oB'1 /'■tUtR. V ca8udfr> Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in p&Htično gospodarsko sploh. Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Gradišče štev. 17/1. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1 60. -- Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana - Dol. c. III, letnik. V Ljubljani, 20. novembra 1920, 16. štev, PoJSnžns plažans v gotovini Jadranska poraz. V Santa Margherita Ligure je ju-goslovenska delegacija, obstoječa iz ministrov Vesniča, Trurnbiča in Stojanoviča, podpisala dogovor s kraljevo italijansko vlado, po katerem Jugoslavija izgubi velik del izredno važnega ozemlja, na katerem prebiva narodno zavedno slovensko in hrvaško prebivalstvo. Po dveh letih mučne negotovosti iti bledega upanja je postalo dejstvo, da je slovenski del jugoslovanskega naroda odrezan od morja ter da nam je za bodočnost v narodnem in v gospodarskem oziru iskati novih potov. Način, kako se je dosegel sporazum, je bil tak, da se z njim ne moremo sprijazniti. Pri tem smo opazili toliko ležernosti in cinizma, da smo po vsej pravici globoko užaljeni. Naše dnevno časopisje je najostrejše ožigosalo vladno politiko v jadranskem /prašanju in posamezne velike stranke so vložile energične ugovore proti sramotnemu dogovoru. Menda je Julij Cezar napisal stavek: Kar ljudje želijo, radi verjamejo. Prostodušno priznamo, kar nas je zavednih Jugoslovanov, da smo smatrali primorsko vprašanje za tako delikatno svojo srčno stvar, da nam je bil pregled vseh vprašanj, ki tukaj pridejo v poštev in vse veliko diplomatično ozadje s Parizom in Londonom na čelu v dobi zadnjih dveh let precej tuje. Zdaj, ko je izguba jadranskih jugoslovenskih pokrajin postala bridka resnica, pa je neobhodni) potrebno, da pustimo vso sentimentalnost pri strani in poskusimo pogledati dejstvom povsem objektivno in kritično v oči. Zakaj sledi razočaranje razočaranju? Ideja jugosiovenskega narodnega edinstva le silno počasi dozoreva. Vse to, kar so naši mlajši narodno politični buditelji že pred vojsko, tekom vojske in po prevratu napisali v sveje programe in tudi praktično oživotvorili, kot avstrijski dezerterji, antantni do-brovoljci ter politični zločinci in interniranci, vse to še ni postalo meso in kri v okviru resničnega državnega življenja. Vidimo celo, da imajo velike politične stranke v Jugoslaviji še vedno programe, iz katerih velike ideje narodnega edinstva ni prav lahko raz-videti; nasprotno ima zares patrijotično misleč človek neprijetni občutek, da gre tukaj za toliko prikritih versko in narodnopolitičnih predsodkov, da je eventuelno vsa ideja resničnega ujedi-njenja v nevarnosti. To je dejstvo, ki ga z vso resnostjo in z vsem pov-darkom ugotavljamo. In s tem moramo pri presoji našega jadranskega poraza računati in najprvo nekoliko sami sebi izprašati vest. I ak je dandanes še naš narodnopolitični razvoj in njernu odgovarja vsebina in smer naše zunanje politike. Žalibog je razmerje moči med posameznimi strankami še vedno tako, da vodijo veliko državno politiko krogi, ki še niso brezpogojno prevzeli v svoj program naših najvišjih narodnih zahtev. Jugoslovenska diplomacija živi še vedno v tradicijah kraljevine Srbije in presoja vsa vprašanja zunanje politike s svojega ozkega srbskega radikalnega stališča. So to starejši gospodje, ki so vse svoje dosedanje življenje preživeli v tej mentaliteti in, odkritosrčno povedano, od njih skoro pričakovati ne moremo, da bi iz svojih idejnih sfer napravili naenkrat skok v mlado ju-goslovensko ideologijo. Ampak to je naša nesreča, in to hibo je treba odstraniti z naporom vseh sil, z drugimi besedami, izvesti je treba, in to je naloga strank, temeljito izpremembo sistema. Malo pred pričetkom jugosloven-sko-italijanskih pogajanj smo čitali, da je naša vojska vkorakala v Cari-brod. Iz tega malenkostnega primera razvidimo ves problem. Jugoslavija zasleduje še vedno vzhodno politiko in zanemarja zapad. Kraljevina Srbija je bila balkanska država in njena politika je bila balkanska. Velika ujedinjena Jugoslavija pa leži s svojimi zapad-nimi mejami na pragu zapada in morajo njeni politični predstavitelji s tern računati, ako hočejo, da bodo interesi* jugosiovenskega naroda vsestransko varovani. Je to silna težavna naloga, katere dalekosežnost razume in občuti samo oni, ki je sam živel v Orijentu, pa naj bo to Rusija, ali Bosna ali Turčija, ter je imel pobliže priliko, opa-eovati skrivnostni zid med zapadnja-kom in orijentalcem. Ali to so stvari, ki naj se znjimi bavijo učenjaki in psihologi, strankam in diplomatom naj gre zato, dobiti čimpreje praktično formulo za oživotvorenje teh nujnih potreb. Posebno za nas Slovence je dosedanja orijentalska smer jugoslovenske zunanje politike prava katastrofa, in tukaj je treba zagrabiti za delo ter bratom Srbom preokreniti njih blodno politično pot. Res je sicer, da ima tudi Jugoslavija, kot si jo predstavljajo srbski radikalci, velik interes na Jadranskem morju, ali ves ta interes je izražen, rekli bi, v eni sami nalogi, zvezati Rcfograd po najkrajšem potu