Gospodarski in političen list za Koroške Slovence. Izhaja^vsak^petek [v Kranju.l Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravniStvo «KoroSca» v Celovcu. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za eno-stopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 37. V Celovcu, v petek, dne 20. novembra 1908. Leto I. Koroški Slovenec, zdrami se! «Vstani borni narod moj 1 do danes v prah teptani» Nobeden človek ne more več tajiti, da bi mi Slovenci ne živeli v istih razmerah kakor naši bratje Poljaki na Pruskem. Brez pravic, kakor v sužnosti živimo in skoro nam ni mogoče se rešiti iz teh verig. A mi nismo prvi, ki moramo tako trpeti. Vsak narod je imel žalostne čase, vsak narod v Evropi je prišel iz sužnosti do vladarstva. Sedaj gre Slovan isto pot, Slovan gre na dan! V Avstriji se bo določila bodočnost Slovanom! Boj je hud ali zmaga bo naša, mora biti naša. Slovan bo poslal vladar v Evropi, to jo gotova stvar. Ali poglejmo v naše domače gorotanske pokrajine in naše razmere! Marsikateri naših bratov nas je že smatral za živeče mrliče slovenskega rodu, govorilo se je in se morebiti še: «slovenskega Gorotana ni več.» Spal je Gorotan, še ponekod spi, toda umrl še ni! Vstajati je začel, vstaja še in vstajal bo! Kralj Matjaž se nam približuje . . . Kakor bolniku tako je tudi potreba nam podporo, podpore, ki bo uas okrepčala in dvignila do zmage. Zmaga mora biti na$a! Brez ozira na naše brate na Kranjskem in drugod pa moramo tudi mi storiti svojo dolžnost, moramo pokazati, da smo še slovenski Gorotanci, da smo še pravi sinovi «Slave». Prvi pogoj do zmage je bil in ostane «edinost»! Ne posameznemu človeku, ampak z združenimi močmi je dandanes mogoče kaj doseči. Mi moramo pomisliti, da do danes še nismo imeli niti enega dobrega dneva, odkar smo prišli pod oblast frankovskih tiranov, ki so nam ugrabili naše pravice, tako, da smo zdaj narod z manjšimi pra- vicami kakor drugi ter se moramo boriti za vsako mrvico pravičnosti v šoli in uradih v vsakem oziru 1 Pustimo enkrat naše stare napake. Vsakega dolžnost je, da dela za blagor domovine. Podpirajmo pred vsem našo šolsko družbo, kajti ona je bila in ostane edina naša braniteljica v vseh narodnih bojih. Kupujmo njeno blago, kakor: koleke, razglednice, kavo, cikorijo, vžigalice, milo, prte i. t. d. in zbirajmo zanjo! Podružnice Ciril-Metodove družbe vstanite, delajte in ne spite! Delajte dokler še ni prepozno! Tudi nekateri gospodje v Celovcu naj pustijo strankarsko zaslepljenost na strani, zlasti ne jemljite narodnim dijakom podpore in ne podpirajte jih s strankarskega stališča, kakor se je menda pred kratkim še godilo 1 Vse naj združuje ljubezen za narod, narodna korist nam bodi svetal Izprašujmo si tudi svojo vest, kaj smo storili na gospodarskem polju, pri komu kupujemo, v katero gostilno zahajamo, ali podpiramo nemške odvetnike, ko imamo dva dobra slovenska advokata! Nemci povsod hujskajo zoper nas, domačinu Slovencu hočejo vzeti kruh, ne bodimo mevže in podpirajmo samo Slovence. Potem bomo še le gospodarji na rodnih tleh. — V-znamenju gesla: «Svoji k svojim» bomo zmagali. Slo verniki koroški učitelj. t i Slovenci, ne zabite družbe $V. CIRILA IN METOPAI i ^ _ Dopisi. Leše pri Prevaljah. (Ostal je.) Kakor smo vsi rudarji mislili, tako se je tudi zgodilo. Učitelj Krebs je nam ostal. Seveda je deželni šolski svet spoznal, da je Krebs čisto dober za «Windiscbarje», kakor nas ta Krebs imenuje, ker je nesposoben za pouk v šoli in samo dober germanizator. Sploh germanizatorji še niso nikdar bili učitelji v pravem pomenu besede, saj pri nas ne. Sicer še ni dobil pri nas «Verdienstmedajlo» in tudi ne bo. Za