< Kdor ima rad direndaj, naj goji goske in se spre s sosedi. Češki pregovor rm Številka 45 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 14. novembra 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Slovensko in nemško pišoči pesnik France Prešeren je bil prav tako „Staroavstrijec“ kakor Tržačan Italo Svevo ali frankofonski Valonec knez de Ligne. Bertram karl Steiner Kärntner Tageszeitung Karl Koffler svari pred poslabšanjem odnosov * ■■ - ■ ■:# Stran 2 V Žvabekll je KPD Drava pretekli ponedeljek vabila na „Dan otroka“. V okviru tega multikulturnega projekta je sodelovala skoraj vsa ljudska šola v Žvabeku in še drugi otroci. Udeleženci so risali, se šminkali, izdelovali okrašena ogledala ter ob koncu zaigrali tudi igro, ki so jo naštudirali isti popoldan. Za uspeh projekta je skrbel „team“ okoli Rozine Katz. Foto: Kumer POLITIKA Presednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič: „Skupne olimpijske igre so še v zraku!“ Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN V Globasnici so ogorčeni, ker je bistriški občinski svet odklonil dogovorjeno spremembo občinskih meja. Stran 5 ŠPORT Boks: Koroški Slovenec Franc Wieser iz Celovca je novi avstrijski prvak v super-težki kategoriji. Stran 15 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Razbijanje porcelana Obnašanje koroške politike, predvsem pa deželnega glavarja Zernatta glede odnosov med Koroško in Slovenijo, postaja neznosno. Nekateri menijo, da so vzrok temu bližajoče se dežel-nozborske volitve in da je Zernat-to v vlogi zajca, ki ga gonijo svobodnjaški psi. Drugi spet domnevajo, da je (v svoji naivnosti) prepričan, da bo z napadi na Slovenijo točkoval pri odločujočih nemškonacionalnih volilcih. Kaj so njegovi resnični motivi, konec koncev sploh ni važno. Kar šteje, je dejstvo, da se koroška deželna vlada obnaša do Slovenije prepotentno, oblastniško, skratka škandalozno. Celovec ravna tako, kakor nekdanja srednjeveška fevdalna gospoda; v svoji „sveti prevz-višenosti” je očitno trdno prepričan, da mu Ljubljana samo lahko izkazuje pokorščino in hvaležnost. Kakor kaže, v koroški prestolnici še vedno niso dojeli, da je Slovenija že več ko šest let samostojna, suverena država. Zato je lahko za njene republiške organe pristojni avstrijski partner samo Dunaj. To je po vseh mednarodnopravnih pravilih jasno kakor beli dan. Če koroški politiki mislijo, da je Ljubljana samo neka alpsko-jadranska provinca, v najboljšem primeru enakovredna Koroški, se pač hudo motijo. Vsekakor si Slovenija državne suverenosti ni izborila zato, da bi zamenjala beograjske gospodarje s celovškimi. Na Koroškem namreč ni malo takih, ki jo slej ko prej označujejo kot „jugovino”. In ker se imajo za nekaj boljšega, so prepričani, da lahko Slovence tudi ustrezno komandirajo. Koroški deželni politiki pa tudi niso upravičeni biti do Slovenije šolmojstrski, ko gre za reševanje odprtih bilateralnih vprašanj. Naravnost mučno je, če se skuša Celovec profilirati naspro- ti Ljubljani kot „pravični sodnik" v manjšinskopolitičnih zadevah. Njegova verodostojnost je podobna tistemu, ki priliva vodo, sam pa pije vino. To je dokazal tudi nedavni manjšinski kongres koroške deželne vlade v Millstattu. Ponovno se je izkazalo, da koroška deželna vlada ni pripravljena, da bi v priprave in realizacijo kongresa vključevala samostojne ustanove koroških Slovencev. Zelo se boji, da bi dale kongresu svoj pečat manjšine same - še posebej, kar zadeva njihove politične zahteve in pričakovanja. Strategija deželne vlade oz. njenega manjšinskega biroja ni težko spregledati: manjšinske kongrese hoče instrumentalizirati v korist uradne manjšinske politike, hkrati pa mednarodni javnosti demonstrirati, kako „napredna" in „odprta" je Koroška do koroških Slovencev. Pozdrav deželnega glavarja na odprju kongresa pa je bil še posebno žaljiv. Svojo edino skrb je videl v frontalnem napadu na Slovenijo, o kateri je znano, da vodi v primerjavi z Dunajem in Celovcem naravnost zgledno manjšinsko politiko. To kljub dejstvu, da je vprašanje nemško govoreče manjšine še odprto in da bo Slovenija morala najti za to stvarno rešitev. Ne gre pa tako, kakor si to predstavlja uradna Koroška: V svoji prepotentnosti napoveduje Sloveniji hladno vojno, medtem ko doma že desetletja preprečuje dosledno uresničevanje manjšinskih pravic ter še posebej člena 7. Avstrijsko-slovenski odnosi zahtevajo veliko mero občutljivosti in spoznanje, da nemški nacionalizem Slovencem ni bil nikoli prizanesljiv. Kdor razbija porcelan, mora vedeti, da bo moral nekoč pobirati tudi črepinje. Vprašanje je le, ali bo do tega sploh še mogel priti, ker ga bo medtem pobrala zgodovina. Mučna prepotenca uradne Koroške. Slovenija: Oliipijske igre brez meja v zraku? Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič: „Zagotovo ni mogoče imeti s Korošci veliko skupnih prireditev, hkrati pa slabe odnose.“ Čeprav še ni znano, katero izmed avstrijskih mest (Salzburg, Kitzbühel ali Celovec) bo kandidiralo za prireditev zimskih olimpijskih iger leta 2006, se utegne zadeva ob zmagi Celovca, ki bi igre organiziral skupaj s Slovenci in Italijani, pošteno zaplesti. Še posebej zaradi najnovejše zaostritve odnosov med koroško deželno vlado in Slovenijo. Slovenska politika se do vprašanja organizacije olimpijskih iger s sovražnimi avstrijskimi Korošci še ne želi opredeliti, kajti, tako neuradno poudarjajo na ministrstvu za šolstvo in šport, še ni jasno, ali bo Avstrijski olimpijski komite 2. decembra sploh podprl Koroško ali katero drugo avstrijsko deželo. Priznavajo, da bi olimpijske igre sicer bile velika promocija za Slovenijo, toda „mogoče bi jo preveč stale, saj bi smetano pobrali Avstrija in Italija”. Zato bi bili prav veseli - tako je neuradno stališče - če Korošci ne bi bili izbrani, kajti potem bi lahko kdaj drugič kandidirali sami. Zamisel o skupnih olimpijskih igrah se je namreč porodila daljnjega leta 1984, ko je bila Avstrija še nevtralna, Italija v Natu, Slovenija pa še del Jugoslavije. Podobno razmišlja tudi predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič: „Zadeva je trenutno še v fazi, ko ni mogoče ne presojati ne soditi. Zagotovo pa ni mogoče imeti s Korošci veliko skupnih prireditev, hkrati pa slabe odnose. Prav tako v Avstriji še ni jasno, katero mesto bo kandidat za olimpijske igre. Šele ko bo to znano, bo mogoč resen pogovor z Avstrijci. Toda pogovor ne bo na lokalni ravni, temveč na meddržavni. Partner Slovenije pri organizaciji olimpijskih iger ne bo avstrijska Koroška, niti italijanska Furlanija in Julijska krajina, temveč Dunaj in Rim. Mogoče kandidature za Olimpijske igre se namreč oddajo samo s soglasjem nacionalnih olimpijskih komitejev. Sicer so težave tudi v Italiji, kjer so tudi užaljeni, da Rim ni dobil organizacije poletnih olimpijskih iger. Tako je vsa zadeva še zelo v zraku.” Jože Biščak PREDSEDNIK KOROŠKE GZ KARL KQFFLER- Poslabšanje odnosov med Koroško in Republiko Slovenijo bi bilo usodno Predsednik koroške gospodarske zbornice Karl Koffler NAŠEMU TEDNIKU: „Gospodarsko sodelovanje med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo je odlično. Odlični so tudi odnosi med koroško in slovensko gospodarsko zbornico. Poslabšanje odnosov med Slovenijo in Koroško bi bilo usodno. Osebno se bom trudil, da bo na gospodarskem področju prišlo do še boljšega sodelovanja. Jasno je, da bom ustrezno vplival tudi na politiko.“ AKTUALNI INTERVJU Katja Boh: Situacijo bomo pomirili Veleposlanica RS na Dunaju poudarja pomen dobrih odnosov z Avstrijo. NAŠ TEDNIK: Zakaj ste od- povedali srečanje z deželnim glavarjem Zernattom? Dr. Katia Boh: Ker vzdušje, ki se ustvarja na Koroškem, ni primerno za trezne in dobre sosedske odnose med Slovenijo in Avstrijo. Kako ocenjujete Zernattovo reakcijo na Vašo odpoved srečanja? Reakcija je pretirana. Odpovedi ne pojmujemo kot afront proti Avstriji. V koroških časopisih smo brali, da Vas bo avstrijski zunanji minister Schüssel poklical na razgovor. Se je to zgodilo? O tem ne vem ničesar; tudi sama sem se čudila, ko sem to brala v časopisu. Kako naj bi se zadeva naprej razvila? Danes (po zaključku redakcije -op. uredništva) se bomo na Dunaju srečali z ministrom Schüs-slom in deželnim glavarjem Zernattom. Z naše strani se bo srečanja udeležil tudi generalni konzul Jože Jeraj. Kaj pričakujete od srečanja? Prepričana sem, da bomo pomirili situacijo. Koroška oz. Avstrija in Slovenija imata zelo veliko skupnih interesov. Važno je, da Koroška oz. Avstrija in Slovenija imata zelo veliko skupnih interesov. DR. KATJA BOH pridemo do dobrih odnosov z Avstrijo. Kljub temu pa je tako, da je Koroška deželna vlada sprejela resolucijo, v kateri nedvoumno zahteva priznanje nemško govoreče manjšine ter vračanje zaplenjenega premoženja, ki so ga Avstrijci imeli na teritoriju Republike Slovenije pred 2. svetovno vojno. Poleg tega je koroški deželni zbor s skle- pom pozval deželno vlado, da naj pri zunanjem ministru Schüsslu doseže, da bo Avstrija predložila zahteve koroške resolucije kot pogoj za vstop Slovenije v EU. Zaenkrat nam Dunaj zagotavlja, da ta vprašanja ne bodo pogoj vključitve Slovenije v EU. To je izjavil tudi kancler Klima na svojem uradnem obisku v Ljubljani. Kakšno je Vaše stališče glede priznanja nemško govoreče manjšine? Ta se ne da primerjati z italijansko in madžarsko. So posamezniki, ki imajo nemško materinščino in ki živijo raztreseni po Sloveniji. Za priznanje manjšine pa je merodajno predvsem tudi to, da se artikulira. Bo v bližnji prihodnosti prišlo do bilateralnega srečanja na najvišji ravni? Najkasneje na začetku prihodnjega leta bo zunanji minister dr. Frlec obiskal Dunaj. Sicer pa sta se dr. Frlec in dr. Schüssel na nekaterih mednarodnih srečanjih že pogovarjala. Pogovori so bili zelo uspešni in iskreni. Glede nemško govoreče manjšine sta se dogovorila, da je treba počakati na znanstveno študijo prof. Nečaka in prof. Karnerja. