Priloga k 277. štev. Slovenskega Naroda" RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr.? če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16. kr. de se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina m inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v Izubijani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru »Slovenskega društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. «3. štev. V Ljubljani, dne 3. decembra 1892. II. leto. Križev pot koroških Slovencev. Dne 13. m. m. zbrali so se gori v koroškem Celovcu nemški in ponemčeni možje v pogovor, kako se jim je ravnati nasproti vedno bolj probujajočim se slovenskim sodeželanom. Zbranih bilo je kakih 500 najveljavnejših, a tudi najbolj zagrizenih mož vseh posvetnih stanov; državni in deželni poslanci, župani in svetovalci, uradniki in učitelji ubijali so si glave, kako bi bilo moči spraviti v deželo zopet „stari blaženi mir". To je namreč tisti mir, ko se koroški Slovenec še ni zavedal svojega imena in svojih narodnih pravic in ko mu je tako trdo, da se ni mogel ganiti, klečal na prsih nemški gospodar. Tak mir bi radi zopet Nemci in zato so na tem svojem zborovanji napovedali neizprosen boj svojemu slovenskemu sosedu in njegovim narodnim težnjam, izrekli so javno in slovesno, da ne bodo mirovali, predno ne uničijo v deželi vsa slovenska društva in slovenske ustanove na Koroškem, ki baje le hujskajo pohlevnega koroškega Slovenca, Poseben trn v peti jim je naša* veličastna družba sv. Mohorja, katera ima letos že nad 57.000 družabnikov ter pošilja v dežel na leto nad 300.000 knjig nabožnega, zabavnega in podučnega zadržaja, od katerih seveda lepo število ostane med koroškimi Slovenci samimi. Nemci se silno togote, da sami ne premorejo tako imenitne družbe, in zategadelj skušajo z nepoštenostjo in zvijačo izpodko-pati tla tej družbi. Psovali so jo na vse mogoče načine na tem svojem shodu in kar naravnost so vlado na pomoč klicali zoper to izzivajočo družbo. Taki so tore', niti poštene duševne hrane nam ne privoščijo in svoje ma'o-vredne smeti bi radi zasejali med nas. Po'eg družbe sv. Mohorja so se najhujše zaganjali v družbo sv. Cirila in Metoda, ki se, kakor smo že večkrat poročali, tudi med koroškimi Slovenci prav lepo razcvita ter po svojih močeh deluje na to, da se ohrani tamošnji slovenski deci materni jezik in verska zavest. To pa seveda ni po volji ^miroljubnim" Nemcem in zategadelj trdili so, da tudi ta družba hujska in kali mir na Koroškem! V tretji vrsti zaganjali so se v izvrstni koroški list „Mir", ki v dostojni in mirni besedi brani naravne in postavno zajamčene pravice koroških Slovencev in v slovenske posojilnice katere delajo na to, da LISTEK. Da, da, samo lišček je to storil! Izvirna povest. Spisal M. L. (Konec.) „Kaj privoščil", zaropota name Polbarček, Jaz že vem, kaka je ta stvar. Dvajset starih polhov sem neko zimo ujel in lišček je bil vmes. Ko sem šel proti domu, mislite, da so me nesle kompeti, ka-li? Hencaj — vsak trenotek sem moral na sneg sesti. Večer se je delal, jaz sem že mislil, da je po meni. Hitro odprem liščku skrinjico katera je bila tolika, da je lahko zlezel cel notri, in smuk je bil na drevesu. Ko bi vi videli, kako sem potem pete privzdigaval 1 Kaj hočemo, hudobec ga je hotel nazaj !a „He očaa, pravi Bolantov Francek smeje\ „če ga ujamem, koj ga oderem in spečem. Za stavo, da me potem ne bo rogatec vzel! Ha, ha, ha 1" „Boš že videl šmenta", pravi Polbarček ter si na-tlači pipo s takim obrazom, da smo se vsi smijali. Med takimi pogovori približala se je počasi jednajsta ura, in vsi smo se vzdignili, da bi šli gledat, kaj smo ujeli. Će bo kdo polha našel, smo se zmenili, naj za-vriska, in jaz sem pristavil Francku, šale* se: „će ujameš liščka, pa dvakrat zavriskajl" Razkropili smo se z bakljami v roci po gozdu. Vse je bilo mirno, le semtertje se je zaslišalo puhanje kakega polha; mesec je razlival svojo bledo luč po drevju, in svit, katerega so razširjale goreče baklje, dajal je okolici skrivnosten, veličasten utis. Kmalu smo začuli Franckov dvakratni vrisk. Po celem gozdu se je razlegalo potem vriskanje in veseli klici. Ko smo se zopet zbrali, je bilo vse polno polhov. Francek je imel res jednega, na čigar hrbtu je bilo par belkastih lis. „Aha lišček", zagodrnjal je Polharček. Živalca je bila še živa. Z glasnim smehom ji zavije Francek vrat. slovenski kmet dobi v potrebi domač den-ir in da ga ne more več stiskati in zlorabiti nemški upnik. Vse te velevažne in postavno potrjene slovenske ustanove treba je uničiti — tako se je govorilo in upilo na tistem nemškem shodu, tako odmeva danes po celi koroški deželi, ne da bi vlada posegla vmes ter odločno branila svoje cesarju in Avstriji zveste slovenske podanike teh krutih napadov. Tako osamljeni naši koroški bratje upali so, da se bo zanje potegnil javno in očitno vsaj njih vrhovni deželni dušni pastir, knezoškof dr. Kahn, kajti da je tako početje Nemcev nekrščansko, tega pač nihče ne more tajiti. Ta nada vernih Slovencev v škofa bila je tem bolj upravičena, ker je g. knezoškof tudi pokrovitelj tako grdo napadene družbe sv. Mohorja. A bridko so se varali. Ko se je poklonilo g. knezoškofu odposlanstvo neke podruž niče sv. Cirila in Metoda, proseč ga, naj brani svoje duhovnike, kateri delajo v znamenji sv. bratov in katere Nemci vsled tega strastno napadajo, tedaj izrazil se je g. knezoškof jezno, da je tudi delovanje družbe sv. Cirila in Metoda provokatorično (izzivajoče ali h u j-s k a j o č e) in da je ta družba istotako nepotrebna, kakor nemški Schulverein!! — Globoko v srce spekle so te hude in neopravičene besede vsakega zavednega Slovenca, kajti vsakdo ve, da vrla naša šolska družba le brani Slovence ob mejah nemških in italijanskih napadov na narodnost in vero in da je njeno delovanje v najlepšem pomenu besede krščansko in katoliško. Saj je pa tudi glavni steber njen na Koroškem za vero in narodnost vneta slovenska duhovščina, kateri naj bi sedaj besede nemškega knezoškofa vezale roke. Vrhu tega pa je knezoškof dr Kahn odpovedal brez vzroka delo slovenski tiskarni sv. Mohorja ter si gradi prav po nepotrebnem novo tiskarno, zaradi katere se je moral celo s Celovškim mestom pravdati. Pač bridka skušnja je to v teh hudih časih za slovenske Korošce in jasen, neovržen dokaz je ta »kušnja za našo trditev, da treba škofa ločiti od politika in da nemšk ali pa italijansk škof nikdar ne more biti