TRBOVLJE, 12. julija 1962 # številka 29 Leto XV • 20 din Zasavski radarji ob svojem prazniku Kot v drugih rudarskih središčih Slovenije smo tudi v Zasavju lepo proslavili 3. julij — dan slovenskih rudarjev. Pred samim praznikom so bila v Trbovljah in Zagorju številna športna tekmova-.nja, v Hrastniku pa vrsta prireditev v počastitev krajevnega praznika. V Trbovljah so v počastitev praznika slovenskih rudarjev pripravile sekcije Svo-.bode-Center »Kozarjev ve- Netočni podatki V vseh "štirih zasavskih oblinah ugotavljajo, da je delo občinskih komisij za izvajanje predpisov o delitvi či-*tega dohodka gospodarskih organizacij* in zavodov znatno otežko-leno, ker dostavljajo gospodarske organizacije nepopolne in neustrezne podatke. Posledica takih površnih odatkov je, da so analize, ki temelje na teh podatkih, pogosto nerealne. Take analize večkrat prikazujejo poslovanje posameznih gospodarskih organizacij popolnoma ali pa vsaj delno drugače, kakor ic pa dejansko bilo. Ko kasneje v gospodarskih organizacijah razpravljajo o teh analizah, pride pogosto do negodovanja in pojasnjevanja teh podatkov ter zahtev, da je treba posameznim postavkam prišteti ali odšteti ta ali oni dohodek ali izdatek. Nerazumljivo je pa tudi, da v gospodarskih organizacijah niso sami preračunali lastnih podatkov po metodologiji, ki jo uporabljajo občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. M. L. čer«. Pevski zbor je ob tej priložnosti prvič zapel šest pesmi revirskega pesnika, rudarja in borca Franceta Kozarja, ki je žrtvoval svoje življenje v NOV. Pokojni France Kozar je že z dvanajstimi leti začel z delom v takratnih naprednih delavskih kulturnih društvih, star 17 let je pa bil sprejet v SKOJ. Pozneje je bil zaprt v Celju in v Veliki Kikindi, bil je v Mauthausenu, odkoder se je vrnil izčrpan in bolan, a se je kljub temu vključil v vrste NOV, kjer je sovražnikova krogla končala njegovo življenjsko delo. Na sam praznik je, imel osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik v Hrastniku slavnostno sejo, na kateri so podelili štirim članom kolektiva ročne ure za 40-letno delo v tem rudniku. Ob prazniku so pa v Trbovljah v parku pred vhodom v upravno poslopje rudnika postavili kip rudarja, delo trboveljskega rojaka Stojana Batiča. Praznik slovenskih rudarjev so lepo proslavili tudi v Zagorju. Tam je bil 3. julija zvečer promenadni koncert godbe, potem pa slavnostna prireditev »Sinovi in očetje — rudarji« v veliki dvorani Delavskega doma, ki so jo izvajali člani sekcij zagorske Svobode. Na prireditvi se je na slovesno zasedanje sestal tudi osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Zagorje. Ob tej priložnosti so 38 članom kolektiva podelili na- grade za dolgoletno službovanje v zagorskem rudniku. O uspelem praznovanju 3. julija — dneva slovenskih rudarjev poročajo tudi iz litijske poslovne enote Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Gradbišče nove trboveljske bolnice Vreme nam ni bilo naklonjeno Za letošnje praznovanje dneva borca — 4. julija so bile obsežne priprave v vseh štirih zasavskih občinah. Izdelan program prireditev je obetal spet lepo praznovanje 4. julija. Zal pa prirediteljem in vsem Zasavčanom Seja občinskega LO v Litiji (ma) LITIJA. - V torek je bila v Litiji 38. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Na seji so poslušali poročilo sveta za šolstvo o rezultatih razpisa učnih mest in učnih uspehov ob zaključku šolskega leta 1961/ 1962 ter sveta za gospodarstvo o realizaciji družbenega plana za prvo četrtletje. Zraven tega so razpravljali in sklepali o nekaterih drugih važnih vprašanjih, gospodarskih zadevah, odlokih in personalnih spremembah. vreme ni bilo naklonjeno in so zato morale odpasti sko-ro vse prireditve. Nekaj prireditev so pripravili v nedeljo, 8. julija, nekaj jih pa bo 22. julija — ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Zadnjo nedeljo so odšli na tradicionalni patrolni pohod na Janče mladinci iz Litije skupaj z mladinci iz sosednjih občin. Organizacija ZB NOV Kresnice je v Ribčah odkrila spominsko ploščo na Smrekarjevi hiši, potem pa razvila društveno zastavo. Hrastničani so odšli v Rečico, tokrat že drugič, in se se- stali z bivšimi borci iz tega področja. Precej Zasavčanov je odšlo zadnjo nedeljo tudi v Bresta« nico na slovesnost ob odkrit« ju spomenika slovenskim in« ternirancem. Spomenik je v navzočnosti nad 10.000 ljudi odkril narodni heroj Jože Borštnar, govoril je pa še predsednik LO Vidcm-Krško Stane Nunčič. Kot smo omenili, so v Za« savju preložili vrsto priredi« tev na 22. julij — dan vstaje slovenskega ljudstva. Po« sebnj pripravljalni odbori T vseh štirih zasavskih občinah bodo tudi takrat poskrbeli zel praznično razpoloženje. 15 let trboveljske Narodne banke TRBOVLJE. — Kolektiv trboveljske Narodne banke je prejšnji teden slavil 15-letnico ohstoja. 7. julija 1947. leta je začela poslovati podružnica Narodne banke v Trbovljah. Začeli so s 7 uslužbenci. Leta 1958. je pa bilo dograjeno tudi poslopje NB, s čimer so bili dani pogoji za še uspešnejše delo tega kolektiva. Kolektiv trboveljske Narodne banke je bil med prvimi, ki je uvedel nov način obdelave in knjiženja materiala ter med prvimi prešel na nagrajevanje zaposlenih po učinku. Nad pol milijona ton premoga iz Trbovelj in Hrastnika Dela na novi Zasavski cesti napredujejo. O tem bodo obširneje poročali v prihodnji številki (ma) TRBOVLJE - Rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik so v prvih šestih mesecih letos nakopali 557.700 ton rjavega premoga, oziroma 2.300 ton ali 1,14 % več, kakor je bilo predvideno z letnim proizvodnim načrtom za to obdobje. Omeniti velja, da so dosegli trboveljsko-hrastniškl ru- darji ta pomemben uspeh kljub težavam, saj na dnevnem kopu Dobrna letos zaradi velikega zemeljskega plazu sploh niso pridobivali premoga, v jamskih obratih Trbovlje in Hrastnik je pa bilo v prvih šestih mesecih letos precej vdorov vode, kar je rudarje močno oviralo pri delu. > Spomenik žrtvam v Orehovcu pri Zagorju s ' -šP^ & Brez potrebnega dogovora Vse kaže, da so člani ZK s področja poverjeništva občinskega komiteja ZK za področje stanovanjske skupnosti »Franca Fakina-« v celoti seznanjeni z vsemi političnimi in gospodarskimi nalogami in da ne potrebujejo takih In podobnih konferenc, kjer bi si izmenjali mnenja in izkušnje ter sc dogovorili za skupne akcije. Zal pa iz dcia članov ZK s tega območja ta trditev ne izhaja. J. S. Pred dnevi je sklical občinski komite ZK Trbovlje konference članov Zveze komunistov s področja poverjeništva ObK ZK za področje stanovanjske skupnosti »Franca Fakina«. Na dnevnem redu je bila vaz prava o nekaterih aktualnih poetičnih in gospodarskih nalogah. Konference se je edeleiMo precejšnje število članov Zveze komunistov s tega področja. Zate so vsi pričakovali, da bo razprava živahna in da bodo v njej osvetljena številna vprašanja in nakazane prihodnje naloge članov ZK. Zal je pa po obširnem nvod-nem poročilu sekretarja občinskega komiteja ZK inženirja Alberta Ivančiča v dvorani zavladala moreča tišina. Ni bilo razprave, nihče tovoril o aktualnih zadevah, * delu organov družbenega In delavskega upravljanja, o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov... »ZASAVSKI TEDNIK,« lilo SZDL Litija, Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja uredniški odbor

odpotovali prvi posredovavci, ki bodo skušali temu družinskemu sporu dati neko milejšo obliko in najti način sporazumevanja. Alžirska vlada je namreč čez neč prišla do treznih spoznanj. Eenhedino podcenjevanje moči nasprotnika se je počasi začelo maščevati. Proti notranjosti dežele so začele prodirati enote alžirske vojske, kjer imajo večino benbelovci. Edino zaledje, kjer ima začasna alžirska vlada tudi v vojski dobro zaledje je področje Alžira. V posameznih alžirskih mestih so se čez noč pojavili tudi napisi, ki sS govorili za Ben Belo. Zlasti področje Orana, kamor so že vkorakali prvi oddelki alžirske vojske, je močno na strani podpredsednika Ben Bele, ki ga cd Benhede ločijo bolj levičarski pogledi. Vendar pa bi bilo zmotno misliti, da je alžirski družinski spor zgolj preračunan na prestiž med dvema voditeljema. Bolj kot karkoli je razjasnjeno, da gre za globoko načelne stvari alžirske politike, katere smernice in razlike v stališčih dveh skupin za sedaj še niso dovolj razbistrene. Odpoklic treh poveljnikov alžirske vojske je tukaj bolj drugotnega pomena, ker je dovolj znano, da je močnejša tista struja, ki drži ključe v vojski. Prodiranje vojske proti notranjosti dežele je to že dokazalo. Vlada v Alžiru je poslala v oporišča nasprotnikov zelo ugledne osebnosti, od katerih pričakujejo, da bodo napravili konec sedanji krizi in samomorilskim norčijam. Zdravko Tomažej Živahno v sindikatu Zaman so jih čakali... (or) HRASTNIK - Te dni je bilo v Hrastniku posvetovanje o izobraževanju. Posvetovanje sta sklicala občin-. eki sindikalni svet in občin-_ski odbor Socialistične zveze. ' Kadrovska komisija občinske-jga sindikalnega sveta pa pripravlja program izobraževanja sindikalnih delavcev, kar pa je navezano samo na katetre v sindikatih. O teh vpra- šanjih bo v kratkem razprava tudi na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta, obenem pa bodo razpravljali tudi o socialnem zavarovanju in komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja. Prav to vprašanje — socialno zavarovanje — bo obravnaval tudi svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora. Tega posvetovanja se bodo udele- Na taborjenje žili tudi predstavniki sindikata. V kratkem pa bo sindikalni svet razpravljal še o realizaciji proizvodnih nalog v prvem polletju. Še bi šli v Kumrovec Letos smo šolsko leto uspešno zaključili tudi na osemletki narodnega heroja Alojza Hoh-krauta v Trbovljah. Mimo pouka je na naši šoli dobro deloval tudi pevski zbor, ki je napravil več uspešnih nastopov. Vodila nas je tovarišica Marjetka Ocepek. Z nastopi, ki smo jih imeli, smo si prislužili tudi nekaj denarja. Prihranili smo ga in se z njim odpeljali na izlet v Kumrovec. Ogledali smo si tamkaj rojstno hišo našega ljubljenega maršala Tita, muzej in vrsto zanimivosti v tem kraju. Nepozabna so bila naša doživetja. Ko smo v Trbovljah spet izstopili iz avtobusa, smo si od srca želeli: >5e bi šli v rojstni kraj maršala Tita/r _ ' Stanki Cestnik Na posvetovanju ob koncu meseca maja na občinskem odboru SZDL v Zagorju ob Savi, ki so se ga udeležili predsedniki občinskih odborov SZDL Litija, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, predstavniki občinskih Svetov Svobod in prosvetnih društev ter občinskih Zvez za telesno vzgojo vseh štirih zasavskih občin in zastopniki komande JLA na gradbišču nove Zasavske ceste, je bil izdelan načrt gosto- Priprave na delovno konferenco (or) HRASTNIK - V ponedeljek je bila seja sekretariata občinskega komiteja LMS. Razpravljali so o pripravah delovne konference mladine, ki naj bo 17. ali 18. t. m. Delovna konferenca bo obravnavala predvsem perspektivo razvoja gospodarstva v komuni. To je najbolj aktualno vprašanje, kajti z rekonstrukcijami ln uvedbo nove proizvodnje se podjetja znatno krepijo in s tem se spreminja vsa struktura gospodarjenja in zlasti delavskega upravljanja, s tem pa tudi pogoji dela mladinske organizacije v proizvodnji. vanj skupin zasavskih SvobtK in prosvetnih društev na gradbišču nove zasavske ceste. Razumljivo je, da pomeni vsakokratno gostovanje posameznih skupin na gradbišču nove Zasavske ceste ob nedeljah dopoldan doživetje za pripadnik: JLA. Skozi ves teden razpravljajo pri delu o tem, katera skupina bo nastou pila v nedeljo in s kakšnim sporedom. Zal so pa doslej pripadniki JLA na gradbišču nove Zasavske ceste dve nedelji zaman pričakovali goste. Skupin iz Trbovelj in Hrastnika namreč, med pripadnike JLA ni a:lot Zaman so jih pričakovali in zaman so pripadniku JL ri- pravili vse potrebno, da b. ki ga je pa treba jem znižalo na podlagi nižje zirane razlike v ceni, ki bo podjetjih v Trbovljah. kot tudi Socialistična zveza zgraditi. Ivan MUHIC povsod tam, kjer ta izstopajo določene stopnje občinskega znašala 20% na ve« promet, prometnega davka malopro- bo šlo za materialne stroške dajne cene vsem živilom in 4,7%, prometni davek 4,3%, industrijskemu blagu, In to bruto osebne dohodke 5,0%, za 3%. Vrednost tega zniža- sklade 1,8% in za ostale nja znaša pri »Prvem juni- družbene dajatve 3,3%. ju« za eno leto skoro 26 mi- V trgovskem podjetju lijonov din, kar gre v korist »Prvi junij« v Trbovljah že-potroinikom, odkar gre ne- lijo, da bi tudi v prihodnje kaj nad 17 milijonov din v kar največ poslovali narav-breme čistega dohodka pod- noet s proizvajavci, brez gro- Izboljšali bodo pravilnike Ker je zaradi tega, ker je občina izrazito Industrijska, tudi znatnejši del političnega aktiva pomanjkljivo poučen s kmetijskimi vprašanji, predlaga plenum, naj ustrezni organ občinskega ljudskega cdbora skrbi za njihovo V Termoelektrarni Tfbov- jim bo to potrebno poveča-Ije in v »Elektro-Trbovlje« nje delovne sile povzročalo že pripravljajo konkretne določene težave, računajo pa, vsestransko poučenost o vseh ^Razumljivo je, da pomeni ^ tako znižanje cen breme za osrednje skladišče, Iti naj v dohodka in o delitvi bodo presegli lanskoletne pro- ,izaciJa odnosov na vasi, pri kolektiv, vendar v trgovskem prihodnje nadomesti posle- dohodkov oba de- izvodnje. čemer je vaf.no vedeti tudi podjetju »Prvi junij« raču- valnicam grosiste. Lastno lavska sveta 6ta pred dnevi V »Elektro-Trbovlje« so la- kar največ o strokevno-teh- najo, da bodo z izpopolnje- skladišče podjetja bo kupe- ponovno razpravljala o za- ni delili čisti dohodek v raz- njgaji, ukrepih. To je potrebno notranjo organizacijo, z valo blago tam, kjer bo ce- ključnih računih za lansko merju 61,6 '/« za osebne do- . , izboljšano nakupovalno-ko- neje, to j« naravnost pri leto skupaj e predloženo do- hodke in 38,4 % za sklade, n<> za lu r JC mcrcldlno službo in sploš- proizvajavcu, in bo pri tem kumentacijo in soglašala z že čeprav je bilo s pravilnikom zapaženo, da marsikateri nim varčevanjem znižali to zaslužilo 1« 4%. Ostal* raz- potrjenima zaključnima ra- določeno, da se deli ob 100% družbeni delavec na vasi raje breme. Organi samouprav- lika bo pa šla izključno v čunoma. doseženi planirani realizaciji delaje nB ^ pomembnih ljanja v trgovskem podjetju korist potrošnikov. V pod, v Termoelektrarni Trbov- čisti dohodek v razmerju . .. „ ., ] »Prvi junij« v Trbovljah bo- jetju upajo, da bo tak pred- ije so lani delili tisti doho- 66,09 «/0 za osebne dohodke In scln ^Plačala na račun konstrmccje tovar- ^ v za 600.000 dolarjev izdelkov na Ccs-i 9 aveusia v Za »or- več nebnih dohodkov, kot bi ne in povečanja proizvodnih kapacitet za izdelavo opr_ ^ u predvideni plan na vesti J. avgusta v Za»or 6icer lahko. To pomanj- zmogljivosti. Komisija je med ™ za me.alurgijo, gradoem-m’, "t 3i stanovanjskem k;jiv(>st bcxlo moraja podjetja drugim še ugotovila, da je štvo m kemično industrijo, bloku ob Cesti zmage za Za- pjr. letošnji delitvi upoštevati. Komunalno podjetje delilo Se naprej pa bodo lzpopol-vod za stanovanjsko izgrad- s;cer ^ $e ugotovai_ da je čisti dohodek v skadu z na- njevali programe za droblje- Vse zmogljivosti zasedene (ma) ZAGORJE - Delavci Gradbenega podjetja iz Zagorja opravljajo zdaj gradbena dela na rekonstruirani separaciji Rudnika Zagorje, njo, na obratu združenja Iskre »Elektronika« v Horjulu, začeli so pa tudi z deli pri adaptaciji pekarne »Ve-ležitarja« v Zagorju. V kratkem bodo pa začeli lani porasel pri »Potrošnji« vodili, in da je namenilo celotni dohodek le za 2%, in 14,64 % čistega dohodka za to v glavnem na račun večje sklade podjetja. marže. V industriji gradbenega materiala so povečali lani število zaposlenih za 3,2 °/o, M. L. izvoza za 65 odstotkov. Ra- V sedanjem obdobju so prti*} kolektivom STT precejšnji • izredno močno toda nt> neizvedljive nalog., pripravljajo v S. S. , nje, sejanje in transport vse panoge gospodarstva. Glede na konkurenco z deli pri gradnji 20-stano- storilnost je pa nazadovala, vinjskega bloka v Sevnici, y j,esno industrijskem pedje-tovamiških objektov »Elme« t.ju so lani skladi porasli za v Črnučah in kmetijskih ggg 0^ osebni dohodki so pa objektov za kmetijsko po- 0sta; na ravni iz leta 1960, v sestve Horjul. V juliju bodo vseh treh obratih podjetja pa Pa v Zagorju začeli gradili je lani nazadovala storilnost, še en 32-stanovanjski blok. Rudnik rjavega premoga S temi deli bodo zasedene Zagorje je lani delil čisti do-vse zmogljivosti zagorskega hodek v razmerju 96,4 "o za Gradbenega podjetja za le- osebne dohodke in 3,6 % za tošnje leto. sklade. Gradbeno podjetje je V pripravah na letne konference »RUDIS« na sejmu tehnike v Beogradu Združenje »RCJD S« je prikazalo vso svojo dejavnost Prve dni meseca junija se čne svetilke, metanometer, je v Beogradu zaključil med- suhe silikonske transforma-narodni Sejem tehnike, na torje, in druge), nadalje za katerem je sodelovalo tudi izdelke Strojne tovarne Tr-združenje »Rudis« iz Trbovelj bovlje (udarni granulator, in predstavniki kemične in' dustrije. Za proizvode STT, posebno za udarni granulator in čeljustni drobivec, so se zanimali predstavniki že- Na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Litiji so sprejeti program Izobraževanja članov ZK v sezoni 1962/1963 in razpravljali o pripravah na občinsko konferenco in letne konference osnovnih organizacij ZK. Za novo sezono so se odločili za tri oblike Izobraževanja. Za starejše člane ZK 60 se odločili za seminarski sistem izobraževanja in za nekatere nove oblike izobraževanja; za n.Iadc člane Zveze komunistov bodo pripravili večerno politično šolo z ocenjevanjem. Za širši politični aktiv ol čine bodo pa Pripravili občasna predavanju in razgovore. Ob lem so tudi sklenili, dj je treba do septembra pri litijski delavski univerzi u dano viti pomična knjižnico. Vlenmn občinskega ltomi-leja ZK v Litiji jc še sč.le-n‘l. da naj o novne organizacije ZK opravijo lrinc konference v času od 10. septembra do 5. oktcL-ra. Foro-tila naj obravnavajo konkretno problematiko. Občinski komite ZK v Litiji bo predlagal cenovnim organizacijam okvirne teze za poročila in razpravo v želji, da “i bi|a razprava kar najbolj organizirana. Te dni so po posameznih področjih že sestanki z vodstvi osnovnih organizacij ZK, na katerih razpravljajo o pripravah na konference. Fred konferen-oaml bodo pa po vseh osnov-organizacijah razprav-**ii e gradivu IV. plenuma Plenum občinskega komiteja ZK v Litiji je sklenil, da mora delo v vseh organizacijah ZK tudi v času dopustov potekati nemoteno, in torej v organizacijah ZK ne bo letos doslej ustaljenih poletnih počitnic. — M. L. Slabo poročilo, medla razprava (ma) LITIJA - Prejšnjo soboto je bil v Litiji občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki sc ga jc zraven delegatov in drugih gostov udeležil tudi podpredsednik OS3 Ljubljana. Zaradi slabega in premalo konkrclnega poročila o dosedanjem delu jc bila medla tudi razprava, saj je bilo le bore malo govorjeno o delu sindikalnih podružnic, o delitvi dohodka, vzgoji članstva, gibanju storilnosti, razvoju gospodarskih organizacij in drugem. Sicer so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti glede obveščanja članov sindikalnih podružnic oz. kolektivov o dogajanjih v podjetjih. Poudarjena je pa bila tudi potreba po hitrem in temeljitem spremljanju proizvodnje in po rrz-pravah o proizvodnih problemih. Na občnem zboru so dosedanjemu predsedniku litijskega občinskega sindikalnega sveta Ignacu Gradišku izročili darilo v znak priznanja za dolgoletno delo v sindikalni organizaciji. s proizvodi vseh svojih članov. Splošno mnenje obisko-vavcev sejma, kakor tudi predstavnikov, ki so si ogledali tudi prostore »Rudisa«, med katerimi naj omenimo predsednika Josipa Broza Tita, Petra Stamboliča, Jovana Veselinova, Edvarda Kardelja, Miha Marinira, Franca Leskoška, je bilo glede razstavljenih proizvodov članov združenja »Rudis« pohvalno. Največ zanimanja jc bilo za proizvode TEVE »Varnost« iz Zagorja (fluorescen- udami čeljustni drobivec in nov tip dvoverižnega transporterja). Nadalje so se obi-skovavci zanimali za komandni pult podjetja »Elek-trosignal« iz Ljubljane ter ra Rotacijsko napravo Rudnika svinca in topilnice iz Mežice. Veliko pozornost je nadalje vzbujala tudi maketa rudarskega obrata Bogcvina (izdelek Investicijskega biroja v Trbovljah). Za razstavljene izdelke podjetja »Varnost« iz Zagorja so se zlasti zanimali predstavniki vojaških oblasti leznic in gradbene industrije. Značilno na sejmu pa je bilo, da ni bilo obiskov od predstavnikov rudnikov. Največ so se za izdelke zanimali zastopniki projektantskih organizacij in strokovnjaki iz raznih beograjskih inštitutov. Čeravno je bil letošnji uspeh na sejmu komercialno manjši kot prejšnja leta, se je združenje »Rudis« z razstavljenimi proizvodi svojih članov na sejmu le uveljar vilo. Malce zakasnel zapis o dnevu prosvetnih delavcev Letošnjo uverturo v simfonijo počitnic so pričeli zasavski pedagogi z dnevom prosvetnih delavcev Zasavja, ki ga je organiziral Zavod za prosvetno pedagoško službo iz Trbovelj. Zborovanje je se je bočila pesem in s toplino mladosti tipala v srca tistih, ki so jim posvetili svoje življenjsko delo. Trboveljski glasbeni pedagogi so lahko ponosni, da so v slabih štirih letih tako izboljšali Mladež na stadionu v Hrastniku Poglejte naša dela! Pred dnevi so se končale cena točna dela, do onemoglo- Morda bi bilo stvari v prid, razstave trboveljskih šol, ki «* smo prerisovali in prelika- če bi likovno razstavo vseh jith pripravljajo ob koncu vsakega šolskega leta vali, risali perspektivo in senčili, senčili. . . Risali sence, ki jih nismo videli, ki pa so pu-,,, . . „ , , stile močno senco na nas. Togi Včasih mi je zal, da ne mo- -m nesproščeni smo trepetali run kadarkoli v Pariz, ali c e- pred umetnostjo, ki nam je ni U da nisem jam doma, sa, bi mWe razlagal, ki pa je ven-Ma v srediscu slikarstva, pri Jaj. ddovala na nas s svojo stalnem mednarodnem simpo- y-„0 mo(j prepriiani ztfu, kjer se na vsakem kora- sJ M Ja ■ um/tnost prl. vza *.