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Pipp: Slovenija naj ukine kontaktni komite Predsednik CAN se hoče naprej zavzemati za rešitev, ki naj bi nemškogovo-rečim v Sloveniji omogočila ohranitev njihove identitete. Kakor je znano, je koroški deželni zbor prejšnji teden sklenil, da naj Avstrija pri pristojnih organih Evropske unije dosledno podpira resolucijo koroške deželne vlade (priznanje nemško govoreče manjšine, vračanje premoženja). V primeru, da Slovenija ne bi hotela izpolniti koroških zahtev, po sklepu koroškega deželnega zbora Avstrija ne bi smela podpirati prizadevanj Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) mag. Marjan Pipp je ta sklep označil kot izsiljevanje. Slovenijo je pozval, naj ukine sodelovanje v kontaktnem komiteju s Koroško. (Kontaktni komite naj bi služil reševanju odprtih vprašanj med slovensko državo in koroško deželo.) Po mnenju mag. Pippa delajo koroški politiki nemško govoreči manjšini slabo uslugo. Pipp je tudi prepričan, da sta slovenska vlada in avstrijsko zunanje ministrstvo že položila temelj za priznanje nemško govoreče manjšine - s tem, da sta se že pred leti domenila za znanstveno študijo o položaju nemško govorečih v Slo- veniji. Pipp se boji, da bi nemško govoreča manjšina lahko postala žrtev meddržavnega konflikta predvsem zato, ker koroški politiki povezujejo njeno priznanje z vračanjem premoženja. „CAN se bo nadalje zavzemal za stvarno rešitev, ki naj bi omogočila nemško govorečim v Sloveniji ohranitev njihove identitete“, tako predsednik Pipp. „Prav tako pa vztrajamo pri tem, da mora Avstrija izpolniti člen 7 avstrijske državne pogodbe.“ -Kuj- OBČNI ZBOR PESKAN Razočaranje Slovenska glasbena šola bo tudi letos od deželne vlade dobila finančno podporo; namenjena naj bi bila predvsem delnemu kritju personalnih stroškov. To je na občnem zboru Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPO poudaril kulturni referent dr. Michael Ausserwinkler. Zadevo želijo urediti s posebno pogodbo med deželo in GS; ta naj bi tudi zagotovilav avtonomno delovanje GŠ. Občni zbor sam je bil v znamenju Borovelj, Dobrle vasi, Suhe in Galicije, kjer so socialdemokratski funkcionarji glasovali proti dvojezičnim skupinam v otroških vrtcih. Iz delovnega poročila predsednice DESKAN Ane Blatnik (občni zbor jo je v njeni funkciji potrdil) je bilo čutiti veliko razočaranja nad odnosom socialdemokratskih funkcionarjev do enakopravnosti slovenske narodne skupnosti. „Naša pot bo še dolga, treba bo bolj intenzivno delati narodnostno politiko tudi znotraj naših socialdemokratskih vrst.“ Rešitev iz zagate vidi Blatnikova v razširitvi DESKAN. V njo želijo kot kooptirane člane vključevati tudi socialdemokratske funkcionarje iz vrst večine. Poleg tega je DESKAN sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se vprašanje dvojezičnih skupin v občinskih otroških vrtcih reši s posebnim deželnim zakonom. Ausserwinkler sam pa je to zahtevo označil kot „prazno, ker ji nasprotujeta ÖVP in FPÖ; zato je nesmiselno zaletavati se proti zidu". Občnega zbora so se udeležili med drugim osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm ter predsednik Zveze-Bank Willi Moschitz. -Kuj- 4 Politika Več oddajnega časa za narodne skupnosti Ali naj služijo manjšinski kongresi Deželne vlade samo srečanjem, na katerih se veliko govori, nato pa vse pozabi? GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Koroški deželni velikaši z glavarjem Christofom Zernat-tom ne čelu so ga v odnosih do Slovenije krepko zažagali. Slovenija je vsaj od leta 1992 dalje mednarodno priznana država, pogovorni odnosi so torej na ravni Ljubljana - Dunaj. (Slovenija ni več kot „socialistična republika“ neka podalpska provinca Jugoslavije in Beograda. Morda to nekaterim še ni prešlo v zavest?) Zernatto tudi ne more poklicati na zagovor ameriškega predsednika Billa Clintona, kakega guvernerja Teksasa ali Aljaske pa že. PRIVATNI RADIO Skupna radijska družba Koro-tan/Agora V torek, 6. novembra, so se zastopniki radijskih družb Korotan in Agora v pogovoru z uradom za regionalni radio zedinili, da bodo ustanovili skupno radijsko družbo (51% Korotan, 49% Agora). Poslovodstvo bo dvojno, avtonomni pa bosta tudi uredništvi. Družba sama bo nosi-telj lokalne frekvence. Oddajni čas bo razdeljen med obema družabnikoma; po sprejetem načrtu naj bi Radio Korotan oddajal od 6. do 10. ure, od 14. do 18. ure in ponoči od dveh do šestih. Financiranje še ni rešeno, pričakujejo pa, da bodo potrebne finančne subvencije prejeli od zvezne vlade. Formalno odločbo o dodelitvi frekvence skupni radijski družbi Korotan/ Agora naj bi izdali v naslednjih tednih. Letošnji, 8. evropski kongres narodnih skupnosti (prireditelj je Koroška deželna vlada, sopriredi-telj EEBA - evropska federacija radiotelevizijskih ustanov majhnih narodov in narodnosti) v Millstattu je bil namenjen pomenu elektronskih medijev za narodne skupnosti. Nadaljnja težišča so bila „Večina in manjšina - partnerstvo na radioteleviziji“ ter „Minimalni standardi za oskrbo narodnih skupnosti“. Napovedano je bilo rekordno število udeležencev (nad 200 iz 24 držav), dejansko pa jih je prišlo morda samo polovica. Ti, ki so se udeležili kongresa, so o posameznih temah razprav- Na manjšinskem kongresu v Millstattu so medijski strokovnjaki skupno z zastopniki manjšin razpravljali o novih komunikacijskih sistemih kot je npr. Internet. Iz razprave in poročil posameznih manjšin je bilo razvidno, da so mnoge manjšine že v Internetu in da na ta način ponujajo informacije o svoji manjšini uporabnikom po celem svetu. Tako sta npr. Hanzej in Franc Tomažič poročala, da „koroške slovenske strani“ v In- Ijali v delovnih krožkih . V delovnem krožku na temo „Večina in manjšina - partnerstvo na radioteleviziji" (vodil ga je Mirko Bogataj) so zelo kritično ocenili avstrijsko medijsko ponudbo za narodne skupnosti. Ugotovili so, da se Avstrija nahaja glede tega na najnižji ravni in da manjšinske oddaje v javnopravnem ORF izpolnjujejo alibijsko funkcijo. Opozorili so na to, da bo odslej naprej obstajala možnost posredovati manjšinske oddaje v okviru privatnega radia. „Avstrija ne sme svoje odgovornosti do narodnih skupnosti odvaliti na privatne radijske ternetu zasleduje letno 70.000 uporabnikov po celem svetu. Trend pa tudi tu jasno gre navzgor. Ker pa Internet tudi v doglednem času še ne bo masovno doseglo naša gospodinjstva, je bilo na kongresu rečeno, da sta za manjšine sklejkoprej najbolj pomembna elektronska medija radio in televizija, ki pa jih ima manjšina večinoma le omejeno na razpolago. Silvo ^mer družbe.“ Nadalje so Avstrijo pozvali, da nemudoma ratificira Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter okvirni sporazum Sveta Evrope o zaščiti manjšin. Nasplošno pričakujejo od držav, da dajejo narodnim skupnostim oddajnega časa „v zadostni meri, hkrati pa finančno podpirajo privatne medije“. Poleg tega so poudarili, da se manjšinski programi ne delajo samo za manjšine. „Treba je omogočiti dostop do njih tudi večini. Tako naj bi npr. v glavnih oddajnih časih ponujali tudi oddaje v jeziku narodnih skupnosti s podnaslovi.“ Pred manjšinskim kongresom v Millstattu je bi! marsikdo prepričan, da bo v močno podporo prizadevanjem za celodnevni slovenski radijski spored v okviru javnopravnega ORF. Organizatorji podporne akcije (KKZ, SPZ, DS „Koroška“) so ob tej priložnosti izročili državnemu sekretarju dr. Petru Wittmannu zbrane podpise (nad 4000). Kongres sam ni sprejel sklepa, ki bi dovolj jasno in odločno podkrepil zahtevo po celodnevnem radiskem sporedu v okviru ORF. Lahko bi to storit npr. v obliki ustrezne resolucije, ki bi imela -kljub nezadovoljni udeležbi - potrebno resonanco. So organizatorji kongresa kapitulirali pred avstrijsko realnostjo? -Kuj- „Info Highways“ tudi že pri manjšinah Internet postaja tudi pri narodnih manjšinah vedno bolj pomembnejše komunikacijsko sredstvo. 5 Iz naših občin 140 ha gozdne in skalnate površine k občini Železna Kapla je odslej naravni rezervat. Foto: Budaip V Kortah prvi naravni rezervat črnega bora 114 ha gozda, v katerem raste predvsem črni bor, je v naslednjih 20 letih zaščitenih. Posestnik grof Thurn dobi tudi primerno odškodnino. Na kratko PAVLIČEVO SEDLO Sredi decembra bo padla odločitev Pretekli teden je občinsko predstojništvo v Železni Kapli obravnavalo zadevo Plavliče-vega sedla. Občina oz. Dežela se še pogajata z dvema posestnikoma zemljišč, ki so potrebna za novo cesto do mejnega prehoda na avstrijski strani. Zaenkrat kmeta zahteva še pre visoko ceno za zemljišča. Skupno je za projekt na avstrijski strani na voljo 23 mio. šil. Za odprtje sedla se zavzema celotni občinski svet, kateremu stoji v Celovcu ob strani deželni svetnik dr. Dieter Haller. Če bodo pogovori med posestniki in zastopniki Občine ter Dežele uspešni, je možno, da bo že sredi meseca decembra padla odločitev. Podžupan Franc-Jožef Smrtnik upa na uvidevnost posestnikov, saj ponujena cena ustreza realni vrednosti. Smrtnik: „ Od odprtja sedla bi profilirala celotna občina Železna Kapla. Prejšnji teden so v občini Železna Kapla podpisali pogodbo, s ka-stero so zaščitili 114 ha gozdne in manj poraščene površine v Potoku in v Suhem Potoku v Kortah. Tam namreč raste v Avstriji zelo redki črni bor (razdelitev površine: 76 ha črnega bora, 36 ha interati-vnega mešanega gozda z smrekami, jelkami, borom in bukvo). Posestnik gozda, grof mag. Vinzenz Thurn-Valsassina dobi letno za 1 ha 800,- šil. odškodnine in gozda ne sme več gozdarsko izkoriščati. Avstrijski zavod za gozdarske preizkuse bo gozd koriščal za merjenja. Na Koroškem je to že četrti tovrstni naravni rezervat, ki so ga v Železni Kapli tudi politično pristojni zelo pozdravili, saj je občina s tem dobila dodatno turistično ponudbo. Župan Peter Ha-derlapp je na sprejemu dejal, da naravni rezervat dopolnjuje celovito „naravno-zdravstveno“ ponudbo občine. Podžupan in kmetijski referent Franc-Jožef Smrtnik pa vidi celotno zadevo tudi iz gos-podarsko-kmetijskega vidika, ki kmetu omogoča, da tudi za manj produktivne površine, ki so v interesu javnosti, dobi finančno nadomestilo. Silvo Kumer Sele: med sejo so merili cesto Občina Sele je podprla glasilo selskih društev „Mozaik“ s 4.000 šilingi. Pri razdeljevanju podpor za asfaltiranje privatnih dovoznih poti se je na minuli občinski seji v Selah (v ponedeljek, 10. novembra) dogodila posebnost, ki je na Koroškem po vsej verjetnosti edinstvena. Ker je prošnja za podporo dovozne poti k hiši To-neja Olipa, po domače Hajnžija, prispela šele kratko pred občinsko sejo na občino in zaradi tega podžupan Franc Kropivnik (SP) površine na licu mesta ni mogel več izmeriti, je bila občinska seja ob 23.10 kratko malo prekinjena, tako da sta podžupan Kropivnik in Hanzi Čertov (EL) vmes lahko izmerila površino dovozne poti. To je bilo seveda le mogoče, ker se omenjena dovozna pot nahaja blizu občinskega urada. Drugače pa so bili vsi predlogi razen enega (nepopolne informacije) pozitivno sklenjeni. Mozaik. Kar