St, 5.	V Trstu, sabota 9. marcija 1878.	Tečaj III.
.Edinost" iihaja vsako drago in
četrto subota vsakega meseca in velja za Trst »se leto gl. 2kr.— zunaj Trstu po pošti vse leto . 2 ,40
t f , poln leta, 1 » 20 . , . četrt . ,—,70 Za oznanila, kakor tndi ta .poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če ae tiska 1 krat 7 • • • " -
6 , . . * 3 krat Za veće črke po proitoru.
Posamezne Številke ae dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistrov« hišo, na Belvedern pri g. Bertolinn, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar-koli pri g. Ani Taknn in v Bazovici pri Ani Tuf, v Skednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma naj ae pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
.V clinoKti je moč*.
Na skoku.
Čez gorske pečine vodijo vrtoglavne steze in pota, ob robovih in breznih se menjajo s zelenimi pašniki in prijaznimi planinami, po kterih želi potnik, da si nabere zdravilnih korenin in zelišč, da podaljša ži-venje in se okrepi ter ustavi pognbljivemu so vragu lastnega života in zdravja. Večkrat pa so domišljije človeku v kvar, čisto zdrav in krepek si domišljnje, da ima razne bolezni, ki mu jih nezdrave misli vcepljavajo.
Naša avstrijska država je bila zdrava, pa domišljije so jo tako omamile, da je v resnici postala bolna in Če tako dalje pojde, nastopi pot Tnrčije, ktera leti v sip in prah. V madžarskem globusu se vrti in kuha, kakor v sršenovem gnezdu ▼ deževnem vremenu, mimo kterega je nevarno hoditi, ker zdražene živalice napadajo ljudi in Živino.
Po gladki poti se naglo dospe v tišino, mej pečinami zija propad, brvi nij nobene, na onej strani mami vonjava prijetnega želišča, to da nevarnost je velika, da se stvar doseže, treba je postaviti živenje na tehtnico. Huje in huje nadlegujejo sovražni nemirni občutki, po rastlini je želja nepo-tolažljiva, bo) z naravno pametjo postaja ostreje, na skoku kraj brezna stoji mučenik lastnega razuma, bi li planil čez propad ali ne ? bi li dosegel rob na onem kraji ? Iz brezna zija pošast v črnej globočini, ki sprej -me v mrzlo svoje naročje vsaeega, ki je stal na skoku, a onsIranskega roba nij dosegel.
Kolovodji Avstriji stoje danes na nevarnem skoku, madžarska steklost, angleška mrzlica in židovska vročinska bolezen vznemirjajo z domišljijami glave kolovodjem, da bi storili nevarni skok čez propad, ki zija bolj, nego kedaj poprej po svoji žrtvi. Na skoku stoji danes država v velikih skrbeh, hočemo li ali nečemo proti Rusiji? mobilizacijo! vpije Andraši, napoludivji Madžar ropota z leseno sabljo in bezgovo puško, po njegovem načrtu bi se Rusija kar na papriki pojedla, Vilagoš imajo še vedno v želodcu, in prej ne odjenjajo dokler ne pride severni zdravnik z navadnim svojim receptom: Kar je gnjilo, to se mora odrezati in škodljivo omejiti.
Predno plane Avstrija na oni kraj, mora na skoku pomisliti na nevarnost, katera jej preti, vojna bila bi hoja v Tartar,
katero bi spremljeval angleški Karon. Roke pri miru! zaukaže navadno pred tepežem pametneji besnemu, in ta glas danes povzdiguje vse Slovanstvo v Avstriji. V boj lahko gremo, če se pa z bojišča častno in srečno vrnemo, to je vprašanje, na ktero lahko vže danas odgovorimo, ako naštejemo šest faktorjev, s kterimi mora Avstrija ra-čuniti na skoku.
Ruski kabinet, kteri ima uže 40 let, hodi vedno pravo pot, premišljeno, počasi in jako previdno, njegova diplomacija je cvet politike 19. stoletja, ona zna računiti s faktorji ter obsenčiti vse druge diplomate. Vojna proti Rusiji bi napravila ▼ državi mej Slovani nevoljo in mržnjo. Vže leta 1869 ob času ustaje v Boki so povzdignoli češki poslanci v deželnem zboru glas, da nečejo, da bi se češki polki v Boko pošiljali, naj se bije Madžar in Nemec. Dan danes pa bi se taki glasovi gotovo pomnožili, ker vsak pa-metni človek, kterega ni sovraštvo do Slovanov oslepilo, dobro ve, da bode boj madžarskega partikularizma v škodo Avstriji.