kaj neki P Ali za zasluge na šolskem ali na gospodarskem polju? Nikjer nima Krebs pokazati pravega napredka, vse gre le rakovo pot. Akoravno je «Bienen-foter», kakor mu pravijo, ne pozna svoje stroke ter muhe, kakor pravijo, vsako zimo «počivkajo» «vsled gladu». O drugih rečeh hočemo molčati, tičejo se tudi njegovih čebel. Hočemo si še malo materiala pridržati za prihodnjič. Dosedaj mu samo svetujemo, da bi čimpreje uresničil svoje lastne besede: «Ich werde mich ganz dem Bienenstände widmen ...» Gospod «Bienen-fotr», ostanite le pri Vašem štantu, za poučevanje mladine niste! Spodnji Rož. (Zivinozdravniš t vo.) Kako se za nas tukajšnje kmete skrbi, priča sledeče: G. živinozdravnik Zavadilik, kateri je bil v Borovljah, se je zdaj preselil v Celovec in tako zdaj v Borovljah ni nobenega živinozdravnika. Imamo pa tukaj v našem kraju in sicer v Kaplji pri Dravi domačega, v zdravništvu dobro izurjenega človeka — a glej — temu je pa zdraviti kratkomalo prepovedano. Vprašamo merodajna mesta, kam se naj v slučaju bolezni obrnemo, ali naj hodimo v Celovec po zdravnika, ali naj pustimo našo živino, kadar bi nastala kaka nevarna, kužna bolezen, kar PODLISTEK. Križem po Koroški. Spisal Ferdo Plemič. Konec. Zaviham si svoje hlače, zamenjam navadno palico s planinsko, še mil pogled na svoje čevlje in odrinem z drugo družbo ob gorskem grebenu proti vrhu. Udobno se vije steza ob prepadajočih stenah in ni nikakor nevarna. Le dva ozka prehoda, zavarovana sicer z napeto železno žico, stisneta novincu v hribolaztvu nekoliko srce. Odštevši hipno onemoglost ženskega člana naše družbe in tozadevno ozdravljenje z žganjem od strani Slavčka, smo srečno priplezali do trigonometričnega znamenja na vrhu Jepe (2144 m). Prvi sem bil tamkaj, in ker je moja družba še kotalila nižje doli, vrežem v kol svoje ime ter se pri tem delu vrežem tudi v prst ter tako krstim Jepo s svojo krvjo. Kasneje jo je krstil še Slavko, kakor bomo videli. Jepin vrh je ozek greben, polkrožno zasukan, ki se pa proti RožČici razširi v travnato planoto. Na tej planoti smo se tudi utaborili. Bila je enajsta ura, in solnce je občutno pripekalo. Zdaj se je človek lahko ozrl z zadovoljstvom Po okolici. Bili smo že v taki višini, da smo go-renjskim in koroškim orjakom lahko rekali »ti*, jugu orjaška severna stena ponosnega Tri- glava in vse kamnito morje njegovih sosedov, natanko se odrisujočih od vedrega neba po svetlih ploskvah in temnih sencah. Na severu Dobrač v legi prežečega leva, in dalje in dalje vrh pri vrhu, kipeči v oblake. In vmes blesteči biseri, jezera, in srebrne kače. — Vrnili smo se. Slavko se je zagnal s takim navdušenjem nizdol, da mu je kmalu zmanjkalo tal pod nogami in je priletel na grušč ter se je začel ž njim vred valiti proti globoko prepa-dajočemu brezdnu. Menili smo že, da se hoče prekopicniti vanj. A Slavko je bil drugega mnenja, pustil je pač kamenje bobneti v prepad, sam se je še tik pred njim zaril v Jepine grudi. Oddahnili smo se in nekateri smo mu hiteli na pomoč. Imel je hlačnici prebiti na kolenih in kolena krvava. Sedel je na kupu kamenja in ves preplašen se je tipal po vsem životu. „Slavko, kaj pa ti je, se je kaj polomilo?“ vprašamo ga v svetem strahu. „Jejžeš Marija, na vem, pa žinjam, da se je 1“ odgovori on ter se tipa dalje. „Polomilo! Kaj pa? „Fajfa!