£“/, “n™ ,oi likovnik", je .M ko smo opazovali -VOHUNKA 907«, - satnomkle slovenske umetnike: ^ . t]ho vsak rinčevo kom^ijo Mdana Rnavca. Janeza Kne- gUsn0 izraziU SE BOM S SVO Milana Rijavca, Janeza za, Toneta Leikovšlga, Silva nato Kopitarja in Poldeta ’Miheli- ‘Jd° }*N*?*umZJiki v'si ]ibdŽjejo2Tma’mL,obt- n' znai° vti risatiU »VOHUNKA 907«, nato z Ma-POROCIL SE BOM S SVOJO ŽENO«, pred časom pa še z uspelo Razgovor prosvetnih delavcev (ma) ZAGORJE - Ob koncu šolskega leta je sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Zagorju pripra- kujejo okus sedanjih in pred- Toda to obdobje je že za vsem prihodnjih generacij. — nami. Sedaj vemo in se krep-Skromno in tiho opravljajo ko zavedamo, da naši umet-svoje pedagoško delo, v pro- niki znajo risati in so tega s tem času pa ustvarjajo sami. naučili tudi otroke. Toda ne Vse leto nimajo priložnosti, samo to. Naučili jo jih spro-da bi v kolektivih svojih šol ščenega izražanja in poarob- biti deležni kaj več kot naj- nega opazovanja. To potrju- vila razgovor o problemih v potrebne,sega, ob koncu šol- jej0 vse J tiri likovne razstave šolskem delu v zadnjem šol-tkega leta pa postane njihovo trboveljskih šol. Že razstava delo nepogrešljivo: treba je otroških varstvenih pripraviti solsko razstavo. Pri- usmerja na to pot, v šoli z znati je treba, da nikoli ne delom samo nadaljujejo. Upo-odpovedo in so vedno na* me- raha razn0Ukega materiala v stu. iz leta v leto jo nase h- najrazltfntjSe namene uporab- ljudskega on nora. «a «»r kovne razstave* bol,se, kvalitet- „ih preJmetov in umetniško voru so ugotovili, da so MU ne,se, vrednejše. * izdelanih uporabnih predme- doseženi v šolskem letu 1961- Tudi včasih smo v šolah tov osvešča malčka, kakšne jo s precejšnjimi problemi, največ zaradi pomanjkanja denarja. Pogrešajo pa tudi večjo pomoč od občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev. V prihodnje brez večje pomoči ne bo šlo, ker bo treba povečati število čla- nov ansambla, saj računajo, da bodo začeli z uprizarjanjem zahtevnejših del. Kot vodilo pri novi repertoarni politiki pa jim bo služil rezultat ankete, ki jo bodo razpisali med obiskovavci gle-1 daliških predstav. Zelja članov dramske družine zagorske Svobode je, da nudi občanom kvalitetne gle-' dališke predstave, saj se tudi v Zagorju iz leta v leto ] bolj vsestransko razvija kulturno življenje. Prav bi bilo"; da bi o tem razpravljal tudi zagorski občinski ljudski odbor, prav tako pa tudi o možnostih, da bi se v Zagorju ustanovilo Delavsko gledališče. A. K. Dva jubilanta skem letu, ki so se ga med ustanov drugimi udeležili tudi predstavniki občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta In občinskega imlli risanje, ki je sicer naj- možnosti so potrebne in izved-vetkrat odpadlo — »saj ne Ijive. Znanje, pridobljeno pri boste umetniki• — in pri ka- likovni vzgoji, s pridom tgpo-terem smo se na smrt dolgo- rahljajo tudi pri drugih obli-fasili. Izdelovali smo drago- kah šolskega dela. ■ .. . i— Posebno POHOD NA GORE PRELOŽEN (or) HRASTNIK - Zaradi slabega vremena je pohod mladine na Gore odpadel za praznik Hrastnika. Izvedli ga bodo za dan vstaje. sta impresionirali razstava na osnovni šoli Tončke Čečeve, ki je bila izrazito likovno obarvana, zraven pri- kaza dejavnosti posameznih sili. da so pravilniki izdcla- 1962 po vseh zagorskih šolah zadovoljivi učni uspehi, ki pa bi MII lahko še boljši, če bi MH rešeni nekateri materialni problemi posameznih zagorskih šol. Zagorski prosvetni delavci so kritično spregovorili tudi o novem sistemu delitve osebnih dohodkov In nagla- razredov. in razstava šole Ivaria Cankarja, kjer je likovni izraz dajal uspešno ku-krožkih (razstav liso dela na zaradi dela po krožkih (razstave šoli AJojza Hphkrauta žal idi bolezni nisem videla). ni še premalo konkretno in da Jih bo treba člmprcje dopolniti tako, da bodo tudi prosvetni delavci v celoti nagrajevani po opravljenem drlu. , Lojze Hofbauer i iz Hrastnika 70-letnico življenja je te dni slavil tudi Lojze Hofbauer, prosvetni delavec iz Hrastnika. Zdaj je že nekaj let v pokoju in zbira zgodovinsko gradivo in eksponate za Steklarno in hrastniški muzej. Jubilant ima obilo zaslug za kulturni razvoj in napredek hrastniške doline: Med NOB so ga gestapovci že v aprilu 1941 zaprli in ga izgnali v Srbijo. Vsa vojna leta je preživel v Svetozarevu. Po vrnitvi iz pregnanstva je spet poprijel za delo na šoli in v društvih. Lojze Kolenc iz Zagorja zato poslali v šole ter je postal učitelj. Večino svoje službene dobe je preživel v Zagorju. Tu je vzgajal mnogo' rodov zavednih, borbenih fan-\ tov in deklet. Deloval je v raznih organizacijah in društvih. Vsepovsod so cenili «;f-| gove izkušnje. Tovariš Lojze Kolenc je bil pa tudi vzg leden in marljiv učitelj. Vsa leta je sodeloval v naprednih učiteljskih organizacijah. Kot] pedagog, prosvetni in javnlj delavec je bil zmeraj mož naj svojem mestu. Potrjen davčni račun ' (ek) TRBOVLJE. - Posebna] komisija, id jo . je imenoval občinski LO Trbovlje, je že Pred dnevi je slavil 79. živ- pregledala davčni račun. Ijenjski jubilej Lojze Kolenc, njen predlog sta oba zbor upokojeni učitelj in šolski občinskega LO Trbovlje ni upravitelj iz Zagorja. Jubilant zadnji seji tudi potrdila dav6 je bil nadarjen fant in so ga ni račun za lansko leto. V trgovini nič novega Na račun trgovskih podjetij, ki oskrbujejo ob- no, da je prodajna cena po čane s sadjem, zelenjavo in povrtnino, je padlo 50 in 70 din- romanom »Na Zahodu nič novega«. Po vsem sodeč re hitro ustreči željam kup-pa bo postala trboveljska »Vitaminka« prav tako cev, če dela sama, ne more slavna .. ._Ne, to niso pikre besede, ali pa bo morda M ceniku spreminjati cenv ■ j • 'jv. ■ , , L ' , , skladu z dobavnicami. Jasno kdo izmed bravcev mislil, da hočemo delovnemu * ena sama pradajavka ne kolektivu »Vitaminke« »soliti« pamet. Ne, to ni morc opraviti vsega dela pti naš namen, toda hočemo prikazati stanje takšno, tako velikem prometu, kakršno je v njihovih poslovalnicah, seznaniti vas od tu sva 1x1616 v °' želimo z mnenjem gospodinj, kr kupujejo sadje, p^vahrica je bila dokaj zelenjavo in povrtnino vsak dan v poslovalnicah napolnjena. Ravno ko »Vitaminke«, z mnenji nekaterih prodajavk, tržnega inšpektorja in z našimi ugotovitvami. Zadnje dni minulega me- stno hoteli vstopiti, je prišla iz trgovine gospodinja z mrežo v rokah, v njej je imela paradižnik, čebulo in stročji fižol. Tržni inšpektor jo je Z vsebino pisma smo sedeča smo prejeli pismo dveh znanili tržnega inšpektorja naprosil če bi ‘šla v poslo- trboveljskih gospodinj, v ka- pri ObLO Trbovlje tov. Mir- valnico ’ da bi stehtali pe- terem med drugim pišeta: ka ZAGOlSKA, ki nam je vrtnino’ Brez obotavljanja je ter vedno predlagal, da se v samih po- privolila In jg pokazala "" slovalnicah seznanimo z de- tehtnica? Paradižnika je bi-janskim stanjem in načinom lo 2dkg manj, pri dveh kg, 1 v poslovalnicah stročjega fižola 2dkg ter če- » Vitaminke«. bule 5 dkg manj. Seveda je Seveda smo predlog z vese- M V|SC plačala polno ceno. ljem sprejeli, saj omenjeno, Ko je p0Biovodkinja poslo- oziroma citirano pismo ni valnic€ vprašala, katera pro- edano, v katerem ee trbovelj- dajavka ji je tehtala, je go- pa, zato sem popoldne odšla ske gospodinje hudujejo nad spodinja pokazala na njo. v isto poslovalnico in hotela oskrbo, cenami in navijanjem Na vpraSanie poslovodkinje, kupiti še pol kg, toda sedaj cen v nekaterih poslovalni- k k to (la" ;0 je tah0 oško- 4 zx Kil o ozvs-% o 4o OKA i ri rtn Irt Ccltl ' ~ »Sva gospodinji kupujeva vso zelenjavo ter ostalo povrtnino. Vendar sva zelo razočarani nad kakovo- poslovanja stjo in ceno. Oni dan sem trboveljske poslala v poslovalnico fantka po pol kg solate. Plačal je 96 din, ker jo je bilo nekaj več. Solata je bila zelo le- je bila cena že 250 din za ki logram! Poudarjam, da je .bila solata ista kot dopoldne. Nekaj dni pozneje sem kupila pet jajčk, od katerih so SKUPNA AKCIJA — UGOTOVITVE Minulo soboto smo se od- bila tri pokvarjena, torej Pravhi skupaj s tržnim in-’6em za dve užitni jajčki pla- špektorjem na majhni »bičala 125 dinarjev. Dva dni špekcijski« sprehod po po- dovala, je dobila odgovor: »Nisem mogla točno tehtati, ker so rinile gospodinje s mrežami!« Zadovoljiv odgovor, ne? Na prodajnih policah jc bil stari paradižnik, majhen kot pozneje sem ponovno kupila slovalnicah »Vitaminke«. Za- oreški £6 jajčk, od katerih je bilo prodajna cena 220 pet pokvarjenih, torej sem za eno užitno jajce plačala 150 dinarjev! V slučajnem razgovoru z nekim novinarjem sem mu povedala za solato (bilo je popoldne tistega dne, ko čeli smo v zgornjih Trbov- din za kilogram. Istega dne ljah, v poslovalnici na trgu zjutraj so pa pripeljali novi, F. Fakina, oziroma v pošlo- lepi valnici št. 11. Izbrali smo čas ceni ob sedmi uri zjutraj, ko je največ gospodinj v posloval- in zreli paradižnik po 150 dinarjev za kilogram. Občutna razlika 70 dinarjev, toda prodajavke me- nicah, ker žele dobiti zaže- rajo prodati paradižnik, no-leno zelenjavo ker ap dru- vi in stari. In kaj smo zve™ r^menna^cenTsolmerd «ače lahko te " dT «ta- deli? Da, na prodajavkino je spremenila cena solate od pripombo, da ne morejo pro- 180 na 250 din.) Vstopil je sam v prodajalno in povprašal za ceno solate, prodajal- nejo brez nje Že sam pogled na omenje- dajati lepega in svežega pano poslovalnico (kot tudi na radtžnika hkrati s starim, in ■2 vasrt vs vzel beležko, se je oglasila .« , ________ J j,_____ ničesar - v njem vidiš lene- neka proda >,vka: »Samo trenutek, pogledala bom v dobavnico!« Povedala je, da stane kg solate le 180 din in ne 250 dinarjev, kot so jo prodajale popoldne. Po odhodu novinarja je neka tovarišica gospodinja “encl Papir in samo iz-stopila v isto prodajalno »Vi- L0Žbcn0 okno- V6l0pih smo' taminke« v K-4 ter vprašala, koliko stane kilogram solate; prodajalka ji je odgovorila »po 250 din« čez nekaj kaj starih na pol gnilih paradižnikov, kakšen stročji fižol, in nič več. Ni niti sadja niti zelenjava zavita v celofan oziroma v prozorni papir - nič, lc star od sonca To je moral storiti tržni inšpektor. V ostalem pa so bile tu cene le vidne, kajti nekatere prodajavke ne vedo, koliko stane to ali ono, »menda 160 ali 190«;' seveda ostane tisto dražje .. . Popolnoma drugačna slika trenutkov pa: »in po 180 di- po.sle.d u6 Vi6ji BO, po dobavnici z dme S. 7. gorčico; po dobavnici sla ce- (?) etare cene, novih ni. Pri- z dne 7. 6. 160 din za kilo-meri: češnje se prodajajo po gram, prodaja se pa po 180 cnni lrni ~ • i*-, , uu> tJU uvvtivuLUL ž, uuie o. i. gvivivu, ».v, no v dobavn'JC b* ° nuvede" 9« oena hrušk 180, cena 150 ni 45 in 70 din, prodaja se pa dobavnici, Omenjeni gospodinji se hudujeta nad tržnim inšpek dinarjev. Krompir novi, -po še dobavnici z dne 5. 7. 100 din za kilogram, prodaja se po po 70 in 80 din. Paradižnik je bil zelo slab, zelen in majhen, prodajna cena je pa torjem. češ da ne pregleduje T10 -dinarjev. Ostali artikli 150 din. do\'Olj hitro poslovalnic in niso označeni po JUS. Nada- Poslovalnica št. 2 nasproti da dopušča nesramno in sa- lje, gorčica se predaja po 50. Strojne tovarne nudi prijet -movoljno navijanje cen v In 80 dinarjev, čeprav je na no sliko Za oko. Lepo očišče-posameznih poslovalnicah. dobavnici z dne 5. 7. razvid- na poslovalnica, urejena, ce- ne na vidnem mestu. Žal je tudi tu popolnoma neurejeno in zapuščeno izložbeno okno. Dve prodajalki sta hitro in solidno stregli potrošnikom. Pri Sušniku sta dve poslovalnici, ki komaj zmoreta ves promet potrošnikov iz Zasavja in Bevškega. Medtem ko je prva zelo lepo urejena, z vidno označenimi cenami, je v drugi, v poslovalnici št. 1, čisto drugačna slika. Skoraj zatemnjen prostor daje dokaj nenavadno sliko. V dokaj majhnem prostoru je bilo veliko gospodinj, ki so čakale -na vrsto. Ena sama proda javka je težko zmagovala in hitro stregla strankam. Medtem ko je pro-dajavka izpolnjevala želje gospodinj, sva si z inšpektorjem malo ogledala prodajno blago, cene in sam prostor. Inšpektor je ugotovil, da je cenik nepopoln, cene artiklov so se ujemale z cenami v dobavnicah, razen pri hruškah, za katere je menila prodajavka, da stanejo 180 dinarjev, medtem ko je bila cena na dobavnici 130 dinarjev za kilogram. Izgled poslovalnic Vseeno je, v katero poslovalnico »Vitaminke« boste vstopili. Prvo,v kar vas bo. zbodlo, v oči, bodo na vid-, nem mestu na policah postavljene razne alkoholne in nealkoholne pejače. S pogledom boste morali iskati sadje, zelenjavo ali pa povrtnino. Jasno je pa tudi to, da so poslovalnice dokaj majhne in da so prenapolnjene z raznimi artikli, tako da prodajalke niti ne morejo temeljito urediti in sortirati raznih prodajnih artiklov. V ostalem je pa skoraj tako, da bi tu lahko dobili skoraj vse, razen tistega, -kar želite. Zanimivo je, da niti ena sama poslovalnica nima urejenih izložbenih oken, in da je skoraj vsepovsod v njih le staro sadje, zelenjava in povrtnina, kar vam pove bore malo, kaj imajo v poslovalnici. In še to: niti v enem izložbenem oknu ni označenih cen, koliko stane to ali cmo, tako da morate v poslovalnico, če želite izvedeti kakšno ceno. Opaziti je Pa tudi to, da nekatere poslovalnice prodajajo veliko lepšo robo kot ostale, da imajo nekatere še kar zadovoljivo izbiro, medlem ko dobite v drugih tako rekoč odpadno blago. Ce bi prišel na primer tujec v Trbovlje, bi si s sliko izložbenih oken in notranjo podobo poslovalnic ustvaril kaj slabo stiko. Jasno je, da je lahko tudi stara poslovalnica lepo urejena, čista, in da je to odvisno v veliki me-rj od same prodajavke. To smo videli v poslovalnici št. 3 in št. 2. ki nimata niti nametane niti neoznačene cene robe. MNENJE GOSPODINJ V vsaki poslovalnic, smo zastavili kaki gospodinji vprašanje: »Kako ste zadovoljni z izbiro, cenami in kvaliteto sadja, zelenjave :n povrtnine? -Skoraj vse gospodinje so nam odgovorile* da bi morala biti izbira veliko večia, .cene pa da bi morale biti zmernejše. Po njihovem mnenju bi anc-ale prodajalne dobiti zlasti ob sobotah vso robo že zgodaj zjutraj, tako da ne bi bilo treba včasih čakati tudi do derete ali pa derete ure dopoldne na zelenjavo in povrtnino. Želele bi tudi, da bi bile cene y vseh poslovalnicah no vidnem mestu, ter da bi prodajalke gledale malo bolj na tekmico pri tehtanju, ker pravijo, da so : e velikokrat doma ugoiovil-e, da so plačale polno ceno za precejšnje razlike. Vse gospodinje pa sc se strinjale s tem, -da je zadnje dni mslo večja izbira v vseh poslovalnicah ,da pa morajo ponekod žal kupiti tudi zelo slabo robo po precej visoki ceni. ŽELJE PRODAJAVK Vsekakor so vedno prodjf* javke tiste, ki morajo pogclt niti grenke pilule, bodisi zaradi visokih cen ali pa slabe izbire, prepozne dobave bla-'gaj. slabe" robe" itd-. Prav tako kot gospodinje so tudi prodajavke edine . v.,tam, da bi morala roba biti vsak dan, ter zlasti ob sobotah vel ko prej v poslovalnicah. Vse so izrazile željo, da naj bi uprava pokazala malo več elastičnosti pri zniževanju cen, da bi se izognili nadalje precejšnjemu odstotku gnitja robe. Njihova največja želja je pa, da bi redno vsak teden pobirali pokvarjeno blago in odpadke, in ne kot sedaj, ko jih niso pobirali že od inventure (24. 