politični vodja slovenskega naroda. To uvidevajo na tihem menda tudi naši domači prenapetneži in zato o celi stvari trdovratno molče. Mi pa o tem ne smemo in ne moremo molčati, kajti celo od svojega vrhovnega dušnega pastirja zapuščeni koroški Slovenci gledajo sedaj zaupno na nas ostale Slovence, pričakujoč od nas jedine pomoči zoper verski in narodni pogin. To pomoč podala jim bo v prvi vrsti naša družba sv. Cirila in Metoda, ako jej narodna požrtvovalnost v to zbere dovelj gmotnih sredstev. Na pomoč tedaj brat bratu in pokažimo svetu, da smo Slovenci v&i za jednega in jeden za vse, da ne pustimo ugonobiti svojih bratov onkraj planin. Zato naj doni po vsem Slovenskem sedaj ko pride v dežel nov denar, mogočen glas: Napadenim Slovencem na pomoč! Prvo krono družbi sv. Cirila in Me to da! Ustanavljajte čitalnice ali bralna društva! Ako se čuje imenovati bralno društvo ali celo čitalnico, tedaj se navadno misli, da so to društva in shodi, kjer se pleše, popiva in drugače razveseljuje. Ne rečemo, da ni po tacih društvih nobenih veselic, zakaj bi pa tudi ne imeli takih poštenih shodov, kjer se ob prostih urah malo oddahnemo od navadnega dela, od težkih skrbij ter zapojemo par domačih lepih pesmi in magari če se mlajši tudi zasučejo, saj celo star pregovor pravi: Bog ima veselega človeka rad! V novejši dobi govori se sicer mnogo po lečah in še več po nekaterih tiskanih novinah, da so taka društva slaba, ker se v njih pleše in raja, ker se pojo slabe Tudi drugi smo se smijali, toda smeh mojih tovarišev je bil tako nekako bolj kisel. Polharček je pa kar debelo gledal, groze sam ni vedel, kaj bi počel. „Boš že videl šmenta!" godrnjal je ter se zgubil v gozd. Tudi Matevž se je počasi umaknil; nihče ga ni zapazil, tudi jaz se zato nisem menil. Tovariše je bilo vedno bolj strah. Ko tako nekaj časa sedimo, zaslišimo za bližnjim grmom neko godrnjanje: „Brm, brm, zlodja, lišček, brm. .a „Jezesu, zakriči Erbežnikov, „je že tu", „Marija", se oglasijo drugi, „ hudič, hudič ..." Francek pa pusti skoro že pečenega liščka, pograbi ne bodi len, pri ognji ležeč prot in lop, lop po grmu. „0 ti preteti mlečniki", začelo je notri bentiti, „česa si vsega ne domislijo in si ne. Ti Erbežnikova zgiga ti, ti . . kaj se ti še ne zazdi, da boš po moji črepinji bobnal, tiii ....!" Polharček se zakadi iz grma in maha jtzno < kolu sebe. — — Kratko tuljenje pretrga jeznega možička. Začelo je po drevji pokati in z desne strani s- nam je bližala čudna postava. Vse se je godilo v trenotku. Jaz si stvari nisem mogel razložiti, strmel sem v zrak; Polharček se je trese* prekrižal in mrmral : „Zdaj pa imate hudiča !" „Za pet ran kriščevih, zdaj je pa res," šepetali so drugi v strahu. Francek ima že v roki samokres, meni se zasveti v glavi, skočim proti njemu, da bi ga sunil na stran — prepozno, pok — zagrmi po gozdu, in ... . Dolgo nisem vedel, kaj je z meuoj. Naposled sera se vender vzdramil. Stali smo okolu Matevža. Na tleh je ležala kozja koža, dve rdeči cunji in lisičji rep. Bled in s stisnenimi ustnami stegnen je bil revež na mahu. Strgana srajca odkrivala je na levi strani prs majhno ranico. — Polagoma curljale so iz nje kapljice krvi in prsi so mu hropele. Zadnjikrat so se mu zagibale ustnice, slišali smo tiho ime: „Micika!" Potem je izdahnil. Poiskal sem mu žilo, nič več mu ni bila, bil je mttev. pe8me in kfi se celo bero liberalni časopisi v njib. Tako govoričenje je puhlo in jalovo, pa naj pride odkoder hoče! Pred vsem treba je namreč opomniti, da morajo vsa taka društva imeti državno dovoljenje, ako se hote* ustanoviti ter da stoje zmirom pod zakonom ali postavo. Ako bi se "ondi dogodilo kaj pohujš'jivega ali nepostav-nega, tedaj se tako društvo precej zapre in razpusti. — Veselih ljudi bilo je vselej na svetu, ravnotako kakor samostanov ali kloštrov, in hvalimo Boga, da bode tako ostalo, ko nas ne bo več, ali vprašati je, kaj je bolje, da se ljudje vesele in odpočijejo od hudih skrbi po dimnih beznicah, po podih in tacih samskih krajih, ali je bolje, da se vesele očitno v lepem društvu in po redu, ki ga preskrbe za to odbrani možje? Mi mislimo, daje zadnje dosti boljše in poštenejše in gotovo je, da so ondi, kjer ni čitalnic ne bralnih društev, ljudje bolj robati, pa tudi da se med njimi zgodi več pretepa, pohuišljivih in drugih slabih dejanj kakor tam, kjer so taka društva. Mogoče je, da tudi v tacih društvih kedaj kateremu srce prekipi ali da ga pijača bolj razgreje kakor treba, ali kakor rečeno zgodi se to večkrat ondi, kjer društev ni, ter napačno je, da se vidi vsak pezdir in da se vidi vsaka mušica v takem društvu ter da se potem počne krik, kako da se v tacih društvih gode peklenske reči in da je vera v nevarnosti. Samo dobrih strani tacih društev ne vidijo in zato jih moramo osvetliti mi 1 Že ime čitalnica kaže, čemu je tako društvo, ker čitati ponekod po Slovenskem, in sicer dobro rečeno, pomeni to, kar brati, čitalnica ali bralno društvo, je toliko kakor društvo, kjer se ljudje zbirajo, da čitajo ali bero. Res je, da se zadnji čas dosti bere po naših krajih, in ponekod je ni hiše, kjer bi ne imeli vsaj knjig sv. Mo-horske družbe in tudi kak mali list, ki izhaja vsakih 14. dni kakor „Rodoljub". To je morda dosti za domače, posebno za ženske nekaterih hiš, ali zadosti pa ni v sedanjem času, ko novost novost pobija in ko je treba hitreje misliti pa tudi hitreje delati, kakor za naših prejšnjih dni. In Francek ? Slonel je na drevesu, oči so mu bile izbuljene, ustni sta se mu tresli — smilil se mi je. Poklical sem ga: „Francekltt Ni me slišal.--— Pač žalostno se je končal veseli večer.