tflMHItt PRVI SLOVENSKI LISI V Al Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVANSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. iOfficial Organ of four Slovenian Organizations) ^WOD/CAt D/V. OBE STRANI SE PRIPRAVLJATE ZA ORJAŠKI SPOPAD Rusija ima baje pripravljeno za pomladni spopad rezervo sedem milijonov mož. — Enako tudi Nemčija dovaža ' čete na fronto. — Pred majem najbrž ne pride do akcije. It - iPAPEZ ZELI London, Anglija. — Med , tem, ko poročila z ruske fronte ■ pij \ VTPF1 7 A VQF ne omenjajo nikakih znatnih ! lllil T1UL 6ft Y OU izprememb, dasi ni nikakega J odmora v spopadih, se pa obe- 1 nem povdarja, da se obe strani intenzivno pripravljate za to, kar ima priti v bližnji bodočnosti. Sklepajoč iz teh priprav, pa se razvidi, da bodo ti bodoči' dogodki nekaj ogromnega. Vesti iz Rusije govore, da dovaža sovjetska armada nove sveže rezerve na fronto iz vseh deloV Rusije, in sicer v takem obsegu, da se pričakuje, da bo v kratkem imela tamkaj nagro-madeno gigantsko silo okrog sedem milijonov mož. Ne omenja se, ali so te čete namenjene le, da vzdrže pričakovani nemški napad, ali namerava Rusija sama pod vzeti z njimi ofenzivo; povdarjajo le, da Rusija ne namerava opustiti svoje ini-ci jati ve, ki jo ima v rokah od meseca decembra naprej. V enaki meri pa gromadi tudi Nemčija na fronti novo armado in bo torej spopad, ki pride, nekaj, kar si je težko predstavljati. Težko pa je tudi napovedovati, kdaj se more ta spopad pričakovati. Nekateri krogi trdijo, da ga ne bo pred majem, češ, da se do tedaj ne bodo tla dovolj izsušila, da bi bila pripravna za operacije z mehanizirano silo. Neki časnikar podaja nazorno sliko o položaju, ka-koršeifje zdaj, ko pravi: "Predstavljajte si vsa močvirja skupaj, kar ste jih kdaj videli. Predstavljajte si vse blatne jarke, mimo katerih je vaš avto drča?. Predstavljajte si na milijone in milijone blatnih kopeli. V to mešanico vrzite na milijone ton sivkastega snega in dodobra zmešajte. To je zdaj rusko tajanje. Kakemu tanku ali avtomobilu bi se v tej močvari godilo podobno kakor bolhi v kopalni banji, polni blata. Videl sem nekega moža, ki je skočil z železniSKe proge, ko je prihajal vlak. Pogreznil se je do pasu v blato. Njegovi tovariši so mu morali vreči vrv, da so ga izvlekli." Neodvisnost glavni steber novega mednarodnega reda. Vatikan. — Enako kakor posamezniki imajo tudi države svoje "naravne, prvotne in temeljne pravice"; svoboda in varnost ste dve od teh. Tako se izraža tukajšnji list Osservato-re Romano v £ni zadnjih številk, ko se bavi s peterimi točkami mirovnega načrta, ki ga je stavil papež Pij. Papež, pravi list, povdarja, da je glavni Steber novega mednarodnega reda zagotovilo, da bo vsak narod, velik ali majhen, slaboten ali močan, imel zagotovilo pra-•viee do življenja in dp neodvis-4 nosti. o- PRODAJA BICIKLJEV ZA ODRASTLE USTAVLJENA Washington, D. C. — Dvoko-lesa za odrastle osebe se ne smejo več prodajati. Tozadevna odredba je izšla iz vojnega produkcijskega urad zadnji teden in je stopila v veljavo z zadnjim četrtkom večer. Dostaviti se ne smejo niti tisti biciklji, ki so bili že naročeni in plačani. Namen te odredbe je, da se ustavi prodaja dvokoles za tiste, ki jih nujno ne potrebujejo, da si jih bodo lahko nabavili delavci v obrambnih industrijah. Dočim se je namreč doslej to vozilo smatralo bolj za šport, pa postaja zdaj čimdalje bolj važno prevozno sredstvo, ko se je izdelava avtomobilov ukinila in se enako tudi gumijasti obroči ne dobe. -o—— USTALITEV CEN ZA RAZNE ELEKTRIČNE PRODUKTE Washington, D. C. — Urad administracije za cene je izdal zadnji petek odredbo, ki določa najvišjo ceno, po kateri se smejo prodajati razni električni predmeti, katerih produkcija se bo docela ustavila z 31. majem, kakor likalniki, "toasterji," brivski aparati, itd. Odredba stopi v veljavo ta torek in najvišje cene, ki se smejo računati, so tiste, ki so veljale 30. marca. Urad istočasno razmo-triva načrt da se določijo najvišje cene sploh vsem predmetom za civilno uporabo. Isti dan je urad za vojno produkcijo odločil, da se sme izdelava razne mašinerije za potrebe v pisarnah omejiti le za potrebe vojaških uradov in vladnih uradov, in se bo ta industrija sploh popolnoma izpremenila v vojno industrijo. -b- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Zadnji petek je preminula Mrs. Frances Robnik, 2329 So. Damen Ave., stara 43 let. Pokojna je bila doma iz Komende flri Kamniku, je tudi v od koder j« prišla v A pred 23. leti. V starem kraju zapušča pet bratov in eno sestro, tukaj pa moža in dve BRITANSKA ZRAČNA SILA ODBILA NAPAD Na indijski otok Cejj Od 75 aeroplai vprizorili Japonci svoj prvi napad. — jim jih Britanci izstrelili 25. — Tudi na- pad na otok Lu^bn ni imel znatnega uspeha. PO KAT. sU — Buenos Aires. Argentina. — Tukajšnji nadškfcf je pred kratkim blagoslovil križ, ki se bo postavil na goro Aconcagua, visoko 23,098 čevljev, ki je najvišja gora na^zapadni hemisfe-ri. Križ tehta 161 fontov in sestoji iz petih delov. Washington, D. C. — Med 15 osebami, ki jim je pred kratkim podelil škof McNamara za-' krament sv. birme, je bila tudi j neka 97 let stara črnka, po ime-] nu Miss Mary A Mickens. Ženska ima še žive spomine iz časov pred civilno vojno. — Vichy, Francija. — Med misijonarji, ki delujejo v Avstraliji in v jugovzkodni Aziji, _____ ^ Je število Francozov, aferi pfipaaajbJSlB ^fOfci M nim verskim redovom. Tudi nune so pri misijonskem delu številno zastopane, hčeri. Truplo leži v Zefranovem — Washington, D. C. — U-pogrebnem zavodu, od koder se'metniški posnetek sv. Petra babo vršil pogreb ta torek ob 10. zilike v Rimu, vreden pol mili- VESTI 0 DOMOVINI Odstavki iz nacijskega lista, v katerih popisujejo naciji pomen in potek potujčevanja slovenskega ljudstva na Štajerskem. — Izjave angleškega tiska o 27. marcu. — Kaznovani, ker so izdali domovino. uri dopoldne. V ANGUJI IMAJO DVOJNI "VARČEVALNI ČAS" London, Anglija. — To nedeljo je stopil v Angliji v veljavo naknadni 'varčevalni čas," s katerim so ure zdaj dve uri pred normalnim časom. Za eno uro je pomaknjen čas naprej sploh za celo leto, tekom poletja pa je primaknjena k temu še ena ura, da je na ta način zdaj I pravi poldan ob dveh popoldne. PRIPOROČA POVRATEK K PREPROSTEMU ŽIVLJENJU NEMCI BAJE ŽELE ZDRUŽITI CERKVE Bern, Švica. — Gibanje za "duhovno cerkev", ki ga je za-počel zdaj zaprti protestantov-ski pastor Niemoeller in, ki priporoča združenje katoliške in protestantovske cerkve v svr. ho protekcije obeh, zadobiva Čimdalje več pristašev v Nemčiji, kakor govore poročila, ki prihajajo od tamkaj. Glavni voditelji tega gibanja, so, kakor se trdi, intelektualci v Važnih večjih