6^ naprej, tako da je v marši kateri poslovalnici kar neprti jeten duh. Mnenje inšpektorja Tov. Mirko Zagorišek, je na koncu dejal: ji potrebno bi bilo znižanje cen blaga, ki ne gre v promet; g) premalo čuta odgovornosti pri nekaterih pr od a javkah za čuvanje živil; £ poslovalnica št. 1 prodaja preveč artiklov glede na prostor, v katerem posluje; ji v nekaterih poslovalnicah bi bilo potrebno okrepiti število prodajavk; 0) potrebno je čimprej urediti veliko poslovalnic: 'g. že v skladišču -Vila-minke- bi morali pred razvozom sortirati vse blago; g potrebna bi bila notranja kontrola samih prodaja vk, da bi se tako izognili vsem navijanjem cen; 0) uprava bi morala biti bolj elastična pri zniževanju cen posameznih artiklov, ki ne gredo v promet. t JANKO SAVSOK Boljši kot iz betona Nova tovarna zidakov iz elektrofiltrskega pepela v Tr- pokazale, da imajo te kocke večje prednosti kot običajni bovljah je imela lansko leto betonski kvadri. Obloga jam- Visoko pod nebom težave, ker so imeli interesenti proti tej opeki pomisleke in se niso mogli nanjo privaditi — sedaj pa je te opeke premalo. Ze lansko leto so pričeli v tej tovarni izdelovati tudi jamske oblikovance — kvadre za vgraditev v jamskih hodnikih rudnikov. Prvi zadevni razgovori med Rudnikom Zagorje in Elektrarno Trbovlje ter Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani so dali zadovoljive rezultate. S poskusi permanizacije jamskih hodnikov v zagorskem rudniku so pričeli na najprimernejših predelih v jami. Napravljeni poskusi so prinesli dobre rezultate, zato so te kvadre začeli preizkušati na najtežjem terenu, namreč tam, kjer je hribinski pritisk največji. Tudi tu so se kvadri iz elektrofiltrskega pepela izvrstno obnesli. Raziskave so skih hodnikov iz oblikovan-cev Lurgi je mnogo bolj elastična in laže vzdrži hribin-ske pritiske, ki so zlasti v fazi prebijanja jamskih hodnikov precej visoki. Na osnovj dobljenih rezultatov pri poizkusih permanizacije jamskih hodnikov s kockami iz elektrofiltrskega redno zadovoljivi. Poskuse so izvršili na najtežjih področjih, kjer so tudi najboljši betonski kvadri (Gradis, s trdnostjo 5000 kilogramov na kv. centimeter). Ko so na tem mestu uporabili oblikovance Lurgt, so vsi vzdržali pritisk. Da se pravilno oceni uporaba kock iz elektrofiltrskega pepela v primerjavi z betonskimi kvadri, so razen že omenjenih posku- pepela so prešli na uporabo sov v jami izvedli poizkuse kvadrov v vseh glavnih jam skih hodnikih. Dosedaj so permanizirali že preko 1200 Ljubljani. Poročilo je tudi v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v -x:i_ =- pr;ne_ metrov hodnika s temi koc- slo interesantne podatke. kami, rezultati pa so iz- Sklepi za varčevanje s. s. Kako bo odločeno ? Da se zagotovi boljše poslovanje in odpravo raznih nepravilnosti je upravni odbor Elektro Trbovlje, na zadnji seji sprejel več važnih sklepov. Ugotovili so, da je vrsta problemov, ki jih je možno rešiti, posamezna od njih predvsem z večjim prizadeva- O odločitvi sveta za bla- skem govni promet pri občinskem bomo LO Zagorju, da se dovoli v Toplicah ureditev še enega zasebnega gostišča na prostoru rialom, vzdrževanju orodja in strojev in tudi varnostnih pripomočkov. Omeji se nadurno delo, ki naj se opravlja le v izredno nujnih primerih. Seje in sestanke je sklicevati po možnosti izven delovnega časa. Poiskati velja vse notranje rezerve in ne zaposliti po odboru Zagorje — ne Zagorju že nekaj let — verjet- nJen? vodilnega kadra. — V nepotrebnem nove delovne izboljševali urejenost no že kar deset — razpravlja- ^Prcletih sklepih je dan pou- moči. sodobnih lokalov in kulturnej- jo o potrebah po ureditvi °a«5k zaostritvi delovne disci- Po6velili je treba vso gju-j, šo postrežbo. Dokaj čuden je mlečne _ re.tavrac.je, vendar urejanju notranjih odnosov so poscrezoo cona, cuum mlečne restavracije Pa orne iti vse nepotrebne iz- , ,‘ o k t , tudi odstavek v odgovoru Go- vsemlečne restavracije Reklamni stroški in podjetju zlasti še, da sc bolje kjer sta zdaj že privatno go- . , v Zagorju Se ni. V tem času adlKe- neKiamni stroški in ------------------------ slišče in obrat Gostinskega iškemu podjetju, v katerem $Q y odpAl wrf zaM . • • • . 7 i t • n.ioltiirnn. da se ie treba _______*7 j. : • .. s:« razni honorarji ne smejo pre- sttsce in oarai vjvsiimKt&a . , v , » »u -u rcruj* vi♦///»* **m,ir*" *■ - - - a podjetja, je na ponedeljkovi Je naglascno, da se je treba g0Stivs^t Zdaj je v načrtu se 6(?gati zneska iz leta 1961. — seji razpravljal tudi zbor pro- zavedati, da gostinsko podje- en0 novo p Toplicah. Po tej Službena potovanja sc omeje . 1 * • V • t 1 r . • ____ « • 1 • • 11 V • IV • no no in-i no 11 m TTnnnnkn izvajavcev pri občinskem LO. tje ne more ustvarjati mono- logiki in odločanju sodeč, je Sklenil je priporočiti svetu, pola na svojem področju, kaj- za gostišča vedno dovolj pro ti' le pravilna konkurenca bo pripeljala socialistični sektor, da ponovno razpravlja o od ločitvi, zlasti pa še zato, ker štora, za mlečno restavracijo, ki bi pa kila nadvse potrebna ni krajevne potrebe v Topli- kakor tudi privatni sektor, do in korist«*, pa ni. tab po odprtju še gostišča. Verjetno je, da z „ njem novih privatnih gostišč jeno. tretjega tega, da bo tudi delovni človek lahko spoznal, da je delo odpira- v gostinstvu pravilno nagra- na minimum. Uporaba zasebnih avtomobilov v službene namene se opusti. Vso skrb je treba nadalje posvetiti varčevanju z mate- uveljavi samouprava delavcev. Odpravit, je treba tudi tudi nepravilnosti in privilegije, če ti obstajajo. — S. S. Iz TE Trbovlje — kot promet trdi svet za blagovni pri občinskem Ijud- Gtadnja nove RTP 35 10 kV v Zagorju V nizu del, ki jih ima v 3000 voltov na 10.000 (ar) TRBOVLJE - Ob dnevu borca so se v podjetju sestali člani ZB NOV in se pogovarjali o problemih in bodočih nalogah. V soboto, 14. junija, bo na kegljišču Rudarja v Trbovljah voltov dvoboj med vrstama TE Te- Znižana obrestna mera pri KB Trbovlje Upravni odbor KB Trbovlje Je na svoji zadnji seji sklenil znižati obrestno mero za 0,66 odstotka, in sicer od 6,66 na 6 odstotkov. Tako bodo koristniki plačevali za občasna posojila odslej 6-odstotne obresti, podobno kot zaračunava obresti z a posojila Narodna banka. Zraven tega je bilo določeno, da se bo za začasna in druga posojila zaračunavala provizija po stopnji 2 odstotka, za stanovanjski sklad pa le 0,5 odstotka. Tako bodo stanovanjskemu skladu prihranili letno okrog 30 milijonov dinarjev. rolrošniška posojila bo Komunalna banka v Trbovljah dajala ob 6-odstotnih obrestih in 1-odstotnl proviziji. — -er Ne bi se radi spuščali v polemiko okoli odprtja še ene- ~ £ SSF SEČ" '^ ^ javcev se je na zadnji seji Trbovlje na področju zagor- Stroški za izgradnjo prve dene vse zmogljivosti v po- dovolj jasno izrazila o tem. ske komune, je tudi gradnja etape tega objekta so prera- čitniškem domu podjetja V Želeli bi pripomniti le eno: v nove razdclilne transportna- čunanl na 23 im pol milijona Crikvenicl. Nekaj interesen- _________ tonske postaje (RTP) za dinarjev, za drugo etapo bodo tov lahko letuje v domu le še Za sistematično prometno vzgojo (n. k.) TRBOVLJE - Hitro 35/10 kV. Vsa gradbena dela tega objekta izvaja Zagorsko gradbeno podjetje. Nova RTP v Zagorju se gradi v hiši rudniške RTP v Podvinah in pa znašali 17 in pol milijona, prve dni septembra. naraščanje prometa v Za- bodo letos izvedli v glavnem savju narekuje potrebo po sistematični prometni vzgoji, še posebej na šolah. Zato so v zadnjem času številne šole v vseh štirih zasavskih občinah smatrale prometno vzgojo kot obvezen predmet. Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Litija je že sprejel odlok o obvezni prometni vzgoji na šolah; v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku pa tega sveti za šolstvo pri ofc-nskih ljudskih odborih doslej še. niso storili. prvo etapo izgradnje, namreč na delu 10 kV. Ce bodo pa sredstva na razpolago, bodo še letos začeli z deli na drugi etapi tega projekta, to je na prehod na 33 kV. Izgradnja te RTP je nujno potrebna za rešitev energetske situacije v Zagorju. Z izgraditvijo te transformatorske postaje bo dosežena popolna ločitev električnega omrežja v Zagorju od rudniških energetskih objektov in zagotovljen končni prehod od Gradnja RTI’ v Hrastniku Vse večji krog sodelavcev Povečali bomo izvoz Ni dolgo tega, kar je bilo posvetovanje urednikov tovarniških glasil. To posvetovanje je sklicalo Društvo novinarjev Slovenije. Udeležil se ga je tudi predstavnik Steklarne Hrastnik. V tej številki, ki je pretežno namenjena problemom te tovarne, so že upoštevana vsa priporočila tega posvetovanja. Kot boste opazili pri prebiranju člankov, je tokrat večji del vsebine namenjen tiidi perspektivi razvoja tovarne, delavskega upravljanja in podobno. Prav tako je tokrat sodeloval že znatno večji krog dopisnikov iz steklarne, medtem ko je prej zbral in — domala v celoti — napisal prispevke en sam tovariš. Tako smo dobili večjo pestrost in zanimivost člankov in problemov. Toda temu prvemu koraku bo treba še naslednjih. Potrebno bo, da bo v bodoče sodelovalo še več članov delovnega kolektiva, da bodo problemi osvetljeni iz vseh gledišč. Kot informator delovnega kolektiva je tak časopis zelo pomemben le tedaj, če je delo okrog njega dovolj organizirano in samostojno, kar se odraža zlasti v kritičnosti in tudi samokritičnosti pisanja. V steklarni zlasti kritično ocenjujejo položaj ekonomskih enot, ki še niso dosegle primernega razvoja, poudarjajo potrebo po nadaljnji borbi za večanje storilnosti, zlasti z okrepitvijo discipline, izboljšanjem organizacije dela, ki je še v znatni meri odvisna od neurejenega stanovanjskega problema in podobno. Tesno, s tem vprašanjem je povezan problem izvoza, ki je razen na storilnosti zasnovan še na kvaliteti proizvodnje. V prizadevanju za izboljšanje in povečanje proizvodnosti ugotavljajo povečano aktivnost članov Zveze komunistov. Nekoliko se je izboljšal tudi interes sindikalne podružnice za ekonomska vprašanja, ki so najpomembnejša tudi za posameznega člana delovnega kolektiva. Sindikat se je trenutno ukvarjal s planiranjem dopustov, katerih neurejeno izkoriščanje je doslej povzročalo znatne izpade v proizvodnji v kritičnih mesecih. Tak način obravnavanja problemov bo gotovo veliko koristil gospodarjenju v tovarni, predvsem pa bo vzpodbujal prizadevnost in iznajdljivost posameznih skupin kot tudi slehernega člana kolektiva. O izvozu in njegovih problemih piše dirdiotor steklarne Hrastnik, tov. Jože Klanjšek. Leta 1952 je Steklarna Hrastnik dobila prva naročila iz tujine. Čeprav so bile količine naročenega blaga zelo majhne, smo imeli v proizvodnji velike težave zaradi kvalitete izdelave, v glav- njih let prikazuje koristnost tega sklepa. Leta 1956 smo izvozili le za 58.000 dolarjev, leto pozneje že za 83.000 dolarjev stekla, 1958. leta pa že za 130.000 dolarjev in 1959. leta za 200.000 dolarjev. Potem se je povečanje zelo močno izrazilo. Tako je znašala vrednost izvoza v letu 1960 nem pa zaradi zastarelosti in izrabljenosti obratov. Za dobavo enega transportnega vagona stekla smo v tisti dobi potrebovali šest tednov. Kljub tak:m težavam nam je uspelo prve kupoe zadovoljiti. Nato se je število kupcev iz leta v leto večalo. Številnih naročil pa ni bilo mogoče prevzeti, zaradi tega smo se odločili za rekonstrukeijo tevame. Torej pri rekonstrukciji ni bila vodilna misel le obnova tovarne, temveč postavitev kapacitet, ki naj omogočijo povečanje izvoza. Dinamika izvoza zad- Se večjo pozornost proizvodni i Občni zbor sindikalne podružnice steklarne je dal jasne napotke za delo, ki so bili izraženi v zaključkih. Na občnem zboru so bili vsi soglasni z ugotovitvijo, da ie bilo delo v preteklem obdobju pomanjkljivo, kljub nekaterim uspehom izvršnega odbora podružnice. Ob tem je razumljivo, da je dobro delo podružnice odvisno od' vsega članstva podružnice. Da bi bilo delo v sindikatu steklarne boljše, je izvršni odbor na svoji drugi redni seji izvolil pet komijij. Osnovna naloga je .vsekakor izvršitev planskih nalog v letošnjem letu. Podatke o tromesečni re- alizaciji je izvršni odbor analiziral in po daljši razpravi predlagal nekaj ukrepov centralnemu delavskemu sjvetu. Razpravljali pa so tudi o počitniških domovih in nekaterih tekočih vprašanjih. Izvršni odbor je bil mnenja, da je treba delovni kolektiv na zborih proizvajavcev seznaniti z dogajanjem v podjetju oziroma z realizaciio proizvodnje. Ob tem je opozoril tudi na proučevanje gospodarjenja v komuni. Ugotovili so pa, da je bilo primerno zanimanje za te probleme le v volilni enoti brusilnice. To je vsekakor neprijetno za izvršni odbor sindikata, ki je po KAKO SMO V APRILU IN MAJU IZPOLNILI PLAN PROIZVODNJE IN PLAN IZVOZA Kolektiv steklarne je pravilno razumel naloge v izvrševanju planskih obvez, predvsem pa v pogledu nalog za povečanje izvoza. Količinski plan proizvodnje je bil presežen v aprilu za 0,51 odstotka In finančni za 2,84 odstotka, plan izvoza pa za 9,18 odstotka. Izvoženih je bilo 14 vagonov steklenih izdelkov — 11 v Zahodno Nemčijo, 2 v Belgijo in 1 v Anglijo. Bili so to predvsem kozarci in razsvetljavna telesa, nekaj pa je bilo tudi stiskanega stekla, vrčkov in pepelnikov. V maju je bil količinski plan presežen za 2,38 odstotka, linančnl za 8,62 odstotka in plan izvoza za 19,79 odstotka. Izvoženih je bilo 16 vagonov izdelkov — 9 v Zahodno Nemčijo, 4 v Belgijo in 3 v Tunizijo. Asortiment je bil domala isti kot v aprilu. Ker so bile ogromne težave zaradi slabega stekla, so ti rezultati vse! kor zelo zadovoljivi. — Rigo tem lahko ugotovil skrajno nezanimanje za gospodarjenje v komuni in tudi v tovarni sami. Sredi tega meseca bo ena izmed sej izvršnega odbora sindikalne podružnice posvečena v celoti vprašanjem realizacije proizvodnega plana, torej vprašanjem jgospodarjenja v celoti: materialnih stroškov proizvodnje, izostankom z dela itd. Ko bodo na razpolago analize in poročila o realizaciji polletne proizvodnje, bo le-te posredoval izvršni svet sindikata steklarne celotnemu kolektivu, za kar bo izvedel temeljitejše priprave kot ob istih vprašanjih v četrtletju. Pričakujejo, da bo tak polletni oregled uspehov in pomanjkljivosti imel za posledico izboljšanje prizadevanja članov kolektiva v drugi polovici letošnjega leta. že 318.GOO dolarjev, še leto dni pozneje pa 476.000 dolarjev. Letos planiramo izvoz v znesku 550.000 dolarjev. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izvozili že 223.000 dolarjev, kar pomeni polovico lani doseženega izvoza. Delovni kolektiv Pa je sklenil izvoz še povečati, toda za to je potrebno: sa dograditi zmešamo in 12-lončno peč, ki bo dana v obratovanje 12. 9. letos. Na tej peči se bodo izdelovala opalna razsvetljavna telesa, medtem ko bi na obstoječi lončeni peči izdelovali predvsem kozarce z nogo. Ta sprememba asortimenta bo dala možnost mesečnega povečanja izvoza za 10.000 dolarjev. Zaradi večje kvalitete steklenih izdelkov bo treba opremiti steklarske peči z instrumenti, izdelati nove transportne trakove za odnašanje steklenih izdelkov v hndihle peči, v bru-silnici pa izvršiti rekonstrukcijo tekočega traku pri dodelavi kozarcev, urediti pralno in sušilno komoro za kozarce, v proizvodnjo vključi* ti nov avtomat za brušenje in končno urediti, oziroma odpraviti tesno grlo pri žigosanju. ® V pripravi dela in obratu je potrebno dokumentacijo in izdelavo dopolniti tako, da ne bo razlik pri izdelkih za domače tržišče in za izvoz. Poseben problem .e čistoča izdelanih artiklov* kajti na njih najdemo ostanke peska ali razne maščobne lise, zaradi česar smo imeli več pripomb od kupcev. Z nekaj več doslednosti in pozornosti pri delu bomo tudi te pomanjkljivosti lahko odpravili. Pri delu moramo imeti vedno pred očmi dejstvo, da se naši izdelki pojavljajo v resnici že po" vsem svetu. V Evropi trgujemo največ z Zahodno Nemčijo, Belgijoj Italijo, Anglijo, Švedsko i* Turčijo. V Afriki s Tunizijo in Južnoafriško unijo. Nadalje trgujemo z deželami Bližnjega in Srednjega vzhoda. V Ameriki pa z ZDA in Kanado. Na nekaterih trži-"ščih (ZDA, Kanada in Švedska) smo se pojavili šele v zadnjem času, pričakujemo pa, da bomo v te dežele v bodoče lahko prodajali tudi večje količine naših izdelkov. Seveda je to odvisno predvsem od kakovosti naših proizvodov! Na prvem zasedanju centralnega delavskega sveta je poročal direktor, tovariš Jože Klanjšek, in potem je bila živahna diskusija , Izboljšali so svoje delo Pred nami so zelo velike in odgovorne naloge, ki sta jih nakazala III. plenum in pismo IK CK ZKJ. Komunisti steklarne so obravnavali oboje in si zadali naloge, ki naj bi jih opravljali skupno z vsemi člani delovnega kolektiva. Te naloge so: povečati proizvodnjo, povečati izvoz, zmanjšati odpadek stekla in zaostriti delovno disciplino. To so na- loge, ki jih terja vsakdanje delo. Nekateri komunisti so pismo bolj površno proučili, drugi pa so se zelo resno lotili svojih nalog. Ce pregledamo, s čim so se ukvarjali člani Z K, moramo ugotoviti, da so se problemov lotevali bolj načelno, ne pa konkretno. Zdaj i a že konkretno govorijo in rešujejo probleme iz proizvodnje, pa tudi na- loge in zadolžitve, katere morajo izvrševati, so povsem konkretne. Tovarniški komite je pregledoval izvršitev pianov ia konkretno zadolžil vodilne tovariše z nalogami, ki naj jib opravijo, da bi povečali proizvodnjo in poostrili disciplino. Tudi aktivi so razpravljali o delu, prav tako pa tudi aktiv tehnične inteligence. Vsi smo odgovorni Steklo je podhlajena anorganska silikatna talina, proizvedena po navidezno enostavnem tehnološkem procesu, ki se razvija od skladiščenja si-rovin do priprave zmesi in taljenja, predelave steklene gmote ter dodelave končne mase in dodelave končnih izdelkov. Vso to tehnologijo v detajlnih fazah dostikrat spremljajo razni patološki pojavi, katerih etiologi-jo oziroma diagnozo je zelo težko ugotoviti. Morda bi bil proces proizvajanja stekla res enostaven, če bi potekal pri običajni temperaturi, pred očmi in v rokah. Vendar pa, ker se ta razvija pri temperaturi 1500” C, je težko ugotoviti, kaj se tedaj dogaja v peči. Vsi ukrepi proti škodljivim pojavom zahtevajo za njihovo odpravo mnogo časa, kar pa se negativno odraža v proizvodnem uspehu. V hrastniški steklarni sta najbolj kritična meseca v letu julij in avgust. Letos pa je bil Kritični mesec maj V hrastniški steklarni pride že nekaj let do periodične krize v poslovanju, in sicer vsako leto v juliju in v avgustu. V teh mesecih so najbolj zastopani dopusti, izpadi talilnih peči zaradi remontov in premiki delovnih sil na manj izkušena delovna me- Najprej je iz proizvodnje izpadla F banja. Po remontu in ponovnem vžigu peči je bila prva masa zelo slaba. Pojavili so se prav drobni kamenčki, ki so prišli v gmoto e sintemim materialom (Stampfmaeaej pretočnega mostu. To naj bo v opozorilo, Planinska koča na Kalu Zakaj smo planirali dopuste sta, zaradi česar narastejo ** ?