z morjem. Da pri tem ostanejo naši interesi po-P2iS5ELTIe?P°števani, je jasno. Odgovornost za nesrečno rešitev jadranskega vprašanja nosi napram kroni in narodu ministrski predsednik Vesnič, čegar podpis na usodni diplo-matični listini je na prvem mestu. Že približno pol ieta stoji na čelh vlade, do pred pol leta pa je bil venomer, kot diplorfiatični uradnik zaposlen v inozemstvu, kjer je imel pač priliko spoznati velike zapadne narode in jih ceniti, kjer pa se je brezdvomno nekoliko odtujil svoji domovini ter se prelevil v precejšnjega Parižana. Vendar je kot ministrski predsednik, imel v zadnji dobi pač dovolj priložnosti, da je podrobno spoznal vse zahteve tro-imenega jugosiovenskega naroda in da je nekoliko izpremenil svoja na-ziranja, ki jih je imel na pariški^ni-rovni konferenci, Ijcjer smo Slovenci in Hrvatje, kar priznajmo, tvorili le več ali manj likvidacijsko maso razpadle monarhije, ter nas je i on gledal in presojal skozi ta očala. Videli smo, da je njegova vlada ob priliki zadnjih kmetskih uporov na Hrvaškem pokazala mnogo energije, s čemer popolnoma soglašamo, ker smo mnenja, da je treba narodno edinstvo v kritičnem slučaju osigurati magari z vojaško silo, ali naj bi nastopil bolj energično tudi v jugoslovensko-italijanskih pogajanjih, ne toliko pri zeleni mizi ob Ligurskem morju, kjer je bila naša usoda že zapečatena, ker je šlo le za končno stilizacijo in formalnost podpisov na protokolih, ampak že preje, ko so se pogajanja vodila še interno med Beogradom in Rimom. Njegove mlačnosti v tej stvari mu noben Jugoslovan ne bo odpustil ter je njegovo ime za vedno zvezano z našo narodno nesrečo. Stari Clemenceau je v dobi največje vojne krize, ko se je zmaga vedno bolj nagibala na stran nemških armad, s parlamentarne tribune zaklical obu-pajočemu francoskemu narodu: »Treba je, da človek veruje in upa, ako hoče biti močan v življenju«. To velja tudi za ves narod in tudi za nas in za našo revanšo. Poslovni promet in carine. Prošli teden je objavil »Jutarnji list« neko spremembo obrtnega davka. Stvar je vzbudila po pravici veliko pozornost med intesiranimi krogi, kajti pod nedolžno besedo »sprememba« se skriva povišanje carinskih postavk pri izvozu blaga za 100% in pri uvozu za 50°/o. Ta nova odredba se ima objaviti službeno v kratkem, zato smatramo za umestno, da opozorimo nanjo svoje čitatelje in jo prinašamo v celoti, kakor je bila objavljena v imenovanem listu. Naredba se glasi: Soglasno s' željami finančnega odbora kakor tudi deželnih pridobitnih korporacij (trgovskih, obrtnih in industrijskih) se členi 110-127 naredbe začasnega finančnega zakona za leto 1920-1921, 1 i govore o obrtnem davku ne bodo izvajali, ampak stopajo mesto teh naredb v veljavo sledeče naredbe: Člen 1. Izvzemši člene 66., 67., 68., in 70. zakona o neposrednem davku, se obrtni davek v Srbiji v letu 1920-1921 ne bo niti razpisoval niti plačeval, ampak se mesto njega uvaja v vseh delih kraljevine davek na poslovni promet. Člen 2. Ta davek plačevati so dolžna vsa trgovska, industrijska, in obrtna podjetja, kakor tudi vse pravne in fizične osebe, pod kojimi se razumevajo tudi delniške družbe, ki so po posebnih zakonih dotičnih pokrajin proste plačevanja davka za obrt, (pri-dobnina). Člen 3. Tega davka ne plačajo: 1. Država in državne ustanove (uprava fondov, uprava državnih mo- nopolov, uprava državne tiskarna, razredna loterija itd.), v kolikor se pečajo s posli, ki spadajo pod člen 2. tega zakona. 2. Občina in samoupravna telesa za take posle in obrate, ki jih opravljajo v splošno korist (vodovodi, razsvetljava, cestne železnice, železnice itd;). 3. Narodna banka. 4. Prodajalci monopoliziranih predmetov, srečk razredne loterije in ostalih vrednot in stvari, ki jih prodaja država po določenih prodajalcih po naprej določeni ceni in z odstotkom dobička. 5. Proizvodi domače industrije. 6. Poljedelci za prodajo lastnih pridelkov, izvzemši za prodajo živine, za kojo se izdajo živinski potni listi (govedo, konji, osli, mule). Veliki po^ Ijedelci, ki svoje pridelke predelavajo in jih predelane na debelo prodajajo, so dolžni plačati ta davek. Člen 4. Minister finance se pooblašča, da lahko oprosti plačevanja tega davka: 1. Poljedelske, konsume, produktivne in druge zadruge, ki glasom svojih pravil ne delajo dobička, kakor tudi vsa humana in kulturna društva in ustanove, bodisi državne ali zasebne, ki ne delajo za dobiček in čegar fondi se ob koncu ne razdele, ampak se namenijo splošnim smotrom. 2. Občine, samoupravna telesa in posamezne ustanove za tiste obrate in posle, ki jih vrše v interesu preskrbe prebivalstva z živili in drugimi življen-skirni potrebščinami ter za nabavo živinske krme. Člen 5. Davek na poslovni promet plačajo : 1. Osobe, ki kot trgovci po poklicu 'prodajajo blago, bodisi na drobno ali na debelo, živila ali sploh kake druge predmete. 2. Podjetniki, stavbeniki, dobavitelji najemniki in druge osebe, ki sklepajo razne kupčije, spadajoče v njih poklic. 3. Pravne in fizične osebe, društva in podjetja, ki se bavijo z denarnimi posli; ;tu se podrazumevajo tudi delniške družbe. 