nemških mestih. -o- OBILNI VELIKONOČNI NAKUPI New York, N. Y. — Naval po trgoviAaJi pred letošnjo Ve-likonočjo je bil skoraj tolikšen, kakor je navadno pred božičem. Glavno povpraševanje je bilo po pomladnih izdelanih oblekah, a nakupovanje je bilo živahno tudi v drugih panogah. Nekateri trgovci se izražajo, da je ta pojav "nezdrav," češ, da utegne temu navalu slediti zdaj zastoj. --o- Predstavite niim pri jate ljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na roče! jona dolarjev, ki je bil tekom zadnjih 200 let razkazovan v vseh deželah Evrope, je prišel pred kratkim v stalno last nekega tukajšnjega frančiškanskega samostana. Defense Savings Bond« are now available at more than 16,000 post office« and 9,000 banks throughout the United States. London, Anglija. — Otok Cejlon, ki leži ob južnem koncu Indije, je imel svoj prvi vojni doživljaj. Zadnjo nedeljo zjutraj so ga namreč napadli japonski aeroplani, in sicer tako nenadno, da se ta napad primerja napadu na Pearl Harbor, i Vendar pa, kakor trdijo poročila, je napad povzročil razmeroma le majhno škodo. Skupno je priletelo okrog 75 japonskih aeroplanov nad otok.. Pripeljali so se v bližino otoka z ladjo, nosilko aeroplanov. Bri tanska zračna sila se je takoj dvignila proti njim in jih je v spopadu izstrelila 25, dočim j« bilo nadaljnjih . 25 najbrž poškodovanih. Enako je bila poškodovana tudi ladja, ki jih je pripeljala. Isti dan, v nedeljo, je prispelo poroefla tudi s filipinefcegw^ Nemški časopis o potujčeva-nju Slovenije Iz nemškega lista "Das Reich" navajamo sledeče odstavke, v katerih naciji opisujejo pomen in potek potujčevanja slovenskega ljudstva na Štajerskem: "Ko so uradniki civilne upra-ev iir voditelji Heimatbund-a začeli s svojim delom, ni bilo ljudi, na katere bi se mogli na vezati. Nastale so velike težave, zaradi prebivalstva in zara-. ] di pomanjkanja. Delni uspeh je prišel odtod, ker so razni upravni uradi dobro razumeli položaj. Gauleiter si je izbral svoje sodelavce skoraj samo iz odgovarjajočih ' upravnih edinic Reichsgaua. Zato tudi ne bo nobenih težav z uslužbenci, ko gre samo za to, se novo ozemlje čimprej vtelesi Gaureichu . ► svetu, ' rnipi ; Md otoka Luzona, da so na severni kos, ki ga drže Amerikanci in domačini, vprizorili Japonci napad ter se jim je posrečilo po bitki, ki je trajala en celi dan, zavzeti neznaten kos zemlje. V splošnem so brambovci napad odbili. kateri pred njimi, imeli dovolj hrabrosti in odločnosti, da so obdržali glavo pokonci. Cena je bila visoka in kazni hude, pa vendar vse klanje, ki so ga izvršile nemške, madžarske in druge roke ni moglo zbrisati pomena vstaje. Narod je še vedno na nogah, vstaja je splošna v notranjosti in prikrita v mestih in vsak mesec vnovič kaže svetu, kako čas vpliva na boj usiji, kajti Hitler je moral žiti dan svojega napada di jugoslovanske vstaje, grškega odpora in prisotnosti britanskih čet, ki so se izkrcale v Grčiji. Napad na Rusijo, ki bi se po načrtu moral začeti v sredi maja, so morali odložiti do konca junija." Končno list navaja besede nerala Simoviča: "Z zaupanjem y zmago pravične zavezniške LAVAL V ŽIVAHNIH POGAJANJIH Vichy, Francija. — Zadnji teden je imel Laval konference s Petainom in z Darlanom, ka-ter.ih natančni rezultat pa je neznan. Kakor se je baje Laval izrazi i, se zunanji položaj Francije vsak dan slabša. PRIPRAVLJAT ŠLI TABORIŠČE New York, N. Y. — Amerikanci se morajo naučiti, da bodo upoštevali temeljno pravilo za uspešno Življenje, namreč, da se kaj večjega lahko doseže le potom vztrajnega in poštenega dela, ne pa z lovom po sreči in s sleparjenjem svojega bližnjega. V tem smislu se izraža Msgr. J. A. Rvan v eni svojih knjig, ki je bila izdana pred 26. leti, a je bila zdaj na novo predelana in ima več dostavkov. Življenje, ki ga je vredno'ži- veti, pravi pisatelj, je tisto, v kateyem se izraža malo potreb, a še tiste so preproste in vzvišene. Gospodarska preureditev sama, kakor na pr. zvišana produkcija in pravična razdelitev, ali pa oboje združeno, ne bo zagotovila zadovoljivega družabnega reda, marveč se bo ta dosegel le potom znatne izpre-membe v človeških srcih in idealih. Prelat dostavlja: "Bogataši morajo nehati, stavljati svoje zaupanje v materijalne 1 stvari, srednji stanovi in reveži se morajo odpovedati svoji ne-voščljivosti in svojemu bahaškemu posnemanju napačnega in kvarnega standarda bogatih slojev."* Pisatelj končno povdarja, da mora priti do bolj enakomerne razdelitve narodnega bogastva, namreč, da dobe večji delež tisti, ki bi ga potrebovali in ga lahko uporabili, manj pa tista mala skupina, ki ima že itak več denarja, kakor pa ga more potrošiti. .TVec kot tisoč vzgojile- 1 je se Srbi bore se naprej brez strahu in z največjim požrtvo-vanjem, pod vodstvom generala Draža Mihajloviča," V drugem uvodniku "Times" poudarja, da je odpor generala Draža Mihajloviča in drugih zavednih rodoljubov velikega pomena za splošno stanje v Evropi. -o- Vojni minister general Draža ljev in vzgojiteljic, ki jim je bilo mogoče zaupati pouk 80.-000 otrok v 2250 razredih v spodnjem delu dežele, je dal Gau Steiermark. Ti so po večini izprašani učitelji in učiteljice, nekoliko dijakov in dijakinj iz zadnjega letnika učiteljišč, ter voditelji in voditeljice Hitler's Jugend-a in Bund Deutsch-er Madchen. Med domačimi Nem ci pa je bilo mogoče najti le malo učnih moči. Novo šolsko leto se je začelo povsod po načrtu, prvo leto s celim letnim programom. Za ljudskimi šolami so prišle višje šole in pred kratkim jedilo možno naznaniti pouk tudi v obveznih nadaljevalnih šolah. Ustanovili smo tudi petnajst obrtnih šol . . " "... Namesto jugoslovanskih okrajev za civilno upravo smo ustanovili upravo po zgledu Reicha. Največji deželni okraji so sedaj Maribor (112.000 prebivalcev), Celje (137.000 prebivalcev) in Ptuj (102.600 prebivalcev). Dva manjša okraja sta v Posavju ..." "... Izogibajoč se ostrosti, če je bilo mogoče, smo življenje v spodnjem delu preuredili po načinu in razmerah življenja v Reichu. Že od 15. oktobra naprej ni več nobenih carinskih Mihajlovič odpušča in kaznuje z izgubo čina častnike, ki s» prekršili prisego Kralju in izdali domovino London, 31. marca (JIC) — Londonski radio sporoča: Na predlog ministra vojske, mornarice in zrakoplovstva di-vizijskega generala Dragoljuba M. Mihajloviča se odpuščajo iz službe in kaznujejo z izgubo čina častnike, ki so prekršili prisego dano Kralju in izdali domovino: Topniški polkovniki: Babič Ljuba, Basalovič Miloš in Mar-kovič Svetislav. Polkovniki: Kukič Ilija in Lukič. Majori: Mitič in Korač Mi-hajlo. Generali: Nedič Milan, Dokič G j ura, Kostič Josif in Draškič Pan teli j a, omejitev ali potnih listov. Ne-j ki so sestavili protizakonito vla-mec iz Reicha prihaja sem brez. do in sq v službi sovražnika. vsakih težav Prizor t Los Angeles, CaL, ko se je okrog 100 zdravnikov, bolničark In drugega tehniškega osobja japonske narodnosti odpravljalo za odhod v taborišče v M&nzanar, da tega priredijo za kakih 604)00 Japoncev, ki ima jo bili poslani tja is raznih obrambnih distriktov Kalifornije. Angleški tisk o 27. marcu London, 29. marca (Po radiu — JIC) — Angleški tisk je posvetil 27, marcu posebno paž-njo.