^lhodnje “ bi°“agali ’ - pretočnega mostu. Istočasno procentualno talilne in delovne napake. Letos je tako kritično stanje prehitelo običajni čas in je nastopilo že v maju. Amplituda letošnje periodične krize, izražene v procentu napake stekla, znaša za mesec maj 5,83 odstotka. Primerjalno navajam še podatke za mesec marec in april, ko so vrednosti za napako stekla znašale Z,90 in sta skoraj dve peči (E in C kadi) podlegli hudi astmi v svojih dihalnih organih, to je v regeneratorskem sistemu. Posledice so se zopet pokazale v slabi stekleni talini. Povrh tega nam je primanjkovalo še generatorskega plina in je bilo kampanjsko odvzemanje iz mase iz peči, kar je z vsemi omenjenimi nega- tivnimi pojavi v letošnjem 3,13 odstotka. Videti je, da so poslovanju povzročilo rekpr- maja talilne napake narasle dem procent napak v steklu. Ker pa bo kmalu nastopila skoraj za 2 odstotka. Vzrok Menim, da se bo treba odvisnost podjetja od dohod-leži predvsem v objektivnih takšnim pojavom upreti z kov iz prodane proizvodnje, pa tudi subjektivnih čini te- bolj planskim delom! je vprašanje prodaje še bolj jjtfi. Ing. Rihard Feltl pereče, je vprašanje zadostit- Kaj moramo zasledovati z ekonomskimi enotami Nekako pred dvema letoma dodelavo izdelke z napakami sploh omogočili delo, moramo st je začelo v steklarni z siva- (tam se taki obdelajo — v biti odurni z obračuni in vse-janjem ekonomskih enot kot skladišče pa ne pridejo, ker mi potrebnimi analizami, gospodarsko zaključenih celot, jih zaradi napak pri končnem Ze se nagibamo v drugo poki naj dajo osnovo za hitrejši pregledu izločijo). _ lovico leta in morali hdmo dvig produktivnosti in mate- Izguba delovnega časa je tu posvetiti vec časa rešitvi ža- ri cuno osnovo za uspešen raz- ogromna, višina realizacije danega problema. Če tega ne voj delavskega upravljanja, enote pa zmanjšana, in kot mislimo, je škoda časa in pa-Dalj časa je zbiranje zadevnih podatkov sluiilo le za iskanje najugodnejše oblike organizacije ekonomskih enot, ki hi jih bilo mogoče vključiti v delitev čistega dohodka. Danes je s pravilnikom o delitvi čistega dohodka in osebnih dohod- Vsaka modema proizvodnja, pa naj bo njen zaključni proizvod finalni izdelek ali polproizvod, naj izdeluje stroje ali potrošne dobrine, teži za tem, da s svojimi izdelki zadovoljuje potrebe domačega ali tujega tržišča, da nemoteno zagotavlja založenost trga po količini in kakovosti, predvsem pa za tem, da v dogovorjenem pogodbenem roku odpravi svoje pošiljke. To ni le Interni dogovor med podjetji, to je stalna zahtev« tržišča, potreba vsakodnevne potrošnje, kateri se podreja proizvodnja slehernega podjetja. Podjetje, ki tega ne mara upoštevati, obsoja samo sebe na propast, ki se izraža pač v tem, da podjetje, izgublja kupce in ne more najti novih že zategadelj, ker se novi kupci ravnajo pe izkušnjah prejšnjih. Ce pa v kakem mesecu ni prodaje, potem je feeee vprašanje, kako zagotoviti delavcem plačo. • • čl, da bi imeti dopust tedaj, ko so to sami želeli. Morebiti je vzrok takega odnosa članov v mišljenju, da Je sindikat dolžan skrbeti le za dopuste in letovanja. — To pomeni nerazumevanje za sedaj izražene težnje, da bi sindikat koristil kar najbolj smotrnosti proizvodnje in s tem koristil članom delovnega kolektiva. — Morebiti je vzrok temu tudi nepoučenost o možnosti koriščenja dopusta. Vsa leta doslej člani res niso imeli kje koristiti dopust v pred- in poseaoni. Za vse ve potrebam nest usodno. tržišča narav- tiste, ki bodo koristili svoj dopust v takem času, bo v Torej zakaj smo planirali bodote zagotovljeno v J 1 - počitniškem domu v Bohinju dovolj prostora. Torej je tudi to vprašanje rešeno. Le vedno moramo imeti pred očmi delovne uspehe svoje tovarne, in v mislih moramo znati izraziti te uspehe kot svojo vsakdanjo potrebo. Kakor bo gospodarila tovarna, tako bomo lahko živelj mi, pa naj gre za pla-stanovanja ali dopuste? Predvsem zaradi tega, da bi se izognili težavam, ki so nas teple zadnja leta: • da bi zagotovili racionalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet; ^ da bi zagotovili dobavo po naročilih domačim in tujim kupcem po mesečnih planih, ker je le od tega in od plačanih faktur odvisen če, dopuste, osebni dohodek zaposlenih v karkoli že! podjetju; 0 da bi racionalno rabili že tako skromna obratna sredstva; f zato, da ne bi na osnovi vsega tega dvigali v posameznih mesecih proizvodnih enote pa zmanjšana, m kot mislimo, je škoda časa m taka nesposobna, da pokrije pirja, ker poraba tega ni bil vse nastale stroške. smoter uvedbe ekonomskih _____________ _________ ^----- Dalje menim, da so vodje enot. Za vse to pa je potrebno gtroškov — lastne cene. enot preveč operativci in pre- kolektivnih hotenj in Kljub t€mu ^ je sklenil malo kompleksno zasledujejo re Vsak sistem organizacije je centra]n( d(,lav6ki svet, naj gibanje gospodarske moči n,i- obsojen na propad, če ga ne služba Kkupno z hove ekonomske enote. Njiho- vzamemo vsi kot zvojegu. tot vQdj. ekonomfiklh enot v tem l^tu planira dopuste, verjet- Poziv k sodelovanju pri reševanju vseh problemov v tovarni torej ni samo fraza, temveč nujna posledica naših življenjskih potreb! Alojz Janežič ve analize in zaključki hi lah- nekaj, kar nam lahko samo ga dohodka in 05et?nw aonou- tjc analize m zaKij&LKi iarj- jilku/, lov teoretično ta stvar rešena, ko mnogo pripomogli k hitrej- koristi. _ - bomo v celoti doscgti V p/aksi pa naletimo na vrsto semu afirmiranju taksne orga- Vsi n^zejimo J-ifijagr,ajem žcUmega ci]ja To ne zatega- problemov! Zgodilo se je, da obračunani rezultati uspeha ekonom- skimi enotami ustvaritev manj-■skih enot niso bili uporabni ših gospodarskih celic, sposoh za izvedbo delitve. Kje so ~ L * vzroki? Menim, da je eden od prvih pomanjkanje merilnih naprav, ki bi prikazovale porabo tehnološkega goriva in pogonske energije, nezadostna bila ta tako nizacijske oblike. ----- — . “-/rž s Tito se nam je zahvalil za čestitke Ob letošnjem rojstnem dnevu je maršalu Tilu čestital tudi naš delovni kolektiv. Za poslano čestitko se je tovariš Tito zahvalil z naslednjim pismom: Najsrdačnije zahvaljujem na čestici, ko ju ste mi uputili bo- ne £a ts&r± v« r*. v* ki bodo samostojni gospodarji svojo pazljivost i n preudar- Pnm«* ccl° jzstonili v okviru gospodarjenja podje- nost, to pa nam samo omogo- ten člani kolek J?. tja. Da bi pa vodjem enot in ča dobra organizacija ekonom- iz članstva sindi < , obratnim delavskim svetom skih enot. KLINAR ker jim ni bilo mogoče ustre- liva mnogo uspjeha u radu za napredak Vašeg preduzeča i nase socialistične zajednicc. Josip Broz Tito Alojz Janežič: OBISKAL SEM POLJSKO Zadnja leta je redna izmenjava obiskov delavcev med državami vzhodne Evrope in Jugoslavije. Prva skupina 30 sindikalnih delavcev iz vseh strokovnih sindikatov Jugoslavije je krenila 30. maja iz Beograda na 16-dnevni obisk k poljskim sindikalnim delavcem. Istočasno pa se je mudila skupina poljskih sindikalnih delavcev v Jugoslaviji. Ti medsebojni obiski se še nadaljujejo na osnovi sporazuma o izmenjavi strokovnjakov in delavcev vseh vnst. Ta sporazum sta podpisali obe vladi. Ob tej priložnosti sem imel možncst priti v stik s tovariši iz Sovjetske zveze, Češke, Madžarske in Vzhodne Nemčije, preživeli smo namreč skupaj osem dni oddiha v znanem zimskem smučarskem centru - Zakopanih. Vse nas je presenetila izredna gostoljubnost. Poljaki so slovansko dobrodušni in skušajo ustreči na vsakem koraku. Kjer Kbli smo prišli z njimi v stik, je bilo očitno, da nas imajo radi. Občudujejo naš nagli razvoj, nadvse pa spoštujejo tovariša Tita. V prvih dveh dneh smo si ogledali Varšavo, predvsem njene kulturne znamenitosti. Današnja Varšava se v marsičem razlikuje od nekdanje. Pri novo nastajajočem mestu so ohranili le staro središče tako, kot je bilo pred vojno, ali natančneje: restavrirali so nekaj zgodovinskih, tipičnih poljskih znamenitosti. Naj na ten mestu omenim, da je bila Varšava zravnana z zemljo med znano vstajo leta 1944 in da je ostalo le nekaj stavb nekdanjega velemesta. Danes je mesto zopet urejeno, število prebivavstva pa se je dvignilo na milijon e to petdeset tisoč prebivavcev. Kljub nagli graditvi pa se še danes čuti pomanjkanje stanovanj jše vedno je močan pritisk zunanjih prebivavcev v mesto, Ce hočeš dobiti stanovanje v mestu, moraš tamkaj bivati prej že pet let, razen tega pa še vnaprej plačati 5000 zlotov za vso opremo stanovanja. Kasneje plačujejo stanarino le po 200 zlotov na mesec. Med značilnostmi, katere smo si ogledali, je Palača kulture, katero je Poljski podarila Sovjetska zveza. V tej zgradbi je kongresna dvorana, v kateri je 3800 sedežev, tam so štiri časopisne agencije tehniška fakulteta, mladinski dom, olimpijski plavalni bazen itd. To je obenem največja stavba v mestu in z nje je prekrasen razgled na vse mesto. V dneh našega bivanja v mestu smo si ogledali še tovarno avtomobilov »Varšava«, Dom kmetov, Dvorec kraljev na vodi, državno opero, kmetijsko posestvo, ki oskrbuje polovico mesta . . . ' S* i MWN Za Varšavo je še značilno, da je v njej veliko parkov in spomenikov, a promet je enkrat manjši kot v naši Ljubljani. Med vožnjo iz glavnega mesta Poljske v Zakopane smo na 700 km dolgi poti lahko ugotovili, da je vsa država en sam gradbeni objekt, da imajo silno lepo urejene ceste, v času bivanja v Krakovu, Katovicah m Zakopanih pa smo ugotovili, da so poljska mesta izredno čista. Palača kulture v Moskvi To je naša na Poljskem. Predstavnik iz Steklarne čepi v sredini i n se zadovoljno smehlja V Zakopanih smo bili nekaj časa in v tem času smo obiskali okoliške kraje in planinske vrhove na poljskem delu ležečega pogorja Tater. Mesto je vse posejano s počitniškimi domovi sindikatov, mladine, športnih društev in pisateljev. V najlepšem delu pa so palače za elane vlade. V tem kraju je vsaka najmanjša zgodovinska znamenitost muzej — muzej hajduka Janošika, muzej življenja in dela poljskih pisateljev, muzej Lenina -hiša v kateri je živel in delal Lenin v letih 1917-1918, in drugi. Zakopane so se razširile in še bolj uredile pred letošnjim svetovnim prvenstvom v klasičnih smučarskih disciplinah. Po tem tekmovanju pa še naprej gradijo ogromne objekte, tako da bo to čez nekaj let eno največjih zimskih športnih centrov v Evropi, za to pa so naravni pogoj: rmo rešllj stainCga proble- pogoji proizvodnje pa je važ- govorimo O veliki pocenitvi proizvodnje. ma pomanjkanja pomožnih na tudi varnost pri delu in delavcev, ki nastaja iz težnje splošna skrb za proizvajavce. V tem smislu je bilo že veliko storjenega in smo za to dobili že tudi priznanja od ustreznih forumov. V kratkem času lahko računamo tudi na uvedbo toplih malic, kar je trenutno večje vprašanje v skrbi za delavec, ki še ni rešeno. Zelo pereče pa je še vprašanje stanovanj. To je vprašanje, ki tudi dokaj moti proizvodnjo, kajti še vedno je gti doseči večjih osebnih do- veliko delavcev, ki se vozijo na delo in zaradi neugodnih prometnih zvez odhajajo no odhajajo z dela in podobno. Takšne pojave nediscipline so v vseh pomembnejših tovarnah v svetu že davno __ . ___ ___________ __________________________. odpravili in so zato lahko do- Tudi dejstvo« doslej še več odpadkov po tovarni, da segli visoko stopnjo konku-nismo dobili tobuh rezulta- prihajajo v tovarno posamez- renčnosti oziroma storilnosti, tov gospodarje,Ua ekonom- niki tudi izven delovnega ča- skih enot, ni v Pr'd poveče- sa, da neupravičeno predeas- Anton SIHUR Stroj pomaga delavcu, toda delo na njem tudi ni lahko Le visoka kakovost zagotavlja uspeh vseh delavcev, da bi dosegli čim večjo sposobnost za delo pri zahtevnejših strojih ozir. operacijah dela. Vse to, kar izražamo v proizvodnji v težnji za povečanje storilnosti, pa ima za posledico možnosti ustvarjanja večjih sredstev tudi za nagrajevanje, zlasti tistih z najnižjimi osebnimi dohodki, ki v dosedanjih okoliščinah nezadostne storilnosti niso mo- Tako je bilo na volišču. »Pusti delavski svet« nas reporter, mi hodkov. . Ob tem vprašanju bo dolžnost novega delavskega sveta ta, da bo še nadalje izpopolnjeval način nagrajevanja, kajti še vedno ugotavljamo, da na nekaterih mestih na-volimo grajevanje še ni zadovoljivo. O takih napakah, o katerih govorijo v nekaterih drugih ■■■ gospodarskih organizacijah, pri nas ne moremo govoriti — namreč o pretiranih oseb-Prav zaradi zvez predčasno z dela. Razen tega tisti tovariši, ki so se nas. lili po okoliških kmetijah, nimajo takšne delovne sposobnosti, kot bi jo imeli tedaj, če bi imeli primerna stanovanja. Tudi to so vprašanja, ki Zvezna Žirija Društva likovnih umetnikov je izbrala za evropsko razstavo industrijske estetike stropno svetilko Franca Papeža, člana delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik. Tako je tudi ta tovarna bila zastopana na tej pomembni razstavi v francoske*n mestecu Besancon. Razstava je bila v preteklem mesecu. Prihodnje leto bo v Milanu XIII. trienale uporabne umetnosti- Steklarna, ki ima že itak visok sloves, si bo zaradi svojega ugleda prizadevala- prib°riti $ kvalitetnim izdelkom prostor na tej razstavi. V začetku letošnjega septembra pa bo steklarna zopet razstavljala oa velikem zagrebškem jesenskem velesejmu. Verjetna površina razstavnega prostora bo 42 kvadr. metrov. Za ta velesejem pripravljajo 2 stiskana servisa za kompot in pecivo — izbrana na natečaju. Od servisov za liker, vino in vodo sta prav tako v pripravi 2 kompleta, tudi izbrana na natečaju. Pripravljajo prav tako serijo lepih namenskih kozarcev z debelim dnom za gospodinjstvo in za izvoz. Ti niso brušeni in ne dekorirani, torej naj učinkujejo le s čisto obliko. Kar se tiče razsvetl javnih teles, upajo presenetiti kupce z vrsto novih lepih svetilk. Zgo-tovljena bo prva prozorna stiskana tulpa, več tulpic z reliefno površino in velikih, voluminoznih svetlobnih teles. Kovinske dele bo izdelalo za razstavo podjetje »Sijaj« iz Hrastnika. Tu bodo zastopane že izkušnje z velesejma v Hannovru. O tem piše član kolektiva Steklarne Hrastnik: V paviljonu našega največ- Prevladovalo je belo steklo, jega odjemavca razsvetljav- dekorirano s kristalnim lenega stekla smo videli, kako dom, opazili smo precej sti-neverjetno lepi postanejo v skanih prozornih tulp z raz-vešči izdelavi izdelki iz naših ličnimi geometrijskimi dese-navadnih prozornih obel, va- ni. Ta stekla so zelo učinko-ljev, cevi in drugih oblik, tlobo. Brez težav jih lahko Ta naš odjemavec namreč izdelujemo tudi sami. O tem jemlje od nas le belo prozor- smo govorili tudi že na foru-no steklo in ga v svoji tovar- mih upravljanja. Ker pa ugo-ni izredno lepo in domiselno tavljamo, da nazaduje pro-dekorira in izdela še kovin- daja stiskanega stekla, bi ske dele lestencev. Pri deko- lahko bil to dober izhod iz riranih- prevladuje kombina- zagate. Stiskana razsvetljav-cija belo brizgano — radira- na stekla pa se dobro upo-no. Radirana mesta so izpol- rahljajo tudi kot notranji njena s kristalnim ledom ali deli dvodelnih svetilk z lister barvo. Tudi pri deko- opalnimj zunanjimi deli. Pri rirani razsvetljavi ni zlata, njih se desen prozornega To nas opozarja, da je treba notranjega dela projicira na upoštevati nov okus, ki se je steno opalnega stekla (kadar gotovo že tudi pri nas uve- je svetilka prižgana), kar ljavil. Ta kupec je še povedal, da ima v času velesejma v paviljonu zaposlenih do 18 ljudi za prodajo, informacije in ustvarja lepe nove učinke: igro svetlobe in senc. znatno vplivajo na delovno storilnost in nemotenost pro- v severnonems^m mestu Te paviljone vidijo le kupci, nejših izdelkov. Omeniti je nega kristala na lepih nik-izvodnje. Hannover je vsak6 leto vele- Ostali obiskovavci vidijo v treba kozarce za whisky z ljastih kovinskih podstavkih. Tako stanje je kljub temu, sejem potrošnik °brin in izložbah le del proizvodnje, debelim dnom, vaze, kelihe, ki silno dvigajo učinek teh da smo v preteklih letih iz- strojev. Tu pred6tavlJajo svo„ Tako je zaradi tega, ker se kozarce s steklenim žigom, servisov, naj- kategorije delavcev temveč tcga> kcr smo eibanje oseb- koristili vse možnosti za grad- je izdelke kupce"1 vse vodil- moda tudi v steklarski proiz- Te izdelke bi naj izdelovali Velike mehanizirane ste- ’ nih dohodkov vedno primer- njo stanovanj, za kar smo ne tovarne stekla v Evropi, vodnji hitro menja. Zlasti le- iz barvanega stekla. Najpri- kiarne belgijski DUROBOR, jali z gibanjem storilnosti, porabili vsa razpoložljiva To so izdelki, s ka __mi upa- stenej so artikel, ki najhitre- memejše barve so- rubinsko nemški RUHRGLAS in fran- ~ rdeča, dimno siva, dimno ze- Coski kombinat ST. GOBAIN, Zaključek je enostaven, in smeli jemati kriterijev, ki bi sicer — da so dohodki skupi- veljali proporcionalno za vse Prejemkih, ne delavcev (številčno močnejše) med najnižjimi in znivelizirati plače in jih ... Statistični najvišjimi v povprečju zelo vskladiti. Prav tako nam je potiatk1 povedo naslednje: visoki proti zaslužkom sorod- lahko jasno, da z boljšo or- 0 ajmzje plače v podjet- njh kategorij delavcev v dru- ganizacijo dela in racional-?u, so obenem najnižje v ce- gih podjetjih te veje industri- nejšim poslovanjem podjetja o m veji. je. Pri reševanju problema lahko dobimo to razliko, tako ® ajvisjs plače (vodilnega nizkih plač (kje in kako najti da ne bo nihče tega občutil ose j.i) so najnižje v primer- sredstva za zvišanje osebnih pri svojih osebnih dohodkih, lavi z ostalimi podjetji. dohodkov najnižjim) bi bilo Učinek bi se odražal v več- • ^ povprečju so osebni potrebno upoštevati zgoraj jem gibljivem delu, katerega vilno ti še nismo načeli od- prejemki našega kolektiva navedene ugotovitve. Pri for- bi dosegal kolektiv kot celo- pravljati, bo nedvomno velik med najvišjimi. miranju tega sklada ne bi ta. — im del krivde na sindikalni po- emo se tej napaki izognili. — lastna sredstva in tudi vse jo, da bodo uspel6-na trgu v je menja svojo obliko. Domi-Nepravilnosti v delitvi oseb- vire posojil. Posebne težave prihodnjem letu. ^f^stavlja- sclni in uspeli novi izdelki se nih dohodkov so pri nas še največ v tem, ker imamo pre- velika nesorazmerja v normah, o čemer pa žc dalj časa govorimo. Da pa teh nepra- 60 s samci, zlasti z ženskami, jo predvsem gC<*lusko in kaj hitro predmet kopiranja katerih ne moremo primerno okrasno steklo ter le®tence. med konkurenti. Preplavlja- nastaniti v našem kraju. Ker Na tem velesejru" ®°. tosto- nje trga z istimi vzorci pa pa so v zadnjem času tudi pani tudi naši , • Raz- vsekakor poceni izdtike in možnosti za negospodarske stavljajo jih neka‘eri kupici torej slabi kupčijo. lena, topas, jekleno modra. so razstavile velike količine Vso to samo v lepi čisti ob- avtomatsko izdelanih in stroj-liki, brez dekora. Zanimivo no dekoriranih lahkih kožarje dejstvo, da na tej razstavi cev. Za poznavavce se po kani videti zlata, pa tudi le kovosti še ločijo od ročno iz-malo brušenega svinčenega delanih kozarcev, zato so se V nordijskih (danskih, švedskih in finskih) paviljo- postrežbo. Najemnina pavi- n}h opazi,i ‘if* fnl modre zunanje dele. Tudi ta kombinacija je neverjetno uspela in jo je možno realizirati tudi pri nas. Prevladujejo pa bela vtična stekla in viseča stekla za male E 14 žarnice z različnimi geome- zaradi svoje afirmacije, kajti konkurenca je zelo ostra. Vse razsvetljavno steklo je razstavljeno - v velikem petnadstropnem paviljonu brez oken. Dnevna svetloba je namreč povsem odveč zategadelj, ker so vse razstavljam trij6kimi rcbri in reliefL s učinkujejo-.,1 .. , „ investicije zelo omejene, ne Steklarne Hrastu1' • Ogled takih razstav nam stekla. Razstavljenih pa je jih pivovarne najprej brani- morc mo predvidevati ugod- Na tem veleseju1" je mno- narekuje usmeritev na pro- precej stiskanih servisov za le, toda uveljavljati so se za- nega in hitrega reševanja go paviljonov zaPr ga Rpa. izvodnjo boljših in kvalitet- kompot in pecivo iz stiska- čeli — zaradi nizke cene. luči prižgane in same popolneje. V tem paviljonu nas je začudilo dejstvo, da opalnega stekla skdraj ni mogoče najti, razen pri nekaterih novih štirioglatih tul-pah, kroglah z navojem in valjih. kvadrati, krogi, oblike tri-oglate, štiri in večoglate. Ogled razstave neke tovarne stiskanega stekla iz sosedne Avstrije nam je nakazal, da izdelujejo razmerama lepe (Nadaljevanje na 14. strani) osebni dohodki S tem člankom naj prispevam k razpravi o nizkih osebnih dohodkih v naši gospodarski organizaciji. V tem primeru gre za nekvalificirana oziroma nekatera priučena delovna mesta, kjer je zaslužek (razen gibljivega dela, ki je — mimogrede rečeno — teže ostvarljiv v večjem obsegu), odvisen samo od startne osnove, to je tarifne postavke. Pri bežnem pregledu teh mest se lahko prepričamo, da so tu zaposlene v glavnem najmlajše moči, pretežno dekleta. Takoj lahko ugotovimo tudi izredno močno fluktuacijo delavcev pri teh delih. Centralni delavski svet je nedavno razpravljal o prošnji člana delovnega kolektiva steklarne tov. Ivana Lazarja za finančno pomoč. Tov. Ivan si gradi hišico, je oče treh otrok in ima zelo majhen zaslužek kot pomožni delavec. Glede na njegovo zelo vestno in dolgotrajno delo v steklarni (delal je v zmesarni, sedaj kot izvlačivec, je zelo vesten pri delu — vsi člani delovnega kolektiva ga dobro poznamo) je centralni delavski svet sprejel sklep, da se mu da pomoč v znesku 150.000 dinarjev. Dotacija pa se financira iz pozicije, s katero razpolaga upravni odbor v okviru pooblastil. Zelo prav je, da se pomaga tistim, ki so pomoči resnično potrebni, a so dobri člani delovnega kolektiva. — rr Naš centralni delavski svet v popolnem sestavu Dobro smo se odrezali Res ni vsak dan slišati za delo brodarskega društva v Hrastniku. Ce reporterjev ali dopisnikov ni blizu in jih ne »mažejo« po časopisih, niso sami krivi, zato se želijo sami oglasiti! Res je tudi to, da v tem malem društvu vedno brenči kakor v panju. Ni jih mnogo, ki bi imeli interes za to vejo športa, toda tisti, ki so, delajo z vnemo. Ze pozimi so si zadali velike načrte, čez leto, kot kaže, pa jih bodo izpolnili. Modelarstvo je zelo priljubljeno med mladimi. Imajo že čolničke s pravimi majhnimi motorčki. Dobili so jih iz Izole. V času slabega vremena so zgradili čoln za občinsko počitniško skupnost in tega že uporabljajo dopustniki v Pulju. Do pomladi bodo naredili še štiri čolne. Hočejo imeti tudi čolnarno, zato pre- stavljajo staro barako k Savi. Tako upajo, da bodo vzbudili zanimanje za brodarje-nje tudi pri mladih delavcih, ki stanujejo v samskem domu. V programu so imeli tudi štafeto po Savi ob rojstnem dnevu tovariša Tita. Sele dva dni pred začetkom štafete se je pri njih oglasil sam tajnik republiškega odbora Brodarske zveze Slovenije. Dejal je: »Fantje, izvesti moramo štafeto od izvira Save do Zagreba. Vi prevzamete etapo Hrastnik-Zagreb.