjske nacrto, pojaanilo za vloge in spekulacije in epeknla-cijske poplrje i. t. d. frattco in gratis. t m Irodaj je prijetno puletno atanovanje v soSki dolini nPod-seIom".. Stanovanje obstaja iz dveh nad-stropij y najboljem stanji z obokano kletjo, no-vim velikim hlevom, kolarnico, kuliinjo, zdvema shrambama, ednajstimi sobami, edno dvorano in drugimi prostori; kakor tudi s kuhinjskim in sadnim vrtom, naznozji kterega se izteka cisti, posebno za poletne kopeli sposoben potok. Za izvrstno pivno vodo je. preskrbljeno po poseb-nem vodotoku. Senfinati kraj, sredi§6e za izlete po krasni okolici, in druge razuovrstne prednosti priporo-dajo to stanovanje posebno onim, ktcri 2e!e prijetno pre^iveti Vrpce poletje. Stanovanje se da tudi v najcm. Vet se izve pri urednistvu. ftazglas! •Bne {\7. ap\ila t. 1. dopoludne ob 10. uri bode- pri fob6inskem nradu t Naklem javna -drai-ba, na1 katerej se odda predelo vanje jednega kosa 1 skladovne ceste itfed Hatavunom in Niklom. 1 Klicna-cena zttasa Sknpaj 945 gld. Podvzetnik polozi 10% vars(5ine. :Nataneneje pogoje in na6rtpregleda Iahko \-sakdo pri bmerijenem dbeinskem uradu v Naklem.. efiS^Nt ODBOE TSE2ANI dne 6. aprila 1882. 'K-UlaftdrSiS, naCelnik. vina. ]Pri podpisaaem se; dobiva ; velika' zaloga' raznib Vin,' in;Lsfcer: istrSkega in kraskega ^Terana*, belega ipavskega iz najboljSib Vinogradov,« ogerskega belega in rudefega (tako imenovani Siler)po mogoCe niz-kib cenah. Ignacij KovaCi^ pri Sv. Lueiji (na Mostu). as. St. 417 Naznanja se, da zapravljivec Pranc Sveti-6i6 iz Sebrelja st. 75 je pou skrbstvo 'dejftn, ter da mu je Janez Hvala kot skrbttik bdlbCen. Cirkno, 17. marca 1882. DHnaJ. DnoaJ. \ Cojte. gtejte in strroftc! ; Skupno oskrbniStvo velike tovarpe za anglo-bri-, tansko srebro, ki je prigla na kant, prodaja vae blogo zelo pod cenilno \ adnostjo, Proti vpoSiljatvi zne'skaall' proti podvretju T'Mi gld. dobi w izvrstna mizna po8od»' iz prefin«ga anglo-britanskega srebra (ki je it»i» prej 35 gl.), in vsak, ki se na njo narodi, dobi plsmeno garancijo za 10 lor, da ontano posoda beta. 6 mizr.ih noJev a lino jekleno ostrino, 6 vilic iz pravega anglo-brit. srebra iz enoga kosa 6 raiznih mo5nih 2Iio iz anglo-brit. Hrobra, ¦. 6 f. zlie za kavo iz anglo-brit. srobra, { 1 iib. zajemalnica za juho iz anglo-brit. srebra, ' 6 no/nih podlog iz unglo-brit. srebra, 6 angleSkih deaertnih tas, '. 1 fina posoda za poper ali slakor, ': & fiao izdelanih mirnih tas, 6 lepib, moinih jajinih kozarcov, 6 finih jajtnih zlio iz anglo-brit. srebra, i krasno fine taso za sladkor, " 1 Jajnik prve vrsto, t 2 krasna dvoranska mizna aveCnika. : 64 Fomadov, ; Dokaz, da moj oglas ,, ^____ • Pf* nl sleparsk '*WQ se javno zavezetn, blago nazaj vzcti, de ne tigaja. ' Cistilni prah za zgornjo po»odo ho dobiva pri meni ikatljica po 15 Kr. Kdor hoCe toroj imeti dobro in pravo blagOj ne pa sleparije, naj pofilje zaupno, doklor ga je Se kaj, z n»J| slovom ''• 3. H. UAB1NOV1CZ, Wien, General-Depot dor Anglo-Brit. Silbotfabrik II. SuliifTsamtsgaase 20 a. Pattison-ova vata za pifotitt imjboljSi lek zoper protln In revmatlzekit Yflakptese vrste, kakor: boleSino v obrazu, praili, mttt in zo« beh, protin ˇ glavi rokah in nogah, trganjo po udib» Tidiest Y hrbtu in lcdijah. V zavitkih po 70 kr., polovica 40 kr. Q» CHstttfotetti, lekarnica pri crnem medvcdu v Goricina Travniku pri Skoflii Vozni listi sea AMERIKO. Ima jib A. REIF, Wien, r., KoIowratMngr 9. K. k. bone. Haupt-Agentur. Prospecte gratis. Razglas. Dne 25. aprila 1882. od 9. do 3. rue popoludne se odda po drazbi popravljenje cerkvenega zvonika, farovza in drvarnice na Lokvah v znesku od 246» gl. 31 k. a. v. Kdor 2eli to delo prevzeti, je vljudno po-vabljen na omenjeni dan, in pogoji so na TrnOvem in na Lokvah v razvidu razpolo^eni. ^upanstvo Trnovo, dne 28. marda 1882. Zupao: J02EF RIJAVIC. fiudoYite^k^ Sv. Antona Padovanskega. To priproito in naravuo zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni treba mnogih besedi, da so dokaJe njihoya 6udo-vita nto5. 5e se le rabijo nekoliko dm, olajgajo in prezenejo praT kmalu najtrdovratnise ielotfSltS bolesti. Pray izTrstno v-strezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetritf in na vra-nici, proti drevesnim boleznim in proti glistam, pri' ieriskili meaeCnih nadlezaostih, zoper beli tok, bbijast, zoper "sre'opok ter diatijo pokrarjenO kri. One ne" preganjajo' samo enrfaajenih bolezni, ampak nas obvanijejo tudi pred vaako boleznijo. Prodajejo se t Tseb. glaraih lekarnieah na aveta; za narqSbe in poSil'atve pa edino t lekarnioi Grifltofoletti V Gorici, v Tratu ˇ lekarni G. Zaai^ttl in G. B. RbVis. in t lekarni Alia Madonna, v Komiinu. Ena steklenica stane 30 novcor.