je zadevalo finančno podporo četrtletniku „Mozaik", pa je bila razprava bistveno živahnejša. Herbert Kulmesch (EL) je opisal namen tega četrtletnika in podal tudi informacije o drugih podporah, kar pa za pozitiven sklep s strani SP ni zadostovalo. Nanti Travnik (SP) je na primer zahteval jasen odgovor Kulmescha (z da ali ne), če imajo možnost oglašanja (v nemščini) v četrtletniku tudi druga društva, na primer gasilsko društvo ali „Naturfreunde“. Kulmesch je nato še enkrat razložil namen glasila, ki naj bi postal „platforma" dialoga v občini. „Če je na primer pri društvu „Naturfreunde“ ali pri gasilskem društvu želja po oglašanju v nemščini, bomo seveda upoštevali. V prvih dveh številkah so bili vabljeni k sodelovanju vsi občani. “ Svoboda uredniškega odbora pa je, da si pridrži končno odločitev. Zato sam ne morem dati odgovora, kakršnega zahtevajo v taboru SP," tako Herbert Kul- mesch. Vsekakor pa je občinski svet odobril četrtletniku „Mozaik" podporo v višini 4.000 šilingov. Otroški vrtec. Razpravljalo se je tudi o predhodni poizvedbi za otroški vrtec. Tako bodo v prihodnjih tednih na vsa gospodinjstva v Selah razposlani vprašalniki, v katerih naj bi selski starši vnesli zanimanje za otroški vrtec. Prenos. Ker se za leto 1997 dodeljene namensko vezane finančne doklade (Bedarfszuweisung) za projekte niso v celoti oz. le bile malo izkoriščene, je občinski svet sklenil prenos teh sredstev v prihodnje leto. Frakcija EL in še posebej predsednik kontrolnega odbora Nanti Olip (EL) so ostro kritizirali župana Engelberta Wassnerja (SPÖ) ter njegovo frakcijo, češ, da so so bili projekti, za katere so bila denarna sredsta na voljo, zanemarjeni. F. S. 6 Iz naših občin Iz naših občin Volilni boj namesto dela za občana? Kot referent za vodo in čiščenje vodnih odplak sem si prizadeval, da se uredijo meje v Breški vasi v smislu vaške skupnosti predvsem še tamkajšnih gradbenih, načrtov. Tozadevna pogajanja za priključitev na tamkajšni vodovod so privedla do soglasnega kompromisa med občino Bistrico in Globasnico za spremembo občinskih mej. Soglasen izid pogajanj obeh občinskih predstojništev je dobil tudi večino (13:2) v globaškem občinskem svetu. Bistriški občinski svet pa je to zadevo z dnevnega reda občinske seje zavrnil z zahtevo po ponovnem pogajanju. Vse to pa iz volilno- in stran-karskotaktičnih razlogov in proti interesom vaščanov v Breški vasi oz. interesu tamkajšnih občanov, ki končno želijo vodni priključek in s tem gradbeno dovoljenje. Dejstvo, da nekateri člani bistriškega predstojništva ne jemljejo resno niti lastnih dogovorov in odločitev kaže zelo dvomljiv odnos do sosedske občine, predvsem pa še do lastnih občanov, ki nimajo prvotnega interesa pri divjadi. Tudi v Globasnici nekateri niso priznali kompromisa ne da bi razmišljali o finančnih posledicah za občane in tudi za kmete. Sprememba mej bi razbremenila občane s tem, da ne bi bilo potrebno položiti drage vodovodne cevi in kanalizacijo iz Večne vasi do Breške vasi za nekaj vaščanov. Milionski stroški bi v primeru gradnje finančno obremenile vsakega Glo-bašana. Temu kot referent nikoli ne bom dal besede. Globaško predstojništvo ni na račun nekaterih kritikov in "strankarskih glasov" odstopilo od soglasnega kompromisa ampak odločalo v smislu logične in vsebinsko pravilne kompromisne rešitve. Upam, da bodo tej konstruktivni politiki sledili tisti člani bistriškega predstojništva, ki odstopa od lastne odločitve in od lastnih dogovorov. Bernard Sadovnik Globasnica in Bistrica: delajo politiko res lovci? Zaradi 0,4 ha zemljišča med Bistrico in Globasnico vlada molk. Lovska družina se vmešava v občinsko politiko. Pred nekaj leti je globaška občina pri Breški vasi prenamenila dve parceli zemljišč, ne da bi mogla sama oskrbovati nove stanovalce z vodo. Bistriška občina je morala priskočiti na pomoč. Občini sta se pobotali, dokler ni bistriška LFA pogrela zadevo ob aktualnem premeščanju dela občinske meje. Odločba naj bi bila, da Globasnica dobi 3,6 ha veliko zemljišče pri Breški vasi in zato da 3,2 ha veliko zemljišče med Šmihelom in Breško vasjo. Globasnica bi torej pridobila 0,4 ha. Proti temu pa se je postavila globaška lovska družina. Rezultat je, da so Globašani glede tega pretrgali pogovore. Tako je ponedeljkova občinska seja bila v znamenju razburjenosti nad lovskim lobijem, „ki v Globasnici očitno dela politiko" (frakcijski vodja EL Andrej Wakounig). Tudi Fritz Plodi (LFA) je rotil občinski svet, da „ne klecne pred Globasnico". Po mnenju bistriških mandatarjev je krivda pri Globasnici, ki naj bi prenamenila omenjeni zemljišči „proti veljavnim zakonom" (Andrej Wakou- nig). Wakounig se je „mimo vseh individualnih interesov" zavzel za bistriško lovsko družino, ki s 1780 ha lovske površine v primeru z drugimi občinami tako in tako šteje k malim. Zastopnik EL zato ne uvidi, zakaj bi morali popustiti spet Bistričani, ko jih je Globasnica že pri težavah zaradi vodne oskrbe „potegnila čez mizo". Vročo debato so potem zaključili z odvzemom točke z dnevnega reda. Naslednja seja naj prinese končno odločitev. Župan Janko Paiank (SP) je kot finančni referent požel pohvalo za izravnano bilanco izdatkov in prejemkov 2. naknadnega proračuna (1,7 mio. šilingov), ki je povišal proračun 1997 na skoraj 45 mio. šilingov. Jasno, da je bil popravek soglasno sprejet. Gasliski dom. Manj emocionalna razprava se je razvila okoli gasilskega doma. Tačas je dom na Bistrici (tudi občinski svet tam zaseda), zaradi prostorske omejitve (prostor za novo transportno vozilo) pa mora priti do spre- memb. V razpravi sta dva modela, in sicer ali dozidava pri obstoječi stavbi ali pa preselitev v Šmihel, kjer ima Občina z odkupom Kotschnigovega areala neko-riščeno zemljišče. Preselitev bi po vsej verjetnosti stala več, vendar bi s prodajo zdajšnjega doma prišlo do izravnave. Nedvomno špekulirajo zagovorniki preselitve tudi s tem, da bi v novonastalih prostorih, ki bi vključevali tudi seminarsko sobo (za šolanje gasilcev), našel novo mesto tudi občinski svet. Čeprav to ni bilo potrjeno, vendarle ni bilo zanikano. Občina je prišla že pred časom do načelnega sklepa, ki predvideva projekt v primeru preselitve podpreti s 3 mio. šilingi. Wakounig je za ta primer predstavil uvideven predlog, namreč da se gasilci pogodbeno obvežejo ne zahtevati dodatnih podpor, kajti projekt, ki naj bi po zdajšnjih ocenah stal 4,5 mio. šilingov, bo „iz izkušenj stal več kot to". Najprej pa da se Kotschnigovo zemljišče javno razpiše za morebitne interesente. Adrian Kert R.eldLi so : V Globasnici dela občinsko politiko očitno lovski lobi. Andrej Wakounig, EL Pred Globašani ne bomo klecnili. Fritz Flodl, LFA Po razgovoru s frakcijskimi kolegi preklicujem mnenje o potrebi preselitve gasilcev. Ta bi povzročila nepotrebne izdatke. Pepe Pototschnig, JUL Gasilsko društvo je izredno pomembna že zaradi mogočega požara v tovarni filtrov, kjer dela 943 ljudi. Župan Janko Pajank, SP Danes gasilsko društvo predvsem pomaga pri raznih nesrečah, požari pa so postali redKi. Načelnik šmihelskih gasilcev Zadruga Market je naj večji delodajalec v Pliberku Zadruga-Market Pliberk je v zadnjih letih veliko investirala v svoj gospodarski razvoj, na drugi strani pa se soočala z vedno večjo konkurenco na trgu. nekaj poslovnih prostorov v namen, da tam odpre trgovino s posebno ponudbo. Predsednik Posojilnice-Bank Pliberk ek. sv. Fric Ku- Na rednem občnem zboru Zadruge-Market Pliberk prejšnjo nedeljo v prostorih Zadruge-Market Center v Šmihelu je predsednik inž. Fridl Kapun podal obširno poročilo o poslovanju Zadruge v letu 1996. Zadruga zaposluje 68 sodelavcev in je tako največji delodajalec v občini. S poslovalnicami v Žvabeku in v Šmihelu pokriva področja občin Suha, Pliberk in Bistrica nad Pliberkom. V lanskem letu je postala Zadruga tudi lastnik Konusovega areala v Pliberku in ga dala v najem podjetju Alpetour in izvozno-uvozne-mu podjetju Konus. Zato je bilo potrebnih tudi nad 2,5 mio. šil. investicij. Nadalje je Zadruga-Market Pliberk udeležena s 26% pri izvozno-uvoznemu podjetju luenna, ki je udeleženo še pri podjetju Lestro Ledinek v Pliberku. Obe podjetji imata svoj sedež v Zadrugi. Promet se je nasproti letu 1995 povečal od 140 na 149 mio. šil. , pri čemer je najbolj napredoval iz- vozno-uvozni oddelek, ki je imel 30 mio. šil. prometa, medtem ko so Pliberška centrala in njeni podružnici imeli okoli 120 mio. šil. prometa. Občina investira 6,3 mio. v mto Pliberk Infrastruktura v mestu Pliberk se naprej izboljšuje, občinski svet je sklenil spet večje investicije. Nekaj denarja pa bo šlo tudi za podeželje. Na minuli občinski seji pretekli ponedeljek je pliberški občinski svet soglasno sprejel sklep za izgradnjo in asfaltiranje parkirišč ter drugih infrastrukturalnih del v mestu Pliberk. Tako bo podjetje Lies-nig asfaltiralo parkirišče pri gasilskem domu v Pliberku (2,1 mio. šil.) in Občina bo dala na novo urediti tako imenovani Schwarzlov prehod (1,6 mio. šil.). Na novo urejeno bo tudi parkirišče pri gradu. Ceste. Precej manj denarja, toda le nekaj, gre na podeželje, kjer bo Občina dala popraviti in asfaltiratni cesto od Doba do sv. Lucije, v Libučah pri Tschapelniku ter v Drveši vasi pri Petku. Skupno bo Občina za te tri projekte investirala 598.000,- šil. Dela bo izvedlo podjetje Stuag. Težave z mostom. Še ni dolgo od odprtja novega mostu čez reko Bistrico na jormaški travnik in že se je izkazalo, da ima precejšne pomanjkljivosti. Večji avtobusi namreč ne morejo čez most, ker je cesta prestrma in avtobusi nasedejo na asfalt. Pomanjkljivost je možno popraviti tako, da se dvigne deželna cesta. Stroške v višini 150.000,- šil. bo občina skušala dobiti od Dežele oz. Cestne uprave, ki je dala napačne nasvete oz. celo predpisala neustrezno višino mostu. Michael Jernej fÖVPt je celo predlagal, da most za avtobuse zaprejo, s čimer pa se mestni svetnik Fric Kumer (EL) ni strinjal. Kumer: „Bolj pametno je, da se pomanjkljivosti popravijo. Most je danes pomemben za celo mesto Pliberk, čeprav so bili svojčas mnogi zelo proti.