4. Komisijcjnarji za vse prodaje in posle, ki jih vršijo na račun svojih komitentov. 5. Vse osebe brez ozira na njihov poklic in brez ozira na to, ali plačajo obrtni davek (pridobnino), kadar prodajajo živino, za kojo se izdajajo živinski potni listi. Člen 6. Davek na poslovni promet znaša: a) za blago, ki se uvozi preko carinarnic, isto toliko, kolikor znaša carina za dotično blago; b) za blago, ki se izvaža preko carinarnic, polovico tega, kolikor znaša carina za to blago; c) za uvožene luksuzne predmete toliko, kolikor znaša uvozna carina ter razen tega še 10°/o vrednosti uvoženega luksusnega blaga; d) za blago, ki se uvozi ali izvozi, ki pa je oproščeno plačevanja carine, \ toliko, kolikor bi znesla carina za to blago, ako bi ne bilo oproščeno plačan ja. carine. V vseh teh štirih slučajih se bo davek na poslovni promet plačeval v zlatu, odnosno v srebru po kurzni vrednosti, ki jo odredi minister financ za plačanje carine ; e) za blago, ki je že uvoženo ,v državo, znaša davek na poslovni promet za luksusno blago 10%, za vse ostalo blago pa 2% od procenjene vrednosti. V svrho pobiranja tega davka za že uvoženo blago, se pooblašča minister financ, da odredi izvršitev popisa celokupnega takega blaga. Čas in način, kdaj in kako se ima izvršiti ta popis, in kateri predmeti se bodo smatrali kot luksusni, bo odredil minister financ; f) za obrtne obrate sploh in za tiste trgovske obrate, ki delajo s predmeti, ki se ne uvažajo iz tujine, dalje za trgovine z živili in za vsa podjetja za prenos in transport, ki se vodijo kot samostojni obrati, znaša, davek na obrtni promet toliko, kolikor znaša neposredni davek od obrata (pridobnina) z vsemi državnimi nakladami; g) za mešane obrate, t. j. one, ki delajo s predmeti, ki se uvažajo iz tujine in z onimi ki se proizvajajo na domačih tleh, znaša davek na poslovni promet toliko, kolikor znaša njih neposredni davek za obrat (pridobnina) z vsemi državnimi nakladami. Ti obrati pa nimajo pravice do vrnitve onih zneskov, ki sojih plavali carinarnicam, bodisi sami, ali one osebe, od kojiii so sami to blago nabavili; h) za industrijska in tvorniška podjetja znaša davek na obrtni promet 1% prodajne cene njihovih proizvodov. Da pa se pomaga domači industriji, imajo ta podjetja pravico do vrnitve plačanega davka na obrtni promet, ki so ga plačala na carinarnicah za uvožene sirovine, ki služijo za izdelovanje njihovih industrijskih in tovarniških proizvodov ; i) pri podjetniških, stavbniških, dobaviteljskih, najemniških in tem podobnih poslih, v kolikor se ti posli vrše za. račun države ali samoupravnih teles,, znaša davek' na obrtni promet 1%skupne vrednosti podvzetih oziroma izvršenih poslov; j) pri prodaji živine, za kojo se izdajajo živinski potni listi, 1% prodajne cene ; k) pri denarnih zavodih in delniških družbah, ki so dolžne javno polagati račune, znaša davek na poslovni promet 2% kosmatega dobička, izkazanega v bilanci, odobreni od letnega zbora delničarjev in to samo za denarne posle. V kolikor se ti zavodi in družbe pečajo s trgovskimi posli, veljajo tudi za nje odredbe o plačanju tega davka, kakor tudi odredba o popisu blaga, ki ga imajo v zalogi. V kolikor ti zavodi in družbe vrše industrijska podjetja, veljajo zanje povsem odredbe, ki valjajo za pobiranje tega davka pri industrijskih podjetjih v obče. Člen 7. Na ta davek se ne nakladajo ni-kake državne ali kake druge naklade. Člen 8. Industrijska podjetja, ki so dolžna plačati ta davek po vrednosti prodanih proizvodov, bodo vodila posebno knjigo prodaje, kamor bodo upisovala vsakodnevne zneske, prejete za prodane proizvode. Ta knjiga mora biti paginirana, uradno vodena, brez izbrisov in vstavkov in potrjena po pristojni finančni oblasti. Take knjige so dolžni voditi tudi denarni zavodi in delniške družbe, ki so obvezanejavno polagati račune-, ako se bavijo z industrijskimi podjetji. Člen 9. Ta davek se plačuje: a) o priliki plačevanja carine, ko se blago uvaža iz tujine, oziroma izvaža v tujino : b) pri vsaki prodaji živine, ko se izdajajo zanjo živinski potni listi; c) pri vsakem izplačilu dogovorjenega zneska pri podjetnikih, stavbe-niških, dobaviteljskih, najemniških in temu podobnih poslih, kadar se isti vrše na račun države ali samoupravnih teles; in d) prvih pet dni po izkazu vsakega trimesečja pri industrijskih podjetjih ; in e) v vseh ostalih slučajih po odredbah o rednem pobiranju davka, ki veljajo za dotično ozemlje. Člen 10. Za neizpolnjenje gorenjih odredeb tega zakona se bodo davčni obvezanci kaznovali: Z denarno^globo od 100 do 5000 dinarjev. Industrijska podjetja kakor tudi denarni zavodi in delniške družbe ki so dolžne javno polagati račune in ki se bavijo tudi z industrijskimi posli, ako ne vodijo v redu knjige prodaje, ali ako je ne bi predložili finančni upravi, odnosno davčnemu uradu v roku, določenem v točki d) člena 9. tega zakona. Z denarno globo od 1000 do 20,000 dinarjev: Industrijska podjetja kakor tudi denarni zavodi in delniške družbe, ki so dolžne javno