“ privre mu iz izmučenih prsi. Oddahnili smo se drugič, a tudi oštevati smo ga začeli, da nas tako plaši s svojo neumno fajfo. „Koj pa žinjate, da je fajfa?" odvrne on užaljen. „Brez fajfe čovek še čoveku ni podob’n. Moja fajfa pa tud' n’či naumna, prov brihtna faj-fica je," Ker smo uvideli, da bo raje končal na mestu, negoli da bi šel dalje, poiskali smo mu jo, in jo tudi nedaleč našli, k sreči nepoškodovano. Slavku je bilo pri tem snidenju slajše krog srca, kakor če bi mu podelili zaslužni križec. Seveda je sedaj vstal ter šel z nami dalje, obljubil nam je tudi, da bo od sedaj naprej pamet rabil, hlače in kolena pa hranil, ker Jepa vendar ni božja pot, na katero bi bilo treba po kolenih gorindol drsati. Nato ga nismo privezali na vrvico, kakor smo nameravali pričetkoma. A zagotovili smo mu, da mu postavimo v slučaju, da se vendar še pobije, tako „martro“ na istem mestu, kakor stoji ena zunaj Brnce in katere besedilo prične takole:-------- „Ta 25. oktobra 1895 sta se srečala ta neprevidna smeri in te rajni Jožef---------*. Vrnivši se v Bertino kočo, smo si privoščili pošten prigrizek ter ga tudi zalili z manj poštenim vinom. Nato smo si kratili čas vsak po svoje. Slavko si je izbral seveda najboljši del. Porabil je namreč ugodno priliko in je smuknil za kočo. Ko smo pogledali za njim je že smrčal na svojih lavorikah s — fajfico v roki. Nekaj nas pa je krenilo na bližjo višino, da si ogledamo še enkrat gorenjske orjake. Glasen juu-huhuuu!“ nas zdrami iz zamaknjenja. Dva tolsta hribolazca in njun vodnik se prikažeta iz gozda, za njimi pa se privleče gospa bujnih oblik, oblečena v dolgo, belo krilo. na mestu poginit, kar bi se tudi zgodilo, predno bi prišel zdravnik iz mesta? Ne prosimo, ampak zahtevamo, da se pusti g. Egerju, posesniku v Kaplji, zdraviti živino vsake vrste, ker on je izkušen in se pri nekaterih boleznih bolje razume kakor kak pravi zdravnik! Mogoče, da bi hotela sl. kmetijska družba podpirati to našo zahtevo! Več živinorejcev. Ojstrica nad Spodnjim Dravogradom. Kdor je prijatelj planin naj tudi obiskuje našo lepo slovensko pokrajino okoli Ojstrice. Ne samo radi krasne narave, ne samo zavoljo zdravega zraka, nego zavoljo zimskega športa, za katerega je naš kraj posebno pripraven, in tudi zavoljo tega, ker leži Ojstrica čisto na narodni meji. Slovenci, prihajajte k nam na zimski športi Ljudstvo moramo navduševati za narodne svetinje. Moramo mu pokazati bližino sovražnikovo v čisti hiši. Na meji stoje trdnjave; tudi Ojstrica mora postati trdnjava zoper našega najhujšega narodnega sovražnika. Leše pri Prevaljah. (Vžigalice Ciril-Me-todove družbe.) Nikoli se še ni zgodilo, da bi imeli na Lešah slovenske vžigalice na prodaj. Sploh smo poznali do sedaj še le enega trgovca, ki jih je razprodajal in to je g. Skekl na Fari. Ako ravno nemški načelni pri nas hočejo vsakemu Slovencu škodovati, se jim je pa sedaj pošteno odgovorilo, ko je gospod Kočan na Lešah naročil iz Ljubljane slovenske vžigalice. On ve zakaj. Naprej Lešani zmaga bo naša. Kočana pa podpirajmo kolikor mogoče, kajti on ni samo pošten človek, ampak edini, ki nam hoče dobro. Drugikrat več. Leše pri Prevaljah. (Šolske razmere.) Človeku, ki ima še količkaj ljubezni in srca do svojega ljudstva, se mora krčiti srce ob neznosnih in žalostnih razmerah, v katerih životari slovenski narod na Koroškem. Izmed vseh sredstev, ki jih imajo Nemci na razpolago v uničevalnem boju proti nam, je najhujše in najnevarnejše ono, kar jim da v roke našo mladino, naše upanje v pri-hodnjost. To sredstvo je ljudska šola. Dasi sem prepričan, da marsikje drugod na slovenskem Ko-roškom razmere niso nič boljše, mi bodi vendar dovoljeno, da spregovorim nekoliko o naših šolskih razmerah. Leška utrakvistična dvorazrednica je ekspozitura prevaljske šestrazredne šole. To šolo pohajajo večinoma otroci rudarjev in okoliških kmetov. Tukaj se deci že v prvem razredu prepoveduje slovenska govorica celo med prostim časom in v ljubljanskem Huthovem zavodu ponemčena učiteljica Ana Augustin, ki se ji pri vsaki izgovorjeni besedi pozna, da je rojena ljubljanska Slovenka, se celo drzne kaznovati otroke, ki se ji „Nu, kako pa neki ta prileze do vrha?