“ Težave v kopališču. Nepričakovano so nastale težave tudi v novem kopališču (referent Gottfried Stöckl - ÖVP), kjer arhitekta Fleiß/Steiner pri načrtovanju nista upoštevala, da je treba tudi pri skakalni deski skrbeti za odtok vode. Poleti so ugotovili, da ob deski na travi stojijo luže. Stroški za popravilo bodo znašali 200.00,- šil. Juhi Mandl (EL) je dejal, da je treba denar zahtevati od arhitektov. Tudi Thomas Lint-schinaer (SPÖ) je bil istega mnenja in dejal, da bi denar v občini lahko bolje uporabili. Župan Raimund Grilc pa je bil skeptičen, da bi občina lahko zahtevala škodo od arhitektov in je bil za to, da škodo plača občina. Za njegov predlog sta bili ÖVP in SPÖ, proti pa EL in FPÖ. Pokopališče. Do precejšnje prekoračitve izdatkov je prišlo pri sanaciji pliberškega pokopališča. Pristojni referent Gottfried Stöckl (ÖVP) je brez sklepa prekoračil proračun za 150.000,- šil. in je slišal zaradi tega vrsto kritičnih pripomb (Thomas Lintschinger: „Kako je to mogoče brez sklepov?“, Stefan Visotschnig: „O nadaljevanje projekta je mogoče samo sanjati"), toda finančni referent Phillip Mainz (ÖVP) je menil, da bi denar za nadaljevanje sanacije vzeli iz rednega proračuna. Z dnevnega reda seje pa so vzeli točko o zidavi novega gasilskega doma v Vogrčah. Prav tako niso obravnavali točke o razdelitvi obratnih vodij na občini, ker sta SPÖ in EL najavili pomisleke pri določitvi občinskega mandatarja Arthurja Ottowitza (ÖVP) za vodjo oddelka za čiščenje odplak. Silvo Kumer Most, ki ga koriščajo tudi kupci Zadruge, je za avtobuse neprevozen. Zadruga Pliberk je tudi lastnik novega skladišča v Šmihelu, v katerem deluje Zadruga-Market Center Trade, ustano-viljene od zadrug Šentjakob, Škofiče, Železna kapla in Pliberk, ta zadnja upravlja nabavne, knjigovodske in druge dejavnosti. V Šentjakobu ima podružnico, saj se tam nahaja regionalno skladišče za Rož. Ostrejši konkurenčni veter je Zadrugi-Marketu v letu 1996 vel naproti, saj je poslovno leto zaključila z negativnim obratnim rezultatom iz rednega poslovanja v znesku nekaj nad 1 mio. šil. Strokovni revizor Hanzi Dragaschnig, ki je podal revizijsko poročilo za poslovno leto 1996, je ob tem menil, da bo Zadruga-Market Pliberk to lahko pokrila, če popravi letos maržo za približno 2%. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik Dl Štefan Domej, ki je v svojem poročilu menil, da se bo morala zadruga še bolj potruditi, saj postaja konkurenca vse večja in je tudi pričakovati, da se bo v naslednjih letih Slovenija priključila Evropski uniji, kar je potrebno upoštevati že zdaj. Sicer pa mora po njegovem mnenju zadruga ostati važen faktor gospodarstva narodne skupnosti v Pliberku in okolici. Predsednik inž. Friedl Kapun je za letos poročal, da so promet že nekoliko povečali in da bo rezultat poslovnega leta boljši, če se v mesecih november in december ne zgodi kaj nepredvidenega. Predstavniki kulturnih društev so se Zadrugi zahvalili za vsestransko podporo, prav posebno še za vsestranske podpore za kulturni dom v Pliberku, saj je Zadruga najela mer se je v imenu Posojilnice Zadrugi-Market-u zahvalil za dobro sodelovanje. Član upravnega odbora Zveze Bank Valentin Kumer je pozdravil navzoče v imenu predsednika Zveze Bank. Poslovodja Zveze Bank dipl. trg. Joža Plabernik se je v svojem govoru kritično posvetil nekaterim dogodkom in problemom v našem zadružništvu. Spremembe zakonov, odpiranje trgov, globalizacija in nenazadnje razvoj v samostojni Republiki Sloveniji bodo prisilili odgovorne, da temu prilagodijo svoje ukrepe in da še bolj strnejo svoje vrste. Sicer je rezultat Zadruge-Market Pliberk treba videti pozitivno, ne gre pa zapirati oči pred rezultati ostalih zadružnih enot, ki niso vsi pozitivni in je zaradi tega treba imeti pred očmi celotno zadružništvo, ki mora skupaj poslovati pozitivno sicer se pozitivni rezultati nekaterih izničijo zaradi slabših rezultatov drugih. Treba je gledati na vse, ne samo iz stolpa Šmi-helske ali Pliberške cerkve, ampak z vrha Pece, Obirja ali pa Jepe, tako da pred očmi celo območje na katerem naše zadruge delujejo. Kratko je občni zbor obiskal tudi župan občine Bistrica Janko Pajank. Zagotovil je vsestransko pospeševanje in dobro sodelovanje občine in se zahvalil Zadrugi-Market, da je zgradila centralno skladišče ravno v bistriški občini. Prav posebno lahko zadruga računa s pomočjo občine, ko se bo za skladišče polagal železniški priključek. Sodelovanje med Zadrugo in Občino je brez problemov, ker „Štirna kemija" med županom in predsednikom, je bilo povedano. n iz 8 Gospodarstvo/razno Izseljeništvo: izročilo in usodo je treba posredovati naprej Na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) je bil potrjen stari odbor s predsednikom Jožetom Partlom na čelu. Letos je ZSI kot kraj svojega občnega zbora izbrala občino Bekštanj, točneje Loče, kjer se je v nedeljo popoldne v gostilni pri Pušniku zbralo nad 60 izseljencev. V imenu družine Wrolich in SRD „Jepa - Baško jezero“ je pozdravil vse navzoče Joško Wrolich in se vsem izseljencem zahvalil za njihovo pokončno držo in da ob kruti usodi niso izgubili ljubezni do materinščine in svojega naroda. Za lep glasbeni okvirje poskrbel domačin Marko Kargl. Vlogo govornika je prevzel podpredsednik Matevž Wieser in oprostil predsednika Jožeta Partla, ki je v bolnici. Nato je Franc Černut bral zelo ganljive besede o dnevu izselitve in o občutkih takrat. Marsikateremu so stale solze v očeh ob bridkosti spomina na te trenutke, ki jih je Černut v svojih zapiskih opisal tako predirljivo. Dejavnost ZSI. Podpredsednik Matevž Wieser je podal poročilo o dejavnosti ZSI v preteklem letu. Poročal je, daje delovanje ZSI imelo dve težišči. Prvo je bilo postavitev spominske table v nekdanjem taborišču v Frauenaurachu, drugo pa kulturna prireditev ob obletnici izgnanstva, ki so se je letos spomnili na Radišah. O postavitvi spominske plošče je poročal tudi Franc Černut, kot tudi eden izmed glavnih pobudnikov. Dejal je, da je bila blagoslovitev plošče za rojakinje in rojake, ki so morali pustiti življenje zunaj domovine, dostojna in zelo praznična. Nato so spregovorili pozdravne besede še častni gostje. Besedo je kot prvi povzel predsednik NSKS Nanti Olip, ki je opozoril predvsem na trenutni politični položaj na Koroškem, ki za Slovence gotovo ni preveč dober. Izseljence je pozval, da s svojimi bogatimi izkušnjami stojijo ob strani mlajšemu rodu. Olip je izpostavil tudi potrebo po iskanju skupnega jezika. Za ZSO in partizane je spregovoril inž. Tonči Schlapper. Pozdravne besede je spregovorila tudi Zdenka Kaplan, ki je zastopala društvo izgnancev Slovenije. Razrešnica in volitve. Navzoči člani so staremu odboru soglasno dali razreš-nico. Dosednaji odbor je bil ponovno soglasno izvoljen. Odbor sestavljajo: Jože Partl, Matevž Wieser, Franc Černut, Rado Janežič, Gregor Krištof, Erih Čimžar, Andrej Kokot, Hanzi Ogris, Vladimir Pruš-nik, Franc Rehsmann, Katja Šturm-Schnabl, Jože Urank in Stanko Zwitter. Igor Roblek Občni zbor Posojilnice-Bank Borovlje: (z lev): Rihard Brumnik, Werner Oraže, Franci Kelih, dr. Franc Wutti, Melhior Verdel, Gertrude Kraxner in višji revizor Franc Krištof. Razvoj Posojilnice-Bank Borovlje je razveseljiv Občni zbor Posojilnice-Bank Borovlje v sredo, 5. novembra, je bil prvi po združitvi Posojilnice Celovec s Posojilnico-Bank Borovlje. Številke pričajo o pozitivnem razvoju banke. Predsednik upravnega odbora dr. Franc Wutti je med navzočimi lahko pozdravil celo vrsto častnih gostov. Med njimi so bili predsednik Zveze-Bank Wiii Moschitz, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS Nanti Olip, direktor Mohorjeve dr. Anton Koren, predsednik Solidarnostnega sklada in direktor Posojilnice-Bank Pliberk Joško Nachbar ter občinski odbornik VS mag. Peter Waldhauser. V svojem govoru je predsednik upravnega odbora dr. Wutti predvsem izpostavil dejstvo, da si je boroveljska Po-sojilnica-Bank po prevzemu celovške naložila zelo težko breme. Z vztrajnim, strokovnim in poštenim delom poslovodstva ter sodelavcev (trenutno je zaposlenih 19 sodelavcev) in odbornikov so se malverzacije na celovški Posojilnici pokrile oz. poravnale. Končna škoda, ki je nastala, pa bo znana šele čez nekaj let, najbrž pa ne bo prekoračila prvih računov revizije. Kot tretji poslovodja (poleg Francija Keliha in Gertrude Kraxner) je bil imenovan Werner Oraže, ki je tudi pristojen za poslovalnico v Čelovcu. V preteklem letu so posebno pozornost namenili tudi šolanju sodelavcev. Dr. Wutti se je zahvalil predvsem Solidarnostnemu skladu in Zvezi-Bank v Celovcu, ki sta po razkritih malverzacijah na Posojilnici Celovec s pomočjo stali ob strani in tako dokazali učinkovitost in varnost slovenskega zadružništva na Koroškem. V svojem govoru pa se je dotaknil tudi deželne razstave „Vse je lov...“, ki je bila zadnjih 6 mesecev v Borovljah. Posojilnica Borovlje je bila ena izmed sponzorjev razstave - prevzela je glavno sponzorstvo za kartico Rož (Rosental-Card). Poleg tega je banka seveda podprla tudi razstave, ki jih je pripravilo SPD Borovlje. Poslovodstvu in upravnemu odboru se je za vestno opravljeno delo zahvalil v imenu ..nadzornega odbora predsednik Melhior Verdel. Številke. Bilančna vsota za leto 1996 je znašala 816 milijonov šilingov, celotno pa je bilo skupnega poslovnega prometa za 10,6 milijard šilingov. Znižanje bilančne vsote v letu 1996 pa je posledica tega, da je banka morala kriti izgube na celovški poslovalnici, ki so nastali v okviru prejšnjega poslovanja. Poslovni uspeh je znašal 6,6 mio. šilingov. Upoštevajoč nastalo potrebo po vrednostnih popravkih in potrebo po napolnitvi skladov v bilanci je bila izkazana izguba v višini 467.000,-šilingov, ki jo bo banka po so- glasnem sklepu občnega zbora krila z lastnimi sredstvi. Revizorsko poročilo in poročilo o pregledu računskega zaključka je podal višji revizor Franc Krištof in dodal, da revizija pri poslovanju ni ugotovila pom-kanjkljajev, tako da je revizija bilanco potrdila. Razvoj poslovanja. Poslovanje letos se razvija izredno pozitivno, kajti že s 30. 9. 