* Diplomatski dopisnik londonskega pokazali kot take, da se nam ti največjega usmiljenja vredni revčeki nič ne smilijo.■ Jaz sem že nekaj pofflala za Slovensko sekcijo in za duhovne. Sedaj sem se pa tako namenila/ da dokler bo moj sin hodil na delo, če bo zjjrav in dokler ne pojde k vojakom, da bom dala vsaki mesec en dolar za Slovensko akcijo, pet dolarjev na mesec pa za duhov ne. To pa zato, ker za te je pot odprta da dobijo. Mislim si, naj dobi kdor hoče, vsi so silno potrebni. Se mi zdi, da laglje zaspim, kadar pošljem in si ob enem mislim, da sem enemu potrebnemu kupila košček kruha. — Ne vem, koliko so že Poljaki nabrali. Poznam tukaj enega poljskega priletnega fanta, ki je lansko leto dal tisoč dolarjev za poljske reveže, pa se je izrazil, da če bi vse dal, kolikor ima prihranjenega, bi še ne bil lačen, saj pač vsaki dan zasluži. Lepo bi bilo, če bi se Še kak slovenski fant tako MALO SPOMINOV NA DANAŠNJE DNI Denver, Colo. Zopet smo v velikem tednu. V teh dnevih obhajamo spomin trpljenja in smrti našega odre-šenika in Zveličarja. Velik je ta spomin, katerega vsi narodi obhajajo vsako leto in gotovo, da bodo vsi narodi obhajali ta spomin do konca sveta. To je potrebno, da se v hiolitvi zahvaljujemo našemu Zveličarju, ki je umrl na lesu križa in nas odrešil večnega pogubljenja. Letošnji veliki teden obhajamo obletnico groznih dni, ko so Hitler in Mussolini začela preganjanje in moritev v naši stari domovini Slovencev, oziroma vseh Jugoslovanov. Žalosten je bil lanski veliki teden in žalostna velika noč, posebno za naš slovenski narod. Namesto, da bi šli ljudje veliki teden v cerkev, kakor navadno vedno poprej, k lepim cerkvenim opravilom in molitvam, so jih nemški in italijanski vojaki preganjali in morili. In od takrat pa do danes neprenohoma na zverinski način napadajo revni slovenski na rod in gotovo, da je .obletnica velikega tedna, še groznejša od lanskega. Težko je pomisliti, koliko gorja je pretrpel naš zasužnjeni narod v Sloveniji. Koliko ti-sočev jih je bilo v pretečenem letu mučeniško umorjenih od podivjanih nemških vojakov. Koliko število slovenskega naroda pregnano s svojih lastnih domov, brez denarja in v najslabših oblekah v neznane kraje, ločeni drug od drugega. Sam Bog ve, kje se sedaj nahajajo naši mladi slovenski fantje, katere so odpeljali v ujetništvo, ali pa na težka dela v Nemčijo in mlada dekleta, katera so odpeljali tudi Bog ve kam? Koliko sramote in žalosti morajo pretrpeti od zverinskih nemških vojakov, ali bolje rečeno od zverine v človeški podobi. Se najbolj grozno je pa to, če pomislimo, ko male nedolžne otroke trgajo iz naročij njihovih mater in jih odpeljejo neznano kam, morda celo, da jih umore. Koliko solza potočijo uboge rrfatere za svoje male ljubljenčke, katerih najbrže nikoli več ne bodo videle. Prepričan sem, da je veliko mater, od prevelike žalosti in gorja obupalo, da so si vzele življenje. — O, ti nesrečni slovenski narod. Zakaj je vse to prešlo na tebe, zakaj vse to gorje, da moraš tako trpeti in skoraj bi rekel, mučeniško umirati, kakor so umirali mufenci v prvih časih krščanstva? — Eno leto že traja ta grozna morija v Jugoslaviji in Bog ve, kako dolgo bo še trajala, ker je sedaj že celi {svet v vojni, tudi (naša nova domovina je morala T# bojno vrsto, ko jo je napadel hinavski Japonec. Toda, v vojno je stopila za pravično stvar, da brani svobodo in demokracijo, da bodo njeni narodi živeli svobodno, kakor so dosedaj. Gotovo je, da narod komaj čaka, kedaj bo konec te strašne svetovne morije in premišljuje, kdo bo zmagal. Vsak izmed nas si pa želi, da zmaga svoboda in demokracija, ki nam edina lahko da pravičen in stalen mir. Jaz menim, da bo sam Bog moral poseči s svojo mogočno roko in ustaviti to strašno morijo, in bo to tudi storil, če se narodi s ponižno prošnjo obrnejo do njega. Saj nam je znana ona zgodba o sv. Frančišku Se-rafinskem, ko se je peljal na ladji spreobračat afrikanske kri-voverce. Pa je nastal na morju strašen vihar, ki je grozil ladjo potopiti. Ze mornarji sami so bili prepričani, da ne bodo preživeli. Zatekli so se k molitvi in prosili Boga, da bi bili rešeni. Tudi %v. Frančišek je z njimi vred feolil. Ladja se je po eni strani že potapljala in bili so v hudi stiski. Med njimi je narodom na ženil j i, česar si ta-j postavil. Kolikim revežem bi ko želijo. — Vsem čitateljem( bilo pomagano, saj je Kristus in naročnikom tega lista želim blagoslovljene velikonočne praz-| nike. George Pavlak<>vich ZANIMIV DOPIS Z DALJNEGA ZAP ADA Enumclaw, Wash. 2e dolgo ni bilo v Amer. Slovencu nikakega dopisa od tukaj, zato se bom pa jaz sedaj oglasila. — Tudi od tukaj odhajajo fantje k vojakom. Med njimi je veliko slovenskih. Iz tega je razumeti, da imajo slovenske družine dosti fantov, ki pa morajo sedaj v vojake. Dal Bog, da bi premagali naše sovražnike! — Toda, sami fantje ne morejo zmagati, pomagati moramo prav vsi, kajti vojna stane denar. Sedaj naj pa še povem, da sem hodila z Mr. Joe Grdina-tom.po Rusiji. — Videla sem v Amer. Slovencu, da kdor hoče v Rusijo za en dolar, naj naroči knjigo Mr. Joe Grdina "Štiri leta v ruskem ujetništvu". Jaz sem takoj poslala dolar in sem kaj kmalu dobila omenjeno knjigo. Najprej sem jo kar na hitro prebrala, ker sem bila radovedna, kako se mu je v Rusiji godilo in kako je priSel domov v Jugoslavijo. Potem sem jo zopet še enkrat prebrala, pa bolj. počasi. Rečem vam, da so zares zanimive stvari opisane v tej knjigi, iz katere spoznate, kake težave so imeli ubogi ujetniki. Pa, Mr. Grdina, je vedno v Boga zaupal in je po Štirih letih prišel srečno domov v Jugoslavijo. Prestal je pa veliko strahu, lakote in mraza. Bil je pa pošten in ko-rajžen, da je tako vse težave premagal. — Sedaj po štiriindvajsetih letih je pa zopet vojna po tistih krajih Rusije, koder je hodil Mr. J. Grdina. Baragovo pratiko sem tudi dobila in se mi prav dopade, ker ima veliko lepega berila. Sedaj naj pa še o Slovenski akciji nekaj napišem. — Rečem to, da gre stvar zelo počasi. Saj smo vendar Slovenci usmiljeni z revežem. Zakaj bi torej sedaj ne dali vsi, kar nas je tukaj, po rekel, da kdor da revežem, da njemu samemu. Zadnjič enkrat sem