* vzklikne nekdo iz naše družbe. .Veter počaka, krila razpne pa je goril* reši drugi uganko. — Medtem pa se je Slavko prebudil in sklical je svoje drage k važnemu posvetovanju, na katerem smo sklenili soglasno, vrniti se v dolino. Z veselim ukanjem smo se odtrgali drug za drugim od koče nizdol. Zaostal sem nekoliko pri plačevanju računa, kakor slednji odrinem za družbo. Mimo kočinih durih idoč se nehote ozrem v notranje prostore. Novodošla hribolazca sta ravno kvartala, gospa pa je z razgaljenim vratom sedela ob robu nekega ležišča. Ta polt, bela kakor meh-kužnost, te oči, temne kakor greh... Nu, ja! Obrnil sem se ter dotekel z naglimi koraki svojo družbo, ki se je že krvoločno vojskovala z odpadlimi češarki. V neprestanem bojevanju, hinavskem sklepanju in zavratnem kršenju miru smo prišli slednjič zopet v Rute. A tudi topot nismo imeli prilike občudovati Rutarce, prehudo opravilo smo imeli z gašenjem svoje žeje. Nato smo stopili v dolino. Je dro uštno hodit’ čez ravno polje, k’ prapalica v črnicah ’k Ijipo poje! Prapalica poje, vid’ črne melje; boš kej tantr oprva ti moje dekle?* Nu in odprli so nam .tantr*, ko smo pozno zvečer prilezli domov, mi hribolazci z Jepe. naznanijo, da govore med seboj slovensko. Tako se trpinčijo otroci delavcev že v prvem razredu, v drugem pa sploh ne slišijo več slovenske besede, ker je učitelj trd Nemec. Iz leške šole se pošlje otroke v prevaljsko šestrazrednico, ki je seve popolnoma nemška. Vsak učitelj priporočuje otrokom, da naj govore med seboj vedno le nemško češ, to je lepše. Opažati pa je, da vpliva v tem oziru šola v večji meri na deklice kakor na fante. Će srečavaš leške otroke, idoče iz šole, zapaziš kmalu, da čebljajo dekleta skoraj brez izjeme nemško med seboj, fantje pa v syojem domačem jeziku. Po izstopu iz šole, ne zna otrok niti nemško niti slovensko pravilno govoriti, še manj pa pisati. Še več! Niti svojega lastnega imena marsikateri ne zna prav zapisati, ker mu je v šoli vseh osem let učitelj pačil lepo slovensko ime s spakedranim in neokusnim nemškim pravopisom. Naj navedem samo en zgled, ki pač dovolj pove! Nekdo se piše glasom krstnega lista Cerv; da je to pristno slovensko ime, ne bo nihče tajil, toda treba je, da se germanizira tudi ime, ne samo mišljenje in duh dotičnika, zaraditega so nadali Črvu prelepo nemško obliko Tscherü z naglasom na zadnjem zlogu! Tej pisavi se otrok privadi, piše se v poznejših letih tudi sam tako. Na ta način se postopa pri vseh slovenskih priimkih. Mi pa vprašamo, ali ni nobene oblasti, ki bi zapovedala samovoljnim učiteljem, da se ima pisati priimek tako, kakor je pisan v krstnem listu? Kajti to pačenje pisave ima lahko neprijetne posledice v poznejših letih in prizadeti ima še povrh dostikrat sitna pota. Marsikdo se bo čudil, da se ljudstvo ne vzdigne in ne protestira proti takšnemu zasramovanju od strani tistih ljudi, ki so plačani s slovenskim denarjem zato, da poučujejo deco, ne pa zato, da zasramujejo tiste, od katerih žive. Nemci sami se izgovarjajo s tem, da ljudstvo ne vzdigne glasu ogorčenja, iz česar izvajajo, da je najbrže zadovoljno z obstoječimi razmerami. In v resnici, ljudstvo gleda z mirnim očesom te razmere, ker je že povsem zasužnjeno Nemcem, tako, da ne spozna več krivic, ki se mu gode. Naše ljudstvo je pač mnenja, da mora Ze tako biti,- drugače ni «no-moče, saj se nihče ne spominja, da so bile razmere nekoč drugačne 1 Zato pa je treba povedati ljudem, kakšna krivica se jim