1997 je bil dosežen rezultat, ki so ga pričakovali šele za konec leta 1997. Veliko pozornost je poslovodstvo namenilo intenzivni obdelavi obstoječega domačega in inozemskega trga, zadnjega predvsem na Hrvaškem. Tako so bili navezani poslovni stiki tako s komitenti kot tudi z bankami v državah Slovenija in Hrvaška. Poslovodkinja Gertrude Kraxner je poročala, da se krediti oddajajo po skrbni preverbi, strogih merilih, s tekočim preverjanjem in spremljanjem kreditojemalcev pa banka skuša zgodaj razpoznati kreditni rizik in se temu dosledno izogibati. Za posrečeni glasbeni okvir občnega zbora pa je poskrbel Komorni zbor SPD Borovlje pod vodstvom mag. Romana Verdela. Udeleženci so si ogledali tudi prvi promocijski film o slovenskem zadružništvu na Koroškem. Igor Roblek Kultura 9 a je SKD Globasnica |med tistimi slovenskimi 1 kulturnimi društvi, ki se lahko pohvalijo z zelo veliko tradicijo, je znano. Prav tako je znano, da štejejo glo-baški kulturniki še danes med najuspešnejše v slovenski narodni skupnosti. Manj znano pa je morda to, da je bila kulturna dejavnost pred petdesetimi leti zelo živahna tudi v sosednjem Štebnu. Leta 1947 so ustanovili SPD Edinost; prvi predsednik društva je bil Janez Writz star., pomembno vlogo pa so pri ustanovitvi društva igrali tudi tajnik dr. Marko Dumpelnik, pevovodja in blagajničar Janez Petjak, podpredsednik Janez Štebjanski moški zbor ob 80-letnici smrti njegovega „patrona“ Franca Ledra Lesičjaka (1988). Zlati jubilej SRD Edinost iz Stebna Prihodnjo nedeljo bodo pri Šoštarju v Globasnici slavnostno proslavili društveni jubilej. Perč, Franc Ambrož in Štefan Prager. V prvi odbor so izvolili še Pavla Krajgerja (namestnik tajnika), Pepco Dumpelnik (namestnica blagajnika) in Justino Petjak (knjižničarka). Nekaj let je bil Šteben pravi kulturni center. Prireditve so bile v nekdanji gostilni pri Šoblnu; ponudbe so segale od petja pa do šivalnega tečaja (1952) in gledaliških predstav. Zgodilo se je, da so v eni zimi naštudirali kar tri igre. Poleg tega so uprizorili tudi kabaretsko predstavo, po kateri so se Štebjani smejali še osem dni navrh. Kot režiserja sta se še posebej izkazala poznejši župan Albert Sadjak in Pepej Pušnik. Duša in srce SPD Šteben je bil vsa leta Janez Petjak, skladatelj, harmonizator in pevovodja. V prvih letih so Štebjani prepevali v kar petih formacijah; nastopali so kot moški kvintet (Janez Petjak, Rihard Dumpelnik, Leopold Kogoj, Franc Konrad, Franc Simonič), moški kvartet, moški oktet ter kot mešani prosvetni in cerkveni zbor. Pa ne samo to: imeli so tudi svoj orkester, čigar člani so bili Janez Petjak (klavir), Franc Wölfl (harmonika) in Jože Pušnik (violina). Prepevali in igrali so v glavnem na prireditvah v domačem kraju, v cerkvi, na veselicah in pogrebih. Skratka, bili so z domačimi zelo povezani, domačini pa z njimi. Na žalost je štebjanska kulturna vigred cvetela samo nekaj let. Mnogo mladih ljudi je moralo za- pustiti kraj, bodisi zaradi študija (dr. Dumpelnik) bodisi zato, ker so morali s trebuhom za kruhom. Šele leta 1962 so društvo na novo oblikovali in za predsednika izvolili Janeza Petjaka (podpred- sednik Janez Writz, tajnik Joško Pušnik, namestnica Marta Petjak, blagajničar Friedrich Flrast, namestnik Franc Ambrož, blagajničarka Agnes Reichwald. Do trajnejše poživitve pa je prišlo le- ta 1973, ko so moški zbor poimenovali po znamenitem globaškem ljudskem pevcu Francu Le-dru-Lesičjaku. Vključili so se tudi v vsakoletni kulturni festival Glo-baški kulturni teden, nastopali so v republikah bivše Jugoslavije, poleg pevske dejavnosti pa so začeli prirejati še filmske večere in tekme koscev. Pred tremi leti so v režiji Lo-jza Gregoriča naštudirali tudi igro (Čevljar baron), s katero so navdušili domačine kakor nekoč pred 50 leti. Od leta 1986 dalje vodi SPD Edinost Hubert Dumpelnik. Društvo šteje danes 100 članov, sodelovanje s sosednjim SKD Globasnica je zgledno, prihodnost pa odvisna od tega, ali bo „mladina pripravljena sodelovati” (Hubert Dumpelnik). 50-letnico proslavlja SPD Edinost prihodnjo nedeljo pri Šoštarju v Globasnici (ob 14.30 uri). Čestitali mu bodo med drugim tudi pevci globaške „Pece”, žitraj-ske „Trte" ter MePZ „Svoboda” s Ptuja. Spomnili se bodo lepih in uspešnih dogodkov v preteklosti, želja vseh pa je, da bi SPD „Edinost” bilo deležno podobnih trenutkov tudi v prihodnosti. V tem smislu naše prisrčne čestitke in na mnoga leta! Janko Kulmesch SCHEST d 97 Janez Petjak, ki ga je narisa! Strpinčan Stanko Šest. Janez Writz (f), prvi predsednik SPD Edinost iz Štebna. 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO 55. rojstni dan in god obhaja Poldej Zunder. Ka- plškemu župniku ob dvojnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa trdnega zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo župnijski svet, cerkveni pevci, ženski krožek, igralci in vsi kulturniki. 30. obletnico poroke sta obhajala Rozi in Jožef Polesnig iz Vogrč. Slavljencema ob lepem skupnem prazniku od srca čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih skupnih let. Čestitkam se pridružujejo hvaležni otroci. Prav tako 30. obletnico poroke sta obhajala Marija in Friedl Wautsche z Letine. Tudi njima ob skupnem prazniku veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim članom: Jožefu Lupincu in Mariji Si-enčnik iz Dobrle vasi, Veroniki Krabath iz Kokij, Valentinu Trohej iz Škocijana, Aloisu Raschunu iz Mlinč in Amaliji Gregom iz Dul pri Miklavčevem. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Karl Hren iz Gorič pri Miklavčevem bo obhajal rojstni dan. Občinskemu odborniku EL Žita-ra vas že v naprej iskreno čestitamo. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V sredo, 12. novembra, je slavila 40-obletnico življenja Marija.Krainz iz Gorič pri Galiciji. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo vsi domači in EL Galicija. 67. lista življenjske knjige je prelistala Marija Sadolšek, po domače Peručeva iz Lobnika pri Železni Kapli. Od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Sonja Krassnig, učiteljica na ljudski šoli v Vo-grčah. Ob tej priložnosti ji prisrčno čestitajo otroci tretjega razreda in kolegica Marija. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah so obhajale osebne praznike Justi Dovjak, po domače Senčnikova, Mici Lipuš, po domače Trklova in Urši Mak, po domače Borovnikova. Slavljenkam od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Minulo nedeljo je na sončnih Radišah slavila 60-letnico življenja Marija Wrulich. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Naslednje voščilo je namenjeno Katji Fugger iz Svaten pri Šentjakobu, ki je obhajala rojstni dan. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Minuli ponedeljek je obhajal rojstni dan Martin Wastl iz Lo-vank pri Dobrli vasi. Občinske- mu odborniku EL Dobrla vas prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujeta EL, SJK in Posojilnica Podjuna. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Jošku Lepušicu iz Ščedma, Pavlu Fricu iz Kota pri Šentjakobu in Reziki Lederer iz Šentjakoba. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Vogrčah je pred nedavnim obhajal rosjtni dan in god Martin Polesnig. Čestitamo in mnogo uspeha tudi v prihodnje. Prav danes obhaja rojstni dan Stanko Wakounig iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu. Predsedniku SPD Danica ob tej priložnosti prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje GL Škocijan. Rojstni dan je obhajala Trau- di Mečina. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Hrast iz Celovca, ki slavi 85. rojstni dan. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim članom: Mariji Buchwald iz Nonče vasi, Angeli Petrač iz Šmarjete pri Pliberku, Janezu Petjaku iz Štebna pri Globasnici, Mariji Vodivnik iz Vogrč in Mariji Smrečnik iz Globasnice. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Alojz Waldhauser iz Trabe-sinj je obhajal 69-letnico, Stanko Schellander iz Čahorč pa 68-letnico. Obema slavljencema iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kot m a ra vas. Minulo soboto, 8. novembra, je obhajal rojstni dan Franc Smrtnik iz Kort. Ustanovitelju kaplške Enotne liste (bil je mnogo let zastopnik v občinskem odboru) in zavzetemu lovcu ob osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem zdravja pa osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in Enotna lista. Cilki in Francu Wutteju iz Male vasi pri Globasnici sta se v ponedeljek rodili dvojčki. Srečnima staršema ob rojstvu tretjega in četrtega otroka od srca čestitamo, novima zemljankama pa želimo mnogo uspeha, sreče in veselja na življenjski poti. Lenart Katz iz Nonče vasi bo v nedeljo obhajal rojstni dan. Občinskemu odborniku EL Suha iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje, predvsem v občinski sobi. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo EL, SJK in NSKS. V Globasnici slavi 70-letnico življenja Leopold Smrečnik. Slavljencu ob tem lepem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje društvo upokojencev Pliberk. ČESTITKA TEDNA Peter Olip obhajal osebni jubilej s farani Minulo nedeljo so farani Šentlenarta pri Sedmih Studencih obhajali 40-letnico življenja svojega župnika Petra Olipa. Po sv. maši je priljubljeni duhovnik namreč vabil vse svoje „ovčice“ na kosilo in praznovanje v župnjišče. Farani so se povabilu radi odzvali in tako je bilo v župnjišču ves dan kar mnogo življenja. Poleg klepeta so prepevali, plesali in se tako poveselili z jubilantom. Ta pa je vzel v roke svojo „prijateljico" harmoniko in zaigral nekaj komadov. Razveseljivo je bilo tudi dejstvo, da je bilo praznovanje dvojezično. Slavljencu Petru Olipu ob osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo domači farni svet, pevci cerkvenega zbora in dobri prijatelji. Priljubljenemu župniku Petru Olipu (v sredini) je prišlo čestitat za njegov 40. rojstni dan mnogo faranov. Med gratu/anti sta bila tudi brata Stanko (levo) in Nanti Olip, predsednik NSKS. Rož - Podjuna - Žila 11 Svet' Martin, ki dela iz mošta vin' Martinovanja imajo v pristnih vinskih krajih veliko tradicijo, pri nas na Koroškem pa je vedno več društev, ki prirejajo martinovo veselico. Martinovanje je običaj, doma v slovenskih vinjskih krajih. Sveti Martin naj bi opral vinski moštek vseh grehov in nečistosti in tako Poskrbel za čisto vino. Na južnem Koroškem je naravno vinogradništvo bolj ali manj „umr-lo“; kljub temu v zadnjih letih prireja martinovo veselico vedno več slovenskih društev. Originalno martinovanje pa so doživeli bralke in bralci NAŠEGA TEDNIKA. Martinovanje z NT. Bralke in bralci NAŠEGA TEDNIKA so za letošnje martinovanje sprva obiskali muzej v gradu mesta ptuj, znanega predvsem po svoji bogati zgodovini, ter Ptujsko go-r°, na kateri stoji osrednja romarska cerkev slovenske Štajerske. Martinovanje samo - s krstom vina - je bilo v Ormožu. Poleg tega so obiskali Jeruzalem, najvišji kraj Slovenskih Goric - tam, kjer sije sonce 200 dni v letu in kjer v vinogradih ter sadovnjakih rastejo Prežlahtne dobrote. Pri Kovaču na Obir- Skem. Minulo soboto je EL Železna Kapla vabila na Martinovanje h Kovaču na Obirsko. Povabilu prireditelja se je odzvalo De! udeležencev martinovanja z NAŠIM TEDNIKOM, kije tokrat vodilo v