brala, ko se nekaj prepirajo, kdo da je kriv, da slovenski otroci ne znajo govoriti slovensko. Jaz rečem, da so krivi starši. Jaz sem jih imela osem, pa vsi z menoj slovensko govorijo. To zato, ker sem jaz z njimi vedno slovensko govorila. Samo to je križ, se pa jaz nisem naučila angleško govoriti- Včasih me je v kaki druščini, ko se po angleško pogovarjajo, malo sram, ko sem kakor mutasta med njimi. Tako je vidite, nikoli ni za vse prav. Jaz sem hotela, da bodo otroci znali slovensko, pa sem s tem sama angleško zamudila. — Ta mlajši ga včasih malo polomijo, ko me po slovensko vpraša: "Ali boste ti šla z nami?" "Ali moram jaz nest kravo h bik?" Videla sem in brala v Amer. Slovencu dopis, ki ga je pisal t. J. Strah. Resnico je zapisal. Moja želja bi bila, da bi vsi ti sti, ki Srbe preklinjajo ta dopis prebrali. Srbi drže na svojo domovino in na svojo mater Nekaj Slovencev "je pa takih, da nočejo biti Slovenci, ampak Austrian. Jaz sem ponosna, da sem Slovenka. Sramovala bi se, če bi bila Nemka zato, ker Nemci taka strašna grozodejstva počenjajo v tej vojni. Kakšne strašne reči uganjajo sedaj po Rusiji, da žive ljudi mečejo v jame in jih zasujejo. Niti divjaki niso nikoli kaj takega počenjali, kar počenjajo sedaj Nemci. Pa se sprašujemo, zakaj Bog to pusti. Bog vendar ne plačuje vsako soboto in Nemci bodo že dobili kar so si zaslužili. — Sedaj moram pa končati, da ne bo uredniku papir-n zmanjkalo. — Želim listu Amer. Slovenec veliko novih naročnikov, ker je vedno toliko lepega berila v njem. J. Logar -o- — Ali ste ie kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čimprej« mal dar, domovini na altar! Poroka Cleveland, O. — V soboto 18. aprila se bosta v cerkvi sv. Stanislava poročila Mr. Anton Str-gar, sin Mr. in Mrs. Martin Strgar iz East 77th Street in Miss Florence Halter iz Gertrude Ave. Poroka bo s sv. mašo ob 8:45 zjutraj. Slavnost otvoritve Gilbert, Minn. — Tukaj je bilo pred kratkim slovesno odprto novo občinsko poslopje imenovano Community Center. Pri programu otvoritve so sodelovali z županom tudi sloven- ■ ski občinski zastopniki. Nastopilo je tudi večje število slovenskih šolskih otrok, dečkov in deklic. Program je bil nekaj lepega, kar bo ljudem ostalo v spominu za dolga leta. V bolnišnici Cleveland, O. — V St. Luke's bolnišnico se je moral podati rojak John Doljak, iz 1404 Eafct 45tfi Street. — Prijatelji mil žele skorajšnjega okrevanja in vrnitve na dom! Minnesotski bolniki Ely, Minn. — Rojak Frank Terdan, po domače Šimček, je bil težko bolan pripeljan v Shipman bolnišnico. Rojaka je zadel mrtvoud. Mrs. John Otrin je pred dobrim tednom težko obolela. Ona se zdravi na svojem" domu. — Obema žele rojaki okrevanja in trdnega zdravja! Smrt rojaka na Calumetu Calumet, Mich. — Tukaj je dne 28. marca umrl pionir tukajšnje slovenske naselbine John Turk, ki je dočakal visoko starost 81 let. Umrl je po dolgi in težki bolezni. Doma je bil iz Slovenije, odkoder je prišel na Calumet pred 60. leti. Zapušča žalujočo soprogo, tri sine, tri hčere in več vnukov in vnukinj. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Jožefa po župniku Rev. P. Sprajcarju. — R. I. P. Nov grob v Minnesota Eveleth, Minn. — Tukaj je pred kratkim izdihnil svojo dušo rojak Frank Petrovčič, v starosti 66 let. — Pokojni je živel na Evelethu do štirideset let. Nesreča z avtom Duluth, Minn. — Na cesti št. 17, zapadno od Ely, se je dne 2. marca zgodila nesreča, da sta trčila skupaj dva avtomobila. Enega je vodil 25 letni Mike 1 Oreskovič iz Ely, drugega 45 letni Matt Jernatič iz Souda-na. Poleg voznikov so bili več ali manj poškodovani še sledeči: Tonv Zaverl 25 let, Matt Lah 29 let, Angela S vi gel 22 let, Eleanor Baldwin 18 let, Jean Zalar 18 let; vsi iz Ely, Minn. Nadalje še Alois Wein-zel in J. Povlio iz Soudan, Minn, o—— "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" TARZAN (425) EDINI MAŠČEVALEC (Metropolitan Newspaper Service) Takoj se je Tarzan uvrstil med bojujoče se opice proti zlobnim divjakom. THEN ZEELA LEAPED DOWN To TAKE MER TDLL OP BUTAWAS, WHO'D MENACEO AND PLAGUED HER FOR YEARS. Nato je Tarzela skočila z drevesa, da tudi ona prevzame svoj del nad divjaki, ki so ji grozili in jo nadlegovali že leta. Napisal: Edgar Rice Burrou?iui nPTn^J and because of his LOYALTY TO TARZAN AMD ZEELA, TOMMY LENT HIS HAND-TO THE FIGHT. In ker je bil Tommy vdan Tarzahu in Tarzeli, je hotel tudi on vstopiti v borbo. I among the savages was one who held aloof from the MELEE. HE HAD ONLY ONE DESIRE — TO KILL TAR2AN/ Med divjaki, je bil eden, ki se je izognil splošnemu klanju. Imel je samo eno željo — ubiti Tarzana! AMER1KANSKI SLOVENEC Stran 3 MRS. ROOSEVELT OBISKALA SINOVE S, HI. Trunk. ' TEDENSKI KOLEDAR 12. Nedelja — Bela nedelja. lajJTPondeljek — Herrtiene gild. 14. Torek — Lidvina, dev. 15. Sreda — Peter Gonz. 16. Četrtek — Benedikt La bre. v • 17. Petek — Auicet 18. Sobota — Apolonij. r T ■ i - j} L* DRUGA NEDELJA V APRILU Pridobitev tudi le ene duše ni le samo Boga v čast in duši v korist, temveč neizmerna pridobitev tudi za te. Ce rešiš tujo dušo, si s tem zagotoviš rešitev lastne duše. Ali dvomiš, da te bo Bog bolj kakor navadno ljubil in ti obilneje povrnil, če združuješ svoje delo z njegovim, hodiš za grešniki, vodiš jih k njemu in napravi jaš tako v nebesih večje veselje, kakor nad deseterimi pravičnimi? Kdo mu je bil bolj pri srcu, kakor njegovi dvanajsteri apostoli, ravno ker so bili namenjeni za apostole? Kako jih je ljubilo njegovo božje srce! Koliko se je trudil vzgojiti jih za apostole, in kaki svetniki so postali v Kristusu, tako da so bili izpolnjeni, ip potrjeni v milosti bolj kakor vsi drugi svetniki v cerkvi. Vse to pa jim je bilo dano radi duš, katere naj bi rešili. Njih duše so pri tem največ pridobile. Tako ceni Zveličar sveta apostola duš. Česar niso dosegle naj-osterejše in krvave spokorne .vaje, niti ni zamogla molitev vsega stoletja, kakor molitev puščavnika sv. Pavla, niti ne kri mučenikov, to doseže, to za-more apostolski duh za rešenje duš, seve le apostolski, namreč čisti nepokvarjeni ' duh, ki ne išče lastne časti, temveč božjo, ne tega, kar ugaja apostolu, temveč kar koristi dušam. % Morda se je tudi tebi treba bati radi storjenih grehov. Sv. pismo pa pravi: "Kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti, rešil bo dušo njegovo smrti in pokril grehov obilnost (Jak. 5,20)". Cegavih grehov? Tako spokorjenega kakor tudi lastnih. Reci toraj s sv, Pavlom: "Jaz bom prav rad trošil ter se iztrošil za duše vaše (2. Kor. 12,16)". Kateregakoli stanu si, na vsak način moraš apostolski delovati z vzgledom krščanskega življenja za svojo okolščino, skozi tiho molitev in prenašanjem vsakdanjih rev in težav. Ne boj se žrtev, Bog ti vse povrne.