*-- Naredili smo nosilnico iz vej. Žtlostno so odmevali naši koraki na potu. Bila je še noč; luna je obsevala žalostni sprevod, in nje beli sćv oblival je nosilnico. Nobenega drugega glasu ni bilo slišati, polhi so se že poskrili v duplih. Francek, katerega sem peljal za roko, se je tresel: „Lišček, lišček," mrmral je zamolklo. Za nami godrnjal je Polbarček: »Saj sem pravil, liščka mu je vzel, zdaj pa ima. Dober fant je bil Matevž, Bog rau daj večni mir in pokoj!" Prišli smo domov. Ura je bila pet in vladal je še somrak. Šli smo tiho po vasi. — Prvega smo srečali — Matevževega očeta. V mislih imamo poročila, ki nam ne tolažijo samo naše radovednosti, temuč nam dajo tudi gmotne koristi, bodisi obrtniku ali tudi kmetovalcu. Težko je navesti tudi le manjši del vseh priličnih poročil, ki j h prinašajo naše dnevne novine, in iz katerih nam je moči posneti, kaj bi bilo dobro storiti ali kaj opustiti ob svojem času V dnevnikih se bere, kake stvari se hitro potrebuje in vsled potrebe bolje plača v tem in tem kraji, čita se pa tudi, kje je kaka stvar oddati za polovico ceneje kot navadno. Pozvedo se tako iz dnevnikov splošne cene na tem ali drugem trgu, iz česar se da posneti, kako naj se prodaja domači pridelek; svari se pa na drugem mestu slabih prodajalcev in slabih kupcev, kakor tudi sploh malopridnežev, ki hote s sladko besedo pa s slabimi nameni nevednega človeka škoditi na svojem imetji. Razvidno je torej, da je pregled in čitanje novin, ki nas vsak dan obveščajo o dogodkih, ki se dogajajo po svetu, prava dobrota za vsacega, ki hoče svoje blago dobro zvesti in drugo primerno priskrbeti si. Nasprotovanje je vedno večje, človek mora torej ob času porabiti priliko, ki se mu nudi. će je kedaj, to v našem času velja pregovor: nevednost je najdražja stvar na svetu! Poučevati pa se ne more vsak posebe in posebno bi ne more vsak posebe kupovati dragih dnevnih novin. Zato se jih je treba združiti več v jedno skupino, katera skupno naroča potrebne, pred vsem naše časopise, tako da po-samnega skupščinarja več časopisov velja le po nekaj de-setic na mesec. Take skupščine pa so ravno naše čitalnice ali bralna društva, kakor jih je že precej pri nas. Jednaka društva zasnovali so s prva med brati Ćehi in pred vsem uplivala so ta društva, da je češki narod tako zaveden in prebrisan, kakor noben drugi v Avstriji. Mi imamo vse premalo tacih društev. Po Notranjskem jih je precej, po Dolenjskem malo, po Gorenjskem skoro nič! Tu namreč niso šteti samo mesta in trgi, ampak čitalnico morala bi imeti tudi vsaka večja vas ali vsaj taka, kjer je župnija in s tem središče okraja. Ćlovek ne uči se samo kot deček v šoli, temveč celo življenje, „Kaj ste jih toliko ujeli, da jih morate na nosilu nesti?" oglasi se smehljaje, „kje je pa Matevž?" Bili smo tiho. Čudno se mu je to zdelo, stopi k nosilu.........nečem popisovati žalostnega prizora! Cela vas je bila zbrana. Mati je ležala na svojemu sinu, oče je bil bled kot stena — molčal je, niti solza mu ni porosila očesa. Micike ni bilo, ležala je doma v nezavesti. Francek je prišel sicer pred porotnike, a bil je oproščen. Potrt na duši in telesu je zginil iz domačih krajev in se ni več prikazal. Vračaje se od Staretovega pogreba je Polharček ves čas godrnjal: „Da, da, lišček je to storil!" Dolgo je to še potem po vasi trobil, dokler ga niso dobili nekega zimskega dne v Velikigori — zmrzlega- — -— — in v tem pouku podpirajo naj ga pri nas posebno čitalnice. Vsak večer, posebno pa ob nedeljah in praznikih naj bi možje in fantje čitali in posvetovali se med sabo, mesto da bi popivali po krčmah; in s tem bil bi za naš rod storjen velik napredek. Kolikor bolj poučeni in zavedni smo, toliko manj se nam je bati, da bi nam vzeli naš jezik in vero našo. čisto napačno je torej, ako se naše čitalnice obre-knjejo, češ, da sejejo brezbožnost in nevero; za otroke taka društva niso, odraščeni pa ničesar slabega na njih najti ne morejo. Sedaj smo v zimski dobi, ki je kot nalašč za čitanje in pomenkovanje; ne spite, da vam vrag ljulike ne zaseje, terauč vsak večji kraj naj se posvetuje z večjim, kjer imajo uže taka društva, da jim dajo pouk za ustanovitev, kajti potreben je naš poziv: ustanavljajte čitalnice ali bralna društva! Politični pregled. Te dni se je v državnem zboru končala obča razprava o proračunu za prihodnje leto. Stroškov je prora-čunjenih na 608 milijonov, torej za 22 milijonov več, kakor lansko leto. Narastli so vzlasti stroški za vojaške namene. Kakor smo rekli, ponuja proračunska razprava poslancem ugodno priliko, da dajo duška svojim željam in pritožbam. Vodja nemške levice, pl. Plener, bi bil rad spravil na dnevni red načrt, po katerem bi se ponemče-vali avstrijski narodi in proglasil nemški jezik za državni jezik. Nemški listi trde, da je govoril precej zmerno; kako pa je ta mož v resnici zmeren, vidi se odtod, da je dva dni prej odobril sklepe shoda koroških Nemcev, naperjene zoper Slovence, o katerem shodu obširneje govorimo v denašnjera uvodnem članku. Izmej naših poslancev se je oglasil k besedi dr. Ferjančič. Obžaloval je v svojem govoru neprijazno postopanje vlade proti slovenskemu narodu. Narod naš — dejal je govornik — ima vse, kar je doslej dosegel, zahvaliti samemu sebi, vlada ga ni podpirala, celo ovirala ga je. Govornik je razpravljal obširno o izpremembi pri deželni vladi na Kranjskem. Prejšnji dež. predsednik ni podpiral narodnega napredovanja, on se samo njega naravnemu razvoju ni upiral. Popolne izpremembe političnega položaja na Kranjskem tudi VVinklerjev naslednik ne bo prouzroči], ker nima dovolj moči v to. Želeti pa je, da ne bi porabljal svojega upliva Slovencem na škodo, ampak po vzgledu svojega prednika deloval jednako pravično Slovencem in Nemcem. V sodiščih in drugih uradih se naš jezik še vedno potiska v kot, na pošti v Ljubljani se nastavljajo uradniki, slovenščine nevešči, priporoča zopetno ustanovitev gimnazija v Kranji itd., stare, leto za letom poslušane, a še vedno neuslišane pritožbe! — Za njim je poprosil besede tudi slov. poslanec Šuklje. Govoril je o nezakoniti prepovedi shoda slovenskega pravniškega društva v Laškem trgu na Štajarskem in o preložitvi državne ceste iz Rudolfovega do Metlike. Glede pravniškega društva je odgovoril minister, da še nima priziva, da pa bode svoje ukrenil, kakor hitro se razvidi iz aktov, da se je v resnici, kakor je Šuklje dokazoval, žalil društveni zakon v tem slučaji. O cesti se je obljubilo čisto gotovo, da se potrebščina postavi v proračun za 1. 