Prusija, ktera je vedno trezna v svojih načelih, ne pozabi dobrote Rusiji, ve ceniti njeno prijaznost, ona ne vračuje svojemu sosedu, kakor je to storila Avstrija leta 1854 za rusko pomoč, ktera je ukrotila Madžare in rešila dinastijo. Prusija, zaveznica mogočne Rusije, postavila bi precej na avstrijsko mejo svojo armado, zakaj ? to uže vrabci na strehi pojo.
Italija se svojo mačjo politiko, ki hl ini tihotapno prijateljstvo Avstriji, čaka vedno, kedaj bode naša država zapletena v vojno, da si pridobi zopet kos za kosom kakor je to v Italiji navadno, bo li častno ali ne, tega jej nij mari, postavi iz veroneške sti-riogelnice proti Tirola m in v Friulu na Idrici močno armado, da prekorači Sočo in morda prodre Se daleč skoz vipavsko dolino in oBvoji naše lepe slovenske pokrajine s Trstom in Istrijo. Kako se to v Rimu pripravlja, to vidi iz laskih časnikov vsakdo, le avstrijska vlada ne. Samo zaradi tega je mej Madžari in Italijo neka skrivna tihotapna zveza, a naši kolovodji so slepi ter nečejo videti.
Rumunija in Srbija, Rusiji zaveznici, ne ukrenote nikdar druge poti, razen one, ktero jim kaže Gorčakov, potegnete svoje armade na avstrijsko mejo ter boste delale za Rusijo.
Crnagora, čudo vseh vekor, stala bi, ako gremo na Ruse, proti nam, nje položje je tako, da je Boka v prvem naskoku vzeta« tem lažje, ker sta okrajni glavar Franz in general "VVagner leta 1869 potrgala vezi zvestobe Bokezov, ko sta se svojim vojaškim „Mllss" in vislicami, hotela po turški svojo šlužbo zlo rabiti ter s tem napravila vstajo in državega dolga za 16 milijonov. Da je vsa Dalmacija v nevarnosti, ako Crnpgora Boko vzame, to je gotovo in ve vsak, kedor količkaj razmere naših bratov na dalmatinskih obalih pozna.
Avstrija na skokuy razburjena od strupene madžarske sape in angleške srbičice, naj premisli, predno se zažene propadu čez rob, da je sama, revna, siromaška, da bi bila vojna proti volji večine prebivalcev, naj se ozre v brezno, videla bode v žrelu šešt glav, vsaka ima v čelustih polno ostrih zob; kako se bode branila napadom ? Prešipka je, da bi mogla čez brezdno skočiti, dolgovi jo teže, ubogega davkoplačevalca glas vpije : Odjenjaj ! breme je prehudo, posestva gredo za da vke na boben, otročiči so lačni, ne odtrgaj jim zadnji košček kruha z nesrečno vojno! Na skoku je 60 milijonov, to je lahkomišljena potrata, ktera najbolj kmeta boli, ker se potom v obrazu trudi, da da cesarju, kar je cesarjevega.
Na skoku naj se Avstrija ozre na svojo hišo, kaj je v njej ? nemir in prepir v okviru siromaštva, ktero je pouzročila spekulacija strankar8tva in sleparstvo one stranke, ktera je z snovanjim brezimnih bank v materijalnem oziru ugonobila vso podaništvo, da nij več zaupanja ni v vladno sistemo, niti ni v mejusobnih razmerah. V domači hiši je zginol zaup, na zunaj stoji država na slabem glasu, do brade v dolgovih, brez prijateljev, sumljiva nalezljive bolezni bolnega moža, nepravično vedenje proti zvesti večini podanikov, v rokah potomcem Izraela, kteri sesajo kakor velikanska pijavka živenje državi, da životari na sušici, Madžar jo kolje da se nasiti krvi. Na skoku je treba pomisliti, da je Slovanstvo v malo letih napredovalo velikim korakom, da koraka se dalje, in da je gotova Slovanom prihodnost, ktere ne zavre nobena moč. Naravna moč pospešuje živelj Slovanstva, cvete in zori kljubu vsem vladnim in madžarskim pritiskom.
»BOG*--
Stari grehi.