Slovenske Gorice. lepo število ljudi, večinoma Ka-plčanov oz. Obirčanov. Ples je z enournim koncertom otvoril MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela. Frakcijski vodja EL Železna Kapla in podžupan Franc Jožef Smrtnik je pozdravil celo vrsto častnih gostov, med njimi predsednika NSKS Nantija Olipa, občinske odbornike EL Železna Kapla in EL Sele, podžupana E. Ojstra, poslovodji Posojilnice Borovlje in Železna Kapla Francija Keliha in Petra Kuharja. Za odlično glasbo je poskrbel ansambel Rosa iz Slovenj Gradca (Slovenija). Celovec. Mnogo šeg in navad se je nabralo okoli martinovanja, tako tudi sprevod otrok z lučkami, ki ga pripravljajo predvsem na južnem Koroškem. Toda tudi v otroškem vrtcu Mohorjeve je sprevod tradicija. Tokrat se je na dvorišču Mohorjeve (minuli torek) zbralo mnogo staršev in znancev otrok, ki so spremljali sprevod otrok. Počutje na martinovi veselici pri Kovaču na Obirskem je bito odlično. Med gosti tudi Franc Smrtnik (v sredini, levo njegova žena Marija, desno Flori Jug), ki je prav ta dan obhajat rojstni dan. Lučke za martinovo so pripravili otroci Mohorjevega vrtca v Celovcu ter jih pri sprevodu ponosno prikazovali staršem. Misijonska tombola v Provincialni Samo nekaj dobre volje, nekaj idealizma, nekaj pridnih rok in nekaj dobrih src je potrebnih, pa se da marsikaj narediti. Daje res tako, smo videli v sredo, 5. novembra zvečer, v dekliškem domu v Provincialni. Sestra je z dekleti pripravila misijonsko tombolo, pri kateri so zbrale čez 21.000 šilingov. S tem bodo omogočile študij misijonskemu bogoslovcu v Indiji in podprle vzgojno delo Salezijancev z mladimi v Albaniji. s. A. Gojenki Monika Rosenzopf (levo) in Danijela Waldhauser sta mnogo prispevali k uspešni izvedbi tombole. + Hilda L usehnig ŽALOSTNA VEST ŠENTPETER___________ Prerano slovo od Hilde Luschnig Preteklo nedeljo se je še nebo solzilo,, ko so jooložili v Šentpe-tru na Va-šinjah k večnemu počitku Hildo Luschnig, roj. Šumnik iz Dvora pri Šmihelu, staro komaj 46 let. Že pred leti jo je zalezla zahrbtna bolezen, ki jo je prenašala z veliko potrpežljivostjo in trdno voljo, da bi jo premagala. Okolici niti sorodnikom ni dala čutiti, da je težko bolna. Do konca svoje prekratke življenjske poti je bila vedno nasmejana, prijazna, predvsem pa vestna družinska mati in žena. V četrtek, 6. novembra, jo je stvarnik predčasno odpoklical k sebi in pustil tri otroke, dva še mladoletna, brez njihove ljubljene mame. Rajna Hildo je spremljalo na njeni zadnji poti veliko število domačinov iz Šempetra in Dvora, pogrebne obrede pa so opravili župniki Jozej Valeško, Hanzej Dersula in Leopold Sillan. Rajni v slovo pa je zapel šentpetrski cerkveni zbor. Možu Mirku, otrokom Ve-reni, Nikolaju in Dominiku ter sestram Erni, Pepci in Marici velja naše iskreno sožalje. Silvo Kumer T A T E D E N V R A D I U PETEK, 14. novembra 18.10-19.00 Kulturna obzorja SOBOTA,15. novembra 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 16. novembra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel /žpk. Fl. Zergoi) 18.00-18.30 Glasbena oddaja PONED., 17. novembra 18.10-19.00 Kratki stik. Kdo bo plačal? Kultura v denarni stiski. Diskusija. TOREK, 18. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 19. novembra 18.10-19.00 Glasbena oddaja Večerna odpade zaradi hokeja na ledu. ČETRTEK, 20. novembra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. B>£\KL [2 NEDELJA, ~—' 15. novembra '97,13.30 PONEDELJEK, 16. novembra 1997 ORF 2, ob 2.00_____________ TV SLOVENIJA 1, ob 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Potok: Četrti in največji rezervat naravnega gozda na Koroškem so uredili v Kortah pri Železni Kapli • „Španska noč“: Maturantski ples Dvojezične trgovske akademije • Šolska pustolovščina posebne vrste: bralna noč na Obirskem • Nogomet: Globasnica je zimski prvak, najhujši tekmec v boju za naslov prvaka so Vovbre/Haim-burg • „Barcolana“: Veliko tekmovanje jadrnic v Trstu RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 14. novembra ŠENTJANŽ Gledališče „Die Präsidentinen“ (Wener Schwab) Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Gostuje: Projekttheater Vorarlberg GLOBASNICA Molitev rožnega venca z vidika sv. pisma Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: fara in KA Sobota, 15. novembra CELOVEC Maturantski ples „Španska noč“ Vabijo: maturantje Dvojezične trgovske akdamije Čas: ob 19. 30 uri Kraj: v domu sindikatov -ÖGB Haus v Celovcu Za ples igrata: „The Caps“ in „Alpe Adria Sextett; polnočni vložek: „Show Time, Carlos Arriagada & Band“ ŠMIHEL Martinovanje z vinom in pečenim kostanjem Čas: ob 19. 30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: „kantavtor" Peter Šifrer Prireditelj: KPD Šmihel LIBUČE Odprtje razstave „Eingefangene Zeitlosigkeit - Ujeto brezčasje“ Razstavljata: Uwe Bresnik (A) in Sandi Červek (SLO) Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Falke Na razstavi bosta spregovorila Bertram Karl Steiner in Marko Košan. Razstavo bo odprl podžupan Stefan Vi-sotschnig RADIŠE Premiera igre: „Sen kresne noči“ (W. Shakespeare) Čas: ob 19. 30 uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Radiše Režija: Alenka Hain Prireditelj: SPD Radiše ŠENTJAKOB V ROŽU Praktični tečaj: „Ustvarjanje z glino“ Vodi: Nežika Novak Čas: 17. uri Kraj: v Regionalnem centru Prireditelj: Regionalni center Šentjakob v Rožu ŠENTJANŽ Koncert „Mampitraka“ Maha leo (Madagaskar) Čas: ob 20. uri Kraj: K & K center Prireditelj: K& K in SPZ Nedelja, 16. novembra BILČOVS Premiera igre „Plešasta pevka“ (E. Ionesco) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: Mladinska gledališka skupina „SPD Bilka“ Prireditelj: SPD Bilka RADIŠE Ponovitev igre: „Sen kresne noči“ (W. Shakespeare) Čas: ob 14. 30 uri Kraj: v kulturnem domu CELOVEC Igra „Kdo je napravil Vidku srajčico?“ (otroška gledališka skupina iz Šentjanža) Čas: ob pribl. 10. 30 (po sv. maši) Kraj: v Pastoralnem centru Prireditelja: SKD Celovec in Pastoralni center VELIKOVEC Osrednji koncert SPZ „Žive naj vsi narodi“ V okviru leta proti rasizmu Nastopajo oktet Suha“, Willy (Ostbahnkurti) & Angela Resetarits, skupina „Šukar (vokal/instrumental), skupina „Mahaelo (vokal/instrumental), MoPZ Trta ter „Komorni zbor Borovlje“ Čas: ob 19. uri Kraj: Neue Burg Prireditelj: SPZ GLOBASNICA Slavnostna prireditev ob 25-letnici „Šoštarjeve dvorane“ ter 50-letnici SPD Edinosti Čas: ob 14.30 uri Kraj: pri Šoštarju Nastopajo: MoPZ „Franc Leder Lesičjak“, MePZ „Peca“, MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi, MePZ „Svoboda" s Pragerske pri Ptuju; Kulturni prireditvi sledi zabava z ansambloma „Fantje treh dolin“ in „Fantje iz Podjune.“ Prireditelj: SPD „Edinost“ Šteben Sreda, 19. novembra ŠENTJANŽ Tečaj: Uvod v Windows 95 Prvo srečanje - nadaljnja srečanja v dogovoru (skupno 16 ur); maks. 12 oseb Čas: od 18. do 20. ure Kraj: Regionalni center Vodi: Mag. Johann Pogel-schek Prispevek: 1.500,-Vabi: Regionalni center Šentjakob v Rožu ŠMIHEL Občni zbor Katoliškega prosvetnega društva Šmihel Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani BOROVLJE Sestanek društev, ki imajo težave pri obračunavanju z Uradom zveznega kanclerja Srečanje je namenjeno vsem društvom, ki dobivajo od Urada zveznega kanclerja podpore. Na sestanku naj bodo razčiščene nastale težave in poiskane možne rešitve za bodočnost. Čas: ob 18. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: predsednik sosveta dr. Marjan Sturm Četrtek, 20. novembra CELOVEC Slike o severni Istri (regija pripoveduje) Čas: ob 19. uri Kraj: Europahaus Sodeljujejo: pisatelj Marjan Tomšič in oktet Suha Prireditelja: IG Autorinnen/Autoren Kärnten in Avstrijsko-slovenska družba PLIBERK Literarni večer (Z avtorji literarnega kluba Slovenj Gradec) Čas: ob 19. uri Kraj: v seminarski sobi župnišča Berejo: Franček Anželak, Mira Cajnko, Milena Cigler, Hregor Fras, Andrej Makuc, Marijan Mauko, Vesna Roger, Marijan Vončina, Tone Turičnik Vabita: SPD Edinost in Društvo slovenskih pisateljev in publicistov ŠENTJAKOB V ROŽU Prestavitev knjige: „Domača hišna in ledinska imena“ (Pogorov z avtorjem patrom Betrandom Kotnikom in otvoritev razstave slik) Čas: 19. 30 uri Kraj: v Regionalnem centru Prireditelj: Reg. center ŽELEZNA KAPLA Občni zbor Posojilnice-Bank Železna Kapla Čas: ob 18. uri Kraj: v hotelu Obir Petek, 21. novembra BILČOVS Igra „Plešasta pevka“ (E. Ionesco) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: Mladinska gledališka skupina „SPD Bilka“ Prireditelj: SPD Bilka Bil-čovs LOČILO Občni zbor SPD „Dobrač“ na Brnci Čas: obl8.30 uri Kraj: v prostorih Posojilnice - Bank Po občnem zboru (ob. pribl. 20. uri) bo dia-predavanje „Pariz - mesto ljubezni, izvrstnega vina in okusnih sirov“ (predavatelj: prof. Karel Kikel) ŠENTJAKOB V ROŽU Odstrel/Wildwechsel Franz Xaver Kroetz Čas: ob 19.30 uri Igra: Teatr brez meja Kraj: v farni dvorani ŠENTPETER Dan odprtih vrat Višje šole za gospodarske poklice Čas: od 8.30 ure naprej (vodstvo po šolskih prostorih ob 8.30, ob 9.30 in 10. 30 uri) Kraj: Višja šola za gospodarske poklice ROŽEK Posredovanja umetnosti „Približevanja“ Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja ŽELEZNA KAPLA Svečana proslava ob 90-let-nici obstoja SPD Zarja Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: SPD Zarja VELINJA VAS Jazz koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Seher Nastopajo: Glasbeniki - „A band from home“ Prireditelj: SPD Bilka SELE Kulturni praznik Čas: ob 20. uri Kraj: v farnem domu Nastopajo: MePZ Sele, čla-ni slovenske filharmonije, oktet Suha, MePZ SPD Radiše, Jaka Svojšak iz Škofje Loke Prireditelji: Pevsko društvo Sele, KPD Planina, DSG Sele in K KZ Celotni dobiček je namenjef kritju stroškev za sanacijo farnega doma. Mdr. čaka bogat bazar z nagradami. SELE Kulturni praznik z mašo, koncertom in zabavo Čas: ob 10. uri Kraj: v farnem domu in v farni cerkvi Mašo oblikujejo: MePZ Sele, člani slovenske filharmonije, komorni zbor Borovlje in organist Bruno Petri-schek. Po maši skupno kosilo, koncert in zabava z et-no-skupino „Spominčice“ iz Maribora Prireditelji: Pevsko društvo Sele, KPD Planina, DSG Sele in KKZ PLIBERK Galerija Werner Berg Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure. Torek: od 14. -17. ure (ob ponedeljkih je zaprto). Razstava je odprta do 15. 11. SVEČI Razstava: „Arhitektura in prostor“ - dr. Peter Fister Kraj: stara šola v Svečah Odprta dnevno od 9. do 18. ure. RAZSTAVE BEGUNJE Razstava karikatur Razstavlja: znani slovenski karikaturist in svetovni prvak Jože Trobec Kraj: Galerija Avsenik. Razstava je odprta do 19. 