polagati račune in ki_se bavijo z industrijskimi posli, ako ne bi vpisali vseh za prodane proizvode prejetih zneskov v knjigo prodaje v svrho prikrivanja prometa, da bi s tem zmanjšali davek na poslovni promet. Razen tega bodo plačale še desetkratni iznos prikritega' zneska poslovnega davka. V vseh tistih slučajih, kadar knjige niso pravočasno predložene, oziroma ako so predložene neredno vodene knjige, določi za ta čas poslovni davek finančna uprava ali davčni urad po svoji oceni, uvidevnosti in po obstoječih zakonih. . Od 50 do 1000 dinarjev: V slučaju prodaje živine, za kojo se izda živinski potni list, bosta kaznovana prodajalec in kupec, ako se dožene, da sta v sVrho prikrivanja in zmanjšanja tega davka namenoma navedla manjšo prodajno ceno, ali da sta izvršila prodajo brez živinskega potnega lista in nista prijavila te prodaje za davek na poslovni promet. Člen 11. Davčni obvezanci, ki o priliki popisa blaga, ki se že uvoženo nahaja v državi, ne prijavijo točnega stanja svojega blaga v svrho prikrivanja in zmanjšanja tega davka, se bodo kaznovali z denarno globo od 5 do 1000 dinarjev, poleg tega se jim bo zaplenilo vse prikrito blago in se bo prodalo v korist državne blagajne. )avek na poslovni promet, Kakor srno svoječasno poročali, se je v letošnjem proračunu zavedel nov davek, namreč davek na poslovni promet v višini 1 °/o oz. 3% od vrednosti vsake prodaje blaga oz. storjenega posla. Dolžnosti, ki so bile zvezane s tem davkom, so bile za trgovski svet, za industrijo in obrt mnogo težje kakor pa davek sam. To je bila namreč določba, da mora vsako podjetje voditi posebne knjige, kjer naj bi zabeležilo vsak posel dnevnega prometa. Dasi obstoja ta davek kot davek na povojno konjunkturo v skoro vseh zapadnih in severnih državah, ni zaradi tehničnih težkoč pri nas dobro izvedljiv. / V krogih prizadetih interesentov se je takoj pojavil odpor prc'i načinu pobiranja tega davka, ki je konečno izzvenel v izjavo, da so vsi krogi pripravljeni plačati državi ta davek, samo naj se jih osvobodi od vodenja knjig. To je v trgovinah na drobno, pri branjevcih in pri malih obrtnikih zvezano z največjimi težkočami, v nekaterih' drugih pokrajinah riaše kraljevine pa je to direktno neizvedljivo. Mnogo se je razmotrivalo takrat o tem, da bi le večja trgovska in industrijska podjetja plačala davek po prometu, ki je izkazan v njihovih poslovnih knjrgah, detajlno trgovino in malo obrt pa naj bi se potom cenilnih strokovnih komisij pavšaliralo in tako oprostilo od vodenja knjig. Najhujši pa je bil odpor v krogih teh treh skupin proti temu da je finančni minister hotel zavesti ta davek le za industrijo, trgovino in obrt medtem ko bi bili poljedelci in z njimi veleposestniki popolnoma oproščeni prometnega davka, dasi so producenti kot indu- strija, dalje da bi bila vsa zadružna podjetja ter zavodi, ki izvršujejo svoje posle pod naslovom splošne koristnosti, bili na nemalo konkurenco privatne trgovine od njega oproščeni ter konečno, da bi banke plačale p r o m e i n i davek le od čistega dobička svojih denarnih poslov in ne od prometa, posebno blagovnega, ki je pri nekaterih denarnih zavodih jako razvit. Gospodarske korporacije so po celi kraljevini priredile velika zborovanja in odposlale delegacije finančnemu ministru, da mu raztolmačijo, da je treba projekt tega davka revidirati. Finančni minister se je udal 'želji interesentov in sklica! na to 10. oktobra t. I. konferenco delegatov gospodarskih korporacij v Beogradu. Konferenco je otvoril finančni minister sam, ki.je obrazložil kritično stanje državnih'financ. Poprejšnje vlade so mu zapustile nad 2 m i l j a r d i deficita, razen tega pa so se izdatki radi nujne potrebe novih invensticij in zvišanja plač državnim uradnikom zadnji čas znatno povečali, ne da t>i bil kdo otvoril državi za te po večini redne izdatke kak nov vir dohodkov. Statistično je bil davek na poslovni promet proračunan na 900 miljonov dinarjev, toda z ozirom na tehnične tež-koče seje ustavilo v proračun 1920/21 kot efektivni dohodek iz tega davka le 400 miljonov dinarjev.' • Po tridnevni obširni in izčrpni debati sporazumele so se različne skupine interesentov tako daleč, da naj bo novi davek razdeljen na vse gospodarske stroke sorazmerno po njihovi gospodarski moči. V ta namen so predlagali, da naj se zavede nekak pribitek na neposredni pr i d o b -n i n s k i davek, zemljišče in dohodnino in sicer za trgovska, obrtna in i n d u s t r i j s k a t e r k m e -t i j s k a podjetja, Vse davčne obveznike bi bilo treba razdeliti na tri skupine s progresivnim pribitkom 10°/o za male trgovce, poljedelce in kmete, 20% za večje kmetije, trgovce, obrtnike in industrijalce in 30% za veletrgovce in veliko industrijo. Razen tega naj bi se pobiral ta davek v procentih od vrednosti uvoženega in izvoženega blaga. Po lanskoletni statistiki je znašal uvoz 3 miljarde, izvoz pa 1 miljardo dinarjev. Ako bi se vzelo 5% od vrednosti uvaža n ega blaga, bi to vrglo 150 miljonov in 2% od izvažanega blaga, to je 20 miljonov dinarjev, bi se