- " ' BARAGOV SVETILNIK P. Bernard Ambrožič OFM. BARAGA V LITANIJAH Te dni je romala med svoje naročnike in bralce aprilska številka Ave ^Marije iz Lemon-ta po vsej Ameriki. V njej najdemo poleg obilnega drugega času primernega beriva tudi zelo ginljive "Slovenske litani-je, ki so jih sestavili pregnani slovenski duhovniki". Te lita-nije so biser, ki je pripolzel iz trpečih, bridko plakajočih slovenskih oči obenem z mnogimi solzami. Biser ne spada v roke, ki ne znajo ceniti njegove veljave, njegove vrednosti. Zato si drznem na tem mestu priporočati branje teh litanij samo tistim našim ljudem, ki znajo ceniti bisere. Taki naj jih ne samo prečitajo, ampak naj jih pogosto vzamejo v roke in naj jih molijo. Kdor misli, da molitev ne pbmeni nič, naj bo tako dober, da drži proč od teh litanij svoje oči, še bolj pa svoje besede in svoje prste. Ker vemo, da nekateri, ki ne znajo ceniti biserov, neprestano stikajo po naših katoliških spisih in objavah z namenom, da potem smešijo naše misli, naše besede in naše prepričanje, se mi zdi potrebno, da sem teh par vrstic napisal. Komur so namenjene, jih bo vsekako dobre razumel. Ce bo šlo mimo brez opazk in komentarjev, bomo videli, da je med nami vendar še vsaj nekoliko spoštovanja do sočloveka in njegovih najbolj notranjih Čustev. Ce ne bomo dosegli svojega namena, bo pač treba misliti na tisto Zveličarjevo besedo, ki pravi: Ni prav, metati bisere pred . . . (Nisem končal, da ne bi kdo dejal, da obkladam s priimki. Da-si bi beseda ne bila moja, ampak Nekoga drugega.) Začel sem pa o tem pisati radi Barage. Zato spada to v Svetilnik. Te litanije niso potrjene od Cerkve za javno molitev. Ce bi bile, bi težko našli v njih ime Baraga. Težko, pravim, vendar ni izključeno. Baraga ni razglašen za svetnika, zato nima me* ______ sta v litanijah, ki so potrjene in se smejo javno moliti pri skupnih pobožnostih v cerkvi. Te litanije so vzklik, ki je jeknil iz trpečih src slovenskega naroda. Ni dvoma, da so se rodile poprej v posameznih slovenskih srcih, preden so prišle na papir v tem redu, kot jih imamo pred seboj. Privatna molitev so in za privatno molitev so namenjene. Baragovo ime je v njih s tisto opravičenostjo, kakor je njegovo ime z vso opravičenostjo v ustih mnogih njegovih častilcev, ki se po naročilu cerkvenih oblasti zatekajo k njemu za posredovanje pri Bogu v dušnih in telesnih stiskah. Bog seveda ne potrebuje posredovalcev, pa je stvari tako uredil, (3a jih potrebujemo mi. Ne samo Baragovo ime je v teh litanijah, 'tudi ime Antona Martina Slomška je v njih. Ne eden ne drugi nima v litanijah naslova "sveti", ampak samo "služabnik božji". To je jezik Cerkve, to je način, kako Cerkev dela razloček med proglašenimi svetniki in med "svetniškimi kandidati". To je treba razumeti in se po tem ravnati — kdor' loči bisere od blata . . . Veseli nas,'da smo našli v teh litanijah tudi Baragovo ime. Seveda ni nič nepričakovanega, zakaj v domovini so prav tako, ali še bolj, delali za Baragovo čast kot mi tu, katoliški ameri-kanski Slovenci. Da domovina zlasti danes silno potrebuje Baragove priprošnje, komu to ni jasno, če ima vero in ve, kaj vera pomenu Da je pa Baraga kot misijonar in svetnik silno potreben tudi nam ameriškim Slovencem, je lepo povedalo pismo, ki sem ga nedavno prejel in ga tu v izvlečku priobčim. Pisal ga je tukaj rojen Slovenec, zato je v angleškem jeziku: * Baraga's work must go on for our own people's sake. They need him. I shuder when I think of the great percentage of our people that are not Catholics Predsednikova družine ime Iliri sinove t uni formi in Mrs. Roosevelt jih je obiskala, ko se je nedavno mudila v Kaliforniji. Na sliki je eden teh sinov, namreč John. Poleg njega stoji Mrs. Roosevelt, dalje proti desni Johnova sena Anne in nato sena drugega sina, Jamesa. _ anymore. Many of these may be Odgovor dajejo brought back to the Fold by 1 this saintly life. I do think, hope and pray, that Baraga would be a missionary again, and this time among his 'own people in America. This thought should drive us on .. Lepe misli, lepe besede ... Vzemimo si jih k srcu tudi mi drugi! Mimogrede: Prej omenjene litanije odgovarjajo tudi na neko vprašanje, ki ni naslovljeno na nas z najboljšim namenom. Naj pa bo odgovor dan s takim namenom, če je mogoče, da bo kot tak sprejet. Vprašanje: "Zakaj je Bog njih" (slovnica!), namreč slovenske duhovnike kaznoval, če se mora vojska smatrati tudi za kazen . . .? slovenski duhovniki sami proti koncu teh litanij: . . . "smo zaslužili to strašno preizkušnjo . . . dobri, ker so bili premalo dobri, da bi mogli biti luč in kvas sodobnega sveta." Ta "Mea culpa" je brez dvoj-be všeč Bogu. Tudi naše "zbiranje" za slovenske duhovnike pred Bogom prav gotovo ni slaba reč. Pred 'sodniki", ki kličejo celo samega gospoda Boga na odgovor, pa seveda tudi mi ne bomo obstali. Prav tako ne moremo pričakovati, da bi se tstarokrajskfm duhovnikom pred tem sodnim stolom bolje godilo. Pa to nič ne de. Eno bi pa res iskreno želeli mi in oni: Da bi biseri, ki jih mi resnično cenimo, ne padali pred . . . DOMAČA FRONTA Ta je prvi izmed vrste tedenskih člankov, ki jih bo tedajai Vojni produkcijski svet (War Production Board) . Ko so Združene Države vstopile v vojno za svobodo, dve vprašanji sta se takoj vrinili skoraj vsakemu izmed .nas: "Kaj naj storim, da pomagam?" "Kaj bo vse to pomenjalo za mene in mojo družino?" Za miljone ljudi niso odgovori prišli kar takoj in mnogi so 'ZA ŠPAS" ŠPIJONIRALA bržkone postali nestrpni. Ta čas pa so odgovori tukaj za skoraj vsakogar, saj so načini, kako skoraj vsakdo more pomagati v tem boju za svobodo. Kar se tiče tega, kar bo ta vojna po-menjala zA moške in ženske na domači fronti, so odgovori tudi na to vprašanje, novi odgovori skoraj vsak teden. "Mi, ljudstvo Združenih Držav, in naši tovariši takozvanih Združenih Narodov, namreč vseh onih narodov, katerih ljudstvo veruje, da bi bilo boljše umreti kot živeti brez svobode, bijemo boj, ki ga vojaški izvedenci nazivajo "totalno" vojno. To je vojna, v kateri vsakdo je vojak. Zadnji teden je prinesel osnove za pogon k večji vojni produkciji. Te osnove so dale odgovor na vprašanje "kaj naj storim?" miljonora ljudi obeh spolov, ki delajo v tovarni, kjer se izdeluje orožje, s katerim bomo porazili Hitlerja in Hiro-hita in Mussolinija. Ti miljoni-potom svojih zastopnikov v skupnih odborih upraviteljev in-d e 1 a v cev (management-labor committees) bodo imeli priložnost udejstvovati svoje ideje za večjo proizvodnjo in hitrejšo proizvodnjo onih stvari, ki jih potrebujemo. : Način, kako so se delavci in gospodarji tovarn