« Sledila so navodila in delo je steklo,- Ob določenem času so na mostu v Hrastniku slovesno sprejeli ljubljansko ekipo. Igrala je godba. Zbralo se je najmanj 400 ljudi. Sledil je pozdravni govor, dobra večerja za izčrpane brodarje . .. Naslednjega dne so se naši fantje spustili po Savi z zavestjo, da nosijo dobra voščila dragemu Titu. V Krškem, kjer je bil konec prve etape za naše fante, jih je sprejel en sam človek. Naslednjega dne v Zagrebu pa kar dva kajakaša. Slovesnosti seveda ni bilo nobene. Ob vrnitvi nam je dejal vodja naše ekipe: »Mislil sem, da bomo na meji obeh republik predali štafetno palico kar najbolj slovesno, toda zmotil sem se.« Lahko smo ponosni na to, da smo kot majhno društvo opravili svojo nalogo najbolje! Dobro smo se odrezali! Vili Vračun - H mmM. ... i.: itti Hrastniška romantika Tudi to vas zanima Rebalans letošnjega plana proizvodnje in odločitev za uvedbo tekočih goriv Centralni delavski svet steklarne je od svoje izvolitve Prehod na kurilno rij s imel že kar tri zasedanja. Na zadnjem zasedanju so raz- bi se vršil etapno — Ob tro-.... , , , , - , montih steklarskih peči, kar pravljali o rebalansu plana za letošnje leto. Glavni del je najbolj ugodno zaradi razprave je bila obravnava dokumentacije delitve čistega greetetev. dohodka za lansko leto in za letošnje leto. za napeljave plinovoda od Ker se je plan steklarne Zelo važna je bila tudi raz- Celja do Hrastnika bi pora-pokazal kot nerealen, prav prava o problemu koriščenja bili 400 milijonov dinarjev, tako planirani dohodek in velenjskega pitna. Ob zad- ^a osnovi analiz se je de-asortiment proizvodnje, je bil njem obisku je bilo zaželeno, Isvskj svet odločil za uvedbo predlagan rebalans plana, ta- da da kolektiv svojo odloči- tekočih goriv in je s tem v ko da bi znašal plan 8100 ton tev g;ccjc uporabe velenjske- z'fcz' Poob^til tehnično vod-steklenih izdelkov v vredno- ga plina Potrebno analizo so Btvo 23 PnPrav<> načrtov. »ti 2,256.229 din. Na tej osno- pripravili ing Matas Mrcina, D^veki svet je tudi epre-.vi je bila izračunana tudi delitev dohodka, in sicer 55,70 odstotka na poslovne stroške staja pri delavskem svetu. nam zagotavlja prostor f Upravni odbor je potrdil predlog ekonomske enote transport o cenah prevoza za tuje stranke in sicer: Steklarna-križišče — 20 din Steklarna-Brnica — 30 din Steklarna-Dol — 40 din Steki arna-Cerdcnec — 50 din Križišče-Brnica — 20 din Križišče-Dol - 30 din KrižiSče-Cerdenec — 40 din Za prevoz članov kolektiva na izlete ali ekskurzije nad 150 km pa se računa 1 km po 200 din. £ Vse kaže, da bomo Imeli tople malice zelo kmalu. Pri prave so v polnem teku. Na eni zadnjih eej je upravni odbor sklenil, da je treba narediti plinovod za butan do 20. t. m., kajti do tedaj bo izdelan tudi štedilnik pri podjetju Ključavničarstvo v Ljubljani. o, Pričeli smo s prvo serijo proizvodnje razsvetljav-nth teles i Kanado. Embalažo je poslal kupec sam. V tej seriji je vsa razsvetljava opalnega stekla, le del izdelkov je tudi satiniran. prave. vi je bila izračunana tudi de- Tušar mcnil pravilnik o delovnih v- - -i— Ivan Bartole in Jože Tušar. razmerjih alcn 145 ki gm-or! ....... „................ Ti predlagajo centralnemu 0 ponovnem sprejemanju od- in 44,30 odstotka pa dohodek, delavskemu svetu postopen pUš£enjh delavcev ali usluž-Iž zbranih podatkov je raz- prehod na uporabo tekočih bencev. Ta vprašanja bo na-vidno, da so bili lani poveča- goriv (mazuta), kar je tre- dalje obravnavala komisija ni osebni dohodki za 19 od- nutno najcenejše tudi glede za odpoved in sprejem, ki ob-stotkov, predpis pa dovoljuje na potret*: investicij, le 10 odstotkov. To je mogoče opravičiti s tem, da so za- , _ _ radi potreb domačega in tu- T.0 VlSOlCcI KcIKOVOSl j ega trga spremenili asortiment proizvodnje in dosegli tudi ustrezno prekvalifikacijo, kar je imelo za posledico (Nadaljevanje s 13. strani) avstrijskega tovarnarja je povečanje prodajne cene (ne- stiskane servise iz navadnega bila zanj koristna, saj izvaža to) za 13 odstotkov, porabi je- stekjai vaze, nastavke, pepel- v ZDA in ostale prekomor-na sredstva, t. j. materialni nike jn podobno. Kakovost ni ske države, uveljavil pa se je stroški pa so porastli le za .1 boijga od naše, le lažje je z izvozom tudi v Evropi. Mc-odstotk-e. vse. Lastnik nam je povedal, hanično pa izdeluje lepe ke- Najnižja plača v 1960. letu da (udi on opaža, da prodaja lihe za vino v tako imenova- je znašala 9992, v 1961. e u navadncga stiskanega stekla ni stari rimski obliki. Posoda pa 11.405 dinarjev, najvi Ji nazaduje. To dejstvo je ter- keliha je prozorna, bela in osebni dohodki pa v letu . j jaj0 od njega odločitev za pihana, noga pa je zelena al: 69.368 in v letu 1961 pa prehod na mehanizirano ali šampanjske barve z okrogli- di nor jev. na finejšo ročno proizvodnjo mi robovi in je stiskana di- Pri obravnavanju osebnih beUh -n barvafitih kozaraCv rektno na kelih. Njegove dohodkov na posameznih de- 3iroko potrošnjo, lepih se- ugotovitve so sc ujemale s lovnih mestih je ugotovljeno, rij kozarcev kclihov, vaz in splošnim vtisom, ki ga je da so nekateri le za 15 od- skled pred tako dilemo bomo nudila razstava, stoikov iznad začetne osnove, nemara kmaiu tudi mi. A v- Ogled razstave je bil za medtem ko so nekateri, ki strijisk: tovarnar pa sc je nas izredna ooučen. Rezul-delajo po normi, tudi po 100 ir pred sedmimi leti za tat: novi. moderni, kakovost- odetotkov iznad svoje začet- drugo varianto. Konkurence ni izdelki, ki ne bodo kopije, ne osnove. Tu rr^mijo, da bo v mehanizirani proizvodnji bodo pa v koraku s splošno treba proučevanja, kajti vsi- namreč po vsej verjetnosti linijo oblikovanja in mode v ljuje se ugotovitev, da tukaj ne bj vzdržal. Veliki koncer- svetu, v čemer vsekakor ne nekaj ni v redu. (Durobor, Ruhrglas, St. smemo zaostajati za drugimi Delavski svet je sprejel več Gobaln in drugi) si namreč proizvajava!, sklepov v zvezi z delitvijo divje zbijajo cene in proda- Tako nam bo torej ogled čistega dohodka, in sicer na jajo včasih tudi pod lastno tega velesejma koristil že za osnovj poročila in daljše raz- ceno, samo da bi konkurente razstavljanje na zagrebškem odstranili s tržišča. Odločitev velesejmu jeseni. Prežihovi »Samorastniki« na hrastniškem odru Po dolgem času smo zopet ' lahko gledali nastop mladih ' igravcev Svobode II. Prikazali so Prežihove »Samorast-: nike«. Veliko zaslug za dobro izvedbo te drame ima 1 prof. Jelo Klančar, ki je kot : režiser porabil zanjo ves svoj ■ prosti čas. ‘ Občinstvo je toplo pozdravilo igravce na obeh nastopih v Spodnjem Hrastniku, kot' tudi ob nastopu v zgornjem Hrastniku. Uspeh je toliko • večji, če vemo, da so nekateri igravci tokrat prvič na- • stopili. Ce upoštevamo dejstvo, da ■ je vloga Ožbeja dokaj zah-I tevna, moramo ugotoviti, da ! je Karli Savrič v njej zadovoljil. Tudi Dušan Grašič v vlogi Kmičnika in Marjana Žlindra v vlogi Mete sta se zelo potrudila, da sta izrazila vse tisto, s čimer je hotel Voranc prikazati majhnega človeka na vasi v odnosu na gruntar-je. Tudi z Milico Zvačič v vlogi Kmičnice, Elzo Pap v vlogi Hudobivke, Alfredom Gandajem v vlogi župnika in Ernestom Seničarjem v vlogi Volbenka smo bili lahko povsem zadovoljni. Predvsem lahko pohvalimo vlogo Hudobivke, v kateri je igravka izkazala izrazit talent za tovrstne vloge. Nazadnje smo lahko zadovoljni tudi z vlogo graščaka, katere nosivec je Plenum mladinskega komiteja To je pa naša muzika, slikana v Crikvenici, kjer je bila na dopustu Proslavili smo jubilej godbe ; bil Ivan Ivačič, kot tudi z vlogo sosede, ki jo je prikazala Valčika Miler. (or) HRASTNIK - Jutri bo Tudi scene so bile prav do-j plen um občinskega komate*ja "ro pripravljene, tako da je y slavnostno obnovljenem tej priložnosti so bili pri- V nabito pobu dvorani j6 j LMS. Razpravljali'bodo"jpred- drama resnično prišla v polni lokalu godbenikov so se dan šotni vsi stari godbeniki — govoril predsednik godbe* : vsem o kadrovskih spremeni- meri do izraza. pred proslavo 30. obletnice ustanovitelji, in sicer: Miha ki se je ob tej priložnosti za* ibah. Ob tem bodo spregovo- Želimo si še takšnih prire- godbe zbrali godbeniki in po- Komat, Anton Cepin, Ivan hvalil upravnemu odbori | rili tildi o gospodarjenju v dffev! vabljeni gostje, kot tudi Rački, Friderik Smrekar, steklarne za to, da je ste* zadnjem obdobju. Viktor Rački predstavniki steklarne. Ob Jože Obermajer, Viljem klarna prevzela pokrovitelji Maurer, Jože Grum, Anton stvo nad jubilejno proslavo. Ob tej priložnosti smo pa* zdravili tudi predstavnike Rezultati ocenitev vzorcev in dekorjev .razpisanih v II. rednem konkurzu Laneger, Jože Milbauer. Ob tej priložnosti je govo- D . . .. godb iz Velenja, Trbovelj, H*?*J*?Z'■SZSrtZ Zagorja, Zidanega mosta id Komisija, ki je dne 10. 4. letos ocenila vzorce in de- osnutka pod šifro »31« — iz- Druga nagrada osnutkom delal tov. Franc Mauser. pod šifro »Č-7« in »C-3« — korje razpisane v II. rednem Druga nagrada je bila po- izdelal tov. Cveto Lah. konkurzu, objavlja naslednji rezultat: 1. Pri pihalnih garniturah servisa za vodo, vino in 11-. ker sta bili podeljeni dve drugi nagradi, ker nobeden deljena osnutku pod šifro Tretja, četrta in peta pa »17/62« — izdelal tov. Sandi osnutkom »ST-1« (izdelova-Podlunšek. vec ni prijavil svojega ime- Za garnituro pod šifro na) in osnutkom »C-6« in godbe Žibret je podelil najbolj zaslužnim članom godbe praktična darila, vsem ustanovnim članom pa diplome. Godbenike je v imepozdravil tovariš Gvido * rl* P M’-^ Urlep, v imenu upravnega rudarske godbe iz Hrastnika, zastopnika občinskega svetal Svobod in zastopnika okraj* nega sveta Svobod. Tovariš tajnik Svobode lij odbora steklarne tovariš Jo- 3. Nagrada za gostinske pepelnike in pepelnike za široko potrošnjo iz navadnega stekla ni bila podeljena. nega števila točk za prvo nagrado. Nagrajena je bila šifra »Amfora« in »OS« — izdelal tov. Franc Papež. Komisija je bila mnenja, da se odkupi osnutek »Har-minija« — izdelal tov. Franc Tramte in »C-lo tov. Cveto Lah. __________ 2. Pri stiskanih garniturah kristalnega stekla iz navadnega stekla je bila podeljena prva podeljena prva ----------" »18/62« je komisija predla- »C-8« — izdelal tov. Cvetko ^ Tušar, v imenu godbe na gala odkup. — Osnutek je Lah. Prva nagrada ni bila pjhala. rudnika Hrastnik pa Franc Plahuta. Ob tej pri- od osnutkov ni dobil zadost- izdelal tov Sandi podlunšek. podeljena. ril o zgodovini naše godbe na pihala. Godbenikom z daljšo dobo aktivnega dela so bila pode* ljena priznanja: Jožetu Ka* oreieli nriznanie steUcu- ,ožetu Milbauerju, prejeh priznanj« Mihu Komatu> § mu, Avgustu Rusu, Otu Pa-pu, Viljemu Zaletelju. Ne* kateri so prejeli tudi spo* Ker je na konkurz prišlo ložnosti so večje število osnutkov de- tudl mlajM godbenikl-sena, je komisija smatrala, da se dva najboljša izbereta Naslednjega dne je bil v in nagradita. Predloženi sta dvorani Svobode II slavnost- 4. Nagradi za otroške vrčke bili nagradi v višini nagrad ni koncert, na katerem je so- minska darila, iz navadnega stekla nista za dekore. delovala tudi godba iz Av- Naslednjega dne so si — izdelal bili podeljeni. Prvo nagrado je dobil de- strije, ki je bila gost ste- gostje ogledali še Trbovlje, 5. Pri stiskani garnituri Iz sen »Sl-1«, drugo pa »Sl-15« klarne Hrastnik. S tem je ta zlasti kulturni dom, in nato je bila — izdelal tov. Ivan Surina. godba vrnila obisk steklarski še Velenje. Naši godbi pa nagrada Komisija za ocenjevanje godbi, ki je bila lani v Av- ob tej priložnosti želimo še nagrada osnutka pod šifro »Viba« — vzorcev II. rednega konkurza striji. veliko uspeha. rr , izdelal tov. Franc Papež. Druga nagrada ni bila podeljena. 6. Nagradi za stiskane otroške vrčke nista bili podeljeni. 7. Pri osnutku pepelnikov iz kristalnega stekla je bila podeljena nagrada šifri »Repriza« — izdelal tov. Franc Papež. 8. Nagrada za kozmetično garnituro iz kristala ni bila Podeljena. 9. Pri dekorih so bile podeljene nagrade naslednjim osnutkom: Ustanovili aktiv trgovske mladine O brezalkoholnih pijačah (or) HRASTNIK - Tukaj so ustanovili aktiv trgovske mladine, ki šteje 22 članov. Tako bo tudi trgovska mladina aktivno sodelovala v pri- _ ,, , , , , zadevanju hrastniške mladi- Pred sodnik delavskega sveta ne da bi evoje čla7,e čimbo]j proizvodnje bo pravkar od- uve,javila v družbenem dal svoj glas. To je seveda upravljanju in zlasti v gospo-bilo že aprila darjenju podjetij. Zanimivo je, da so cene malinovcu v sosednih občinah In celo v sosednih lokalih zelo različne. Tako je v gostišču »Zasavje« podjetja Jelka v Hrastniku cena malinovcu z navadno vodo 12 dinarjev, v restavraciji v Trbovljah pa je malinovec z navadno vodo po 20 dinarjev. Razlika je torej nekaj čez 300 dinarjev pri enem litru. V gostiščih navadno trdijo, da ne morejo drugače kalku-lirati, kot pa kalkulirajo. Pri nastavljanju cen pa ta primor tako trditev demantira. Torej ni nujno, da je malinovec po 20 din, in prav tako ni nujno, da je po 15 din, ker je lahko tudi po 12 din. To dokazuje primer gostinskega podjetja Jelka, gostišča »Zasavje«. To je nedvomno prispevek prizadevanju, da bi brezalko- holne pijače prodajali v večjih količinah. Čeprav govorim o malinovcu, pa sem mimogrede slišal, da je tako tudi s cenami pelinkovcu. V nekem gostišču v Radečah je po 35 din pol ded, v drugem po 40 in v Hrastniku po 50. No, če je res raz* tako, gre tudi tukaj za liko 300 din po litru.. No, proti temu samemu ne bi ugovarjali, kolikor ne gre razlika v neke koristne namene (ne za napredek gostišč in podobno), ker — alkohol ni zdrava pijača. V. SIREC Odšla je v zaslužen pokoj Berto Knežak pozna sleherni delavec v steklarni. Je ve-zavka, pridna in vestna delavka. Ze dolga leta je vedno na svojem mestu bila ena od najboljših vezavk našega! podjetja. Delovni prijatelji jo bodo gotovo pogrešali. V času, ko se je bližal njen odhod v pokoj, so ji ožji tovariši pripravili majhno slavje In ji podarili skromno darilce. Med ostalim je sprego- vorila delavka Marija Klajn in med drugim rekla: »Bili ste nam tudi dobra prijateljica in svetovavka.« V imenu vodje skupine se ji je zahvalil za sodelovanje in pridno delo tovariš Viljem Maurer. Zaželel ji je, naj uživa svoj zasluženi pokoj v miru, zdravju in sreči. To ji želimo tudi vsi ostali. ** j 75 let gasivskega društva Matica v Hrastniku Belokranjci so obiskali Hrastnik V soboto, 30 .junija, dopol- vzdušju. Med svojim biva-dne so se nad hrastniško do- njem pri nas so si gostje lino valili temnosivi oblaki med drugim ogledali reševal-in ob rahlem dežju dajali no postajo in rudniške zuna-kraju dolgočasno sliko. Vse nje naprave, prav tako pa to pa ni motilo domačinov, da tudi proizvodni proces v stene bi krasili svojih hiš in klami. izobešali zastav, kar je po- y okviru navedenih prazni. menilo .da sc Hrastničan; pn- ^ ^ » y B(>b()to zvečcr :>ravljajo na svoje slavje. „ j m knmedijo Marjana ° Marinca »Poročil se bom s na svoj i gostitelji ostali sami na Podmcnika, Jožeta Dolinška krajih partizanili. Največ so postaji z nekakšnim tesnob-Med prvo svetovno vojno v in Lojzeta Hofbauerja. se pri njih zadrževali člani nim, a vendar srečnim občut- Kkl, nato pa dolgo let Fer- 1 u 1914/1Q1g ^ morala ve- v novejši dobi vodi dru- hrastniške rudarske godbe, kom. da so se vsaj delno od- Snand Roš. Leta 1891 je pa članov v vojsko- takrat štvo spet zelo agilni odbor s ki so tedaj delovali v sestavu dolžili gostoljubnim Grada- nastopila pri trboveljskem in zastoi v easivskem tovarišem Jožetom Jelenom godbe VII. korpusa in je tudt ranc-m - v mislih pa je za hrastniškem odseku važna J. .. p se 1t M na čelu. Večina članov ni- gedaj bila radarska godba njim: hite! klic: »Hvala vam, sprememba. Gasilsko dru- drLL-tva s t raz. ma kot delavci svojega last- glavni pobudnik za ta obisk. C-redačani, za vašo gostoljub- štvo Trbovlje-Hrastnik se je mahnila pristopili so mlajši neSa krova, vendar žrtvuje Po prisrčnem sprejemu go- je! Hvala za vaše iskreno to- spremenilo v dve samostojni . . , društvi Trbovlje in Hrastnik. “ Ob ustanovitvi odseka so ee urili v gasilstvu in hkrati tudi pripravi- v li na dostojno proslavo 40-Hrastniku so imeli navadno letnice društva. Za ta jubilej »sprot« brizgalno pn Rošu. ^ leta 1927 dvignili svoj dom Leta 1888 je občina zgradila £ ^ nadstropje, pri kate pritlično občinsko hišo, kjer r£m delu je imel največ zaje gasilski odsek dobil svojo slug Avgust Dolinšek, orodjarno. Hrastniško gasivsko dru- Pod predsedstvom Nan:.