1894. ter da se v to svrho naroči deželni vladi, da napravi načrt nove ceste čez Karnovas, kakor je posl. Šuklje nasvetoval. — Mladočeški poslanec dr. Masarvk je presojal sedanji po-litiški položaj in se izjavil odločno za češko državno pravo. Ta govor je pa levičarja Mengerja tako razjaril, da je očital Masarvku in vsakemu, ki stremi za izvrševanjem češkega drž. prava, — veleizdajstvo. Zaradi tega je nastal velik hrup v drž. zbornici, tako da je moral predsednik sejo pretrgati. Posl. Masarvk je potem po opravilnem redu zahteval, da se izreče zaradi tega očitanja posl. Mengerju nezadovoljstvo. Nato se je izbral odsek, kateri je presojal stvar, in večina se je izrekla za izrečonje nezadovoljstva imenovanemu poslancu. Stvar je prišla dne 22. m. m. na dnevni red v drž. zboru; pri glasovanji se je izrazilo posl. Mengerju nezadovoljstvo s 155 proti 104 glasom, oddanih od nemške liberalne in nacijonalne stranke. Nravna in dejanska zmaga se je pokazala to pot na desnici. Pri tem je še opomniti, da so cehi in konservativni veleposestniki v posebnih izjavah zavrnili napad Mengerjev ter odločno poudarili, da so vsi na stališči češkega drž. prava. Tako je nezaslišan napad od leve strani porodil dober sad, ko je sedaj stvar jasna vsemu svetu, da mej Čehoslovani ni razlike v pogledu na zahtevanje izvršitve češkega drž. prava. Levičarji in nemški nacijonalci pa so pokazali, da odločno pobijajo to pravo, ker jim ne ugaja, v tem, ko so oni pomagali Madjarom, da so dobili Madjari svojo lastno ustavo in samoupravo. — Posl. grof Hohenvvart je vprašal vlado, kaj misli ukreniti proti Dunajskemu okrajnemu šolskemu svetu, kateri je odredil, da se učenci v šoli ne smejo glasno prekrižavati. Naučni minister mu je odgovoril, da se je ta naredba izdala po pomoti dež. šolskega sveta. Naglašal je, da učna uprava nikdar ne dovoli, da bi se žalila verska čustva katoliškega prebivalstva. — Tirolski poslanec Dipauli je govoril za vinogradnike in prosil vlado, naj jim pomaga in naj Lahom nekoliko oteži pro dajanje vina v Avstrijo. Njegovo prizadevanje pa je zastonj, zakaj ravno čujemo, da je bila pogodba zaradi vinske kupčije mej Avstrijo in Italijo te dni sklenjena in podpisana. — Govori se, da hoče vlad* predložiti zakon zoper sleparske razprodaje. Nekateri židje pa tudi drugi trgovci imajo namreč navado, da razglasi, kadar se jim zazdi, da bodo razprodali vse blago po znižani ceni. Ljudje se dajo premotiti in dero v take prodaj al niče, misleč, da dobe* res kaj boljši kup. Ko pa dotični trgovec blago razproda, založi se z novim in ostane lepo na svojem mestu, smeje* se v pest, da je ljudem denar iz žepov izvabil. — Na Ogerskem se je ministerstvo prenovilo. Dr. Wekerle, dosedanji finančni minister, postal je mini-sterski predsednik. Iz programa, ki ga je razvil, se vidi, da hočejo od občine navzgor preustrojevati ustavo in to z namero, da bi se še bolj utrdila madjarska državna zavest. Iz tega je že razvidno, da hočejo madjariti v še večji meri, kakor doslej, in vse vrste uprave spraviti popolnoma v madjarske roke in vse pomadjariti. Ob jed-nem hočejo storiti Židom raznovrstnih uslug, tudi z uve-denjem civilnega zakona (poročevanja pred županom, in ne pred oltarjem) i. t. d. Sploh se čutijo Madjari že toliko trdni, da hočejo tudi katoliški cerkvi napovedati boj. O narodih že menijo, da so jih spravili podse, sedaj naj bi prišla cerkev na vrsto. V vsem programu ni niti besedice o urejenji narodnostnega vprašanja in o narodih, ki sestavljajo veliko večino naseJjenja. Prezirajo se tako, kakor jih ne bi bilo. No, stvari dozorevajo, in cesarski dvor ne pozabi tako hitro, da so imenovali puntarja Košuta v Budapešti za častnega meščana in da so raz-žalili nedavno vso c. in kr. armado s tem, da niso pustili ovenčati spomenika generala Hentzija, ki je deloval zoper Košuta in za našega cesarja. Pomenljivo je tudi to, da cesarica ne želi več, da bi ji madjarski državni zbor voščil v nje god. — Hrvatski deželni Zbor je sklican na dan 10. decembra, da reši proračun. Poleg tega je pripravila vlada baje jako mnogo in važnih predlog. Da ne bo minilo to zasedanje brez političnih bojev, dasi ti za vlado niso nevarni, ker ima vladina stranka velikansko večino, umeje se samo ob sebi. — V Belemgradu se bije še vedno hud boj mej radikalci in liberalci; obe stranki skušata priti na krmilo. Liberalna stranka bi rada dobila večino v občinskem svetu Beligrajskem in je zato nabirala podpisov za nezaupnico dosedanjim mestnim očetom. Ako se da občinskemu za-stopu zadostno podpisana nezaupnica, sklicati mora vo-lilce, da odločijo, ali naj občinski zastopniki odlože podeljeno jim čast ali ne. Ker je bilo na ti nezaupnici mnogo podpisov ponarejenih, in ker so bile podpisane celo mrtve osebe, zavrgel je občinski zastop to nezaupnico in odklonil, sklicati shod volilcev. Navzlic temu bode vlada na svojo roko sklicala volilce, ker ji to zakon izrecno dovoljuje, in Če bodo napreduj aki hoteli pomagati liberalcem, morali Se bodo radikalci umakniti. — Te dni •e je vršilo v Belemgradu pod vodstvom vojnega ministra vojaško posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi vojna atašeja francoski in ruski. Posvetovanje se je tikalo baje oboroženja srbske vojske z novim orožjem in se je vršilo pozno zvečer. Madjarski, avstrijski in nemški listi so zbok tega silno vznemirjeni. Kar v glavo jim neče, čemu sta bila pri tem posvetovanji tudi ruski in francoski vojni ataše. Sodijo, da je iz tega tajnega posvetovanja m6či sklepati na tajne politične namene srbske vlade, in na vso silo hočejo prepričati našo vlado o tem in ji priporočajo, naj bo oprezna, češ da se v Belemgradu nekaj pripravlja zoper našo državo. Razni listi poročajo, da namerava papež imenovati kardinala Vanutellija za nadškofa v Bo-logni na Laškem. Imenovani kardinal je prijatelj trojne zveze in se ustavlja papeževi, trozvezi nasprotni politiki, zato ga hoče papež odpraviti. Sodi se, da je to nov dokaz, kako veliko in naraščajoče je nasprotstvo Vatikana zoper trojno zvezo. Tista stranka mej kardinali, katero vodi Vanutelli, upa, da se bode ta nekedaj povrnil v Rim kot — papež. Neki Pariški list je močno vznemujen, ker sta se ruski carjevič in veliki knez Vladimir skoraj ob istem času mudila, prvi na Dunaj i, drugi v Potsdamu na Nemškem. List se boji, da se Rusija skuša po carjevem nagibu približati Nemčiji in Avstriji. Francozi so sicer do zadnjega prepričani o lojalnosti ruskega carja, a ker ni pisane pogodbe mej Rusijo in Francijo, in torej car ni vezan, je vznemirjenost Francozov zaradi tega nenavadnega pohoda umevna. Po našem mnenji je ta strah Pariškega lista pač popolnoma neosnovan. Mej Rusijo in Nemčijo je nasprotstvo nepremostno. — V Granadi na Španskem so nastali resni in nevarni nemiri. Napovedana Kolumbova slavnost se je morala preložiti, ker je kraljevska obitelj odpovedala prihod. To je ljudstvo silno razburilo. Na slavnostnem prostoru zbralo se je nad 10.000 osob, ki so podrle vse odre, odgnale žandarmerijo , poteptale zastave in razkrile spomenik Kolumbov. Nezanesljiva in preminjajoča se politika vlade je temu največ^kriva. Nemiri v Granadi so zelo nevarni, ker je ondu republičanska