Tam za mejo koraka počasi, s palico v roci, pohabljena, v dve gubi stisnena, suha ženica, nekdaj lepa in čvrsta devica cvetočega obličja; suhi kašelj jo večkrat ustavi, nasloni se na palico, ktera jej je edina podpora ter z glavo maje in mrmra : ako pojde tako dalje, ne bodein dolgo trave tlačila, mojo gomilo bo trla kinalo živih peta. Skuša pospeševati korake in premagati naravni zakon, pa vselej po malo stopinjah počiva, omamljena premišljevajoč grenko osodo. Cvetoča leta se jej blešče pred očmi, blagostanje nekdajnc dobe, obilo prijateljev in čestiteljev, moč in udanost svojih zvestih, vso to je bodalo v prsa, ki bolno srce zbada v britkej misli: to imam vsled starih grehov.
Avstrija, nekdaj mogočna, velika, kte-re prijateljstva so vse velevlasti iskale, kte-re obraz je bil jasen in osoren; ako je srdito pogledala soseda, obledel je in iskal zakotja, da potolaži srdito oko, iz kterega mu preti poguba. Trdno je stala lepa krona, iz različnih kamenov vseh državnih dežel, kakor trdnjava v mogočnej obiliki, stala je v grozo vsem sovražnikom Avstrije ter dičila deviško glavo. — Danes zdihuje, pohabljena vsled starih grehov, v zercalo se ogleda, ustraši se nad svojo podobo : kje ste moji lici, kje zlati lasje, s kterimi sem vezala krono? kje so deli krone? tu manjka kamena v obročku, o! spominjam se, nespametno vedenje, nepremišljeno ravnanje in prazna vera na svojo moč me je pohabila, bodem vedno čutila hude nasledke, dokler se ne naslonim na ogromno podporo in večino moje družine. Dokler mi bodo dvorili sedanji gospodje ter mi slikali zlate gradove v zrak; ne nadejam se okrevanja, temveč se bodem pomikala spropadu bližje in bližje, da me brez ovinkov lastni moji ljubimci v propad pahmejo. Čutim, česa mi manjka, teži me nemško-madžarski frak, duši me madžarsko-ncinški atila, da komaj diham; to je vzrok starih grehov.
Slovanska oprava bi me vravnala, prostoj i bi dihala, moji dvorniki bi uljudni bili, ne silili bi mi krinke nositi, ne račnnila bi, da je dvakrat tri devet, kakor tudi ne, da je 9. več nego 19. Minola leta, stari grehi zavirajo zdaj pri nas v Avstriji vsak naravni napredtk, preveč se je grešilo z vlastjo, preveč se je zlorabila oblast. Kedo bo Čc4)i, tega danes nihče več ne praša, kedor je le 4. razred ljudske šole izvršil; kako se je tnin zlorabila oblast in zakoni, to je vsem znano; prišel je Kolar, da kakor nekdanji Hajnau ukroti Cehe, kteri so po postavnem in naravnem potu svoje pravice zahtevali; kako se je razpustila neka stara historična družba, kako se je sle-parilo s židovskim čabrusom, da so se kupovala velika posestva, da bi vničili moč narodu in jo zlomili s posebnimi previlegi-jarni, ktere so dohajale v skrivnih poveljih neke stranke, ktera se imenuje rabelj Avstrije. Cehi so danes neupogueni, utrjeni in nepremagani na svojem mestu v veliko sra-
moto onim, kteri so hoteli zlomiti narod in ga politično tako pomandrati, da bi ga morala zagrebsti politična smrt. Stari grehi imajo svoje nasledke tudi pri nas v Trstu, to da v drugi obliki, nego na češkem.
Pri nas v Priinorji se je podpirala državi nasprotna laška stranka, ktera je na tri kraje koristila: utrdila je namreč laški živelj, polaščevala Slovence in izvalila močno propagando za zedinjeno Italijo. Dan danes je seme starih vladnih grehov obrodilo cvetje, ki razprostira neprijetni duh celo na Dunaj. Moringovo ime nosi vsak tržaški Slovan pri vsaki jezi na konou jezika, prokletstvo ga spremlja; to dan danes čutijo v visokih krogih, da so račun narobe delali, da s tem nijso Slovana vničili, ampak svojo moč omajali in državno položje stresli. Stari grehi nekdanje vlade so vzrok, da ne moremo v sedajuosti od vlade tirjati čud, kterih brez sile noben namestnik izvršiti ne more. Stari grehi so krivi, da se v sosednjej kraljevini vedno bolj zbuja reklama po avstrijskih pokrajinah.