<* štvo je v naslednjih letih raz- R°6a ml. je pa društvo lete veaeljivo napredovalo in si je 1836 obogatelo za motorni nakupilo še drugo, večjo briz- brizgalno in raztezalno lestei galno ter več potrebnega V letih 1949/1930 eo zgra svoj prosti čas za blaginjo stov na železniški postaji jo varišlvo! Tudi v prihodnje svoje okolice v očuvanju tudi zboljšanja vremena pri- nam boste dobrodošli gostje ljudskega premoženja. pomoglo k še pr:;nejšemu v Hrn~tn:kut« -ps- orodja. Shramba v stari ob-čdnekt hiši je postala premajhna in treba je bilo misliti na gradnjo lastnega doma. S pomočjo občine, kateri je takrat načeloval Ferdinand nove društvene prostore m. gasilskim domom in staro ob činsko hišo. Ti prostori tu danes služijo občinski gasiv-ski zvezi. Leta 1957 so orod jamo prezidali, da so v nje Roš, ki je bil hkrati pred- lahko hranU1 Rasivski avto sednilc gasivskega društva v Takrat je predsedoval dru-Hrastniku, so zgradili leta ^lvu 6e^an_i* častni predsed- • 1901 gasivski dom tik ob ob- 1x111 Jaka Klemen. Muski hiši. Ta dom je služil Ko je leta 1941 zasedel oku-svojemu namenu celi 28 let. pator tudi hrastniško dolino, Velik preobrat je nastal v se je večina gasivoev — ma-društvu leta 1902, ko eo od- tičarjev Iz Hrastnika zavedala Gostje iz Bele krajine pri spomeniku Revirskega bataljona VDV na pravili prejšnje nemške in kam apatie. Ob 60-letnici dru- Katarini nad Trbovljami To društvo je bilo pred 75 leti edino na območju Hrastnika in Dola, zato so ga po svobodi imenovali Matica, katero načeluje danes vsem estalim sedanjim gasivskim društvom na hrastniškem področju. Gasivcem — matičarjem' v Hrastniku čestitamo tudi mi ob tako visokem jubileju z željo, da bi še vnaprej tako požrtvovalno delali za blaginjo naše skupnosti. L. H. Gasilsko društvo Matica v Hrastniku pomaga svojim bližnjim ob raznih nesrečah že 75 let. Kako je prišlo do ustanovitve prepotrebnega gasilskega društva v Hrastniku tiste čase? Leta 1887 so pripravljali v Trbovljah za območje Trbovelj in Hrastnika razstavo, ki je imela kmeti jsko-industrijski značaj. Za očuvanje razstavišča vpeljali slovensko poveljevanje. Na čelu tega gibanja so stali zavedni »Roševi fantje«, ki so potegnili s seboj celo vrsto novih zavednih mož in fantov ,v prvi vreti rudarjev. Kajti ob tej priliki so morali na pritisk nemških kapitalistov izstopiti iz društva s slovenskim poveljevanjem vsi delavci iz kemične tovarne, čeprav so bili vsi slovenskega štva je zato društvo mimo drugega odkrilo na svojem domu spominsko ploščo članom, ki so dali v NOV svoja življenja za našo svobodo. Na tej plošči je vklesanih 12 imen. V vseh 75 letih je številno članstvo delovalo v društvu po.>,vovalno in nesebično. S pomočjo raznih prireditev, kakor tombol itd., ga je član- Sedanji člani so za tričetrt-stoletni društveni jubilej popolnoma obnovili svoj gasivski dom in za to delo žrtvovali nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. To naj bi bilo vzgled marsikateremu društvu in organizaciji. Pa tudi v tehničnem pogledu so ti ga-sivci odlično pripravljeni, saj so v zadnjih dveh meddruštvenih tekmovanjih v občinskem merilu dosegli prvo mesto, kakor tudi njihovi pionirji. 13. julij dan šoferjev in avtomehanikov Pred 50 leti prvi avtobus Franc Guček Prvi pričetki — »Daimler«, prvi avto v . Trbovljah — Prvi karamboi, avtobus se je pokvaril — Od treh avtobusov do današnjega avtobusnega podjetja — Posebni doživljaji: vinska tr-. galev v avtobusu — Brezplačna vožnja — Prvi avtomobil za gasivce — Franc Guček, častni član Združenja šoferjev in avtomehanikov, praznuje 50-letnico šoferskega poklica. Trboveljska podruž. Združenja šoferjev in avtomehanikov beleži letos važen jubilej. Petdeset let je od tega, ko je v Trbovlje prispel pr-,Vi avtobus, in častni član te-. 6a združenja, Franc Guček, slavi letos 50-letnico svojega šoferskega poklica. Franc Guček je bil rojen v Kozjem leta 1888, dokončal je v rojstnem kraju osnovno šolo, nižjo gimnazijo pa v Celju. Vpij, Ml se je na učiteljišče v Mariboru, kjer je pa končal samo prvi letnik. Izključili so 8a zaradi njegove narodne zavesti. Posvetil se je ključavničarskemu poklicu in je bil kot pomočnik zaposlen v tovarni »Puch« v Gradcu in nazadnje v tovarni »Saurer« na Dunaju. Leta 1911 je pri-tel tovariš Guček v*Trbovlje je tudi on tisti, ki je pribijal prvi avtobus v Trbovlje. Kako se je razvijal avtomobilizem v Trbovljah, je pa jubilant pripovedoval našemu dopisniku. PRVI PRIČETKI V Trbovljah so bili začetki Razvoj-, avtomobilizma in r.io-torizma d »kaj skromni. Prvi avtomobil je bil za kraj čudež. Dosegel je hitrost 35 kilometrov na uro, upoštevati j® pa seveda treba tedanje ce-ki so bile poglavje za-'Be, saj so ustrezale komaj za Promet s konjsko vprego, kaj za avtomobile. Leta 1912, *° je prispel v Trbovlje prvi avtobus, niso poznali asfaltiranih cest. Ce si hotel tiste 6860 v Ljubljano z avtom, ei ”bal voziti najprej preko P6tenka in skozi Boben v '•rraKtnik, od tam pa po cesti b Savi do Zidanega mostu, P310 dalje proti Celju, iz Ce-V? Pa Po državni cesti v ' tpbljano. Prvi zasebni avto Trbovljah je imel nekdanji rudniški zdravnik dr. Hubert Berdach, ki ga je kupil leta 1907. Uporabljal ga je le zase in za svojo družino. Prvi avtobus v Trbovlje pa je prispel v kraj leta 1912. Ko se je pojavil v Trbovljah prvi avto na cesti, je velika večina drvela iz radovednosti v dolino, da si ogleda vozilo brez konjske vprege! Avtomobil je bil pravcati čudež za vse, zlasti za otroke. Avto dr. Berdacha je pripeljal v Trbovlje tovarniški šofer, ki je ostal v kraju toliko časa, da je priučil upravljati in voziti avto tedanjega rudniškega profesionista Trupeja, ki ga je dr. Berach izbral za svojega šoferja. Ko je pokojni Trupej peljal dr. Berdacha na Dunaj, je potreboval za vožnjo štiri dni. Danes prideš na Dunaj z avtomobilom v 12 urah, z avi-onom seveda še dosti prej. Šoferji so bili tiste čase silno čislane osebnosti, nič manj kot danes direktor velikega podjetja. Hčerka Ela dr. Berdacha ee je celo hotela omožiti s šoferjem, tako imenitni so bili tedaj, ker so znali voziti in upravljati to čudežno vozilo. Danes je seveda čisto drugače, saj znajo dobro šofirati celo otroci in poznajo avtomobile že bolj kot odrasli. PRVA AVTO DRUŽBA V TRBOVLJAH Leta 1912 so osnovali v Trbovljah prvo avto družbo. Ustanovili so jo tedanji veljaki v kraju: Gustav Vodušek, Robert Plavšak st., Jože Goropevšek, Franc Dren in še drugi. Namen tega združenja je bil, vzpostaviti redno avtobusno zvezo med železniško postajo Trbovlje in sedežem kraja in občine. Avto družba v Trbovljah je leta 1912 kupila v tovarni Saurer na Dunaju prvi avtobus. Z Dunaja ga je pripeljal tovariš Franc Guček, ki je bil prvi šofer avtobusa v Trbovljah. Značilno za ta prvi avtobus je bilo ,da je imel 2 razreda za potnike. Prvi razred je bil nameščen takoj za šoferjem. Imel je oblazinjene sedeže in je veljal sedež 60 krajcarjev, medtem ko je imel drugi razred navadne lesene klopi, sedež je pa stal do postaje 50 krajcarjev. Spočetka se ljudje niso hoteli voziti z avtobusom. Raje so hodili peš z železniške postaje. Dejali so: »Ta čas, ko prideš do gostilne Dreo, si ga za denar za vožnjo z avtobusom Lahko privoščiš kakšen »fi 'keljček vina«. Da bi ljudi privadili na avtobus, jih je šofer avtodružbe, če so se peljali iz kraja na železniško postajo, peljal nazaj domov brezplačno. Zanimivo je tudi ds je bil prvi avtobus v Trbovljah avto znamke »Saurer«. Se do nedavnega je vozil po kraju avtobus iste znamke, potem pa so karoserijo predelali za tovornjak. RAZNI ZANIMIVI DOŽIVLJAJI Tovariš Guček se še danes Tovariš Guček se že danes prav rad spominja prvih voženj z avtobusom po Trbovljah in je našemu dopisniku povedal tudi nekaj doživljajev z avtobusom tiste čase. Avtobus je imel prvi karamboi na cesti. Peljal je iz Zg. Trbovelj proti Vodam. Cesta tedaj še ni bila široka, kot je danes, in se je avtobus pri gostilni »Škrat« zaletel v tamkajšnjo lipo ob cesti, ki stoji še danes. Na srečo se ni dogodilo nič hudega, šofer Guček pa je dobil od avto družbe celo 5 kron nagrade, ker se je vse dobro izteklo. Drugič se je pripetilo, da se je avtobus pokvaril, premet Pa seveda ni smel zaradi tega stati. Rešili so vprašanje začasno na ta način, da so vpregli v lojtrski voz konje, namestili nanj klopi in seveda tudi avtobusno hupo in — promet se je razvijal dalje z »avtobusom« dveh konjskih moči! Dzgodilo se je pa tista leta še nekaj drugega. Avtobus, ki je takrat vozil po trboveljski cesti, je bil tako visok, da so otroci lahko zlezli pod vozilo. Nekega dne, ko se je na avtobusu vozil ravno pokojni Robert Plavšak iz Zg. Trbovelj, se je prilepil na vozilo neki fantalin pri sedanji , Strojni tovarni. Vsi so mislili, da je gotovo prišlo do nesreče — namreč da so fanta povozili, ker je njegov klobuk ležal na tleh. Fanta so iskali, a bilo ga ni nikjer. Končno so ga le opazili: stal je za vogalom neke tamkajšnje hiše, jim kazal jezik in se vsem posmehoval! »VINSKA TRGATEV« V AVTOBUSU! Deta 1912 ni bilo v Trbov-Ijah primernih dvoran za razne prireditve (saj jih še danes ni kdove koliko). Pa so jo po-tuhtali in napravili vinsko trgatev kar v avtobusu. Ko je bila zabava »na višku«, je kajpak prišel občinski redar in napovedal policijsko uro. Kaj so storili? Odpeljali so avtobus z »vinsko trgatvijo« enostavno v Bevško, ki je spadalo pod drugo občino, in nadaljevali zabavo brez policijske ure! BREZPLAČNA VOŽNJA, KER SO RINILI AVTOBUS Tista leta, ko je začel v Trbovljah voziti prvi avtobus, niso bili avtomobili urejeni tako kot danes. Ce so se ljudje hoteli voziti, so morali avtobus pred vožnjo vsakokrat nekaj časa riniti. Zato pa so imeli vsi tisti, ki so ga pomagali riniti, brezplačno vožnjo! PA SE ENA! Pokojni Albin Poklšek, znani mesar v kraju, je tiste čase prišel na železniško po- stajo peš. Dejal je ,da raje čen. Treba je bilo dobiti zanj hodi peš, toda če se bo vozil od tovarne »Saurer« novo ka-z avtomobilom, si bo kupil roserijo. Z raznimi izkazi, takšnega, da bo kar na gumb prepustnicami in posredova-pritisnil. Naredilo bo samo: njem na carinami se je tov.' »fr-frfr« — in že se bo peljal! Gučku posrečilo, da je iz Av-No, danes se je njegova že- strije pripeljal v Trbovlje nov Ija in napoved že izpolnila. V avtobus. Stara avto družba se je razšla, ustanovila se je nova, in je nadaljevala. Ustanovila so se razna konkurenčna podjetja in potniški promet po kraju je tekel da-lje.*In razvoj z avtomobili je čel v Trbovljah svojo pot: Avtomobile so dobili še gasivci* Izbruh prve svetovne vojne potem občina in še drugi. Danes je avtomobilskih vozil v kraju že toliko ,da pride na časih tehnike, atomistike in elektronike, je svet res že tako napredoval, da samo pri- v("^nja ^ tisneš na gumb, napravi »fr-fr-fr« — in vse že teče avtomatično. IZBRUH PRVE SVETOVNE VOJNE leta 1914 je zaustavil začetni razcvet trboveljskega avto- mobilizma, ki je tako tesno vsakih 40 ljudi po eno mo-povezan z jubilantom Fran- torno vozilo, cem Gučekom. Vojaška oblast je zaplenila avtobus in vzela seveda tudi njegovega Tovariš Guček je z leti predal avtomobilski volan mlajšim močem, sam pa se je šoferja. Med prvo svetovno posvetii ključavničarstvu. Ta-vojno je Franc Guček vozil ko še danes k)ub visoki 6ta_ na progi Postojna - Volčja rosti kar rad oprBvi kak,no Draga z avtomobilom znam- k]jučavllj6arsko de]o ke »Mercedes«. Za razvoj avtomobilizma v Trbovljah ima tovariš Franc Guček precejšnje zasluge, za katere ga je podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov v Trbovljah leta 1957 V STARI JUGOSLAVIJI IN DANES Po prvi svetovni vojni in nastanku države je bil avto- busni promet v Trbovljah imenovala za svojega časine-spet obnovljen. Tovariš Gu- ga člana. Bil je tudi odliko-' ček je pripeljal nazaj prejšnji van z zlato značko kot naj-avtobus, toda precej druga-starejši šofer v kraju. Parada šoferjev ob njihovem prazniku LETOS 500 otrok na letovanjih Razprava na relaciji šola — poklic Z letovanja pri Pulju, kjer ima hrast niška občina svojo počitniško kolonijo, se je prva. skupina otrok že vrnila in je druga tjakaj že odpotovala. Letovanje za tri tedne je • namenjeno predvsem tistim ga odbora. Tako je s temi sredstvi plačano celotno letovanje, zlasti za tiste otroke, ki so iz socialno šibkega okolja. Očitno je, da tisti, ki ima dohodkov na osebo v družini Odkar smo nehali intenzivno razpravljati o financiranju sol — ki je bilo medtem v glavnem urejeno — je nastopilo vprašanje verifikacije st: . lovnih oziroma poklicnih šol. Kakor je financiranje šol imelo za posledico vznikanja lokalističnib gledišč — ker je bil v začetku slab odziv za sofinanciranje — tako se zdaj pojavlja vprašanje širokega profila oziroma trenutna prc-ozkost strokovnih šol, kar jim jemlje perspektivo. Zraven problemov okrog Industrijske kovinarske šole STT Trbovlje nastopa tudi vprašanje rudarskih šol. Dosedanji nivo izobraževalnih centrov e v rudarstvu dokaj šibak. Sprejem z nepopolno osemletko' je v teh šolah najbolj kritičen. Sprejemajo tudi s končanim petim in šestim razredom osemletke. Začetno znanje je torej pri teh .čencih pomanjkljivo. Videz je, da je tu imet močan socialni čini-telj, je pa to v resnici tudi posledica premajhnega priliva v te šole. Razen tega pa je vprašanje, ali je umestno, ^da je v bazenu več rudarskih šol, ko bi lahko bila samo ena, in ta kakovostna. V nizu šol bo tudi gimnazija dobila poslej mnogo bolj praktični smisel in bo težila za tem, da s tehnično vzgojo, s pozornostjo do nagnjenj posameznikov, daje našemu gospodarstvu že poklicno usmerjene kadre. V perspektivi^ pa lahko govorimo o združitvi ekonomske srednje šole in gimnazije. Trenutno pa bi naj gimnazija dajala predvsem kader za družbene službe, torej ne le splošno izobrazbo brez natančno opredeljene praktične vrednosti. V najbolj problematičnem pložaju je vsekakor vajenska šola. Značilno je, da gospodarske organizacije obrtnega značaja ne kažejo zaniman-a za sprejemanje vajencev, razen tega Pa je tudi priučeva-nje vzrok za zmanjševanje števila vajencev. Priučitev je najbolj ugodna možnost za takojšnjo■ uvrstitev človeka v proizvodnjo. Nemara pa je močna ovira za hitro šolanje prav pomanjkanje »kratkih sol*. Poznamo namreč le štiriletne šole, ne pa enoletne ali poldrugoletne šole za lažje poklice. — Navsezadnje imamo trenutno mnogo večjo izbiro poklicev, kot pa jih je bilo tedaj, ko so bili določani statusi sedanjih 4-letnih šol. Go tuši sedanjih štiriletnih šol. Gospodarski razvoj Zasavja pa zahteva prav take šole, ki bodo ustrezale trenutnim in perspektivnim potrebam. Perspektivno pa lahko računamo še s povečanjem števila poklicev, in torej z — novimi profili strokovne usposobljenosti. Zaradi tega je umestno zastavljeno vprašanje skupnih prizadevanj zasavskih komun pri urejanju poklicnega šolstva, pri razporejanju učnega osebja, izkoriščanju razpoložljivih prostorov, pri opremljanju le-teh in sploh pri izkoriščanju sredstev, namenjenih šolstvu. Slišati je bilo namreč že tudi, da na več krajih nabavljajo isto opremo za iste namene šol. Čas letošnjih šolskih počitnic bo torej v celoti izpolnjen z novimi vprašanji šolstva. Ta vprašanja so rešljiva samo s sodelovanjem, s skupnimi napori in razumevanjem, ne le z reševanjem vsakogar zase in za svoje notrebe. Viktor ŠIREC Turizmu je potrebna pozornost (g Zidani most kot važno križišče zahteva postavitev paviljona v neposredni bližini postajnega poslopja z zasilnimi prenočišči v dveh ali treh sobah in menjalnico. Okolica vsaj postajnega poslopja je potrebna olepševanja. Kolodvorska restavracija je potrebna obnovitve in modernizacije. Za to je program adaptacije že pripravljen pr; gostinskem podjetju. Objekti za rekreacijo so nujno potrebni zaradi velikega števila zaposlenih. Temu namenu naj bi služilo kopališče v neposredni bližini gostilne pod lipo. Načrti za kopališče so že pripravljeni. Bazen bo olimpijskih izmer. Stroški so predvideni na 60 milijonov dinarjev. ff) Z istim namenom je potrebno do konca urediti gostinske prostore v Praprotnem. Tako bi bila tukaj naj- VesHo in brezskrbno otrokom, ki so tega iz zdravstvenih razlogov potrebni, posebej pa bo društvo prijateljev mladine poslalo na morje tudi skupino zdravih otrok, ki jih bo okrog 60. Skupno število otrok bo na Jetovanju okrog 500, od tega 50 na višinskem okrevanju. Občinska komisija za letovanje, ki deluje pri občinski zvezi društev prijateljev mladine, pa je s presenečenjem ugotovila, da nekateri starši niso pripravljeni prispevati ničesar za letovanje svojih otrok. Tak h primerov je nad 70. Določeno je namreč, da starši otrok, ki imajo mesečnega dohodka nad 14.000 din na enega člana družine, plačajo za letovanje otroka 10 tisoč din, pri manjših osebnih dohodkih pa se delež znatno zmanjšuje, kajti takšnim ;e plačano letovanje iz prispevka socialnega *avarovanja in občinskega ljw)i*e- n*d 14.000 din, laže plača prispevek za otroka v znesku 10.000 din, kot pa, recimo, polovico manjši znesek tisti, ki ima za polovico manjše dohodke. Zal je še vedno opaziti, da marsikateri starši mislijo, da je skupnost dolžna v celoti plačevati letovanje slehernemu otroku, ki je zdravstveno tega potreben. Ob tem pa marsikdo sploh ne upošteva dejstva, da je skupnost Itak prispevala nad polovico sredstev za letošnje letovanje. Tako je socialno zavarovanje prispevalo milijon in 500.000 dinarjev, občinski ljudski odbor pa 900.000 din. Ce upoštevamo, da bo letošnje letovanje otrok terjalo 4,5 milijonov dinarjev, vidimo, da prispevajo starši le 2,100.000 din, kar je manj kot polovica vseh potrebnih sredstev. v. Sirec Ob skali so Celje (M. V.) JEVNICA - Te dni so obiskali Celje pionirji z jevniške in senožeške šole, kjer so si ogledali znamenitosti mesta ob Savinji. Zal si pionirji niso mogli ogledati tudi muzeja, ki jc zaradi popravil zaprt. Spet razsvetljava (M. V.) JEVNICA - Objava članka o »temi« v Jevnici in o pregorelih žarnicah je bila koristna. Zdaj javne luči spet svetijo. Prebivavci si pa zdaj želijo še tri luči ob poti, ki so jo s prostovoljnim delom zgradili iz Jevnice proti Kresniškim poljanam. prodajalne ljubljanske TOBAČNE TOVARNE (ma) ZAGORJE — Tobačna tovarna Ljubljana Je Izrazila pripravljenost organizirati mrežo za prodajo tobaka In tobačnih Izdelkov. Občinski ljudski odbor Zagorja ob Savi za zdaj nima na razpolago sredstev za ureditev že obstoječih prodajaln tobaka, pa tudi trgovsko podjetje »Tobak« iz Ljubljane ne kaže večjega zanimanja za ureditev le-teh. Zato bi bilo umestno, da se. dovoji Tobačni tovarni Ljubljana, da na področju zagorske občine organizira skladišče tobaka in tobačnih Izdelkov In primerne trgovske lokale za prodajo. Ljubljanska tobačna tovarna obljublja, da bo v njenih poslovalnicah mogoče dobiti tobačne Izdelke tudi drugih Jugoslovanskih tovarn. bližja točka turizma za Hrastnik. Razen ostalega, kar je že namenu ustrezno je potrebno urediti vrt z 80 sedeži. V domu pa je možno urediti dvorano z odrom za kulturne prireditve. ® Marno ima podobno kot Trojane medkrajevni promet (je ob cesti Trbovlje-Dol-Cclje oziroma Zidani most) in ima zaradi neposredne bližine Rimskih Toplic pogoje, da postane pomembna izletniška točka. Dom bi lahko imel sodobne gostinske prostore z vrtom s skupno 200 sedeži in S tujskih sob z 20 ležišči. Privlačna turistična postojanka je Kal s primernimi prostori (tudi prenočiščem), jc pa predvidena tu H gradnja bazena in dokončna ureditev ceste - doslej postojanka namreč ni dostopna motornim vozilom. Podobno je s planinskim domom Gore. Cesta k tej postojanki je dostopna motornim vozilom, vendar ne tudi avtobusom. £ V gostišču »Zasavje« ob železniški postaji v Hrastniku je treba nadaljevati z rekonstrukcijo, predvsem na ureditvi tujskih sob za najnujnejše primere. Urediti pa bo treba tudi parkirni prostor za avtomobile. (j Načrti za obnovitev gostilne Jadran v Radečah so v izdelavi. Predvidena jc prizidava novega trakta in notranja adaptacija zaradi povečanja nočitvenih kapacitet. Tako bi dobili v Radečah 24 tujskih sob s 40 ležišči, kar bi trenutno zadostovalo. 