strauka dobro zastopana. — Te dni je obiskala španska kraljica zgodovinsko razstavo v Madridu, glavnem mestu Španske. Ogleduje si stara orožja, razpočilo se je tik kraljice pet kapselnov dinamitne bombe. Kraljica je utekla srečno nevarnosti, star general pa, ki je bil v njenem spremstvu, in nekatere druge osobe so kolikor toliko ranjene. Navzlic temu ogledala si je kraljica vso razstavo. Preiskava je bila brez uspeha, sodišče je sicer zaprlo nekatere osobe, a jih je moralo zopet izpustiti. Splošno se sodi, da so ta napad prouzročili anarhisti, ki postajajo vse bolj predrzni, dočim trde* uradni krogi, da je vse le nesrečen slučaj. Dopisi. I« Teržeja. [Izv. dop.] Naši požarniki so se sedaj spet poneračili v sramoto našemu trgu. Ker pa sami niso tako zmožni in se pri požarniškem povelju sploh ničesar ne razumejo, zatorej so morali poprositi nekega gospoda ali poučevalca iz Radgone, da jih bo ta zanaprej učil le nemškemu povelju, nikakor pa ne slovenskemu. Prvo poskušajo imeli so že v nedeljo, dne 9. oktobra; ker pa naši sploh nemčurski požarniki slovenskega govora slišati niso hoteli, zatorej je bil zgoraj omenjeni gospod nevoljen, ker ga nemški ničesar niso razumeli; samo z glavami so prikimavali in govornika debelo v obraz gledali; pa, da so bolje slišali, so svoje usta široko odprli. Kedar je pa omenjeni gospod svoj govor dokončal, so spet svoje usta zaprli in ves prejšnji govor v svojih glavah imeli Zatorej so prav dobro slišali, a razumeli ničesar Ker pa sploh nemškega govora niso razumeli, zatorej so mislili, da jim je njihov poučevalec rekel, da naj gredo zanaprej večkrat z brizgalnoj ribit. In glej, že prihodnjo nedeljo popoludne ob 1. uri se zbero, k brizgalni zaprežejo dva konja in dirjajo v gozd k nekemu ribniku, ki je dolg kakih 40 m., širok 20 m. in 2 m. globok; tu in tam pa plava le kaka majhna ribica. Zatorej so hoteli z brizgalnoj vodo iz ribnika odpraviti, misleči, da bode sesalka vodo z ribami vred v se" potegnila; res, celo uro so brizgalno gonili, a pri vsem tem delu ničesar niso opravili. Tudi veliko ljudstva je bilo tam pričujočega, ki je vse to ogledovalo in se jim v pest smijalo. Nekateri so mislili, da imajo požarniki svoje vaje, a motili so se! Ko so bolj natanko pogledali, videli so da požarniki niso samo z brizgalnoj prišli, temveč da imajo seboj tudi posode za ribe in drugega ribarskoga orodja. Sedaj še le so se prepričali, da požarniki niso imeli nobenih vaj, marveč le ribji lov z brizgalnoj. Nikoli še nisem slišal, da bi ti ali oni požarniki z brizgalno ribili, kakor sedaj naši proti-Slovenci ali, bolje rečeno, nemčurji! Ravno oni si kaj takega izmislijo, kakor pastirji na paši. Tej njihovi bedariji se pač vsakdo lahko smeji, tako da se kar po kolenih tolče. Da bi pač ti požarniki postali že vendar kedaj pametnejši in da bi bili takrat, predno so šli k omenjenemu ribniku, povprašali za svet petletnega otroka, gotovo bi jim svetoval, da je to sploh nemogoče. Zatorej se naj zavoljo te -bedarije nikakor ne spuščajo med svet, kajti umevno je, da jih bodo pametni ljudje vselej in povsod osmešili: bolje bode, da doma pri peči ostanejo, da v očesa ne pozebejo. Zanaprej jih bodo pa tudi pametni ljudje imenovali ribiče, nikakor pa ne požarnike! Oj to bode smeha! Slovenske in slovanske vesti. (Potovanje oesarioe.) Da se je cesarica naša udeležila slavnostnega obeda ob priliki, ko je bival ruski carjevič na Dunaji, smatra se za jako važen dogodek. Od smrti carjeviča Rudolfa visoke gospe ni bilo pri nobeni jednaki slavnosti, niti ko je zadnjič bival na Dunaji nemški cesar Viljem. Dne 1. decembra odpeljala se je cesarica zopet na otok Krf, kjer bode ostala nekoliko tednov, potem pa se bode odpeljala v razna pomorska mesta, ker potovanje po morji jako ugodno upliva na njeno zdravje. Govori se, da namerava potovati celo v Indijo. Zdaj se bavi jako marljivo z novo-grškim jezikom. (Odlikovanje) Naš rojak g. prof. Ant. Bezenšek v Plovdivu, kateri je posloval za časa razstave kot načelnik pisarne razsojevalne komisije, bil je za trudapolno svoje delovanje odlikovan z viteškim redom sv. Aleksandra, ter je ob jednem dobil kot razstavljalec (stenografični oddelek) častno diplomo z zlato svetinjo za umestnost in znanost. (Umrl je) dne 21. m. m. v Zagorji ob Savi umirovljeni c. kr. davkar g. Matija Ivanetič, star 84 let. Pokojnik je bil občečislan radi svoje prijaznosti in ljubezni do ubogih. Naj v miru počiva! (Koroški deželni predsednik Schmidt-Zabierow) imenuje, vozeč se v službenih zadevah po deželi, člane družbe sv. Cirila in Metoda „Hetzer" (šuntarji). Tako izrazil se je n. pr. v Pliberku, kažoč na „rogovileže" slovenske Šmiheljčane. Upamo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost. (Starinske najdbe na Krškem polji.) Kakor se nam poroča iz Krškega, našel je g. J. Pečnik dne 24. m. m. ob rimeki cesti, ki je vodila iz Drnovega v Trebno, in sicer na desni strani kakih 20 m od ceste, obokan rimsk grob, podoben našim kapelam. Obok pa se je že zrušil v grob in je vse posode stri. Grob je 2 m dolg, 1*50 m širok in ravno toliko visok. Tlak groba je lepo sestavljen iz opeke. Vrata so od severne strani in poleg njih stojita dva lepo obdelana kamna. Grob je bil lepo slikan, ali omet je že odpadel. V žarah so bili ostanki sežganih mrličev, pod pragom pa je luknja za pepel. — G. Pečnik je našel tudi lep srebrn denar cesarja Avgusta iz 1. 10 pred Kr. Izkopavanje se nadaljuje. (Narodna zmaga t Zgornji Šiški) Dne i7. m.m je bil izvoljen županom občine Zgornja Šiška vrli narodnjak posestnik g. Matevž Burger namestu dosedanjega župana g. Adolfa Gall6-ta, ki je v občini le nem-škutaril. Občinskimi svetovalci so bili izvoljeni posestniki Jakob Babnik, Janez Florjančič, Mihael Kunovar in Anton Šušteršič, vsi narodni možje. (Nemške posojilnice v slovenskih krajih.) Zloglasno društvo „Sudmark", ki ima svoj sedež v Gradci, je namah spoznalo, kako potrebne bi bile nemške posojilnice v slovenskih krajih. Zatorej sklicuje svoje ljube rojake, da jih prično ustanavljati. Slovenski kmetje pa ne vedo ničesar o taki potrebi in si snujejo raje domače slovenske posojilnice. (Zidanje cerkve na Brezjah,) znani Božji poti, dovršilo se je letošnjo jesen v toliko, da je novo poslopje pod streho. V novo cerkev privzela se ji tudi kapela, v kateri je podoba Marije Pomagaj, katero je slikal baje neki kaznenec. Kapela je popolnoma ohranjena v stari obliki pod streho nove