V Ljubljani je postalo stanje domačinov vsled starih in novih grehov raji podobno; kedo je zakrivil to in še zakrivlja dan na dan, to vsak ugane; kako se je delalo pri volitvi v trgovinsko zbornico, kak je bil izid ? lahko se reče, da je trgovinska zbornica zastopnica beriške trgovine, ker prav beriči so največjo rolo igrali, komandi rani od zgoraj ? Kako je šolstvo, kak jezik se uči, kako se nemščina vsiljuje v raznih predmetih pocukrana, kako se domači jezik zaničuje? in vse to zato, da bi v temi ribili za svoj namen oni, kterim je izročena oblast. Poslušaj, dragi bralec, hrabrega Dalmatina, kako britko ti on potoži: Mi jadni Dalmatini bili smo pozabljena deveta dežela, kedo je pri nas prej šole poznal? kedo se je za nas brigal, razen le davkarij in sodcev, da smo nosili uovce v blagajnico in dajali vojake, sami pa branili doma jadranske obali in odbijali turške napade izza gor ? Stari vladni grehi so krivi, da nismo imeli drugega pota, razen planega morja. Stari grehi so vzrok, da je leta 1869 buknola vstaja, ktera je pogoltnola državi 16 milijonov m 15 tisoč ubogih vojakov. Še dan danes se greši na stari račun v naši zemlji, zakričal bo gorostazen Daliuatinec, Italijanska stranka ima še vedno upliv, da grdijo Židovi in turški prijatelji zaščitnika vladet namestnika Kodiča, ker je Slovan in je pomiril nevarni požar v Boki, ali stari grehi obrode državi po tem načinu obupen sad in britko osodo.
Zdravil za stare grehe se nahaja v obilnej meri, samo, da jih bolnik rabi ; kar se je zakrivilo v mladih letih v državi, zdaj je uže zastarano, stari grehi so in ti se morajo popraviti, drugače je država na pogubi. Skloni se Avstrija, ki imaš sušico, ter ogrizni pelinove vršičke, grenko bode, začetek zdraviljstva je težak, ali začeti se mora. Grenek bode nemško-madžarskim občutkom pelin, narava se bode protivila, ali nasledki bodo dobri, okrepilni in edini ži-velj Avstriji. Spokori stare grebe, še je čas,
nij še vse zamujeno, okrepiš s e, zadobiš novo moč, ktero ti le edini Slovan da. Mogočnost Avstrije bo svetila iz sredine Evrope ko biser, kakor hitro spokori stare grehe.
-tMft^M-
Dopisi.
V Trstu 4. marcija.
Beseda, ktero so napravili koperski pripravniki v prostorih rojanske čitalnice, bila je nepričakovano dobra. Orhester slovenskih pripravnikov je bil jako dobro vre-jen in igral je, da se mu je bilo čuditi, zato pa je tudi žel obilo pohvale.
Spored se je izvrševal točno, vse god-bene komade je ljudstvo mirno poslušalo in bilo očarano od ubranih glasov, ktere so umeli izvabljati mladi gospodje godbenemu orodju. Govoru je bil predmet, kako ae je vesti učitelju, ako hoče mladino v narodnem duhu odgojevati; bil je pohvalno sprejet. Deklamacija je bila jako dobro zbrana in občinstvo je večkrat z dobroklici deklama-torja zadržalo, povdarjal je posebne stavke z ognjem in srdjo, kar se je prav dobro prilegalo. Petje je bilo dobro, občinstvo je to kazalo s tem, da je gromovito ponovitev vsake pesmi zahtevalo. Igra Novci za diplomo, v našej čitalnici še ne igrana, vzbudila je obilo smeha. Vrli dijaci so predstavljali dijaško živenje naravno, naslikali vse zvijače in prekanenosti dijaškega ži-venja, kako je hudo, ko ni novcev, tovar-sijo v hudih in dobrih časih. Prav dobro je bil prizor izvršen, ko striček obišče svojega stričnika in novce prinese, in ko se stari zopet vrne in vidi, kako predrzno se trije dijaki za njegove novce goste, z gor-jačo hoteč vse otepsti znosi se nad streža-jem, ko skledo jedi na mizo prinese, s tem, da z gorjačo po skledi trešči in jo zdrobi na kosce. Reči se mora, da so izvrstno igrali. Po igri je bil ples v zgornjej dvorani, dijaška godba je igrala, plesalo se je da belega dne j v spodnjej dvorani pa so pevci prepevali, da je bilo veselje, mej odmorom so se vrstili govori in napitnice. Dijaki na Dunaji so se spomnili te veselice, poslali so brzojav, ki se glasi: Koperskim pripravnikom, prihodnjim učiteljem nježne mladine slovenske, buditeljem narodnosti mej prostim narodom, kliče gromovito živeli: Dunajska Sloven ija. Zaoril je gromoviti odzdrav od peneče Adrije na modri Dunav: Živeli! Občinstva se je nabralo obilo, vse je bilo polno in prostora je začelo primanjkovati, pa kakor pregovor pravi: Dobrih ovac gre veliko v en hlev, tako se je tudi tu potrpelo
za nekaj časa v gnječi.