sicupno na carinarnicah dobilo 170 miljonov dinarjev. Preostajalo bi še 130 miljonov dinarjev, katere bi bilo treba kriti iz pribitka na zgoraj omenjene davke. Vzrok temu, da se je pri izvozu določil nižji procent, kakor pri uvozu je ta, da je .treba izvoz pospeševati in uvoz omejevati; da izravnamo trgovsko in plačilno bilanco napram inozemstvu. Izrečno se je pa zahtevalo, da bodo vsi predmeti, id so v svrho pospeševanja poljedelstva, razvoja in obnove obrti in indus-trije po posebnih nared-bah carine prosti, oproščeni tudi od prometnega davka pri uvozu. Obenem se je stavi! predlog, da naj se za uvoz luksuznih predmetov dovoli in pobira 10% od vrednosti uvoza luksuznega blaga. To so bile glavne izpremembe, na katere sta pristala tudi zastopnika trgovske in obrtniške zbornice ter Zveze gremijev g. Ivan Jelačin ml. in g. Ivan Mohorič na omenjeni konferenci. . . - • ' *...... • -• HM PM Po treh tednih pa je izšla naredba, ki je ne malo presenečila ne samo delegate konference, katerim je bilo obljubljeno, da bo finančni minister njihove predloge vpošteVal, marveč vse gospodarske kroge. Kot povod, da se je finančni minister na mesto pobiranja tega davka v odstotkih od vrednosti, odločil za pobiranja v odstotkih od uvozne in izvozne carine je edino to mogoče, da je podlegel vplivu svojih svetovalcev, češ da' bodo interesenti predlagali fiktivne fakture, da se odtegnejo plačanju davka v odstotkih od prave vrednosti blaga. Sredstvo pa, ki ga je proti temu izbral finančni minister, je za splošno gospodarstvo mnogo večji in težji udarec kakor bi bil še tako enostranski novi davek. Kakor znano, so v srbski carinski tarifi iz-izražene gospodarsko-politične tendence bivše Srbije, ki je imela malo raz- vito industrijo in obrtništvo. Zaščita, katero je dajala carinska tarifa podjetjem v Srbiji je vsled neenakega razvoja cen med vojno in po vojni, postala zelo različna, in v mnogih primernih ne odgovarja več razmeram v novih pokrajinah. Pavš al n o 100% no povišanje uvozne carice je vsled tega različne gospodarske predmete popolnoma neenako zadelo. Imamo primere, kjer je carina znašala k vrednosti blaga komaj 1%, medtem ko je v drugih primerih presegala 30% ali še celo 100%. Radi tega bo v bodoče uvoz mnogih predmetov vsled tega davka popolnoma onemogočen in bo treba misliti na to, da se začne to blago izdelovati doma. Na podoben način je zadelo povišanje izvozne carine naš izvoz. Trgovinski glasnik navaja v štev. 206, da je povišana izvozna carina postala ravno za naše glavne poljedelske proizvode direktno p r o h i b i t i v n a to je za pšenico in druge žitarice, za moko, govedino in svinje. S tem, da se otežkoči na ta način izvoz naših glavnih izvoznih predmetov smo postavljeni pred novo vprašanje kako zboljšati našo plačilno bilanco napram inozemstvu in stabilizirati našo valuto. Razven vsega tega pa je videti, da hoče finančni minister izžeti na naslov davka na poslovni promet mnogo večje dohodke kakor stoji v proračunu 1920/21. Že sama carina je vstavljena v proračun s 400 miljoni dinarjev, torej bo novi davek, ki znaša 100% od uvozne carine, 10% od vrednosti iuksusnega blaga in 50% od izvozne carina, vrgel državnim financam tudi najmanj 400 miljonov dinarjev. Vrhu tega pa se bo novi davek pobiral še od produkcije industrijskih podjetij v notranjosti zemlje, in sicer 1% od vrednosti, dalje 2% od bruto dobička denarnih zavodov, in 1% od poslov dobavnih in podjetniških družb. Kljub vsem protestom na konferenci je ta davek v sedanji obliki zopet nepravilno razdeljen. Najbolj zadene industrijo, kateri je vzel ugodnost osvo-bojenja od carine za stroje in druge investicijske predmete, ki ne spadajo pod pojem prometnega davka, ker so to inventarne nabave. Obrtništvu je tudi vzeta ugodnost oproščenja od carine, medtem ko se mu je neposredni davek podvojil. Posebno so zadete mešane trgovine, ki se pečajo s trgovino z tu in inozemskim blagom, ker morajo plačati dvojne neposredne davke in še prometni davek na carinarnicah. Naredba predpisuje, da se bodo vse zaloge na dan 6. novembra v trgovinah in podjetjih popisale in od njih pobral 2% oziroma za luksus 10% davek od vrednosti. Poznamo dobro naš itak preobremenjen davčni aparat in dvomimo, da bi bilo to sploh tehnično izvedljivo. Finančni minister si je pridržal pravico oproščevanja od davkov za zadruge in različne zavode. Trgovstvo že iz principijelnih razlogov ne more pristati na koncesijo take moči finančnemu ministru. Banke so kljub protestov konference obdavčene samo glede denarnih, ne pa tudi glede blagovnih poslov. Smelo lahko trdimo, da je ta nezrel projekt davka, ki nam je bil ok-troira-n naredbenim potom, za valutno reformo drug atentat na naše gospodarsko življenje, ki je v stanju spodjesti mladim podjetjem in trgovinam življen-sko silo. Namen davčne politike pa ne sme biti spodkopati korenine gospodarstva, da se pokrijejo deficiti, ki so nastali radi brezprogramnega zapravljanja državnega denarja. In tu je treba v bodočem proračunu radikalne reforme I Medministrska carinska