cerkve. Nova romarska cerkev na Brezjah bode velikanska in bode skoro dovršena, kolikor se tiče zidarskega dela, tako da bode blagoslovljena na spomlad. Zazidalo se je v cerkev, katere stavbo vodi Ljubljanski stavbeni mojster Fran Faleschini, doslej že blizo 70.000 gld., a še toliko in še več bode potreba, da se stavba dovrši popolnoma in v okrasitev tega Božjega hrama, ki bode gotovo najkrasnejši na Gorenjskem. (Najvišje darilo) Nj. Vel. cesar je podaril iz svoje zasobne blagajnice prebivalcem občine Vinica, ki so trpeli hudo škodo po toči, 800 gld., in prebivalcem občine Adlešiče Črnomaljskega okraja 500 gld. (Slika bivšega deželnega predsednika, g. barona Winklerja,) zares dobro uspeli umotvor našega domačega umetnika, profesorja g. Ivana Fr anket a, razstavljena je v prodajalnici g. Giontinija na velikem trgu. (Veliki semenj sv. Elizabete) je bil izredno dobro obiskan, a gotovo bi bilo prišlo še več ljudstva, da ni prejšnjo nedeljo snežilo. Na živinski semenj prignalo se je 654 konj in volov, 421 krav in 50 telet, skupaj torej 1125 glav. Kupčija z živino ni bila posebno živahna, ker so zunanji kupci izostali. Živahno se je trgovalo na Marijinem trgu z gorenjskim suknom, s koci, preprogami in z jopicami. Tudi starinarski trg je bil navzlic slabemu vremenu zelo dobro obiskan. (Novi tovorni vozni listi.) Z novimi prometnimi naredbami, ki stopijo v veljavo z novim letom, dobili bodemo tudi nove tovorne vozne liste. Ti novi vozni listi se razlikujejo od dosedaj običajnih v marsičem. Tako so listi za brzo vožnjo tudi beli, ne rudeči, kakor dosedaj, imajo pa rudeč rob zgoraj in zdolaj na obeh straneh. Nova je rubrika o izkazanem interesu, da se blago odpošlje, odpadati pa rubriki o izkazani skupni vrednosti in o interesu, da se blago odpošlje pravočasno. Nadzorna oblastva smejo za redno se ponavljajoče večje pošdjatve mej gotovimi kraji ali pa za prekomorske pošiljatve dovoliti tudi drugačne tovorne vozne liste. O tem razglasile se bodo posebne odredbe. (Mrtvega našli so) štirje posestniki iz Podlonka v Loškem okraji v gozdu pri gornjem Podlonku 30let-nega oženjenega posestnika Janeza Tomazina. Bržkone je ponesreči), ker je bil že dlje časa umobolen in žganju udan. Na truplu niso našli nikakoršnih znakov, s katerih bi se dalo sklepati na zločin. (Stavba dolenjskih železnic) izvrstno napreduje, posebno v obližji Ljubljanskega mesta. Prerov na Karlovški cesti je skoraj dokončan, in v malo dneh, če vreme ne bode preveč nagajalo, bode dovršena železniška steza za Karlovško cesto. Vsak dan je do 50 kaznjencev na delu, ki odkopavajo Golovec in na 30 malih vozeh prepelje se v par minutah zemlja, kamenje in šuta, ker ima tir železnice tu velik padec, do železniške stavbe pod „zelenim hribom". Tu se je svet že visoko nasul tako, da je okrog kolodvora pod zelenim hribom ravno tako visok, kakor dolenjska cesta. Tudi odkopani deli Golovca po Izidali so se jak d trdno s kammjem. Spomladi že, deloma v jeseni, pa se bodo nastali rovi kaj lepo nasadili z zelenjem razne vrste in z raznimi drevesci, da bodo vzdržavali zemljo in se bode tako olepšala proga. Železniške relse vozijo dolenjski vozniki in v kratkem došla bode tudi mašina, ki bode po dovršenih oddelkih proti Kočevji prepeljavala razno blago. Ni tedaj dvomiti, da se bode proga proti Kočevji otvorila že prihodnjo jesen. (Izpred sodišča.) L ubljansko za m. del. okrajno sodišče obsodilo je ženo tukajšnjega pleskarja Kollerja, Barbaro Koller, na štirinajst dni poostrenega zapora, ker je dolžila meščana in posestnika g. Adolfa Hauptraanna, da je v neki pravdi po krivem prisegel. (Samomor.) V soboto, 26 m. m., zapustil je tukajšnji osmošolec Anton Svetina svoje stanovanje, po-slovivši se pri gospodinji s kratko besedo: „Srečno" I Na vprašanje, kam da gre, ni odgovoril ničesar, ampak je hitro izginil. Jeden gospolov profesorjev, ki ga je srečal v mestu, trdi, da se mu je zdel nenavadno razburjen in nekako preplašen. — Na večer ga skrbna gospodinja zaman pričakuje domov; tudi v nedeljo se ne vrne. V ponedeljek pa pride iz Žirovnice na Gorenjskem tužna vest, da ga je lastni oče našel na polji — mrtvega; poleg njega je ležal samokres. Prišel je namreč soboto večer domov, govoril samo z domačim hlapcem, kateri mu je s svetilnico iz konjskega hleva posvetil v hišo, kjer so že vsi spali. Ker g že zaprli. (Požar.) Nepoznan človek zanetil je v Braslovčah pri posestniku Martinu Rovšniku velik požar, kateri je uničil hišo in gospodarska poslopja ter vse poljske pridelke. Le z veliko težavo rešili so gasilci živino. Pogo-relec bil je zavarovan za 200 gld. Škode pa ima vsaj 900 gld. (Lov na vidre.) Grofa Margherija ribič in lovec Mihael Rataj ujel je dozdaj v Krki blizu graščine grofove 49 vider. To je jako lep lovski uspeh, ako se pomisli, kako bojazljive in prekanjene so te ribarstvu toliko škodljive živali. (Mlad samomorilec.) V Kočevji obesil se je na nekem kozolci 19letni hlapec Štefan Levstek. Bil je brez službe in znan kot strasten igralec. (Nesreča na lovu) V Kočevji obstrelil je neki lovec 19letnega gostiloičarskega sina Tomiča, ko je ravno hotel odnesti ustreljeno srno. Nespretni lovec zadel ga je v čelo in na ramo in ranil precej, vender pa ne težko. (Znani slovenski fotograf g. Davorin Rovšek,) kateri je do zdaj jedini, ki ima na svojih kartonih samo slovenski napis in je letos z največjim uspehom po slovenskih deželah deloval, podal se je na Dunaj, da se nadalje izobražuje v svoji stroki v svetovnoznanem ateliaju „Pokornv". (Obilen sad.) Pri Lipnici na Štajerskem obrodila je nekemu posestniku trta prav obilo. Na jednem samem, šest let starem trsu, viselo je 459 zrelih grozdov. V ob- čini Topli pri Stainzu pa je neki kmet na jednem trsu, ki se razprostira po gospodarskem poslopji, natrgal 95 kilogr. grozdja. (V Ljutomeru) že več let ni bilo tako živahne vinske kupčije, kakor letos. Vsak dan prihajajo vinski kupci iz zgornjega in srednjega Štajerskega kupovat izvrstne ljutomerske vinske kapljice. — Cena letošnjemu vinu je 140—160 gld. za štrtinjak (566 litrov) s posodo vred, pa tudi brez posode. Vinogradov posestniki, ki imajo skrb s svojimi goricami in so vestno in o pravem času opravljali delo, so nabrali dosti in dobrega vina posebno v Brebrovniku, Vinskem vrhu in Kajžeru. — Drugi pa, ki niso dela opravljali o pravem času in kateri niso ničesar storili proti trtni uši, so nabrali malo in slabega vina. (Železniška proga Rogateo-Slatina.) Pod