--
Iz državnega zbora.
(Daljo in Konec).
Zgodovina industrije nam kaže nadalje, da, ako je kak obrtnijsk razdelek odlično blago izdeloval, je vselej mogel prodreti na vrh, kljubu colom pri uvaževanji, in sicer zato, ker je dobrost blaga vse nadmašila.
Trebam jedino omeniti fabrik za uži-galne kl i nčke. Nekoč je ▼ tem ozira imela prednost Nižja Avstrija, osobito Dunaj, sedaj italijanske tovarne prav srečno tekme-cujo. Nadalje opozorujem na obrtnijo z usnjem ter na izdelovanje papirja itd.* pri čemer je kako neznamenito mestice ali kako majhno selo, o katerih se prej nij znalo, da sta v obče na svetu, zaslovelo še svojimi izdelki ter premagalo vso konkurenco in vse težave pri colu, transportu itd.
Posebno na Goriškem imamo v g. baronu vitezu Zahonyju obrtnika, kateri v pre-denji, izdelovanji papirja i moke, v parnih mdlinih gotovo ne treba nobenega brambe-nega cola, baš ker je delalen in okreten tovarničar.
Ta izkustva nam kažejo pot, po katerem nam je v sedanjem vprašanji hoditi.
Naša naloga ne bodi, da bi z u mete-Ijnimi sredstvi obrtnikom dajali brambo na trošek in z denarjem konsumentov, nego skrbeti nam je, da izboljšamo obrtnijo na toliko, da se okrepi sč svojo močjo, a ne z denarjem svojih konsumentov ter da more s tujo obrtnijo zmagovito tekmovati.
Ta sredstva imamo najti v obrtnijskih razmerah samih.
Jaz takovšnega popolnega programa podati ne morem, ali menim, da bi ona sredstva utegnila le ta biti:
1.	Ugodne trgovinske pogodbe, posebno z nam sosedno državo Italijo, katera vrlo mnogo obrtnih izdelkov naših dežel potrebuje.
Upam, da se pri pregledovanji te pogodbe: katero se je uže pričelo, ponudi prilika, mnogokaj, kar se je zanemarilo, popraviti.
2.	Urejen triuisport, osobito na železnicah, s tem, da se odpravijo diferencijalne tarife ter da malo po malo prehajajo železnice v državno oskrbništvo.
3.	Z izobraževanjem tehničnega in obrtniškega dela industrije po vsakovrstnih obrtniških šolah ter s povzdigo naukov, Česar v Avstriji še silno pogrešamo; kajti mi nemamo skoro nobednih takovih višjih šol.
4.	Izpodbujevanje domačih obrtnikov, da se gredo v inozemstvo v dobre fabrike učit, V ta namen bi se imele ustanoviti stipendije, ki bi se razdajale v precejšnih ter truda vrednih zneskih.
5.	Razpis znatnih nagrad v denarjih onim obrtnikom, kateri bi posebnega kaj izumili ali kako stroko obrtnije do posebne višine povzdignili.
6.	Dovoljenje večjih pravic trgovinskim in obrtnijskim zbornicam, da mogo one uvesti nekako v o samoupravo.
7.	Primernejše zakonodajstvo za fabri* ke, ker je sedanje pomanjkljivo; k temu prištevamo tudi milejše pobiranje prihodnin-skih davkov.
8.	Podpore v napravo poslopij za centralne zaloge industrijskih izdelkov.
9.	Dober delniški zakon, ker je bodočnost delniških društev utemeljena na obrtnijskih in poljedelskih tleh.
Na ta moja u važenja naj se izvoli visoka zbornica ozirati.
Specijalnega predloga ne stavljam no-bednega, a prosim, da dobro premislite, predno jug monarhije severnim fabrikantom ko tri bu ten izročite.
Se svojega stališča morem zatorej jedino za trgovinsko svobodo in proti bram-benemu colu, tedaj tudi proti predloženemu
eolnemu tarifu glasovati.0
----
Politični pregled.
Vse zadnje dni je državni zbor obravnaval eolno tarifo. Col na kavo smo uže zadnjič naveli, na petrolije, ki je bilo doslej cola prosto, naložilo se je 3 gld. od novega centa. Tudi v madžarskem državnem zboru so dolge čolne obravnave; ker so pa tam obveljali višji coli, nego pri nas, zato je uganjka, kako se doseže z Madžari mej-narodna nagodba.