komisija v Sloveniji. Po izčrpnem delu v Baji, Sisku in Zagrebu prispela je carinska komisija dne 30. oktobra t. I. v Ljubljano. Komisiji je predsedoval inšpektor generalne direkcije carine Tihomir Veljko vi č kot delegat ministrstva financ, dalje so bili člani S ve ti sl a v Mla-denkovič, inšpektor ministrtva sao-bračaja, N i ko I a V uče tič, inšpektor ministrstva pošte in telegrafov iri inž. Svetozar Jovanovič, inšpektor ministrstva gradjevina. Konferenc so se udeležili kot delegat trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Mohorič in kot zastopnik južne železnice g. nad-revident Kitek in inšpektor Pahor. Carinska komisija se je mudila v Ljubljani do 4. novembra in je na to odpotovala v Maribor, kjer je završila svoje delo 10. novembra t. i. Komisija je ugotovila, da so glavni vzroki zastoja prometa v Sloveniji sledeči: 1. Obratne razmere v bližnjem inozemstvu. Ker je Slovenija uklinjena na ozki progi Logatec Špilje ca 200 km med 3 sosednje države, od katerih ima promet stvorjen le z Avstrijo in Italijo, vpliva vsaka izpre-memba v rednem prometu za našo mejo na naš prometni položaj. Zadnji čas ko so se začele množiti stavke, omejevanja prometa zaradi pomanjkanja premoga in železniških voz je postala reakcija teh pojavov direktno kronična kriza za naše železniške proge. Ker izbruhajo stavke in nerednosti v prometu navadno nenapovedano in ravnateljstva na Dunaju in v Trstu šele v zadnjem momentu obveščajo ravnateljstva v Ljubljani, mora se ves že oddani bruto,. ki je namenjen za izvoz zadržati na predkolodvorih v Zalogu in na Teznu. Izvoz pa znaša v vsaki smeri nad 200 vagonov dnevno in je torej naravno, da se nabere, ako je promet z inozemstvom ustavljen par dni na teh kolodvorih ogromna množina tovora, ki je bila oddana v eks-portnih centrih notranjosti naše Kraljevine na izvoz, predno je prišlo obvestilo, da je promet z inozemstvom ukinjen. Kot dokaz nesigurnosti železniškega prometa v Italiji je, da se vse dragocenejše blago, najbolj pa manufaktura iz Trsta v Ljubljano ne uvaža z železnico marveč z avtomobili, katerih prihaja do 40 vozov dnevno. Drugi moment, ki zelo vpliva na prenapolnjenost kolodvorov v postajah kjer se nahajajo carinski uradi, je pomanjkanje primernih carinskih skladišč in pisarniških prostorov, ki bi od-govarjali razvitosti in obsegu našega promet a. Vsled pomanjkanja magacinov mora se na stotine vagonov blaga zadržati neiz-tovorjenega in se na ta način odvzema prometu veliko število železniških voz. Železniška uprava je sicer uvedla kot represalijo visoke stojnine in je šla celo tako daleko, da je zaračunavala stojnino tudi takrat, Če carinarnica brez vsake krivde interesenta še ni prevzela in odpremila blago. Edini izhod iz te situacije jo, da se takoj začno zidati carinska skladišča, da preidemo iz tega provizorija, v katerem se nahajamo že nad poldrugo leto. Generalna direkcija carinske uprave je bila po 'sklepu ministrskega sveta z dne 21. marca 1919 dolžna organizirati carin-' sko službo po celi kraljevini. Ona je imela takrat vsega 103 carinske uradnike, ki so se vrnili iz Soluna v Beograd, na razpolago. Poslala pa je v Ljubljano in Maribor po enega carinskega uradnika in s tem smatrala zadevo za končano. Pozneje, ko se je stvar vedno bolj kritično komplicirala je poslala v Ljubljano šefa administrativnega odseka V. Dimitrijeviča, ki pa tudi ni nič pozitivnega ukreni’l. Žele na pritisek čehoslovaške v[ade se je odredilo, da naj posebna komisija to zadevo reši. Vsa prizadevanja trgovskih krogov tekom poldrugega leta, vse spomenice, ankete in protesti gospodarskih krogov v Sloveniji so bili le bob ob steno, ker jim generalna direkcija carin ni posvetila sploh nobene pažnje. Carinska komisija je za Ljubljano to vprašanje rešila na ta način, da je odredila južni železnici, ki je po koncesijski listini vezana zgraditi na postajah vse za carinsko službo potrebne zgradbe, da mora do 1. januarja 1921 zgraditi skladišče za 150 vagonov kosovnega blaga. Na to se je vršil v petf k 5. novembra komisijonalni ogled z zastopniki južne železnice, kjer se je določilo, da se zgradijo carinska skladišča in pisarne 11 a prostoru za'kurilnico ob Dovozni cesti med Dunajsko in Martinovo cesto. Carinski urad bi bil tako popolnoma ločen od lokalnega železniškega prometa, bi imel zadostne dovozne in odvozne ceste ter posebne carinske tire za edno-stavno blago. Zaradi zimskega časa se je rok za zgradbo magacinov podaljšal do 1. februarja 1921 1. Kot glavni vzrok zastajanja dela in nagomiljavanja blaga na carinskih uradnih in carinskih skladiščih je absolutno pomanjkanje starih, rut ir a n ih carinskih uradnikov. Ljubljana ima vsega 3, Maribor pa 4 carinske revizorje, ki lahko odpremljajo carinske pošiljatve. Ako bi ti uradniki vršili nepretrgoma službo, niso v stanu fizično zmagati ogromno delo, katero jim povzroča naš razvit promet. Ostalih 50 uradnikov ljubljanske carinarnice so sami carinski pripravniki, ki niso še zmožni vršiti samostojne odpreme carinskega blaga. Ljubljanska carinarnica pa irna