0 Turistična propaganda pa je hkrati z razvojem turizma zelo pomembna. To bo zahtevala predvsem dograditev Zasavske ceste, ki zelo vzpodbudno deluje na urejanje turističnih razme-. Mlada rast na kulturnem delu Zametki šolskega društva »Mladi Svobodarii« * Ze drugo oziroma tretje leto teče, odkar sta Svoboda "Trbovlje II in vodstvo šole Ivana Cankarja podrla ograje, zravnala potok in se odločila za najširše sodelovanje na kultumo-prosvetnem področju. Rezultat tega je bil, da go učenci osemletke Ivana ;Cankarja dobili prostor v domu Svobode za najrazličnejše prireditve in drugo. Že dvakrat so bili ob pričetku išoiskega leta sprejeti v dru-(itvo Svoboda novi učenci. Vsi imajo članske legitimaci-r#e in večina jih sodeluje v raznih sekcijah društva. Zrastle so nove sekcije: mčaclinski pevski zbor na šoli ,z 90 člani, razen tega so še razredni šolski pevski zbori, .harmonikarski zbor, tambu-raška skupina, šahovski krotek, filmski krožek in drugi. Društvo Svoboda II tesno sodeluje z vsemi temi mladimi Svobodarji in njihovim vodstvom. Zabavni ansambel »Veseli rudarji« Svobode II jim je pripravil v letošnji sezoni kar dve prireditvi, kino sekcija društva pa jim je brezplačno predvajala slovenski film »Ti loviš«. , Dostop v klub društva imajo pionirji vsak dan od 17. do 19. ure. V tem kratkem času je zrastla vrsta sekcij, s še tesnejšim sodelovanjem In večjo pomočjo pa lahko zrastejo še druge, med njimi tiste, ki še niso mogle zaživeti, da pričnejo delati, na primer tudi filmski krožek. Možnosti so dane za delovanje novih sekcij, kot so literarni krožek, likovni krožek in še drugi. V naslednjih sestavkih je nakazano delo štirih najbolj delavnih krožkov tega mladega rodu, ki dela na kulturnem področju in se prerašča ter ima pogoje za šolsko društvo »Mladi Svobodarji«. POVEČATI NJIHOVO ŠTEVILO Mlada tamburaška skupina na šoli Ivana Cankarja, ki deluje v sestavu Svobode Trbovlje II, kar dobro napreduje. Mladi godbeniki vadijo že drugo leto in so imeli že več nastopov. Sekcija šteje trenutno 12 članov, vendar v njej žele, da bi jih bilo vsaj dvajset. Vsak teden redno vadijo po dvakrat in se usposabljajo za dobre godbenike na teh godalih. Ta skupina ima lepe možnosti nadaljnjega razvoja, treba bo le še več propagande in tudi sestankov s starši, da se ta zvnst glasbe še bolj razširi. KAJ DELAJO MLADI ŠAHISTI V okviru Svobode Trbovlje II deluje tudi šahovska sekcija mladih na šoli Ivana Cankarja. V začetku je bilo delo mladih šahistov nenačrtno, nesistematično. Ko pa je s poučevanjem šaha pričel tovariš Jazbec, je njihovo znanje vidno napredovalo. Vsak teden so se člani te sekcije redno shajali po dvakrat in imeli svojo šahovsko šolo. Zbralo se je tudi do 35 mladih šahistov. Udeležili so se tudi tekmovanja v šahu v občinskem, zasavskem in okrajnem merilu. V tekmovanju za zasavsko prvenstvo so bili mlajši in starejši pionirji prvi, v Ljubljani na okrajnem prvenstvu pa so bili mladinci zadnji, a starejši pionirji drugi. Konkurenca na okrajnem prvenstvu je bila zelo huda. Pokazalo se je, kaj pomeni načrtno, sistematično delo. V bližnji sezoni 1962/63 bodo mladi šahisti delo še bolj poglobili in vso dejavnost prenesli v klubske prostore Svobode II, kjer bodo po dvakrat na teden, ali pa še večkrat, imeli določene ure za šahovsko šolo in razne nastope. NAČRTNO DELO — ZANESLJIV USPEH Vodstvo šole Ivana Cankarja in tudi- upravni odbor »Mladi Svobodarji« in »Veseli rudarji« Svobode Trbovlje II sta se zelo zanimala za delo in razvoj pevskega zbora mladih Svobodarjev na šoli Ivana Cankarja. Pevski zbor šteje 90 članov. Takoj v začetku šolskega leta so si v zboru izvolili svoje mladinsko vodstvo, si izbrali predsednika, blagajnika in arhivarja. Mladinski pevski zbor vodita učiteljici Nuša Kukman in Nanda Bernotova. V teku šolskega leta so imeli mladi pevci vrsto nastopov. Pripravili so dve celovečerni proslavi, in to 29. novembra in 8. marca, sodelovali pa še na raznih drugih nastopih in proslavah. Letos spomladi so ti pevci sodelovali na občinski pevski reviji mladinskih zborov. Za udeležence glasbenega seminarja, ki je bil zadnji dan marca, so mladi pevci izvedli poseben koncert. Ob zaključku dela v zadnjem šolskem letu je pa mladi pevski zbor napravil skupinski izlet na Notranjsko, kjer je priredil tudi koncert v Starem trgu./ Mladinski pevski zbor na" šoli je lepo napredoval, kar je predvsem zasluga marlji- • vih vaditeljev, vendar pa bi bilo treba, da se v prihodnjem šolskem letu bolje ure-" di urnik, tako da bi vsi, ki imajo veselje do petja, lahko obiskovali pevske vaje. KAJ PA HARMONIKARJI Samo osem mladih harmoJ nikarjev je, ki jih vodi uči-. . teljica Nuša Kukmanova* Kljub temu, da je teh godbe-" nikov malo, so že lepo napredovali in nastopili v tem letu že kar petkrat. Borili pa so se tudi s te/ žavami, ki so jih vendai* vztrajno premagovali. Njihovi nastopi so pokazali, koliko’ volje in vztrajnosti je treba pri učencih, še več pa pri vodji harmonikarskega zbora?* Ob pričetku bližnjega je-i senskega pouka bi bilo dobro*, posvetiti temu zboru več po/ zomosti, saj so dani vsi po/ goji, da se harmonikarski zbor razširi in tudi lepo na* produ j e. „ GABROVČANI SO TUM V GOSTOVALI 91. Giorgio jim je vse povedal o svojem mojstru in o njegovi neprijazni ženi, pa o Anselmu in družbi Kozavega. »O, tega pa poznam,« je skočil na noge neki rdečelasi dimnikarček. »Kozavemu Je ime Giovanni in njegova druščina se imenuje .Volkovi'. Nevarni so.« Potem je zopet vstal deček, ki Je bil že drugič v Milanu: »Ce hočeš postali naš član, te bomo ščitili.« — »Zelo rad,« se je razveselil Giorgio. »Toda za to sta potrebna dva poroka.« - »Jaz sem eden,« je rekel Alfredo. »Ne moreš, kajti pred teboj mora priseči.« — »Ce kapetan zanj jamči, potem bom jaz porok,« se Je zopet oglasil rdečelasi. »Tudi jaz, tudi Jaz,« sc je oglasilo več dečkov. Giorgio se Jo kar napihnil od ponosa: lortni red: Hinko 'Jazbec ml. 9,5 točke, Cveto .Milenkovič 9, Franc Šuster '8, Miha Vodišek 7,5, Jazbec 6t. in Ludvik Opresnik po 6,5 točke, katerim slede ostali. Košarka: Domžale : Rudar 67 : 53 ( 31 : 27) (ek) DOMŽALE - Obe ekipi sta se domenili, da bosta med tednom odigrali zadnjo prvenstveno tekmo. Domžale: Stiftar 5, Gril 15, Brumen 16, Dovžan 6, Roje 20; Rudar: Virt 5, Poličnik 9, Velkavrh 4, Perpar S, Malež 6, Simončič 5, Bola 14, Pintar 2. Prve minute igre niso kazale, da bodo gostje izgubili obe točki. Z zelo dobro obrambo, lepimi prodori in meti 6o bili gostje enakovredni nasprotnik, šele v zadnjih minutah prvega dela igre je uspelo domačinom Po zaslugi dobrega realizatorja Rojsa občutno povečati vodstvo. Drugi del igre je pripadal domačinom ,ki so pokazali dokaj lepo in učinkovito igro. Domačini so si zagotovili zmago v zadnjih minutah igre. Rudar : Ilirska Bistrica 55 : 51 (28 : 28) (ck) TRBOVLJE - V minulem desetem kolu republiške košarkarske lige za moške je trboveljski Rudar v dokaj medli in neživahni igri premagal košarkarje iz Ilirske Bistrice. Redar: Virt 4, Poličnik 16, Velkavrh 10, Simončič 4, Perpar 2, Vidic 3, Bola 6, Pintar 4, Maleš 6. Prvi del igre je najprej Pripadel domačinom, nato so Pa gostje izenačili. Domačini 60 pokazali dokaj medlo igro, prav tako kot gostje. V zadnjih minutah prvega dela igre so bili gostje celo boljši. Tudi drugi del igre ni pri-i nesel bistvenega izboljšanja. Tako domačini kot gostje so | yelo veliko grešili, tu in tam / je pa poetala igra «eU> groba. Rokomet Rudar : Budimpešta 10 : 16 (6 : 10) dobro obrambo domačine^ mačinov ter popolnoma nad« Toda kljub precejšnjemu vodstvu so gostje znali izkoristiti vsako najmanjšo igrali domačine. Zlasti odlična strelca Pfeifer in Sti«j ler sta odlično opravila na-' | trtek zvečer je prispela v so prvi del igre zaključili v (ek) TRBOVLJE — V če- naPako domačinov, tako da logo. Pripomniti velja, da je . . , • —- - domači vratar v drugem delu! igre branil slabo, medtem^ ko je v prvem delu bil zelo dober. Trbovlje rokometna repre- 6VOi° korist. V drugem delu igre so gostje razbili obrambo do- škof ja Loka : Proletarec 69 : 84 ( 38 : 46) (J. J.) MEDVODE - Ker je zentanca Madžarske. V petek dopoldne je sprejel madžarske reprezentante tajnik LO Trbovlje tov. Trpin. Istega dne zvečer pa so se srečali madžarski rokometaši, ki so nastopili pod imenom reprezentance Budimpešte s trboveljskim Rudarjem. Rudar je bil ojačen z reprezentantoma Vičanom in Maličem iz Zagreba. Rudar: Lopan (Dobrovolj-nik), Ačkun 4, Jelen 2, Vičan 3, Geržina, Malič 1, Bašič, Pavlič; Budimpešta: Kovacs, Pffei-fer 3, Stiler 4, Veina 2, Racz 1, Adorian 3, Sodar 1, Kovacs 2. Domačini so presenetili goste z lepo, hitro in tak- 9 ■- a- vir.,. ,»>■ -s • iat' " • m- :*•.? - ■ ™ > f ** v Škofji Loki zaprto košar- tično dovršeno igro. Doma-kansko igrišče, je bila zadnja činom je uspelo celo pove-tekma slovenske lige med 6ti s 5:2. Gostje so imeli ve- Škofjo Loko in Proletarcem odigrana pred 150 gledavci v Medvodah. Škofja Laka: M. Oman 4, Cerkvenik 15, Kolenda 8, Gajič 3, Vencelj 7, Krajnik 3, liko dela, preden so razbili Turnir v Litiji (ek) LITIJA - V tev 4. julija je bil .. Z rokometne tekme Rudar : Budimpešta Okrajni taborniški mnogoboj v Litiji počasti-v Litiji (F. C.) LITIJA - V organizaciji taborniškega odreda -Zmajevega odreda« iz Ljubljane, pred »Odredom J. Oman 10, Hartman 1, Haf- tradicionalni nogometni tur- »Črnih krtov« iz Zagorja je Bičkove skale« iz Ljubljane ner 14, Pustavrh 4. Proletarec: Juvan 3, Šteferl 2, Stvarnik 28, Berk 1, Baloh II, Anžur 13, Kranjc 26. IgravcL Proletarca so hoteli že v začetku izkoristiti prednost nevtralnega igrišča, vendar ta ni bila dosti pomembna. Samo z zelo dobro igro so prisilili Škofjeločane, da so se omejili na obrambo. Proletarec si je že v 10. minuti priigral prednost 11 točk. do nir, na katerem so nastopile t^ nogometne enajsterice. Zaradi boljšega količnika v golih je prehodni pokal osvojila ekipa NK Litija. Izidi posameznih srečanj: NK Celje : NK Litija 1:1, NK Litija : JLA 0:2', NK Celje : JLA 2:0. Za pokal M o *■ F'* —— .. —«. v _ , XV. uz.; DUIlilV/fk — V H- konca tekme pa 8 točk. Tudi nalnem srečanju za nogomet po odmoru so Zagorjani za- ni pokal na področju ljub-rgrali odlično in vodili že z Ijanske nogometne podzveze 20 točkami razlike, ob koncu je hraatniško Bratstvo pre-pa zmagah s 15 točkami raz- magalo nogometaše iz Dupli-hke. Pri Proletarcu zaslužijo ce_ bil pred dnevi v Litiji okrajni taborniški mnogoboj za A in B ekipe. Zagorjani so si prizadevali, da bi prireditev kar najbolj uspela, zlasti še zato, da sc tudi v Litiji vzbudi zanimanje za taborništvo in ustanovili svojo organizacijo. Taborniki so tekmovali v postavljanju in podiranju n,___n , , . šotorov, v orientacijskem te- Duphca : Bratstvo 2 : 3 ku na 3 in 6 km ter v signalizaciji. Med 18 ki parni so (C. M.) DUPLICA - V fi- za odlično in požrtvovalno igro pohvalo vsi. Sodila sta J. Kavčič in Pavlovič iz Ljubljane avtoritativno in brez napak. Za Bratstvo so bili uspešni Trinkar, Premec in Debelak. S to zmago je enajsterica Bratstva osvojila v bili najuspešnejši taborniki Kegljanje: ZMAGA ŠKE INVALID ZAGORJE ter »Dolomitskim odredom« iz Ljubljane itd. Z organizacijo okrajnega taborniškega mnogoboja je bil v Litiji storjen prvi korak za ustanovitev taborni« ške čete ali odreda, za kar imajo vse pogoje. Nogomet: ZMAGAL PROLETAREC (F. C.) ZAGORJE — V ne« deljo je bil v Zagorju nogcH metni turnir za pokal prvoborca Slavka Pintar j a-Robina. Med štirimi moštvi je pokal osvojila ekipa Prole- tarca. Rezultati: JLA : Proletarec 1:2 (1:2), Svoboda (K) | (I. M.) HRASTNIK - V ne- »ind. reprezentanca 4:0 (1| deljo, 1. julija, je bilo v ^ JLA ; sindikalna repre« last to - trajne Hrastodcu tretje tekmovalno zeniancalj^(1 :0)in Prole< last to dragoceno trofejo. »m. tarec : Svoboda 2:1 (2:1). Zagorjani za dan rudarjev (F. C.) ZAGORJE - Tudi letos so v Zagorju pripravili tradicionalna športna tekmovanja sindikalnih podružnic v nogometu, plavanju, šahu, kegljanju in streljanju. Na tekmovanjih je nastopilo 41 sindikalnih moštev s skupno 314 tekmovav-ci. Med osmimi ekipami je v nogometu zmagalo moštvo obrata Kolrcdež pred SIC, »Potrošnjo« itd. V plavanja Mil najuspešnejši tekme-vavcl Tovarne elektroporcele-na Izlake pred »Varnostjo« Ud. Med 7 moštvi so zmagali v šah* zastopniki obrata Ko. tredež pred »Varnostjo« ler ekipo JLA itd. V kegljanju je nastopilo 10 sindikalnih moštev; najboljši »e bili zastopniki obrata Kotredež pred »Potrošnjo« In Separacijo itd. Streljalo je 14 ekip, in sicer z malokalibrsko puško na 50 m ležč. Spet so bili najuspešnejši predstavniki obrata Kotredež pred »Varnostjo« in javnimi uslužbenci itd. Tekmovanja so bila dobro pripravljena, pa tudi zanimanje zanje je bilo precejšnje. Želeti j« le, da bi v prihodnjem letu nastopilo še ■uJL vvv uivoiv ve kegljaško srečanje med ekipama SKE Invalid Hrastnik in SKE Invalid Zagorje. Ekipa SKE Invalid Zagorje je osvojila tokrat prehodni pokal ObZVVI Hrastnik v trajno last. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Trboveljčani v Šoštanju (ar) ŠOŠTANJ - Na letnih športnih igrah Elektrogospodarstva Slovenije so nastopili tudi športniki Termoelektrarne Trbovlje in »Elektro-Tr-bovlje«. Športniki iz Termoelektrarne so bdi najuspešnejši v šahu ter pri ženskah v plavanju na 50 m, drugo mesto so dosegli v plavanju moških na 100 m, v keg4*anju pa so bili med ekipami tretji. Športniki iz »Elektro-Trbovlje« so pa bili najuspešnejši v namiznem BU* 11 L<>< " Tega pa najbolj športniki, pa ne san poznaje k • it 29 • n. m m s VAŠ OBVEŠČEVAV E C izrekla Francu Pistotniku in njegovi ženi Ivanki, Zagorje, Loke 55. (Iz Zavodov za socialno zavarovanje Trbovlje, Zagorje ob Savi in Litija) Prodani dobro ohranjeno kompletno kuhinjsko opremo. — Na vpogled: Franc Medved, Trg svobode 29. Prodam šivalni stroj. - Vali Mikulec, Partizanska 6. Kupim večjo množino stare zidne in strešne opeke. — Brvar, Planinska vas 19. Poceni prodam dobro ohranjeno rabljeno spalnico. — Naslov v upravi lista. Iščem gospodinjsko pomočnico v dopoldanskih urah. — Naslov v upravi lista. POZIV HRASTNIČANOM Občinski odbor Rdečega križa vabi vse Hrastničane, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije, oziroma žrtvujejo kri za sočloveka v dneh 19. in 20. julija v Hrastniku in 24. julija v Radečah. Podpisana Helena Tršek, Savna peč, Hrastnik, preklicujem besede, izrečene proti Rozaliji Simeršek za neresnične in se ji opraščam. Podpisana Stanislav Slapar in Justina, roj. Uranič, stanujoča v Zagorju, Loke 54, preklicujeva žalitev, ki sva jo ZAVAROVANIM OSEBAM Na podlagi pooblastila v zakonu o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-62) je skupščina Zveznega zavoda za socialno zavarovanje na zasedanju dne 21. junija 1962 sprejela sklep o višini prispevka zavarovanih oseb k stroškom za izdana zdravila. Po tem sklepu plačajo zavarovane osebe od 1. julija 1962 dalje za vsako zdravilo, ki ga dobijo na recept socialnega zavarovanja v lekarni ali v kakem drugem zdravstvenem zavodu, PRISPEVEK 60 (Šestdeset) dinarjev. Za zdravila, pri katerih uporabi je potrebno sodelovanje strokovnega zdravstvenega delavca (injekcije, zdravila, ki se uživajo s pomočjo posebnih medicinskih naprav v zdravstvenem zavodu, in podobno), zavarovane osebe ne plačajo prispevka. Prav tako ne plačajo zavarovane osebe prispevka k stroškom za zdravila, ki jih uživajo med zdravljenjem v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu. Zdravila, ki stanejo manj kot 60 dinarjev, plačajo zavarovane osebe v celoti po dejanski ceni. RAZPISNA "tOMISIJA pri občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi razpisuje mesto UPRAVITELJA OSNOVNE SOLE ZAGORJE OB SAVI POGOJI: VP3 z dveletno uspešno prakso ali učiteljišče s petletno uspešno prakso in strokovnim izpitom. Prošnje je treba poslati razpi komisij" do 20. 7.1962. TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE organizira v nedeljo 22. julija enodnevni avtobusni izlet v Velenje, Sent Vid preko Slemena z vzponom na Uršljo goro do Slovenj Gradca. Ob povratku 2-umi postanek v zdravilišču Dobrna. Prijave sprejema turistična pisarna, telefon 80-247 do petka 20. julija. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem rudniškemu odboru sindikatov v Trbovljah za podporo ob smrti mojega moža Ivana Hanžka. — Marija Hanžek, Trbovlje. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta HINKA PEŠLA višjega gradbenega poslovodja v pokoju se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so sočustvovali z nama in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju trb. bolnice, duhovščini za spremstvo in govor, vsem darovavcem vencev in cvetja ter dobrim sosedom. Žalujoča žena in hčerka Kino Delavski dom v Trbovljah: 13.-16. julija ital. barv. CS film »Teror barbarov«; 17,—19. jul. franc. VV film »Pločnik Pariza«. Kino Svoboda - Trbovlje II: 14,—16. julija za padno nemški film »Tuja žena«; 17. in 18. jul. amer. barv. W film »Drevo za obešanje«. Kino »Svobode n« v Hrastniku: 12. julija jug. film »Čudno dekle«; 14.-16. jul. mehiški barv. CS film »Pesem upornikov«; 18. in 19. jul. jug. film »Senca slave«. Kino Delavski dom v Zagorju: 12. julija angl. film »Rože za drž. tožilca«; 14. do 16. jul. amer. barv. cin. film »Dan, ko so delili otroke«; 17. in 18. julija amer. film »Anastazija«. Četrtek - 12. julija 8.30 Zabavni kaleidoskop; 9.10 Vesele počitnice; 10.15 S simfoničnimi plesi od Koroške do Makedonije; 12.05 Trio iz Doline — pojeta Dario in Darko; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Terčelj: Vinski zakon in problem hibridov; 14.05 Glasbeni omnibus; 18.10 50'minut turizma in melodij; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK - 13. julija 8.55 Pionirski tednik; 9 44 Domače popevke Boruta Lesjaka; 11.53 Vesela godala; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Grum: Koliko krme naj polagamo kravam; 14.35 V narodnem tonu; 17.05 Solist tega tedna; 17.40 Kdor želi -naj zapleše; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA - 14. julija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.45 Poje Planinski oktet; 11.30 Zabavna glasba; 12.03 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Saša Kravos: Obiranje breskev in obdelava zemlje po pobiranju pridelkov; 15.20 Napotki za turiste; 15.40 Nekaj Aljaževih in nekaj Jerebovih zborov; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Ansambel Mojmira Sepeta; 18.34 Pojo zabavni zbori. NEDELJA - 15. julija 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Dečki z Rdeče obale; 8 50 Zabavna medigra; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Zorka Kravos: Vedrejše iz trdih dni; 11.30 Nedeljska reportaža — Karel Franz: Ob naši obali; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne v! priredbi Karla Pahorja za solo, zbor in orkester; 15.15. Trikrat pet; 16.00 Humoreska* tega tedna - Mare ConneIy: Gozd; 17.05 Športna nedelja. ’ PONEDELJEK - 16. julija 8.05 Sever — Dlesk: Med Savco in Dravco; 8.55 Za mlade radovedneže; 11.30 Pol ure pred dvanajsto; 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Marko Bertoncelj: Križanje govedi na Gorenjskem; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.40 Literarni sprehod — R. Tagore: Zmaga; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe. TOREK - 17. julija 8.05 Nocoj se mi je sanjalo.. . 