11. ROŽEK Razstava Armjna Guerina Kraj: Galerija Šikoronja Razstava je odprta do 29. novembra. V petek, 21. novembra ob 18. uri „Posredovanja umetnosti“ LIBUČE „Eingefangene Zeitlosigkeit - Ujeto brezčasje“ / Raz-stavljata:Uwe Bresnik (A) in Sandi Červek (SLO) Kraj: galerija Falke Razstava je odprta do 29. novembra od srede do nedelje, med 15. in 19. uro in po telefonskem dogovoru. TINJE Razstava Emila Tomaža Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je na ogled do 24. nov. ŽLTARA vas 90-letnica Slovenskega prosvetnega društva „Trta“ Žita ra vas Čas: ob 14.30 uri Kraj: v kulturnem domu KUMST Prireditelj: SPD „Trla“ Žita-ra vas YELINJA VAS j Pisatelj Tone Pavček bere za otroke cas: ob 11. uri Kraj: v gostilni Seher Prireditelj: SPD Bilka ŠENTPETER Antipasti, minestrone, risot-*? • italijanska kuhinja cas: ob 18. uri Kraj: Višja šola za ženske Poklice Vodi:: Nataša Partl Prispevek: 150,-_______ K5 b lEEEBi Šentjanž Vernisaža Ivana Klariča ■;Na koncu neskončnosti ali Kaj I® od tam naprej“ cas: ob 19.30 uri Kraj: K & K center Vabita: K & K in SPZ CELOVEC „Opera za tri groše - Dreigro-schenoper Čas: ob 10. uri in 19. 30 uri Nastopa: gledališka skupina Teatr Trotarmora Kraj: v Mladinskem domu Prireditelja: SKD Celovec in Pastoralni center CELOVEC Občni zbor SAK Čas: ob 18. uri Kraj: v Modestovem domu DUNAJ 2 x lirika + 2 x proza (literarni večer) Čas: ob 19. 30 uri Berejo: Janko Ferk, Katharina Kaufmann, Thomas Köllerer, Žarko Petan. Uvod: Rainer Lendl in Franc Kattnig. Po prireditvi „kulinarične dopolnitve...“ Kraj: Korotan, Albertgassse 48, 1080 Dunaj Prireditelj: Mohorjeva Sobota, 29. novembra REBRCA Tečaj: afriški plesi za otroke in mladino (Od sobote, 29. novembra 19. ure do nedelje, 30. novembra) Kraj: mladinski center na Rebrci Prijave: Mladinski center na Rebrci (tel.: 04237/21 42) ali pa pri KKZ; Prispevek: 290,-Vodi: plesalka Barbara Plečnik iz Maribora Nedelja, 30. novembra ŠENTJANŽ Razstava: „Patchwork & Keramik“ Razstavlja: Patchworkgruppe Klagenfurt - Rezi Kolter Čas: K & K center Kraj: ob 16. uri Sreda, 10. decembra ŠENTJANŽ Koncert: „Ole bit e s um Fa- zeiung“ Nastopa: Hortus Musikus Čas: ob 20. uri Kraj: K & K center Nedelja, 14. decembra ŠENTJANŽ Muzikal za otroke: „Kosmata žaba“ Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice Čas: ob 10.30 Kraj: K & K center Naša društva v INTERNETU Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem,slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/ slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnostih (CAN) na Dunaju -Volksgruppenreport 1997 http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre- port.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co .at Založba Wieser http://www.wieser-ver- lag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co .at/zb Fara Sele - tedensko nove pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel http://members.magnet.a t/fara.sele/ Občina Suha in okolje -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.a t/stefan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/ keutschach/zvezda-ho-diše/sprachkurs ■ AUTOSERVICE ■ REIFEN firma Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Posojilnica-Bank Železna Kapla, registrirana zadruga z omejenim jamstvom vabi na REDNI OBČNI ZBOR ,ki bo v četrtek, dne 20. novembra 1997, s pričetkom ob 18. uri v hotelu Obir v Železni Kapli. Vsi člani vabljeni. ©®GSI W VOtMÄKI v petek, 14. novembra, ob 19. uri Informacijski večer: De LA AR-TAN - Telesni trening in notranje zadovoljstvo Predavatelj: Negoslav Petrovič od sobote, 15. novembra, od 15. ure do nedelje, 16. nov., do 17. ure Seminar: Pravilno učenje Voditelj: Karl Phillip Maurer od sobote, 15. novembra, od 15. ure do nedelje, 16. nov., do 13. ure Seminar: Smrt ti je sigurna Voditelj: Edeltraud Pirker v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri Tečaj za spretne roke: Tiffany Voditelj: Edeltraud Führer v ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 uri Moli in Ti živiš! - Kaj človeka spreminja Predavatelj: prof. dr. Hansheinz Reinprecht v ponedeljek, 17. novembra, ob 15.30 Celostna pedagogika Voditelj: Albert Höfer v torek, 18. novembra, ob 19.30 uri Cerkvena reforma iz vidika politika Predavatelj: dr. Erhard Busek v torek, 18. novembra, ob 19.30 uri Serija: „... Ne vrag, le sosed bo mejak“ - Od deželanov do nacionalistov Predavatelj: univ. doc. dr. Janez Cvirn v torek, 18. novembra, ob 19.30 uri Dia-predavanje: Tunezija - med Orientom in Saharo Predavatelj: mag. Norbert Tschin-derle v sredo, 19. novembra, ob 19.30 uri Dia-predavanje: Vse kar ima peruti - Angel v tradiciji verovanja Predavatelj: Heinz Ellersdorfer v četrtek, 20. novembra, od 9. do 11. ure Dopoldansko izobraževanje: zakaj sploh spoved? Predavatelj: Jože Kopeinig v četrtek, 20. nov., ob 19. 30 uri Temeljno obnavljati: prispevki k cerkvenim reformam z vidika praktične teologije Predavatelj: dr. Andreas Heller v četrtek, 20. nov., ob 19. 30 uri Delovanje zastopnice pacientov na Koroškem Predavateljica: ddr. Doris Lakomy v petek, 21. nov., od 18. ure do sobote, 22. novembra, do 18. ure Seminar: Enneagramm Predavateljica: dr. med. univ. Gu-drun Knapp p TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (ur-Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništ-a- uPrave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. PODLIGA ZAHOD Bad Bleiberg - Bilčovs 2:1 (2:0) Hladna prha za Bilčovščane, kajti že prvi napad domačinov je pomenil 1:0, po 10. minutah se je glasil rezultat celo že 2:0. Šele po polovici 1. polčasa so se Bilčovščani ujeli ter bili deloma enakovreden tekmec. Po odmoru so rezultat celo skrčili na 2:1, toda več domačini niso dopustili. Najslabši na igrišču pa je bil sodnik Schönlieb. BILČOVS: Slapnig 5, Rajnovič 4, Stocklas 3, Lip-pusch 4, Kuess 3, G. Schaunig 3, Diexer 4, Aleksič 3, Roland Schriefl 3 (85. Partl 0), Quantschnig 3, Strugger 3 Bad Bleiberg: 350 gled.: sodnik: Schönlieb (katastrofalen): strelci: Vidak (1.), Gritzner (10.) oz. Diexer (60.) fldlm 1. RAZRED D Globasnica - Labot 4:0 (1:0) Gostje iz Labotske doline so se uspešno upirali Globašanom lev 1. polčasu, po odmoru pa niso vedeli recepta proti navdušujoči igri Globašanov, Z malo večjim zagonom pa bi se rezultat lahko glasil še višje. Odličen zopet napadalec Adi Blažej, ki je zatresel nasprotno mrežo kar 3-krat. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 4, Tominc 4, Zanki 3 (46. Tratar 3), Buchwald 4, Hribar 4, Grobeinig 3, Hren 4, Silan 5, Blažej 5, Szabo 4 (78. Kordesch 0); Globasnica: 250 gled.: sodnik: Radi (povprečen); strelca: Blažej (28., 72., 75.), Szabo (60.) Železna K. - Frantschach 1:1 (0:1) Kaplčani so zadeli sicer 2-krat, toda rezultat se je glasil 1:1. Zakaj? V 24. minuti so namreč zadeli avtogol in šele v 74. minuti (Wicher) Izenačili. ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 3, Wicher 3, Germad-nik 3, Köck 3, H. Grubelnik 4, Traun 3 (78. J. Grubelnik 0), Užnik 3, Jeraj 4, Lipusch 3, F. Ošina 3, Kržan 3; Železna Kapla: 100 gled.; sodnik: Jäger (povprečen); strelec: Wicher (74.) St. Stefan - Šmihel 1:2 (1:0) Po slabem 1. polčasu so se Šmihelčani po odmoru izredno stopnjevali ter zadeli celo zaslužen zmagoviti gol. ŠMIHEL: Suschnig 5, Janet 5, Burkhard 4, Alexander Gros 4, Polzer 3, Kräusler 4, Berchtold 3, Sadjak 4 (61. Hribernik 4), Andreas Gros 4 (81. Lutnik 0), Buchwald 3, W. Motschilnik 5; St. Stefan: 100 gled.; sodnik: Th. Benko (zelo slab); strelca: Sadjak (48.), W. Motschilnik (69.) 2. RAZRED C Rožek - Sele 4:1(2:1) Izpad vratarja Oražeta (bolan) je bil na tej tekmi odločilen za poraz Selanov, kajti T. Jug ga ni mogel zadovoljivo nadomestiti. Skoraj vsak strel je šel v mrežo. SELE: T. Jug 2, A. Mak 3, K. Hribernik 3, Božič 2, M. Mario 2, Diexer 3, D. Mak 2, F. Dovjak 2, R. Roblek 2, Djogič 2, A. Draže 3; Rožek: 50 gled.; sodnik: Schett (odlična); strelec: A. Mak (30.) 2. RAZRED D Weitensfeld - SAK II 2:0 (1:0) SAK II je bil sicer v rahli terenski premoči, toda v ofenzivi neučinkovit. Zmagala pa je srečnejša ekipa. SAK II: E. Draže 4, Tolmajer 3, K. Woschitz 4,1. Wo-schitz 4, S. Sienčnik 3, V. Nachbar 3, S. Wieser 3, R. Draže 4, Mesner 3, Lessnig 3, Mandl 4; Weitensfeld: 50 gled.; sodnik: Hauk (izredno slab); 2. RAZRED D Mauterndorf - Bikarja vas 1:2 (0:1) Kljub slabemu nastopu in pristranskemu sodniku so Ri-karjani osvojili pomebno zmago proti ekipi iz Mautern-dorfa, kateri je Sinča vas za točko obljubila 5.000 šilingov in za zmago celo 10.000 šiligov, BIKARJA VAS: Brezovnik 4, Gomernik 2, Streicher 2, Urch 3 (79. Blajs 0), Figoutz 2, Sporn 2 (71. Weitzer 0), Truschner 4, Sienčnik 2, Picej 2, Kampusch 4, Dol-linger 2 (58. Sturm 3); Mauterndorf: 50 gled.; sodnik: Rath (zelo slab); strelca: Kampusch (34., 62); rdeči karton: Sienčnik (68.) Žvabek - Sinča vas 0:4 (0:4) Nastop Žvabečanov je bil sicer zadovoljiv, toda gostje so bili hladnokrvnejši, predvsem pri izigravanju in zaključevanju priložnosti. Tako so zadeli vse štiri zadetke v času 20, minut (med 25. in 44. minuto) ŽVABEK: Jakob 3, Juvan 3, Jamer 2, Breitenegger 2, Müller 2, Wriessnig 2, Berchtold 3, Filipič 3, Ramusch 2 (65. Trampusch 0), Homer 2, Čebul 5; Žvabek: 150 gled.; sodnik: Mayerhofer (dober); Šentpeter - Dobrla vas Tekma, ki je bila zaradi smrti odbornika šentpeterskega kluba odpovedana, bo nadoknadena v nedeljo, 16. novembra, ob 14.30. Šport „Zimska krona“ Globašanom Odlično izhodišče za vigredni del prvenstva so si z 2. mestom ustvarili tudi Rikarjani. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 15 11 4 0 43:10 2. Landskron 15 10 3 2 54:13 3. Šmohor 15 8 5 2 31:10 4. Wernberg 15 8 3 4 24:18 5. Baško jezero 15 7 3 5 26:23 6. Bilčovs 15 7 2 6 23:17 7. Oberdrauburg 15 7 1 7 22:26 8. Radenthein 15 5 5 5 21:23 9. Irschen 15 5 2 8 22:27 10. Baldramsdorf 15 5 2 8 11:35 11. Weißenstein 15 3 3 9 19:37 12. ASV Lienz 15 3 3 9 9:27 13. Brnca 15 3 3 9 11:33 14. Winklern 15 1 5 9 9:26 3? 33 2i 2l 2< 23 23 2( V 1! 