razen zacarinjevanja vsega uvoznega blaga cariniti ves izvoz, spremljati ekspresne in brzovlake in sedaj od septembra tudi odpremljati poštne pakete, katerih promet dnevno raste. Akoravno ti revizorji vsak dan redno delajo preko uradnih ur, in samo v izven službenem času carinijo z avcomobili dospelo blago ter pošiljatve v carinskih antrepotih pri »Balkanu« in »Ranzingerju«, zmorejo zmagati komaj polovico carinske robe. Za odpravo nadaljnjega nagomiljavanja blaga in razdelitev službe ter obvladanje posla in prometa je absolutno potrebno, da se število carinskih revizorjev v Ljubljani zviša takoj na najmanj 10, ker vsled tega trpijo ne samo železnice marveč še bolj trgovski svet, ki izgublja s čakanjem po cele dneve. Neopravičljivo je, da se nahaja pri carinarnici v Beogradu nad 20 revizorjev in da se tako važne prometne točke kakor so Ljubljana, Maribor in Zagreb na ta način zanemarja. Nerazumljivo je pa tudi, da se je sedaj ravno zadnji čas navalilo carinarnicam mnogo novih poslov s pobiranjem drž. trošarine in davka na poslovni obrat, ne da bi se bilo število 11 rad ništva povečalo. Posebno pobiranje državne trošarine je zelo komplicirano in zvezano z veliko zgubo časa. Davek na poslovni promet pa zahteva vodstvo novih evidenc in statistike in tako znatno obremenjuje uradništvo carinarnic. S tem vprašanjem pomanjkanja carinskih revizorjev je v zvezi druga vrlo važna in potrebna administrativna reforma, to je z a v e d e n j e c a r i n j e -”ja...e^°ff°’ P° uradni dolžnosti. V Srbiji je obstojala institucija carinskih posredovalcev, ki je bila sedaj prene-* šena tudi na ozemlje cele kraljevine' in naš trgovski svet je bil vsled nepoznavanja srbske carinske tarife primoran posluževati se njihovega posredovanja. To situacijo so izkoristili tako, da so začeli zaračunavati za najmanjše posredovanje direktno horentne svote. Na ta način se je blago seveda znatno podraževalo, in to brez krivde trgovcev. Neki carinski špediter v Mariboru se je pred nedavnem javno bahal, da ima 25.000 dinarjev mesečnih dohodkov, kar tudi ni neverjetno, če pomislimo, da računajo za carinsko prijavo pri kosovnem blagu do treh vrst za vsak zaboj 20 dinarjev, preko 3 vrst pa 40 dinarjev, za vagon enostavnega blaga 100 dinarjev, različnega blaga do treh vrst 200 dinarjev in preko treh vrst 400 dinarjev. Vsled sijajnih dohodkov teh carinskih agentov začeli so stari carinski uradniki v državni službi, kjer morajo za neprimerno manjšo plačo nositi še vso odgovornost napram glavni državni kontroli, podajati drug za drugim ostavke na državne službe in postala je nevarnost da bodo s časom odšli vsi starejši uradniki v privatne službe in otvorili carinske agenture. Da se prepreči ta preteča nevarnost razsula kadra carinskega urad-ništva je absolutno in nujno potrebno, da se zavede fakulativno carinjenje in na drugi strani mak- simira tarifa carinskim posredovalcem. Kljub velikega odpora, ki ga je izzval ta ministrski odlok v krogih carinskih agentov, je tudi carinska komisija sklenila to ponovno ministrstvu priporočiti. (Dalje prih.) Mednarodni poštno-paketni promet je bil do sedaj otvorjen med našo državo ter Čehoslovaško, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Francosko in Bolgarsko. S 1. decembrom tl. pa se razširi še na države: Belgijo, Dansko, Egipt, Finlandijo, Islandijo, Italijo, Luksemburg, Madžarsko, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Španijo, Švedsko, Veliko Britanijo in Irsko. Povečanje delavnega Časa. Ministrski svet v Beogradu se je pred kratkim posvetoval o razširjenju delavnega časa pri obrti na 9 ur dnevno. V tem oziru je storila Švica še en korak dalje. Švicarska vlada je izdala zakon, kateri uvaja deseturni delavnik na vseh državnih železnicah, v vseh državnih podvzetjih, zavodih in pisarnah. Ta zakon pa se namerava razširiti tudi na vsa privatna industrijska in obrtna podvzetja. Sprejetje zakona so potrdili z glasovanjem tudi švicarski državljani in sicer je glasovalo za sprejetje 369.000, proti pa 271.000 oseb. Kakor se vidi, prodira počasi v vseh državah edino pravilno naziranje, da zamore sedanje težkeče in draginjo premagati samo delo. Pregledovanje potnikov ob mejah poostreno. Ker se.kljub vsem nared-bam tihotapstvo, posebno ono z valutami, vedno bolj širi, so se predpisi o pregledovanju potnikov in vlakov, kateri vozijo preko meje države, bistveno poostrili. Posebna pažnja se bode posvetila ekspresnim in onim vlakom, ki prihajajo, oziroma odhajajo v Avstrijo in Ogrsko. Izdala se je tudi naredba, da se pregledujejo najstrožje vse državne pošiljke in sicer tudi one, katere so carinc proste. Vinogradskl kongres. »Jugosla-venski Lloyd« prinaša vest, da se trrši dne 4. decemera t. 1. v Zagrebu kongres vinogradnikov iz cele države. Kongres ima namen združiti vse vinogradnike v skupni »Savez« v svrho da ščiti njihove interese ter da deluje na tem, da se povspne vinogradništvo naše države na višek in da bo sploh branilec te naše važne gospodarske panoge. špirit iz žaganja. V preskuševa-lišču v Monheimu v Nemčiji se delajo poskusi pridobiti iz lesnega žaganja špirit. Kemiki so pričakovali, da se bo zamoglo pridobiti iz 100 kg suhe lesne substance 6—7 litrov špirita, poskusi r!Pa so pokazali, da' je mogoče samo |4—5 litrov. Ako pa se porablja žaganje ' ;i 118 52-2 S 5aBBBBBBBBBB»o»»iBOBBBBBOBBBBBB*BBa*BBeaiiii««. m«!? SEVER 1 LjuayaHqx g to U V) a j a.) o r; rt (J) o. rt rt V. (j a w scaacoaaaaaaaa Na debelo. Na drobno. automobili Leopold Pevuleb 11 -p. 1 OJ 122, 2-1 Trpežna poslovna KOLESA vsa oprema ysa popravila J. GOREČ, Ljubljana, Gosposvelika 14, Vego a 8. P©z6r S Pozor I Trgovci, zadruge, peki! DunojsKI kaos star najboljše In najcenejše kupite pri IVAN ROY, Maribor Prodajalec dunajskega kvasa. Pošilja po pošti in briovozno. 