9.45 Nehama Haendel poje izraelske pesmi; 11.51 Majhni zabavni ansambli; 12.05 10 minut z Zadovoljnimi Kranjci; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Repan-šek: V juliju odločamo dokončno o kakovosti semenskega krompirja; 14.05 Glasbeni omnibus; 15.20 Igra Trio Dorka Skoberneta; 18.10 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si koška; 18 45 S knjižnega trga; 20.30 Radijska igra — Paolo Levi: Zadeva Pinedus. SREDA - 18. julija 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Zabavni kaleidoskop; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Babnik: Kako poceniti, čebeljo proizvodnjo; 15.20 KZRTVL p. v. Rada Simonitija poje slovenske in dalmatinske narodne; 15.40 Lipov-škove in Škerjančeve skladbe; 18.10 Favn in njegova flavta. KOMISIJA ZA SPREJEMANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ CDS RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE RAZPISUJE DELOVNO MESTO VARNOSTNEGA INŽENIRJA POGOJI: RUDARSKI INŽENIR S STROKOVNIM IZPITOM IN VSAJ 8-LETNO PRAKSO V RUDARSTVU. DRUŽINSKO STANOVANJE ZAGOTOVLJENO. OSEBNI DOHODKI PO PRAVILNIKU O RAZDELJEVANJU OSEBNIH DOHODKOV. VLOGO JE NASLOVITI NA UPRAVO PODJETJA. Upravni odbor Rudnika rjavega premoga Zagorje Je na svoji seji sprejel sklep o vpisu 35 vajencev v 3-letno strokovno šolo za poklic rudarja v 1. 1962 POGOJI ZA VPIS: končana osnovna šolska Izobrazba; pri vpisu predložiti zadnje šolsko spričevalo In zdravniško spričevalo. - ■ Prednost imajo sinovi rudarjev iz neposredne okolice Zagorja ob Savi Za vajence Iz oddaljenih krajev je zagotovljena celotna oskrba v domu učencev rudnika Zagorja. Šolanje traja normalno tri leta. Kandidati, ki so dopolnili 16. leto starosti, imajo možnost vpisa že v drugi letnik, kandidati ▼ starosti 17 let pa možnost vpisa v tretji letnik. Vajenci prejemajo nagrado po pravilniku. Vse potrebne informacije daje kadrovskl-soeialnl sektor podjetja. TWIST NI PLES V Bad Ki dinge nu (Zah. Nemčija) je bil nedavno kongres učiteljev plesa iz vse Zahodne Nemčije. Najburnejšo razpravo je povzročil moderni ples tivist. Večina predstavnikov plesnih “sol je bila mnenja, da tivist sploh ni noben Socialne podpore preobremenjen z izdajanjem individualnih odločb, kar pa dandanes ni več v skladu niti z nalogami, ki jih imajo sveti kot izvršilno-politični organi, niti z njihovimi temeljnimi nalogami. Zato so odborniki obeh zborov na minuli seji Druz■ eni razvoj zahteva vse večjo decentralizacijo raznih služb, katere opravljajo ,r„..... .. po svoji ' javnosti spadajo ples, ker je preveč enostaven sedaj državni organi, ki pa in enoličen. Končno so se zedi- pravzaprav v skupnost državnih, da bodo tivist dopolnili Ijanov na določenem območju, s figurami >boogie*, da bi Tu gre za tiste službe in tiste tako predelani in dopolnjeni državljane, ki se poslužujejo sklenili, da se ta služba ozi-obliki ples tivist vendar prišel teh služb oziroma jim te sluz- roma dodeljevanje socialnih be služijo in pomagajo uve- P,°dP°I Prencje ”? ftanovani-Ijavljati ' temeljne življenjske ske . skupnosti. Vsaka stano-pogoje vanjska skupnost bo ustano- vila komisijo za socialno var-Ena izmed takih služb je $tvo, ki bo odslej po potrebah socialno varstvo ter z njo ter v skladu z določbami ob-italijanski vasi Basse~pri Bol- z"rw«”f podpora socialno Tinskega odloka (ki je bil že Žanu. ,e ravno kozarček vina °$r°3emm državljanom. Do- tudi spre et) dodeljevala sod- na šolske programe. OBEŠENA KOZA Da bi kozarček vina lahko nekoga spravil ob edino kozo, /k pač svojevrsten dogodek. V Dopustniški posnetek iz Crikvenice Žanu je ravno kozarček vina r. ■ , , sprštil nekega kmeta ob edi- sle> ’e Preko zagotovljenih alne podpore socialno ogro-no kozo. Ko je mož peljal proračunskih sredstev dodelje- ženim občanom. Dosedanji 1 • . 7!/ri enrsnlvto -hneitonva etrsa t "r n reševal morebitne pritožbe državljanov, ki se ne bodo strinjali z odločbami o podporah komisije za socialno varstvo pri stanovanjskih skupnostih. Zaradi premajhnega števila podpirancev ter da se sredstva upreti skušnjavi, da ne bi sto-kozo na pašo, se ni mogel pil na kozarček vina v bližnjo gostilno tik ob železniškem prelazu. Kmetije koso privezal k zapordtti in stopil na požirek^ Ko pa se je spel vrnil, koze ni bilo nikjer, pač *■" je bingljala na zapornici, val socialne podpore svet za svet za socialno varstvo pa ne bi preveč drobila, je ob-socialno varstvo, ki je bil ostane “se naprej organ, ki bo močie krajevnega odbora Do- bovec dodeljeno stanovanjski skupnosti Zasavje, območje krajevnega odbora Klek sta« novaniski skupnosti Center, območji krajevnih odborov Knez dol in Čeče pa k stanovanjski skupnosti Trbovlje II; LO pa bo nadziral zakonitost dela stanovanjskih skupnosti* T-S $ Rojstva • poroke • smrti i se je po odhodu vlaka avtomatično dvignila. VARNOSTNI PASOVI ZA ŠOFERJE V Angliji razpravljajo o tem, da bi morali biti vsi novi avtomobili opremljeni z ;varnostnimi pasovi za vozača in osebo, ki sedi na sprednjem 'sedišču. Z 12-METRSKIM ČOLNOM PREVOZU, - OCEAN Angleški mornar Francis Chester, ki ima 61 let, je pred dnevi’ Prispel v Neiv York, potem *a je s svojim 12-metr-skim čolnom preplul Atlantik. Od Plymoutha je vozil 32 dni ter tako za sedem dni potolkel rekord, ki ga je dosegel leta 1960. Žalostne številke General, direktor UNESCO je v Parizu izjavil, da je polovica od 700 milijonov odraslih prebivavcev sveta nepismenih. Prav tako polovica otrok * v določenih predelih sveta še vedno nima možnosti, da bi se naučila brati in pisati’. Česa ne bomo videli Pulju? O Medtem ko z veliko na-cHeo snemalo zadnje kadre za filme, ki bodo prišli še v Poštev za Pulj, pripravljajo filme, ki jih tamkaj ne bomo videli, z manjšo naglico. O Ljubljanski Viba film pripravlja filmsko dramo »Pesmi in pevci« v režiji Franca Štiglica. • Film »Zgodnja jesen« so prenehali s snemanjem zaradi bolezni glavne Igravkc. Teko režiser Toma Jančič letos ne bo sodeloval v Pulju. Tudi Boštjan Hladnik letos ne bo šel v Pulj. • V Beogradu je Ufus končno pričel s snemanjem Ulmske komedije »Možje«. HRASTNIK Rodila je (izven porodnišnice); Marija Bezgovšek iz Hrastnika 141 —dečka. Poročili so se: Anton Kuhar, ključavničar z Dola 186, in Katarina Smoleč, delavka z Dola 186; Miroslav Teržan, rudar s Kala 10, in Silva Mlinarič, natakarica s Kala 11. Umrli so: Peter Sopeč, kmet iz Krnic 24 — star 56 let; Marija Hostnik, upokojenka s Praprotnega 36 — stara 80 let; Anton We6er, upokojenec ia Hrastnika 68 — star 67 let. BREŽICE Rodile so: Marija Sintič, Oštrc 11 — dečka; Rozalija Hajšek,. Oštrc 27 — dečka; Dika Borjan, Brežice — dečka; Ana Smukovič, Tržič - deklico; Anica Lisec, Cundrov ec 4 a — dečka; Marija Urbanč, Pristava 9 — dečka; Brigida Prevejšek, Gor. Lepa vas št. 8 — deklico; Marija Kunej, Jablanca 32,---dečka; Ana Galič, Žejno 8 — dečka; Ana Omerzel, Anovec št. 13 — dečka; Matilda Skofjanc, Koritno 20 - deklico; Grcmovšek JoJžefa, Blatno 43 — deklico; Anica Dolenc, Bukošck 27 - deklico; Ivanka Debogovič, Kraj Dolnji 22 - dečka; Ana Petrič, Žadovinek 17 - dečka; Olga Bahč, Vel. Malence 15 —dečka; Štefanija Krošelj, Volčje 22 -deklico; Ivanka Barbič, Videm-Krško — deklico; Angela Pečnik, Libna 13 — deklico; Antonija Cirnski, Cimik 11 — deklico. Poročila sla se: Milan žagar, trg. potnik iz Brežic, in Jožefa Meke, trg. potnica iz Krške vasi 41; Umrli so: Edvard Suša, inv. upokojenec iz Brežic — Pod obzidjem 1 — star 52 let; Marija Deržič, gospodinja iz Bukoška 7 — stara 66 let; Janez Kavčič, kmetovalec iz Bukoška 55 — star 52 let; Ljudmila Skala, osebna upokojenka iz Trnja 22 — stara 83 let. TRBOVLJE Rodile so: Matilda Levičnik iz Orehovice 9 — dečka; Majda Knez iz Trbovelj, Žabjek 28 — deklico; Ivanka Sladič iz Trbovelj, Hoh-krautova 44 —deklico; Cecilija: Gajšek, Trebče -dečka; Alojzija Drnovšek iz Trbovelj, Partizanski vrh 17 — dečka; Tatjana Ačkun iz Beograda - dečka; Draga Arko iz Trbovelj, Trg svobode 23 — dečka; Silva Laznik iz Zagorja, Cesta 9. avgusta 8 — deklico; Rozalija Muha iz Zagorja, Okrogarjeva 6 — dečka; Ana Mitnjak iz Zagorja, Gorenja vas 3 -deklico; Martina Krmelj iz Sevnice, Osredek 8 — deklico; Margareta ROgan iz Hrastnika — dečka; Marija Lipičnik iz Zagorja, Podkraj 29 — deklico; Berta Garantini iz Trbovelj, Gabersko 17 — dečka; Ana Rome iz Hrastnika — dečka; Ivanka Mars iz Sent-lamperta 8 — dečka; Štefanija Brodnik iz Trbovelj — dečka; Marija Pangrešič iz Trbovelj — deklico; Ida Špehar iz Zagorja — deklico"; Olga Prašnikar iz Zagorja — dečka; Joža Mlač iz Trbovelj — dečka; Frančiška Holešek Iz Kovka 16 — deklico; Marija Brici iz Trbovelj — dečka; Zora Božjak iz Hrastnika — dečka; Štefanija Renko iz Litije, Prev ek 4 — deklico; Jelka Berglez iz Trbovelj, Golovec 1 — dečka; Marija Baš iz Zagorja — deklico; Marija Završnik iz Zagorja — deklico. Poročili so se; Drago Aškerc, strojni tehnik iz Trbovelj, Cavinjska c. 6, in Berta Breznikar, študent iz Trbovelj, Trg revolucije 16; Milko Marin, strugar iz Trbovelj, Novi dom 59, in Ivana Lipovšek, delavka iz Trbovelj, Nasipi 9; Alojz Naraglav, ključavničar iz Trbovelj, Kolonija 1. maja 14, in Jožefa Andrejčič, delavka iz Trbovelj, Vodeneka 6; Vincenc Zibert, ključavničar iz Trbovelj, Kolonija 1. maja 11, in Ana Jere, šivilj, vajenka iz Trbovelj, Nasipi 7; Anton Kovačič, delavec iz Trbovelj, Ribnik 22, in Marija Kozole roj. Križnik, delavka iz Trbovelj, Ribnik 22; Franc Popolnik, pleskar iz Trbovelj, in Pavla Mak, delavka iz Trbovelj; Jožef Cestnik, rudar iz Marija Reke, in Vera Kočar, krojačica iz Trbovelj; Otmar Kajina, mizar iz Trbovelj, in Ana Okorn, delavka iz Trbovelj; Ivan Kovač, rudar iz Trbovelj, in Marija Rajšek, šivilja iz Trbovelj; Ladislav Potokar, ključavničar iz Trbovelj, in Ana Mar-kelo, uslužbenka iz Trbovelj; Franc Stoje, uslužbenec iz Trbovelj, in Marta Razpotnik, učiteljica iz Trbovelj; Drago Medvešek, študent iz Trbovelj, In Rozanda Rehar, bolničarka iz Trbovelj; Silvan Rehar, trg. pomočnik iz Trbovelj, in Ruža Speiser, laborant-ka iž Trbovelj. Umrli so: Franc Zorko, upokojenec iz Trbovelj, Kol. 1. maja 30 - star 88 let; Marija Drofenik roj. Črešnar , gospodinja iz Bevške-ga 19 — stara 70 let; Ivan Kovač, upokojenec iz Trbovelj, Kol. 1. maja 27 — star 6$ let; Ana Kušar roj. Krajšvk, upokojenka iz Trbovelj, Trg svobode 30 stara 76 let; Jera Hren roj. Breznikar, druž. upok. iz Trbovelj, Hohkrautova 23 — stara 68 let; Friderik Rozman, mesar iz Trbovelj, Vodenska 41 — star 40 let; Vinko Dežnu n, rudar iz Trbovelj, Kolonija 1. maja 17 — star 36 let; Marija Zupan roj. Fogris, gospodinja iz Sklendrovca — stara 63 let; Hinko Paši, upokojenec iz Trbovelj — star 68 let; Neža Sane roj. Murn, upokojenka iz Trbovelj — stara 75 let. ZAGORJE OB SAVI Rodili sta (izven porodnišnic ce): Leopolda Goste iz Jablane — dvojčke; Kristina Spolenak iz Zagorja — dečka. Poročili so se: Janez Grošelj, delavec iz Ravenske vasi, in Doroteja Zupančič, delavka iz Trbovelj; Drago-ljub Jovičič, rudar, in Ana Plahutnik, nameščenka, oba iz Zagorja; Ivan Pavlič, čevljarski pom. iz Za-vin, in Jožefa Obreza, delavka iz Brezja. Umrli sta: Alojzija Sekš roj. Križtšnik, gospodinja iz Zagorja — stara 83 let; Uršula Zahorik roj. Turk iz Zagorja — stara 85 let. SEVNICA V mesecu juniju je bil (ia«' ven porodnišnice rojen 1 deček in 2 deklici. Poročili so se: Stefan Perc* kmet iz Zabukovja, in Jožefa Špan, poljedelka iz Sevnice; Anton Lopatec, upokojenec, in Neža Kuhar, upokojenka, oba iz Blance; Filip Zuperl, kmetovalec iz Planinske vasi, in Jožefa Pavčnik, delavka iz Orešja pri Sevnici; Anton Dremelj, mizarski pom. iz Šmarja, in Mihaela Novak, delavka iz Hrasto« vice; Rihard Kolman, železničar iz Podvrha, in Štefanija Dolenšek, delavka is Sevnice; Vir«?nc Geč, gozdarski lehnijc, in Marjeta Koren, uslužbenka, oba iz Sevnice. Umrli so: Marija Zupan, gospodinja iz Krajnih brd —' stara 78 let; Anton Krajnc,' kmet iz Zabukovja - star 54 let; Ana Tomažin, gospodinja iz Rovišč — stara 73 let. Tftnotlolrl ia/lnllr ZA OO 13. VII. 19« 23 Faranco hoče posneti film o španski državljanski vojni Olivera Markovič NAROČAJTE IN KUPUJTE iosovski TEDNIK Nov film o resničnem dogodku iz NOV Ves svet je presenetila ponudba španskega ministrstva za informacije in turizem z velikopotezno ponudbo. Objavljen je bil namreč natečaj za scenarij o španski državljanski vojni pred 25 leti. Prav gotovo hočejo španski mogočniki tik pred koncem svoje vladavine premagati preteklost. Vse pa kaže, da je zanimanje za ta načrt v krogih Francovi doktrini zvestih starih tovarišev zelo majhno, kajti ta oklic je veljal le tujcem, ki bi bili pripravljeni sodelovati s Francovim režimom. Za sprejemljiva dela so določene nagrade od 100.000 do 300.000 pezet, torej zneski, o katerih si večina Spancev ne upa niti sanjati. Na tem natečaju prav gotovo ne pride v poštev Koestlerjev »Španski testament«, ne Bre-nanov »Španski labirint«, prav tako gotovo ne Malra- uxova ali pa Hemingwayeva dela o španski državljanski vojni. Za to bodo že v Španiji poskrbeli za svojo cenzuro, ki zna zelo spretno spreminjati resnico v laž in laž v resnico. Čudna je ta želja režima v Španiji, čigar temelji so že hudo razmajani, da bi s filmom poveličeval svojo »junaško« preteklost. Toda Francova diktatura je sedaj v podobnem položaju, kot je bil tretji rajh v letih 1944/45, ko sta tudi Hitler in Goeb-bels snemala, »Kolberg« poziv k junaštvu tik pred neslavnim koncem nemškega rajha. Nauk: »Hudič kriči najglasneje takrat, kadar ga vlečeš za rep!« (španski pregovor). Režiser Vladimir Pogačic je začel s pripravami za nov domači film, ki bo prikazoval razburljive dogodke ob pripravah za uničenje telefonske centrale v Jurišičev! ulici v Zagrebu. Zgodilo se je 14. decembra 1941: popolnoma je bila uničena telefonska centrala, ki je imela priključenih 11 tisoč številk. — To uspelo akcijo med vojno bomo verjetno videli še letos. Scenarij za film piše režiser Vladimir delovali tudi preživeli udele-bodo pri tem filmu lahko so-Pogačič sam. Računajo, da ženci akcije: Nada Galjar, Josip Culjar in Slavko Marko n. N. Tatar: 25 Ukleti partizan Niso se umaknili niti dve sto metrov, ko so mi-nometavci zasuli planjavo. Razkopali so dekletov grob in ji raztrgali telo. Dež je izpiral njeno kri in jo odnašal po strmini ... XII Šli so kar na srečo nekam proti severu in vpadali med nemške enote. Novak je bil na kraju s svojimi močmi. Težko mu je bilo, da se je razšel s svojimi tovariši. Toda želja, da bi našel svojega sina, ga vzel iz Jelinih rok, da bi z njim v naročju prodrl nekam globoko v hosto, je bila močnejša. Sedaj pa je sprevidel, da bo umrl, in da nihče ne bo vedel, kje in kako. Vzpenjajoč se po neki strmini je dospel do karanice, obrasle z bornimi, ukrivljenimi bukvami. Splezal je pod najglobljo bukev in sedel. Hotel se je le malo odpočiti, toda spanec ga je zmogel. V spanju je stokal, škripal z zobmi in telo mu je včaših nenadoma vzdrhtelo. Ni se še vzdramil in težke sanje so ga morile, da je bil ves znojen po obrazu, ki si ga je zakril z raztrgano odejo. Skoraj se je že danilo, ko ga je prebudilo streljanje nekje v bližini. Poskočil je in pogledal izza stene. Na jasi, kakšnih sto metrov pred seboj, je opazil skupinico borcev, ki so polegli in začeli streljati. Zagledal je tudi kakih dvajset Nemcev, ki so sklonjeni obšli to skupinico in jo začeli obkoljevati. Obrnil se je, pazljivo pogledal okoli sebe in začel precizno meriti. Tisti trenutek se mu je zazdelo, kakor da je prišel iz podzemlja, kakor da se je izmotal iz neke zavozlane pajčevine. Osvobodil se je strahu in notranjih borb. Ponovno je bil spet partizan z edinim ciljem — uničiti sovražnika! Nemci so zelo pozno opazili, da nekdo od strani strelja nanje. Padlo je že pet njihovih vojakov, Novak pa je mimo meril na šestega. Z vsako minuto mu je vid postal jasnejši. Više od njih pa se je branila skupinica sedmih še preživelih partizanov. Upali so, da se bodo podnevi prekrili, toda Nemci so jih opazili. Obkolili nas bodo! je rekel Jagoš. — Prestavita se ti in Obren s puškomitraljezom, da nas bosta ščitila, da pridemo za kamnico, je ukazal Komnen. Iz kamnice je Novak videl, kako komandir uničene čete in njen najboljši puškomitraljezec tečejo proti kamnici. Toda Nemci, ki so že doslej streljali v to smer, so sedaj še okrepili ogenj? Jagoš je padel in Obren se je zamajal, a odplazil se je dalje in se vzpenjal proti Novaku. (Nadaljevanje sledi) XAVIER DE MONTEPIN 36 Maščevanje in ljubezen In ko je klic dvakrat ponovila in ni dobila odgovora. Je zavpila z osornim, poveljujočim glasom: — Jupiter! Ali me ne slišiš? Zbudi se, Jupiter! Toda Cula ni drugega kot močno hropenje. Sele tedaj Je spoznala, da se v hiši dogaja nekaj nenavadnega, strašnega, da ji grozi nevarnost. Strah jo Je postalo In zbežala je v laboratorij. Tedaj pa je zaslišala močno trkanje na vrata. Po glasovih jc spoznala, da sta baron In njegov služabnik Malo. Torej se Je zgodilo tisto, česar se je najbolj bala! Ob močnem poku so sc vrata odprla. — Sedaj jo imamo! je zavpil Ouerjean. Izda-Javka nam ne more uiti! Naprej! Pohitel je v dvorano. Toda komaj ko je prestopil prag, se je zamajal, kakor da ga jc zagrabila neka nevidna sila. Težki plini, ki so se širili Iz retort, so napolnili dvorano. Sedaj se je Perlna opogumila. — Baron de Ouerjean, mu je rekla, mislil sl, da si me premagal. Toda zmotil sl se! Sedaj le Jaz držim tako čvrsto, da ti ne more nihče več pomagati. Prišel sl, da bi me umoril. Toda lz te hiše -ne bo* odšel-Jhrt Ob teh besedah je Perlna zamahnila s kroglo, ki jo je držala v roki. V njej Je bil strupen plin. Baron je takoj spoznal, kaj Perlna hoče. Hitro se Je umaknil ln ustrelil. Baron pa ni zadel vedeževavke, temveč retor-te. S tem je dosegel že stokrat hujši učinek, kot je mislil. Strel je užgal tekočino v retortah. Naenkrat je vse skupaj eksplodiralo. Pcrinina delavnica je eksplodirala kakor bomba. Cela hiša sc je stresla do temeljev. V trenutku, ko se je tekočina razlila po tleh, Je začela goreti. Cela hiša Je bila kmalu en sam plamen, tako da sta baron ln Malo komaj ušla. Ko sta oba prispela v ulico de 1’Estouffade, sta videla, da gori rdeča hiša z neverjetno naglico. Oh! Je dejal baron ln se zadovoljno smejal. Tukaj sem zmagal jaz! V bodoče se ml ne bo treba bati nc Perine ne Izidore. To je bila zame srečna noč. Jutri pa sc bom pozabaval še z Re-ndjem. POŽAR Strašna eksplozija In pa ropotanje sten, ki so se rušile na ulico. Je prebudilo sosede. Od vseh strani so pritekli meščani. Slišati Je bilo: »Rdeča hiša gori!« Kmalu so pa ljudje opazili nekaj nenavadnega: med ognjem so zagledali nekega človeka. Trije hrabri moški so priskočili In Izvlekli Iz ognja žensko, ki Je Imela tako ožgau obraz, da Je ni bile mogoče spoznati. — Ženska je! — Nesrečnica Je mrtva! — Ali je to vedeževavka? so spraševali nekateri. — Ne, ni, je odgovoril nekdo, ki mu Je lastnica rdeče hiše nekoč prerokovala. Jaz sem jo poznal. Imela Je že sto let. Tale nesrečna ženska je pa še mlada. Poglejte samo njene roke In vrat. — In lase Ima čisto črne! Verino je šla po ulici ln se Je podrla kaka stena nanjo. Tisti trenutek sc je doslej negibno telo premaknilo. ženska je zavzdihnila ln odprla oči. Podna se je vzdignila in pogledala proti svoji hiši. Kriknila je od jeze In se onesvestila. Od štirikotnega stolpa, v katerem, je bila soba nesrečne Izidore da Slmeuse, sc je odtrgal del zidu. Naenkrat jc bilo slišati: »Poglejte, poglejte tja!« Vse oči so se obrnile. Nekaj trenutkov so vsi strmeli v prikazen. Ljudje sl niso upali dihati. Plamen požara sc Je 1 širil. Naenkrat pa Je dim In ogenj prodrl skozi neko razpadlo okno v prvem nadstropju In ogenj je zajel dekle. — Izgubljena Je! so začeli vpiti z vseh strani. Veter je raznesel dim In ljudje so spet opazili skrivnostno prikazen. Toda sedaj dekle ni več stalo, ampak klečalo. (Dalje prihodnjič)