vodstvom viteza Berksa šla je te dni iz Celjskega okraja posebna deputacija v Gradec prosit, naj se čim prej zgradi železniška proga Rogatec-Slatina. Deželni odbor Štajerski je zahteval, naj za to progo zlože interesenti 200.000 gld. Doslej podpisali so interesenti glavinskih delnic za 170.000 gld., a ker se bode dobil tudi ostali del zahtevane svote brez posebne težave, se je nadejati, da se bo ta potrebna proga kmalu začela graditi. (Samomor.) V nedeljo, dne* 20. m. m., zjutraj skočila je v Jurdoku na slovenskem Štajerju v Savinjo dvajsetletna hči posestnika Šarca, najlepše dekle v vasi, in sicer zaradi nesrečne ljubezni. V posebnem pismu, katero je pisala pokojnica svojim roditeljem, pravi, da ji ni več živeti, odkar jo je zapustil ljubimec, sin nekega mlinarja v okolici. Truplo potegnili so šele popo-ludne iz Savinje. (Strašilo pri belem dnevu.) Iz Zagorja ob Savi se piše „Slov. Narodu" : čujte in strmite! Občno se tukaj govori, da v fari Svibno pod Kumom vsak dan med deseto in jednajsto uro po dnevi hudič prihaja v hišo vulgo Babičevo. Ljudem v tej hiši premetava baje stole in mize, skriva obleko hotečim iti v cerkev, jedenkrat prikazal se je v podobi kozla, drugič v podobi petelina. Zapustil je jedenkrat dve pismi, v katerih zatrjuje, da se v tridesetih letih zopet vrne. Pismo mogel je brati baje samo duhovnik. Kateri? Ne vem. Prišel je kapucin ga preganjat. Ker to tukaj in daleč na okrog ljudje pripovedujejo in verujejo (!) in se ljudstvo s tem bega, bilo bi umestno, da kompetentna oblast stori potrebne korake, da bodo Kumljanci pomirjeni in ne bodemo mislili, da živimo v srednjem veku. (V sodni zapor zaradi — neznanja nemščine) V Svincu (Eber8tein) na Koroškem je ondotni c. kr. okrajni sodnik Pichs dne 11. m. m. dal na 24 ur v zapor kmeta Jožefa Kolmana p. d. Kranjca iz Brankovca, ker se ni mogel nemški zagovarjati, ker ni zmožen nemškega jezika, in je prosil za tolmača, katerega pa se mu ni hotelo dati. Imel je seboj sicer svojega sina, ki je zmožen obeh jezikov, da bi bil tolmačil mej očetom in sodnikom, pa sodnik Pichs mu tega ni hotel dovoliti. Na to je kmet rekel, da se drugače ne more sporazumeti, vzel je klobuk ter hotel oditi. Sodnik pa je nad njim kakor besen zarenčal nemški: „Čakaj, jaz te že naučim nemški!", ter ga dal 24 ur utakniti v luknjo. Za vseh 24 ur zapora je dobil hrane le hlebček kruha za 5 kr., za kateri je pa moral plačati 8 kr. Ob vodi in suhem kruhu moral se je tedaj mož celih 24 ur v zaduhli luknji Svinskega zapora — nemški učiti. Drugi dan, ko ga je prišel sluga iskat, da ga dovede pred sodnika, mu je pa tudi ta (sluga namreč) pod nosom podrgnil s tem, da ga je vprašal: „No, ali si se že naučil nemški?* Mi beležimo ta nečuveni slučaj brez vsake pripomnje, ker mu pripomnje treba ni. Besedo imajo sedaj naši poslanci. (Tisoč goldinarjev) dovolilo se je ministerstvo notranjih rečij v podporo poškodovancem občine Trbiž na Koroškem. (V posnemanje.) Slovenski mladeniči v Gotovljah na spodnjem Štajerskem sklenili so, da prvo krono, ki jo dobe*, darujejo družbi sv. Cirila in Metoda. Naj bi našli mnogo posnemovalcev! (Nesreča na Zagrebškem državnem kolodvoru.) Ključar Vincencij Trebežnik iz Krškega, ki je bil v službi na državnem kolodvoru v Zagrebu, prišel je v sredo, dne 23. m. m. zvečer tako nesrečno mej dva vagona, da je bil hipoma mrtev. Ponesrečeni je bil 20 let star in ostavlja staro mater. (Živinozdravnik v Kozjem.) Kmetijska družba štajerska ukrenila je v zadnji seji, da je deželnemu odboru nasvetovati, naj opusti deželno živinozdravniško mesto v Ljutomeru, ker je za ta kraj ustanovila država takšno mesto, zato pa naj osnuje deželno živinozdravniško mesto v Kozjem. (Spomlad — v jeseni.) V nekem vrtu v Vojniku poleg Celja cveto vsi jablani in hruške in celo nešplje. (Tatvina ali izguba?) Te dni pripeljala jeLlovdova ladja „EvterpaB v Trst zabojček zlata v vrednosti 3200 gld. Pri odkladanju blaga izginila je ta iz Aleksan-drije došla pošiljatev brez sledu, in sodi se, da je bila ukradena. Tržaška policija preiskuje stvar jako marljivo, a do sedaj še brezuspešno. Razne vesti. (Beringov spomenik.) Ruska vlada bode postavila spomenik slavnemu mornarju Vitu Beringu na otoku, imenovanem po njem. Beringov grob našli so Šele nedavno mornarji neke ruske ladije. Pogumni kapitan, po katerem se imenuje morska ožina, ki loči Azijo in Ame riko, umrl je lt ta 1741 na pustem otoku Avvatuha, ki se zdaj imennje po njem Beringov otok. (Židovski odvetnik na Ruskem.) Kakor se poroča iz Peterburga Lvovskemu „Przegladu" je sklenil državni svet ruski, da se omeji število židovskih odvetnikov v mestih, kjer jim je dovoljeno bivati, in sicer na 10°/0 krščanskih odvetnikov v istih mestih. V Varšavskem sodnem okraji pa bi bilo sploh prepovedano Židom izvrševati odvetništvo. Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo poljskemu listu. (Avstrija na Kolumbovi razstavi v Madridu) Mej državami, ki so se udeležile razstave v proslavo Kolumbovo v Madridu, zavzemlje tudi naša država odlično mesto. Predsednik razstave omenjal je v svojem govoru pri otvoritvi razstave, da so se poslali iz cesarske palače, iz dvorne knjižnice in od c. kr. vseučilišča najizbranejši komadi. Dalje so se udeležili te umetnosti in zgodovini posvečene razstave nadvojvoda Albrecht, kardinal in knezonadškof, metropolitanski kapitel in Škof Olomuški in akademija znanostij v Krakovu. (Kardinal Lavigerie f) Danes teden umrl je v Algirju primas Afriški, sloveči kardinal Lavigerie, v 67 letu svoje dobe. Pokojni kardinal slovel je po vsem svetu kot odločen in srečen borilec zoper suženjstvo, na Francoskem pa so ga ljubili in častili sosebno za to, ker je bil naroden in se je prvi izmej duhovščine določno izrekel za republiko. (Vlak skočil iz tira.) V Kraljevih Vinogradih na Češkem je skočil tovorni vlak iz tira državne železnice. Zvrnilo se je 100 vagonov, štirje so močno poškodovani, šest pa je popolnoma zdrobljenih. Ponesrečil ni nihče. (Muogoimeuovaui korsiški bandit Bellacoscia,) ki se je nastanil v Marseillu na Francoskem, ko ga je sodišče oprostilo, ker so zločini njegovi že zastarani, vrnil se je zopet v svojo domovino. Dasi ga je sodišče izgnalo za vselej iz Korsike, ni ga trpelo v tujem svetu, mikalo ga je nazaj v domače gore, kjer bode bržkone zopet bandit (razbojnik). (Čudna poroka) vršila se je nedavno v mestu Minsk na Ruskem v tamošnji katoliški cerkvi. Poleg nevtste