Minister zunanjih zadev, grof Andraši zahteva 60 milijonov zajma (posojila), kakor pravi, zato, da more varovati državne interese glede orijentalskega prašanja. Mi smo te misli, da so ti novci za to namenjeni, da naša vojska posede Bosno i Hercegovino; za vojno na Ruse bi to bilo veliko premalo.
Volitve v deželne zbore, ki so imele biti spomladi v nekterih kraljevinah, odložene so do jeseni. Ugiblje so, zakaj se je to zgodilo; najbrže je vzroka iskati v zunanjih razmerah.
Minoli teden je bil zopet velik krik: vojna, vojna na Ruse!
Angleška vlada je močno orožjem rož-ljala, madžarski Časniki so kar divjali; a kaj naglo je Angležem palo srce v hlače i madžarski napuh je dobil zaušnico, ker Rusi se niso menili za britanske lorde, še manj pa za madžarske mrzkoglavce, ampak delali so mirno i brezi strasti sklenoli mir s Turčijo. Mirovna pogodba ni še popolnem znana; toliko se vendar uže ve, da dobi Bolgarija lastnega kneza i da bo sezala od Ornega morja do Serbije, do Drinopolja in Soluna; Serbija dobi večji del stare Serbi-je in Črnagora Niksič, Podgorico, Spuž, Bar in Ulčinje.
Rumunija se poveča z Dobručo, nasproti pa ona odstopi Rusiji tisti del Besa-rabije, kateri je bil pred krimsko vojno ruski. Bosna i Hercegovina doboste tiste reforme, katere jima je priznala carigraška konferenca, enako tudi Tesalija in Epir. Vojaško brodovje ostane TucČiji, platiti pa ima Turčija Rusiji 1400 milijonov vojne odškodnine; ker pa Turčija nema toliko novcev, da bi mogla plačati, zato odstopi Armenijo Rusom za 1100 milijonov gold. Rusi dobodo v Armeniji Kars, Ardahan i Batum. 50,000 ruskih vojakov ostane dve leti v Bolgariji, da vre de to deželo; ali pa po dveh letih res zapuste Bolgarijo, to je se prašanje, ker kedo ve, kaj se do tega časa še vse ne zgodi.
Don as nje novice (7. t. m.) pravijo, d« Avstrija gotovo zasede Bosno, poročajo pa tudi, da se vsa turška vojska iz bolgarskih trdnjav pomika v Bosno, da zabrani zasedanje. Mi menimo, da bi Avstrija bila najboljše storila, da je precej takrat, ko je Plevno palo, zasela Bosno i Hercegovino, ker sedaj bi uže ti deželi lehko imela v svojej oblasti; tako pa utegno nastati velike zapreke i lehko tudi nova vojna.
Turški jarem je v Evropi zdrobljen; Slovan je svoboden! bodimo za zdaj s tem zadovoljni, veseli, i hvalimo Boga za veliko delo! Leto 1878 bode na veke vekov Slovanom zlato leto, ker ono jim je porodilo slavno bodočnost človeštvu na srečo i v blagoslov. Težave, ki jih imamo še, nosimo mirno, pa delajmo v edinosti i ljubezni do svete, velike domovine; tako se otre-semo vsega zla, vseh krivic in postanemo najsrečniši, najbolj blaženi narod pod solncem.
Zadnjo nedeljo je bil papež kronan, mnogo oken v Rimu je bilo zarad tega raz-Bvitljenih, ali neka drhal je s kameni pobijala taka okna zato, ker papež nij naznanil svoje volitve laškej vladi.
Novi papež odpravlja vse nepotrebnosti ; drago in oholo švicarsko stražo je uže razpustil, če tudi se je upirala, i govori se, da razpusti vse vojaštvo. — Prav ima, najboljše papeževo vojaštvo je Kristova beseda, s to besedo vlada on vesoljni svet. ----
Domače stvari.
*	Tržaški magistrat je ▼ minolem letu za dac potegnol od vina 1 milijon 353 tisoč 424 gl., od piva 300 tisoč 218 gl., od žganja 125 tisoč 27 gl., od mesa 338 tisoč 371 gl. Vsega vkup 2 milijona 117 tisoč 41 gl. to je skoraj toliko, kakor dohodke ene knježevine, pa vendar ima mesto dolg in meščani pomanjkanje vsega, kar je treba; tako gospodarijo naši skrbni Hermetovci.