odzvali na poziv načelnika Vojnega produkcijskega sveta, Donald W. Nelson-a za ta pogon, pokazuje, da smo mi močno ujedinjeni. WPB je bil kar poplavljen s pismi in brzojavkami, obetajočimi, da bo vsakdo sodeloval, da se zmaga doseže. WPB gleda na to, da prve stvari pridejo najprej, da surovine gredo v one tovarne, kjer so najbolj potrebne in kjer bo-i do največ pomagale, s pomočjo sistema pravil, nazvanih "pri-joritete". Kmalu utegnemo imeti potrebo vpeljati neki sistem te vrste tudi na nameščanje naših delavcev. Že sedaj oni delavci, ki se registrirajo pri javnih posredovalnicah dela, kjer važne vojne industrije potrebujejo ljudi, so najprej odkazani na te vojne zaposlitve. Pomen vojne za povprečno ameriško družino postaja ljudem vsak dan jasnejši. Vsaka družina se zaveda, da je ona del velike skupine tetotisočih družin, ki so napravile Ameriko ono, kar je. One znajo, da bodo morale napraviti žrtve. Vlada pa je jasno povedala, da bremena vojne bodo pravično in sorazmerno razdeljena. -Od nikogar se ne bo zahtevalo, da bi se več žrtvoval kot njegov bližnji. Za to skrbi demokratični program vlade raci ioniranja. Vsakdo sedaj že zna, dfe. bo imel manj sladkorja in da Urad za| magamo svojim prijateljem in zaveznikom , Združenih Narodov, jim pomagamo z živežem in surovinami in izgotovljeni-mi orožji. Ta agencija je obelodanila, da skupna pomoč, ki se more dati tem narodom, znaša v denarju $47,410,650,000 oziroma več kot tretino vsega de-•narja, dovoljenjega od Kongresa do sedaj za naš vojni program. -o- URAD CIVILNE OBRAMBE SVARI PRED DISKRIMINACIJO Pokrajinski ravnatelji Urada civilne obrambe (Office of Civilian Defense) so bili pozvani od direktorja James M. Lan- dis, ha j opozorijo državne in lokalne obrambene svete na probleme, ki nastajejo v mnogih krajih vsled okolščine, da so bili v industriji .odpuščeni lojalni Amerikanci, ki so bodisi inozerrtci ali državljani tujega rojstva. Ravnatelj Landis je zlasti opozoril pokrajinske ravnatelje na nedavne izjave Predsednika Roosevelta, Generalnega^ pravd-nika in Podtajnika vojne o tem, da naš produkcijski napor utegne trpeti veliko škodo, ako bi tovarne splošno odpuščale ino-zemce in tujerodne državljane. "Ob sedanji nujni potrebi moramo vporabljati delo vsakega lojalnega Amerikanca in sami slučaj tujega rojstva ne bi smel dovesti do diskriminacije", je Dean Landis izjavil v Wash-ingtonu. "Zatiranje inozemcev ali tujerodnih državljanov je samo na sebi povsem ne-ameri-ško ravnanje, ki ravno vodi do one same vrste notranjega razkola, ki bi ga totalitarne sile rade našuntale. "Vas nujno zopet pozi vi jem, da na to opozorite državne in lckalne obrambene svete v na-di. da bodo oni izvršili svcj obsežni vpliv v tem pogledu. Za-f'«č;Ui lojalnih inozymcev ali tujerodnih državljanov je ena iz-nalog civilne obrambe." —Buy Defense Bonds and— Stamps— upravljanje cen bo začel v par tednih registrirati vsakogar za knjige o racijoniranju sladkorja. Osnova racijoniranja je enostavno način, da se zasigu-ra, da najprej bo zadosti molas sladkornega trsa za naše vojaške potrebe (kajti se iz molas izdeluje alkohol in iz alkohola se izdeluje smodnik za streljanje naših topov) in drugič, da bo preostanek enako razdeljen med vse nas in ob primerni ce ni. Primerne cene so neznansko važne, kajti, ako cena raste prehitro in previsoko, dežela trpi na neki vrsti finančne mrzlice, nazvane inflacija in vsakdo trpi. To je razlog, zakaj je OPA odredil najvišje cene za poper in čaj in radia in nylbn nogavice in za več kot 100 drugih stvari. Ko že omenjamo nylon, isti ne prihaja več v poštev kot ma-terijal za ženske nogavice', dokler ne bo konec vojne. Nylon potrebuje vojska in mornarica za parašutno blago in za druge rabe. Nogavice se bodo od sedaj naprej izdelovale iz ra-yona in bombaža, WPB je za-povedala izdelovateljem rayo-nn, da reservirajo več tega produkta za to svrho, začenši od 1. aprila. Moške člane družine bo zanimala odredba WPB-a na oblačilno industrijo, naj izdeluje hlače brez privitega roba, odpravi moške obleke z dvema hlačama, jopiče za dvoprsne suknje in vsakršne privitke v moških oblekah. To je, da se prihrani volna za vojsko in mornarico. Novi in obrabljeni pisalni stroji so bili "zmrznjeni", kar pomenja, da se ne morejo prodajati — ali najemati. "Zmrz-njenje" prihaja tik pred racijo-niranjem in racijoniranje je potrebno, kar pisalni stroji se ne izdelujejo več, ko so njilj tovarne prešle na izdelovanje orožja, in ker so pisalni stroji potrebni za vojni napor. OPA (urad za upravljanje cen) je izdal svarilo, da, ako v 20 okrajih, prenapolnjenih vsled vojnega dela, najemnine ne pridejo dol v roku 60 dni, bo odredil najvišjo ceno za najemnine v teh pokrajinah. OPA namerava tudi popraviti najemninski položaj v 100 drugih okra-jih. "Lend-Lease Administration je agencija, potom katere po- * Listen (o • • PALANDECH'S -RADIOBROADCAST Featuring a Program 6f YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1S20 kilocycles (Top of the Dial) f 18 letna višješolska dijakinja Lucy Boehmler is Maspeih, N. Y., nedavno obsojena na pel let zapora zaradi špijonaže. Kakor pravi, je opravljala ta posel, ker js imela s njim "dosii Špasa". _ ___ ŠMARNICE Onim, ki se zanimajo za slovenske Šrnamiee za Majniško pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri. ker bodo vsak čas razprodane. Te so: Evharistične Šmarnice .......................................$1.50 Lavretanske Šmarnice..........................................$1.00 t Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00 Marija v*or krščanskega življenja ........ ..........$1.00 Marija v pred podobah in podobah...................„.$1.00 Nm v. Goro, (Dr. Brumat)....................................$1.00 Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00 Sv. Marjeta Marija Alakok,................................$1.00 Šmarnice Arskega župnika ................................$1.00 Znamenje na nebu !.......................................$1.00 Naročilom je pridjati potrebni znesek in istega poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois w\ DOMŽALCAJSI! Lepa domžalska okolica je zasedena po Nemcih. Zgodovina Domžal in okolice je opisana v knjigi: "ZGODOVINA FARE DOMŽALE" (spisal g. župnik Franc Bernik leta 1923. s slikami) stane..............................................$1.00 Samo 4 izvodi omenjene knjige je še na roki. 'A' BBEZOVČANIl Pred par leti jc minulo 225 let, odkar je bila ustanovljena brezovišiška župnija na Brezovici pri Ljubljani. Knjiga ki se imenuje: "ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE" iz leta 1907, zanimivo piše o tem kraju. Knjiga ima več slik, od cerkev na Brezovici, Vnanjih goricah, na Dragomeru, itd. Knjiga stane ...................................... 