13 13 13 ! Globasnica - Odkar v Globasnici vodi ekipo Wölbl, gre z njo navzgor. V lanski sezoni je peljal ekipo iz 2. razreda v 1. razred, kjer se je moštvo prav tako dobro uveljavilo, saj po jesenskem delu prvenstva zaseda 1. mesto. Wölbl: „Če upoštevam dejstva, da smo le tretjino prvenstva igrali tako kakor si predstavljam, da so zaradi poškodb vseskozi manjkali nekateri igralci kot npr. Blažej, Pasterk, G. Sadjak, Grobeinig, da je šele po 5. krogu prišel legionar Hren, je letošnji naslov jesenskega prvaka nedvomno veliko presenečenje." Okrepitve? „Če Hren ne bi več hotel, bomo morali pridobiti novega legionarja. Tema pa je gotovo tudi Erich Pleschgatternig. Bikarja'vas - Ekipa trenerja Fere je sicer naslov prvaka v 2. razredu zgrešila le zaradi slabše razlike golov, kljub temu je v klubu veliko zadovoljstvo. Trener Fera: „Nasplošno sem s sezono zadovoljen, kajti igralci so pridno trenirali in dobro igrali. Vsekakor pa je 2, mesto odlično izhodišče za vigredni del prvenstva.“ Kristijan Wölbl - z njim gre v Globasnici zopet navzgor. Bilčovs - Igralci so s 6. mestom zadovoljni, ne pa njihov trener Igor Strugger. „Igralci bi zmogli več, toda za to bi bilo potrebno še več prizadevanja in truda, kar pa nočejo. Zato seveda s 6. mestom ne morem biti zadovoljen, kajti vem, da bi bilo možno več, pravi Strugger. Vsekakor imajo igralci sedaj do konec januarja odmor, vmes so načrtovani le prostovoljni treningi. Kar zadeva okrepitev ekipe za vigredni del prvenstva, pa v Bilčovsu ne bo 'prišlo do bistvenih sprememb. „Verjetno bomo zamenjali le enega ali drugega kadrskega igralca,“ pravi trener Strugger. Naraščaj SAK zmagal v Spittalu SAK U 14 je že drugič zapovrstjo osvojil naslov zgor-njekoroškega prvaka v dvorani, tudi U 12 je v finalu. Center Pliberk. Spet viden uspeh za naraščaj SAK. V dvorani so mladi Sakovci na turnirju v Spittalu nadigrali domačine. SAK U 14 (trener Silvo Kumer) je brez poraza osvojila 1. mesto in navo-dušila zgornjekoroško publiko. Zgornjekoroško prvenstvo - končni vrstni red U 14: 1. SAK/1, 2. See-boden, 3. Spittal/1, 4. Rennweg, 5. Vetrinj, 6. Spittal/2. Tudi ekipa U 12 (trener B. Olip) je brez težav dosegla finale (naslednjo nedeljo) in med drugim pre- magala Spittal kar 9:11 Nekoliko zunaj reda pri teh uspehih je bila U 16, ki je dosegla le 3. mesto. Center Šentprimož. Vodja centra Karl Kulmesch je ta teden nogometašem predstavil novega trenerja Jožeta Knesa, ki bo odslej vodil vse tri ekipe (U 8, U 10, U 12). Center Celovec. Ekipe odslej trenirajo v dvorani v Mladinskem domu, prvič tekmovale pa bodo na turnirju ASK v Vetrinju (od 29.11 do 8. 12. 1997). ■ Prvenstvo se nadaljuje 29. marca 1998. 1. 1. Globasnica RAZRED D 15 9 3 3 33:17 30 2. Vovbre 15 8 5 2 29:16 29 3. Grebinj 15 7 5 3 27:17 26 4. Šmihel 15 7 4 4 28:18 25 5. St. Stefan/L. 15 7 4 4 18:14 2$ 6. Žitara vas 15 7 3 5 24:17 2* 7. Eitweg 15 6 5 4 28:18 23 8. Klopinj 15 5 8 2 21:16 23 9. Železna Kapla 15 6 4 5 27:21 22 10. Maria Rojach 15 4 6 5 22:24 18 11. Šentlenart 15 4 3 8 15:25 15 12. Ruda 15 2 7 6 11:19 13 13. Frantschach 15 2 310 13:41 9 14. Labot 15 0 213 8:41 1 ■ Prvenstvo se nadaljuje 29. marca 1998. 2. RAZRED C 1. Poreče 14 9 5 0 35:8 32 2. Tholica 14 8 4 2 31:16 28 3. Rožek 14 8 3 3 30:22 2? 4. Treffen 14 7 4 3 34:22 25 5. Kotmara vas 13 7 3 3 33:19 24 6. Donau 14 6 3 5 30:25 21 7. Kriva Vrba 14 6 3 5 25:20 21 8. Ledince 13 3 6 4 19:20 15 9. Sele 14 4 3 7 23:31 15 10. Šentjakob 14 5 0 9 16:35 15 11. Pošta 13 3 4 6 13:21 13 12. HSV 13 1 4 8 11:23 7 13. Osoje 14 0 212 17:55 2 I Prvenstvo se nadaljuje 29. marca 1998. Dopolnilna tekma (15716. nov.): Pošta - Ledince. 2. RAZRED D 1.KAC 14 12 1 1 37:8 37 2. Oberglan 14 9 2 3 28:12 29 3. Krka 14 9 2 3 30:19 29 4. SAK II 14 7 1 6 38:24 22 5. Guttaring 13 7 1 5 22:19 22 6. Steuerberg 14 5 3 6 26:23 18 7. St. Urban 13 6 0 7 18:39 18 8. Weitensfeld 14 4 4 6 16:21 16 9. Kraig 14 4 2 8 23:30 14 10. Eberstein 14 4 2 8 16:35 14 11. Kappel 13 3 4 6 16:19 13 12. Ulrichsberg 11 2 4 5 12:16 10 13. Straßburg 14 2 210 19:36 8 ■ Prvenstvo se nadaljuje 29. marca 1998. Dopolnilna tekma (15716. nov.): Guttaring - Ulrichsberg' 2. RAZRED E 1. Sinča vas 15 12 3 0 2. Rikarja vas 15 12 3 0 3. Tinje 15 10 3 2 4. Reichenfels 15 10 1 4 5. Djekše 15 7 3 5 6. St. Margarethen 15 6 3 6 7. Galicija 15 5 6 4 8. Šentpeter 14 4 4 6 9. Pliberk II 15 3 5 7 10. Dobrla vas 14 3 5 6 11. Preitenegg 15 3 4 8 12. Žvabek 15 1 8 6 13. Važenberk 15 2 211 14. Mauterndorf 15 0 213 56:13 39 48:12 39 49:20 31:17 47:26 30:23 22:24 26:35 18:29 14:27 13:29 14:27 10:46 11:61 ■ Prvenstvo se nadaljuje 29. marca 1998. Dopolnilna tekma (15./16. nov.): Šentpeter - Dobrla va$'! Veselica. EAC Dobrla vas vabi v soboto, 15. novembra, ob 20. uri v gostilno Roscher (Za-blatnighof) na Martinovanje. Za ples bo igrala priljubljena koroška skupina „Express“. Vsi prijatelji EAC-ja prisrčno vabljeni. Šport 15 AVSTRIJSKO BOKSARSKO PRVENSTVO Franc Wieser avstrijski boksarski prvak K I aš koroški rojak 29-letni Franc l\ I Wieser iz Celovca (maturant Slo-I M venske gimnazije 1986) je v soboto, 8. novembra 1997, na avstrijskem amaterskem^ boksarskem prvenstvu v Leobnu na Štajerskem (778. 11. 1997) dosegel svoj doslej največji uspeh. V supertežki kategoriji (ponavadi Wieser tekmuje v težki) je v finalu premagal favoriziranega Tirolca Michaela Krucken-hauserja (čez 50 tekem, 2-kratni svetovni prvak v kikboksu). Do tretjega kroga je vodil Tirolec, v zadnjem, petem pa si je Wieser, član HSV (Heeressport-verein/Vojaško športno društvo, trener evropski prvak 1978 Joe „Tiger“ Pachter) iz Celovca, s skrajnimi močmi in z odlično tehniko zasluženo pribojeval zmago po točkah. Novemu državnemu prvaku, ki si je tako rekoč sam posadil krono na glavo, od srca čestitamo. Želimo mu še veliko uspehov. Na prvenstvu je Koroška dosegla 1 naslov (najvažnejšega), Predarlska Prav tako 1, Zgornja Avstrija 2, Solno-graška in Tirolska po 3. Velike zasluge za Wieserjev izredni uspeh ima tudi predsednik koroške boksarske zveze Josef Stossier (bil je državni viceprvak v težki in supertežki kategoriji). Nastal bo Koroški treninški center za vrhunski šport Robert Kropiunik je mentor projekta, ki je za vrhunske športnike osnovna potreba - treningski center. [j KLUB KOROŠKIH RIBIČEV 9 Zaključena uspešna g tekmovalna sezona Klub koroških ribičev, akti-8 ven član Slovenske športne zveze, je zaključil tekmovalno |i sezono v muharjenju z ribolo- :4 vom na največjega lipana v vo- ,( dah ribiškega društva Tržič/ s Sava Tržič. Člani KKR v posta- j vi Ivko Ferm, Gregor Reich- 3 mann in Dieter Kuttnig so v J ekipnem tekmovanju osvojili z odlično tretje mesto, med po- samezniki pa je Umfahrer os-5 vojil četrto mesto, Reichmann pa peto. S tekmovanjem v Tržiču je tudi zaključena tekmovalna liga v muharjenju v Sloveniji. Čeprav se prva ekipa Kluba koroških ribičev od sedem tekmovanj dveh ni udeležila, je zasedla od 19 sodelujočih ekip dobro šesto mesto. V končni uvrstitvi posameznikov je med 90 ribiči Umfahrer osvojil odlično peto mesto, Ivko Ferm je postal dvanajsti, Jože Ottowitz pa je sezono zaključil na dobrem 16. mestu. Pred leti je bila še vizija Roberta Kro-piunika, v torek dopoldan pa je celovški mestni svet dal „zeleno luč“ za pro-Mentor jekt „Koroški Robert Kropiunik treninški center za vrhunski šport“, katerega stroške si naj bi delili mesto Celovec, Dežela in Zveza. Celoten projekt, ki bo nastal zraven celovškega stadiona, pa bo stal nad 65 mio. šilingov. Mentor projekta pa je Robert Kropiunik iz Bilčovsa, ki se že nekaj let izredno prizadeva za ta projekt. Njemu ob strani je še Wolfgang Kaaden in 12 šport- nih zvez raznih panog (tenis, vesljanje, badminton, judo, triatlon, odbojka, košarka, idr.). Treninški center za vrhunski šport v Celovcu bo na povšini 9250 m2 med drugim vseboval 200-metrsko progo za tek, igrišča za tenis in badminton, plezalno steno, dvorano za odbojko, rokomet in košarko, 170 m2 bazen za veslanje in mnogo drugega. Športnikom treninške-ga centra bo na voljo tudi šport-nomedicinska oskrba, ki jo bo vodil Karl Schnabl. Z realizacijo projekta se mentorju Kropiuniku vsekakor uresničuje dolgoletna vizija oz. srčna želja. Brez njegovih prizadevanj bi se na Koroškem verjetno vrhunski športniki pripravljali za nastope tudi po letu 2000 na tujem. ODBOJKA/POKAL CEV Dob v 2. krogu evropskega pokala Povratna tekma prvega kroga v pokalu CEV je bila vse drugo kakor „miren sprehod" za Dob-Ijane. Športno so Dobljani, ki so doma premagali ekipo iz BiH Bosna Kalesija s 3:0, sicer kaj kmalu osvojili za povzdig potrebnih 14 točk, toda kar se je drugače dogajalo med tekmo, pa je bilo nadvse nenavadno. V četrtem nizu pri rezultatu 14:13 za Dobljane je naenkrat ugasnila luč v dvorani, tako da je bila tekma prekinjena za tri ure. Ta „umetni“ odmor prvotno Dobljane ni preveč skrbel, toda ko luči tudi po skoraj treh urah ni bilo, je postal položaj izredno resen. Če bi namreč prekinitev trajala le nekaj minut več, bi se rezultat tekme zbrisal in se pričelo zopet pri 0:0 - in to ob 22. uri. Vsekakor so Dobljani nato nadaljevali igro pred 2000 navijači ter zaradi razumljive nezbranosti še podlegli domačinom s 3:2. Rezultat je seveda zadostoval za povzdig v 2. krog evropskega pokala, ki bo konec novembra v Sofiji. Ta krog se bo odigral v obliki turnirja, nasprotniki Doba pa bodo domačini Slavia Sofija, Strumica (Macedonija) ter ena izmed ekip Vigo (Španija) in Kraljevo (Jugoslavija). Konec tega tedna je na sporedu zopet prvenstvo, kjer Dobljani tekmujejo na tujem proti Donaukraftu (v soboto) in Ennsu (v nedeljo). Po njegovim vodstvom je ekipa Dobijanovprekoračila 1. krog. evropskega pokala - B. tvarini k. ZVEZNA LIGA, MOŠKI 1. Donaukraft 11 11 0 33:2 22 2. Salzburg 11 10 1 30:4 20 3. Enns 12 9 3 28:13 18 4. Sokol 1 11 6 5 20:19 12 5. Gielsdorf 11 4 7 17:22 8 6. Innsbruck 10 4 6 14:19 8 7. Dob 10 4 6 14:23 8 8. Hypo 11 3 8 14:26 6 9. Hartberg 11 2 9 10:30 4 10. Sokol II 10 1 9 6:28 2 Šoštarjeve dvorane 50 let 25 let Slovensko prosvetno društvo „EDINOST“ v Štebnu Slavnostna prireditev i6. n. 1997,14.30 pri Šoštarju v GLOBASNICI KONCERT Nastopajo: MoPZ „Franc Leder Lesičjak“ iz Štebna MePZ „Peca“ iz Globasnice MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi MePZ „Svoboda“ Pragersko pri Ptuju Nato zabava z ansambli: Fantje treh dolin Fantje iz Podjune Podjunski trio - Fantje iz Podjune Vsi prisrčno vabljeni! r- ELEKTRO- u. KÄLTETE CH IM IK POSOJILNICA-BA NK PLIBERK JUENNA RESTAVRACIJA ČEPIČE PRI GLOBASNICI lorl/Strpna vas 88, 9143 St. Michael /Šmihel Telefon und Fax 0 42 30 - 709 sfehn Gregorič WASS E R-G AS-HEIZUNG SANITARNE NAPRA VE / CENTRALNE KURJA VE SOLARANLAGEN/SOLARNE NAPRAVE Kleindorf / Mala vas 5. Tel. O 42 30 / 270 GLOBASNITZ / GLOBASNICA 50 let 25 let OsšBPMffl&i DOBRLA VAS - ŽELEZNA KAPLA Društveni oder