4 Statistika januarja. Rojenih je bilo 453 in sicer 241 moških, 212 ženskih. Umrlo je 267 moških, 241 ženskih. Porok je bilo 42 verskih, ena civilna.
*	Bog norcev, Kurent, se šopiri letos zelo po Trstu, pri vsem tem, da je velika revščina in malo dela. Korzo je bil prav dobro obiskan, kočij ogromno število, z veseljem smo zapazili, da se narodne trobojne barve vedno bolj kažejo, več konj je imelo trobojne trakove vpletene v grivi, tudi neko Lrdelo naličnikov je nosilo slovensko trobojnico okrog. Mestna čitalnica je imela v sabota krasen ples, rojanska pa v vtorek zvečer malo maškerado in ob polunoči mrtvašnico za pustom Šaljivimi govori,
*	Vreme je tako gorko, da mandlji vse vprek cveto in tudi metulji uže letajo; lepe spomlandanske dneve imamo, ali ne pozabimo, da ima sušeč rep zavit.
° Megla, ktera je bila minoli teden tako gosta, da so se ladije morale le počasi in z veliko nevarnostjo voziti, je srečno minola, nesreče ni bilo ta pot nobene.
*	Lahoiiaki Pavlih«. Ly Indipendente ima vedno čudne napade, patroni tega lista gotovo ne majo v glavi vsega v redu, kajti pri vsakej priliki povdarjajo ti zmedeni kramarji, da je Trst laski, kakor da bi kje blizu Kima stal; minoli teden se je prav visoko na kozla postavil in z metljo ali kali mahoma vse podnebje z laško barvo namazal, kajti pisal je : Trst pod našim lepim italijanskim podnebjem. Vprašamo „imper-tinente", bi le ne hotel tudi Framjosefsland v svoje podnebje vzeti? Pa kaj hočete, pust je bil in ta svetnik na nje najbolj vpliva.
° Zblaznel je nek okoličan v cerkvi pri sv. Jakobu mej duhovnim opravilom, začel je peti in moliti na glas, morali so ga v blaznico peljati.
*	Pala je iz III. nastropja 12 letna deklica čez stopnice ter se tako pobila, da bo teško ozdravela.
° Iz vodnjaka so izvlekli na Greti mrtvega vojaka, kakor se govori, moral je najmanj 8 dni v vodi ležati ; kako je v vod-njrk prišel, preiskava razjasne.
" Utonil je v Zavijah v neki luži 50 letni čevljar iz Rocola, naj brže je bil vinjen ter se zvrnol v lužo, ktere se ni mogel pomagati; zapustil je družino.
*	Porodila je na ulici neka Brškica, nenadoma so jo napadle težave, morali so jo potem v bolnico prepeljati.
*	Zabodel je svojo ženo nožem nek postrešček, ker sta se zbesedila v krčmi in mu je dala klofuto.
*	Z nožem je ranila neka žena drugo, ker ste se v prepiru steple, kaj bo še, ker uže ženske nožem sujejo!
*	Ukral je nek mornar potniku na Llojdovem parniku mošnico z 111 gl. ki mu je na tla pala, policija ga je precej zgrabila.
4 Črna tržaška knjiga, ktera se vedno polni, posebno predpustom, kar izvira iz slabe izreje otrok. Neki otroci so zažgali kmetu voz sena, ki ga je po ulici v mesto peljal; urno so priskočili ljudje, prerezali vrvi ter voz prebrnoli, da se je živina in voz rešil.
Bazne stvari.
diplome vseh strok znanstva. V veliki debati, ktere so se vdeležili vsi doktoiji, bil je predlog sprejet z 242 proti 110 glasov.
4 IJkral je denarničar laške južne železnice nad poln milijona ter ubegnol čez morje, pa kakor florentinski listi poročajo, ugrabili so ga v Afriki v Tunisu se svojo prilcžnico, imel je Še dve sto tisoč pri sebi.
4 Veliko ljudi so potrli v veliki cerkvi v Milanu na Laškem o priliki mrtvašnice za kralja V. Emanuvela. Cerkev je bila do zadnjega trenotka zaprta preduo se je maša začeta, potem pa so odprli vrata, množica plane se silo v cerkev, v velik5 gnječi je podrla na tla več ženskih in moških, krik je bil grozovit in le z veliko muko so izvlekli vse polomljene na tla podrte ter jih v bolnico odnesli, kjer so nekteri umrli.
Izjava.
V	listu dne 10. maja 1877 smo prinesli dopis iz Logatca, zarad kterega sta visoko čestita gg. Anion Ogrinec, bivši c. k. okrajni glavar, in Matevž Markič, župnik ▼ Logatcu, tožbo .zarad žaljenja časti pri tu-kajtini c. k. deželni sodniji proti dopisnikn, Gregorju Cempre, in uredniku „Edinosti*1 v'ožila.