95c Samo pet izvodov knjige jc na roki. ■ ŠENTRUPERČANI! Zelo krasna je trdovezana knjiga: "ZGODOVINA ŽUPNIJE SENT RUPERT NA DOLENJSKEM", ima 55 slik in zadaj zemljevid vse okolice. Knjiga je iz leta 1913. Stane ........................................._..$2.00 Samo 1 izvod je še na roki. Kdor želi eno ali drugo teh knjig se naj požuri, dokler ne poidejo. Naročilom je pridjati potreben znesek in poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 Torek, 7. aprila 1942 "Le umivaj! Naj ti ne bo žal časa! Bom že počakal, bom že. In na onega drugega, nanj še tudi lahko počakam, da pride in pokaže krvave roke. Ce le ne bo potem prepozno za umivanje. In če res ne bo hotel povedati, je še vedno nekdo, ki bo v težki uri pričal proti njemu!" ♦Počasi s preplahom v očeh se je ozrl Vol-frat na proštove ustnice. "Nekdo, ki je vse videl!" je dejal gospod Henrik in pokazal na križ. "Ta, tu gori, Volfrat!" "Ta?" Bloden nasmeh se je pojavil na Volfratovih ustnicah, v tem ko se je počasi ozrl kvišku. Potem Je odkimal. "Še nikdar les ni govoril." Oblak je zakril sonce; po tleh je prebe-gla senca. "Meniš?" se je nasmehnil gospod Henrik. Težko sopeč se je sklonil Volfrat nad keblico, da bi s peščicama zajel vode. Tedaj se je oglasil z višine zamolkel šum, ki je narastel v bobneč grom in se končal s hrumečim treskom. V skalah se je udri plaz. Solar je prebledel, groza ga je stresla in z njegovih trepetajočih rok je kapljala voda. "Ali si čul, Volfrat?" je spregovoril gospod Henrik medtem, ko se je med skalovjem razgubljal odmev. "Plaz, samo plaz se je udri." "In kdo mu je dal govoriti in se premakniti?" "Sonce!" "Ker sije, jeli? In kdo daje soncu, da sije Volfrat si je z rokama zakril obraz in celo telo se mu je streslo kakor drevo, preden pade. Potem je razprostrl roke. "Ne morem'več prenašati, mora na dan!" je zastokal, se zgrudil na kolena in se udaril s pestmi po prsih: "Jaz ... jaz ... jaz sem storil. Jaz sem bil, ki sem ga zabodel!" Srepo je pogledal kvišku; menda se je bal, da bo prost planil na noge in ga začel jezno oštevati. Gospod Henrik je pa mirno obsedel. "In zakaj si storil?" je vprašal. "Ker me je hotel prijeti!" "Bila je njegova dolžnost. Ropal si. Zakaj r •"Za svojega otročička! Ker mi je rekel nekdo, da bo krvavi cvet še pomagal." Gospod Henrik je presenečen pogledal. Potem je rekel: "Kdo tige to dejal?" Volfrat je odkimal in odmahnil z roko. Sam se je izdal, ne Jbo pa izdajal drugega. In gospod Henrik ni spraševal * dalje. "Povej mi samo, ali je pomagalo?" "O moj Bog, otročiček je bil že mrtev, ko sem se vrnil domov." "Da, Volfrat, vsak greh je zaman! Mar ti tega niso povedala nema usteca tvojega otroka, ko si s krvavo roko stopil k njegovi postelji?" Volfrat si je z rokama zakril obraz in je zamolklo zaihtel. S pogledom najglobljega sočutja so počivale proštove oči na šolarju. Ko je vstal, ga je Volfrat plaho pogledal: "Gospod, kaj bo z menoj?" In ko ni dobil odgovora, je za jecljal: "Saj vendar živi, gospod." "Mar po tvoji zaslugi? Ti bi ga bil pustil. izkrvaveti, kjer je bil, samo da ne bi mogel govoriti." Šolarju je omahnila glava na prsi. "Kaj se zgodi z menoj?" "Ne vem," je rekel gospod Henrik. "Vedeti #moraš sam. Ni bil tvoj knez in gospodar, pred katerim si se obtožil, bil je tvoj spovednik! Karkoli si povedal, od tod grem in sem že pozabil." Pokril se je in počasnih korakov odšel. Volfrat je poskočil, pritisnil pest na čelo in buljil za proštom. Ko je prišel gospod Henrik v Peščeno drago, se je ozrl nazaj proti križu. Videl je odhajati šolarja proti studencu po novo vodo. Pri lovski koči je poklical prošt Hajma. Odgovora pa ni dobil iz bajte, ampak z rebri, od koder je počasi prihajal lovec z urno Helo, držeč v^oki šop izkopanih korenin. "Kje si bil, Hajmo?" "Šel sem po telohove korenine za brata kuharja," je odgovoril lovec trudno.^ "Ali mu nagaja spet sapa in srce? Nič čudnega sicer. Toda ti, ti bi bil moral to delo prepustiti drugim." Hajmo je povešal oči. "Obljubil sem mu bil." "In si se preutrudil, zdaj ko odhajava! In kako si bled. Daj mi roko, trese se! In oči ti gorijo. Hajmo, pustiti te bom moral v kpči." Lovec se je ustrašil. "Prosim, gospod Henrik, samo tega ne! Mislim, da ne bi vzdržal več v koči, dokler spet ne ozdravim, popolnoma ne ozdravim!" Poudaril je zadnji besedi tako čudno. Prošt ga je vedoželjno pogledal. "Pa se pripravi za odhod!" Hajmo je stopil v izbo. Gospod Henrik je gledal za njim. "Rana se mu celi, zdaj je ranjeno njegovo srce. Ubogi dečko! Bojim se, da ta cvetka ni zrastla za tebe." Oglasila se je podkev; prispel je hlapec s tovornim konjem. "Ali je žival utrujena?" je vprašal prošt. "Ne, gospod, počasi sem hodil in pase! po poti." "Potem lahko kar odidemo. Zapri vTata in prinesi mi kljukačo!" Prišel je Hajmo, napravljen kakor za logarski obhod: z bodežem za pasom in s samostrelom na hrbtu. "Ne, ne!" se je nasmehnil gospod Henrik. "Tak mi pa ne boš jahal: oborožen in z roko v zanki! Orožje ti je napoti. Daj ga sem, nosi naj ga hlapec." Odvzel mu je samostrel in bodež. "Palico pusti v koči, konj ima štiri za eno tvojo. Tako, in zdaj na konja!" "Gospod Henrik," je zajecljal lovec. "Jaz naj bi jezdil, medtem ko bi sami morali hoditi peš?" "Zajasi, ti pravim!" Hajmo se je molče vdal in se zavihtel v sedlo. Hlapec je vzel samostrel in si zapel orožni pas. "Tako, zdaj sem pa tudi jaz lovec!" se je zasmejal, zasadil kljukačo v tla in prijel za vajeti. Z glasnim laježem se je pognala okretna Hela naprej. Hajmo se je še enkrat vroče ozrl na vrata svoje zaprte koče, potem je povesil glavo. Tako so odšli. Gospod Henrik je stopal za konjem; pa se je često ustavljal in se oziral čez Peščeno drago. Ko je nato odhajal naprej, je vedno zmajal z glavo. Zdelo se je, kakor bi nečesa pričakoval in'se to ni dogodilo. Mirno in varno je stopal gora vajeni konj^po-slabi stezi; na hudih brežinah se je zpknil nazaj in se podrsal z nastavljenimi nogami po strmini. Hlapec, ki ga je vodil, ni imel sprva nič težkega posla. « (Dalje prih.) -o- Predstavit« vašim prijateljem "Amer. Slovenca*' in jim ga priporočite, cLx se nanj na* roče! __I_ rijatelfem svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv litft dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermafe Road, ChlcagoT minoifi Stane letno za Zdr. države $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00 letno. . ____ . Naročite si ga še danes! VESTI vski radie pravi da sc je vse prebivalstvo v Nikšiču in v okolici udeležilo borbe na strani Četni-kov in jugoslovanske vojsk*. Bern, 25. marca. — (AP) — Dopisnik švicarskega