114, 4-1 I Ljubljano - Židovska ulica 4. Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. « Razglednice. 106, 52-7 Na debe3o. N* drobne. M. TREBAR i SuRJElid CI STILO _ : /j*r$rn ■MMMHUO t" Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti j $ s gj | a« j«* 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, ““J W k* 8 J 01 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, Miklošičeva cesta Št. 6/1. | 235/300, 272/304. 19, 11—8 z mrežo iz jeklene pobakrene žice, izdelek domače tovarne, ima v zalogi zastopnica, tvrdka Zalta & Žilic LjulJl nna, GosposuetsRn cesta. ^BK^ff*S»aSSaB»#aEEEm*IHMC&3ZKBKaBB«B* morska trava, v balah 60/70 kg, 12 K & kg, franko skladišče Ljubljana. i is m m čevljarsko smolo, strešni lak, vse najboljši izdelki v ličnih škatljah po ugodni ceni. LjishEiana, Sv. Petra c. 6. Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki ANT. KOLENC, CELJE Kralja Petra cesta št. 22. !==========^y^fš IMisifafti a uiijiil M. Rosner & Co naslednik so®iS©a#»®fcg«®g«ž ioni 11 51, 10-6 I i (soliter) n. a. 2000 K za 100 kg netto, franko skladišče Gradec, z izvoznim dovoljenjem dobavlja samo na debelo slovenska tvrdka Pavel Sesa, Gradec Grazbachgasse 30. Kupujem na vagone franko Lelbnltz: vsakovrstno žito, tudi pokvarjeno, otrobe, fižol in suhe slive ter prosim za ponudbe z vzorci. 121-1 InniHe in predivo M-SUi_±J.___ ..-..n.™,.- kupuje v vsaki množini po najvi&jih dnevnih cenah Terilnica in predilnica Anton Šinkovec, VIRTOR MEDEN prodaja fino pristno blago lastnega izdelka: sllvovlco, hrinlevec, sadjevec, rum, Konjak m razne likerje po najnižjih tenak. © ® • Kupuje sadje > seh vrst pripravno za Ko- Telefon 71. Kanje žganja. n. 1 Grosuplje. 123,3 -1 i i I fc.•r r*if>.»ylYfino> i(w<»i»i>»rtii,11 jiri*wji-inm ■j-ffli^Tnjvmrrrrirrininifrrrr-' clsi^llio družba sa Rtednsirodlna transporte. Brzojatmi naslov: Spad&aeSsan. 6, 52-16 Ljubljana, lferiife©r# .Ileograci, Zagreb, Trst, Wi@n- Ipadlcila m\\ vrst. Sprelcmnnie Um v skKu. Zacnrinjenlts in zavarovanja, Mednarodni prevozi. Selltue s pleni. pohištvenimi uozo jI na m strani, Prco IJnfilJffisKo lasno siiMištg spojeno s tiram Južne železnice. - - cumskn ajenturn Jasnih Mie.' r^=r= Najveije domaže špedicijah® p ©dlet Je v Jugoslaviji. — mscsu-KuseuuRK ar.1 a 67. 50-13 'SJsem trgovskim tvrdkam, ; družbam in korporacijam S s® priporoča za vse vrste £ tiskovin ;5 H i JL & E. SSCAB1RNE HiSTI« tm ST. 10. v iCrassju. *KBrai*WWffl#«300*»a»^ ^©OBUIBia5fleC!»»tB»BWBB ^ J? m » ♦ A ■ ra > C« co H ss MB mm »a GB BI M« 3S Ul I 00 ftfrxycw»«ictwwnr-;.?3Tj«®r»B»'».'.M5;BCfflMeiB»5.'>iBtjja?3«i»*aiweso t l 9 Wvoz besi prodala vsakovrstnega inozemskega mamiffakturnega blaga Sn pSetanln. Na debelo in drobna. ‘•iviv* rrr^tir i~ mr nr nnw»» i ij nima1 _ juic«« eoa®«®®*©®«*©®«©®©®©®©®^«©© ' 11 i |®ea®®99®5®®®®&®®®8®®TO®®®®i Coloniale Ljubljana. $»®®®®®®®®®®s® gg pESCE 03EP™ ECartonalna tevaraa is5 papirna industrija liiliLjijai izdeluje in oferira: 112 Embalaže za čaj« impregniran® doze sa oljnate barve od v8—v/a kg. ■ Lekarniške kapseSne za praške. — Vr©«l«e za lekarne, kavo, špecijalitete. Ktrožnike as lepenke za slaščičarje in delikatese. BCartonal® vsake vrste. la. rujavo l®p©nkO (Letlerdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razpolago -aaaaaacaaaaaat Drsftvo lesnih frjoste« draške flote 55, 52—16 £ ®d@«®e®e®8®eeee©@®”©8®a3as@ I !Mia Jl-Li 1 V v u Mariboru Aleksasdroua cesta štev. 45 kupuje in prodala u rezom in tesani les O v vsaki množini do dnevnih cenofi. 23,52-16 it=aacaac3C3icat=*e=ii=«cac3caE: ca C2 ca K3 II Ff. Ifiii 17, 24—1.6 jagfcyrtMr-rwinnii ;A»» o ca I S. l i. l Gosposvetska cesta i priporoča svojo zalogo železnine, poljadeiskih strojev in že!e;.nih blagajn na debelo. C3 C3 Zvoitscirska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana'-Import. Ekspert. Prodajalno in Kupujemo na debelo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-16 Priporoča se veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana 105, 20-7 Emonska cesta 8. Brzojavi: Derenda Ljubljana. Telefon interurban štev. 313. Podružnica: r U N A J II., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO. Gifivns zastopstva yefounm tehoslosaškili tovoren. Sukno, hlačevlna, podloga. - En gros. Knnfrkriia vbogatiizberi> odnajfineiše§ad° f\U I1. ;u wIVIJ