z vencem in zavojem bil je ženin v obleki kaznenca s težkimi verigami na rokah in nogah, katerih rožljanje je odmevalo pri vsakem koraku po cerkvenih prostorih Spremljevalo ga je več redarjev. Po dovršeni poroki odvedli so novozaročenega takoj zopet v ječo, mlada žena in nje spremstvo pa so odšli veseli proti domu. Jetnik je delavec, ki je bil nedavno zaradi roparskega umora obsojen na desetletno prisilno delo v Sibiriji, kamor ga bodo odvedli v kratkem. Mlada žena spremila bode svojega moža. (Žalosten konee svatbe.) V mestu Salamanka na Španskem pripetila se je pri neki svatbi velika nesreča. Udri se je strop in je bilo 7 osob ubitih, 12 pa poškodovanih manj ali več. (Konec pruskih „pickelhaub".) Kakor se poroča iz Liberc na Češkem, dobili bodo tamošnji mestni >edarji te dni nove, po avstrijskem kroji narejene uniforme. Kakor znano, bili so do zdaj oblečeni podobno pruskim vojakom in nosili tudi „pickelhaube", Nova uniforma podobna bode oni Dunajske policijske straže. (Odklonjen red.) Knez bolgarski podelil je mej drugimi tudi ogerskemu komisarju bolgarske razstave dr. Juliju Kovaesu veliki oficirski križ Aleksandrovega reda. Kakor se poroča, odklonil je Kovacs red, ker se mu zdi preneznaten. V bolgarskih dvornih in političnih krogih so vsled tega jako razburjeni in se bode menda vložila pritožba do ogerskega trgovinskega ministra. Poučne stvari. Ravnanje z gnojnico. Na vsakem gnojišču mora biti dosti velika gnoj-nična jama. Najbolje je, da je obzidana. Zid je treba od zadej trdno zatlačiti z glino (ilovico); znotraj ga je pa ometati s cementom. Veliko^ gnojnične jame se ravna po številu in velikosti živine, za katero je namenjena. Za 1 odraslo goved računamo 8 čevljev globoko in na dnu 5 kvadratnih čevljev obsežno jamo. V to jamo napeljati se morajo gnojnični jarki (žlebovi) iz hleva, katere je treba tudi obzidati, da ne prepuščajo scalnice. Tudi gnojnico, ki se izceja od gnojnega kupa, napeljati je v to jamo, kar dosežemo s tem, da se napravi jama na najnižjem mestu gnojišča, tako da se lahko odceja vanjo vsa gnojnica. Jamo je pokriti z močnim pokrovom iz debelih (hrastovih) desk. Gnojnico zajemamo potem iz jame s korci (škafci), ali jo pa spravljamo venkaj s pomočjo gnojničnih sesalk. Gnojnico rabimo pred vsem za polivanje gnoja. Vlažen gnoj se najbolje ohrani, najbolje gnjije in tako za-dobljen gnoj je najbolj tečen za rastline. Gnojni kup bi moral biti zmeraj vlažen, ker le tedaj se ugodno razkraja. V moči ležeč gnoj pa ne bode dosti prida, ker se zgnbe v takem gnoju kakor tudi v suhem najboljše re-dilne snovi. Kolikor gnojnice se ne porabi za polivanje gnoja, to se porabi za gnojenje travnikov, njiv itd. V ta namen jo vozimo v gnojničnih sodih, katerih pa žalibog še skoraj povsod pogrešamo, četudi bi ne smel biti nobeden gospodar brez njega. Z gnojnico se opomore marsikatera strn spomladi. Pa tudi v sadnih vrtovih in sploh na vrtu jo z najboljšim uspehom rabimo, še posebno koristna je pa na travnikih in deteljiščih Za tako gno jenje je treba vlažnega in oblačnega vremena. Ob mrazu in na zmrznjeno zemljo gnojnico voziti, pa več škoduje nego koristi. Naposled rabimo gnojnico tudi za napravo komposta, katerega je treba tudi pridno zalivati, če hočemo, da bode hitreje za rabo in bolj tečen. Kdaj je krave miesti? Skušnje nas uče", da ni vse jedno, kdaj se krave molzejo. Najbolj se priporoča molža pred pokladanjem krme. V tem času so krave najbolj spočite in želodec je prebavil in prekuhal vso prej povžito krmo, iz katere se izdeluje mleko. Pred krmljenjem se tedaj največ namolze in krave stoje" mirno, kar olajšuje molžo. Med pokladanjem miesti se pa nikakor ne priporoča. Krave so pri molži nemirne. Kakor ima človek rad mir pri jedi, ravno tako ga potrebuje tudi živina. Zaradi tega se med krmljenjem zmeraj manj mleka namolze. Še posebno neprimerna je pa molža po krmljenju. Kako si napravimo trdno kolje za vinogradu ? Trpežno kolje si napravimo lahko s pomočjo modre galice. V to je treba modro galico v kaki kadi ali drugi posodi raztopiti, in sicer se vzame na 100 litrov vode 1 kilogram modre galice. Voda mora biti vrela. Koli se potem s spodnjim koncem postavijo v kad, tako da pridejo do polovice v raztopino. Tako se puste" 2 do 3 tedne, da jih raztopina modre galice dobro premoči in prešine. Čez 2 do 3 tedne se pa obrnejo koli in vtaknejo z drugim koncem nazaj tako da se tudi ta polovica nav-zarae modre galice, čnz 5 do 6 tednov se vzamejo koli iz kadi ter dobro posuše na zračnem prostoru. Ko se je jedna butara na ta način namočila, ravna se ravno tako tudi z drugo, tretjo itd. Tako pripravljeno kolje rabi lahko do 10 let, kar je pri sedanji draginji lesa v poštev jemati. Za 1000 kdo v znašajo stroški 2 gl, kar je vse-kuko malo, če pomislimo, koliko več kolja se porabi, če se ga ne namaka v modri galici. Tržno cene v Ljubljani dne 16. novembra t. 1. r-"--- ......------~" kr. Vr.j PSenica, hktl. ' 6 10 Špeh povojen, kgr. . . — «2 Rež, .... ! 5 Surovo maslo, „ . . — 78: | Ječmen, i , , , . 4 % Jajce, jedno..... — $i Oves, „ — 10 Ajda, i .... 5 77 Goveje meso, kgr — 04 ! Proso, » .... 4 78 Telečje „ „ - 48 Koruza, n Svinjsko „ „ — 46 'Krompir, n . . . . 3 03 KoStrunovo „ „ — 36 i Leča, 12 — .— 40 Grah, n .... 10 — Golob....... — ie; Fižol, „ .... 10 Seno, 100 kilo .... 2 23 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, „ „ .... 1 «6 Mast, M Drva trda, 4 Ometr. . 7 — Špeh friSen n ' - M „ mehka, 4 „ 5 — Vsaka beseda 2 kr. spisi, nevezani 60 kr., pj Valentin Zarnika zbrani spi posti 70 kr. TToaip Jurčiča zbrani spisi, nevezani zvezek 60 kr., lepo vezan 1.— gld., po pošti 10 kr. več. Dosedaj je izšlo 10 zvezkov. Kuverte ■ firmo (naslovom), račune itd. zvršuje po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Dober in trajen zaslužek dobe osebe, katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom. X^otei*ij«sUe srećke dne 1. decembra 1.1. Praga 10, 10, 9, 67, 33. Pristno in izvrstno istrsko črno in belo vino prodaja po 16 kr. lller in viSe, sigurno postavljeno na tukajfinji kolodvor (36—2) O vidoii Ćeraie, Dinjan, Istra. 4 •i -i -i -i Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. DR R. JACOBI Stari trg št. 4 Ljubljani I. nadstropje ordinuje od 9. 12. are dopoludne in od 2.-5. nre popoludne; ob nedeljah od 9.—11. nre dopo-ludne; za siromake ob petkih od 9.-10. nre dopoludne. (22 20 Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.