lista Neue Zuericher Zeitung" pravi v svojem poročilu iz Budimpešte, da so Nemci ustrelili 75 Srbov iz maščevanja zaradi uboja načelnika policije v neki beograjski ulici. Poročilo pravi, da so Kosma j ca, načelnika "policijskega protikomunističnega oddelka'* ubili četniki. Ubit je bil tudi detektiv, ki je spremljal wmmmmm. načelnika Storilci so pobegnili. Moskva, 22. marca (Reuter) — Dopisnik agencije Tasa poroča iz Ženeve, da so nemški krogi poslali Nedičevi 'vladi' izjavo, v kateri pravijo, da "so zelo nezadovoljni, ker Nediče-va 'vlada' ne zna napraviti reda v deželi". Nemci so zagrozili, da bodd" za vspostavljanje } njru pooblastili "pripravne Nemce" in zahtevajo od Nedi-ča poostreno delavnost proti "ant^germanskim elementom". < -o- —Buy Defense Bonds and Stamps-— POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. mre dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. SLOMŠKOVE KNJIGE so vse zanimive in poučljive. - Na roki imamo nekaj izvodov četrte Slomškove knjige, ki rsosi naslov: . ril "RAZLIČNO BLAGO'' mu ^ Knjiga vsebuje 428 strani in stane------—.....—$1.00 NAROČILA SPREJEMA 1 AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois S^^aaBEESBHB ■iT SLOVENSKI M0LITVENIKI ki se še dobijo so: "MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE", droben mali tisk, se dobi samo še v eni vezavi in sicer vezan v fino platno in umetno usnje, stane........ 75c "SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvenih v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot °m tfruge molitve. , Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku, se dobi samo v dveh vezavah še. Vezan v umetno usnje je ves pošel. Imamo ga pa še v sledečih dveh boljših vezavah v pristnem usnju: Vezan v usnje trde platnice, zlafta obreza......$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice............$1.50 Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se šfe dobita. Tudi a velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je posfeti na: AMERIKANSKI SLOVENEG 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Yam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška A Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000. Premoženje: $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljii, polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za •mrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemofkfetL K. S. K. JEDNOTA sprejema moške m ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član aH članica ta mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, jjbtnufi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge "podrobnosti se obenite na nrsdnflra in uradnice krajevnih drnštev LIK. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351*353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois ZAMICr J. M. Trunks Nekaj se zgosčava doli proti Turčiji. Nemci morda vidijo, da z frontnim napadorfi ne pridejo Rusom do živega. Vse-kako morajo upati, da jim bo mogoče držati sedanjo črto, in Rusi se tudi le zaganjajo v to črto. Bistveno bi se pa izpreirueni-lo, ako bi Nemci Ruse "obšli'% prišli jim za hrbet. Na to baje Nemci mislijo, in zbirajo vse razpoložljive sile. Pot za hrbet Rusom vodi skozi Turčijo, in skozi Turčijo vodi pot tudi na Suez, in tam bi bili .udarjeni tudi Angleži, toraj dva prav smrtna zamaha po eni poti. Da bi bili pri tem Bolgari na strani Nemcev, o tem ni treba izgubiti nobene besede. Ako bi res bilo ntfed Bolgari kakšnih pomislekov, bi izginili vsi ko kafra, ker pred očmi bi se jim zabliščal—Carigrad, in menda pravijo Bolgari sami, da bi bil Bolgar pripravljen ubiti lastno mater, ako bi mogel priti v Carigrad. Ne vem, če imajo dosti soli v glavah, da bi bil tam le Nemec, ne Bolgar, ampak Nemec jim bo copral Carigrad pred oči. Dalje bi bilo še večkaj na Balkanu, toraj Velika Bolgarija je na vidiku. In Bolgar je \€ Bolgar, nista više. Čari j i vo za Bolgare, opasno za aliirance in v prvi vrsti za Ruse same. Kaj pa Turčija? Nemec bo gotovo najprej poiskusil z lepim. Otomanski imperij lahko oživi, da enako v resnici le pod Nemcem, well, otomanski imperij je na vidiku. Pa pravijo, da pravijo v Ankari, da ali nevtralnost ali pa na strani Angležev v borbi. Recimo, da pravijo tako v Ankari. Borba . . . hm? Dobe* vojak je Turek še danes, ampak Nemci bi "pribli-cali'\ 'Turki sami niso oboroženi, Angleži ali kdo drugi imajo pa tako vse roke 'polne na vseh koncih in krajih/ Dalje: ali še tako pravijo v Ankari, kakor so baje rekli? Tudi pri modernih Turkih je ostalo pri starem, da melje, kdor plača. Prekerno. Ako Nemci držijo linijo Ap-ti Angležem na zapadu in proti Rusom na vzhodu, bi imeli le eno fronto, in tu bi imeli na svoji strani prav gotovo Bolgare in nevarnost je, da dobijo na svojo stran tudj Turke. Ako Berlin na nekaj takega tuhta, utegnejo biti težki dnevi v Londonu in tudi v Moskvi. Za danes je gotovo le, da Nemci pobirajo prav vse, kar "lejze in kar gre", in šance za nje niso tako od nič. -o- OGROMEN PRORAČUN ZA NEW YORK New York, N. Y. — Župan La Guardia je zadnjo sredo predložil proračun za to mesto za prihodnje fiskalno leto. Stroški v njem so preračunani na več kot 656 milijonov dolarjev za eno leto. Dasi pa je ta proračun ogromen, je vendar za 10 odstotkov manjši od letošnjega. i • -o- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se apomnite tudi reve zev v stari domovinh Pobirajte darove za nje! Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L 41. leto pri K. S. K. JednotL Društven* seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani. Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. JednotL Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic). Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor: John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wads worth Ave„ North Chicago, 111. Joseph Petrovič, blagajnik. DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. ' Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ■ Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4^x3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jili naroči. 50 knji&ic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec n 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois m MICHAEL TMO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljaH ometa In sten) 2114 West 23 rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar Imate sa oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vprašajte nas za cena Nobene zamere cd na*, de daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste kot Slovencem priliko, da podamo naie cene sa delo. Pleskarska dela vrtimo točno in sa iste jamčimo.