Ker pa dopisnik ni mogel pri preiskavi po znanih pričah dokazati resnice zapo-padka svojega dopisa, ker on tudi nam ni hotel ali ni mogel na naše večkratno pozi vijanje takih dokazov dati, ker smo iz preiskavnih aktov prepričanje dobili, da je bilo vedenje omenjenih častitih gospodov vselej postavno in da prav zarad občno znane in vedne poštenosti čast pa svojih predstojnikih in spoštovanje pri ljudstvu vživata, obžalujemo, da je dopisnik jako lahkomiselno postopal i n nam neresnične reči poročal.
Pri tej priliki opominjamo nase do-pisnike, naj nam le resnične stvari poročajo, ktere lahko vsak čas tudi pred sodnijo dokažejo, ker sicer nam velike sitnosti in neprilike delajo.
V	Trstu 6. marcija 1878.
Uredništvo,
Razpis konkurza.
*	Ruske trofeje, to je zarobljenega orožja in vojakov v turški vojni je ogromno. Od začetka vojne do primirja so ujeli Rusi 31 paš, 172 tisoč vojakov, zaplenili 1268 topov, 162 tisoč 200 pušk, 9600 platnenih šatorov, 42 tisoč konj, vse to od redne vojske; od Bašibozukov in črkezov pa 200 tisoč pištol, nožev, pušk in 13 tisoč bodal in sulic, zastav je ogromno število bilo vzetih. Naši bratje Rusi so Turčina do mala potrli.
*	Ženske londonskega useučilišča
so dobile po predlogu senata pravico biti izpraševane v vseh predmetih, ter dobivati
Od ženitvanskih podpor Cesarice Elizabete ustanovljenih od gospoda barona Ambrozija Ralli leta 1876 je na zazpolaganje en dar v znesku štirih sto goldinarjev, kteri se ima podeliti od tukajšnega c. k. namest-ništva dvema ubogima ženinoma katolŠke vere iz delalskega ali kmečkega stanu, ki prebivata v Trstu ali v okolici, ter mislita stopiti v zakonski stan v teku tega leta.
Omenjeni dar se bode podelil 24. aprila 1878, na kteri dan ravno pade obhajanje poroke Presvitle Cesarice; dotični znesek se pa izplača še le potem, ko sta bila ženina v cerkvi poročena.
Tisti, kteri mislijo prositi za ta dar, naj položijo dotično pismeno prošnjo pri c. k. namestništvu do 20. marcija t. 1., ter naj dokažejo v njej:
1.	da sta oba ženina katolške vere, da novic ni še dopolnil pet in tridesetega leta, novica pa ne še trideseteg a leta starosti, ter da sta oba trdnega zdravlja;
2.	da prebivata v Trstu ali okolici vsaj eno celo leto;
3.	da je njuno življenje brez madeža, da si sta pridobila ali da samo oskrbujeta eno kmetijo, ali pa da se pečata s kakim drugim delom, ktero jim nese toliko zaslužka, da ž njim lahko vzdržujeta eno družino.
4.	Zadnjič se morata ona zavezati, da stopita v zakonski stan še v tekočem letu.
Od c. k. namestništva
V Trstu dne 3. februarja 1878.
Razpis
službe županijskega tajnika in služeb županijskih stražnikov.
Razpisana je tukaj služba županijskega tajnika z letno plačo 520 f. i prostim stanovanjem. Prosci naj vlože svoje prošnje do 21. februaija t. 1. pri tem županstvu. Dokazati imajo, da ume popolnoma nstme-no in pismeno slovenski, nemški i italijanski, da so do sedaj pošteno živeli, ter da pozna-do županijsko uradovanje.
Prosti ste v tej županiji s sedežem v Sežani tudi dve mesti županijskih stražnikov z letno plačo 320 f. za vsacega stražnika i prostim stanovanjem. Prositelji naj v svojih prošnjah do 21. februarja t. 1. dokažejo, da znajo vsaj slovenski pisati, da ume i nekaj italijanski govoriti i da so do sedaj pošteno živeli.
Županijski ured Sežanski 17. januarja 1878.
Korisno naznanilo
prečaat. dohovščini.
Tovarna za izdelovanje voščenih sveč, lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana bč sreberno svetinjo in častnim diplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od Čebel, po nizkih cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po pošti ali po železnici spolnuje.
Tisk avstrijskega Lloyda.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.