godi; treba je ljudstvo vzbuditi iz suženjskega mišljenja, iz suženjstva samega si bo znalo potem samo pomagati. To bodi naloga vsakega res narodnega in demokratičnega Slovenca, brez ozira na one, ki trdijo, da je to početje hujskanje. N e, to ni hujskanje, to je sveto narodno delo! Nemški otroci se učijo celih osem let svojega materinega jezika, slovenski pa bi se niti eno leto ne smeli poučevati v slovenskem jeziku ? Slovenski otrok ne zmore vsega učenja, ker mu dela tuji jezik težkoče, nemški pa lahko sledi pouku. Će torej ljudstvo le malo premisli, bo uvidelo, da ga brezvestni ljudje, ki pravijo, slovensko zna otrok itak že od doma, le slepijo, ker hočejo, da ostane otrok neumen, da bo potem gospodi rajše služil in delal pokorščino. Nočemo kratiti Nemcem pravic, mi zahtevamo samo iste pravice na svoji domači zemlji, kakor jih uživajo priseljeni Nemci na naših tleh. Socialni demokrati, ki ste na Lešah v pretežni večini, zakaj ne povzdignete vi glasu, zahtevajoč enakih pravic zase tudi v narodnem oziru, ko imate vendar na svojem praporu zapisano lepo geslo: «Enaka pravica za vsel»? Borovlje. Ze večkrat sem poslušal v gostilnah ali v privatnih hišah pogovore o borovski industriji. Kadar se je govorilo o odjemalcih borovskih industrijskih izdelkov takrat se pač Nemcev nikdar ni moglo dovolj prehvaliti, češ. da so oni edini, ki naročujete puške pri borovskih liferantih. Seveda govorijo tako nemško-nacijonalni liferanti in njim slepovdani delavci, ki ne poznajo ali pa nočejo poznati resnice. So že tudi delavci v Borovljah, ki se upajo javno povedati, da temu ni tako, toda ti delavci so zelo redko vsejani. Največkrat se pač sliši: Nemci od nas kupujejo, Nemci nas živijo, zato moramo povsod podpirati Nemce in tudi v politiki korakati ž njimi. Je že resnica, da tudi Nemci naročujejo puške pri borovskih liferantih, tod» ti nemiki odjemalci so večinoma prekupci, kateri prodajajo puške zopet v slovanske kraje. Će bi Slovanov ne bilo, bi morali že davno vsi borovski liferanti in piliji po svetu s trebuhom za kruhom. Sedaj bojkotirajo Avstrijo samo Srbi in Turki in vsi liferanti in piliji v Borovljah tožijo, da se zaradi tega bojkota slabo vrti. Kaj bi šele bilo, če bi bojkotirali borovske puške vsi Slovani, Cehi, Poljaki, Rusi, Slovaki, Rusini, Hrvatje, Slovenci i. t. d.? Sedaj pa naj še reče kdo, da Borovlje od Nemcev živijo. Nemci sami toliko pušk naredijo, da jih še v Avstrijo ponujajo in vsiljujejo, ker imajo doma premalo odjemalcev. Vsak pameten človek mora priznati, da se lifra iz Borovelj največ pušk v take kraje, kjer jih še ljudje sami ne izdelujejo in da še Nemci iz Rajha prodajajo puške največ — Slovanom. Pa so še taki neumneži, ki vpijejo z nemškimi nacijonalci laj tajč, laj tajč in zabranjujejo svojim otrokom, učiti se slovenskega jezika. A tudi v Borovljah se bo obrnilo na bolje. Ćas ni več daleč, da se bo poramalo z nemškutarsko politiko. Podljubelj. V nedeljo, dne 15. novembra 1.1. se je otvoril v Podljubelju «Delavski dom». Kakor znano je vlada nameravano slovesno otvoritev, katere bi se bilo udeležilo veliko Slovencev iz vseh krajev, oemško-nacijonalnim kričačem na ljubo prepovedala. A kljub vsemu javkanju nemških naceljnov se je «Delavski dom» zadnjo nedeljo vendarle otvoril. Na dnevnem redu je bilo petje, tamburanje in igra «Požigalčeva hči». Slavnostni govornik je bil g. Rozman, kaplan v Borovljah. Glede petja moram priznati trditev raznih uglednih mož, da imajo Rožani v resnici dobra pevska grla. Tudi tamburalo se je izborno. «Požigalčeva hči», katero so predstavljali delavci in delavke, se je splošno prav lepo igrala. Posebno požigalčevo, zaradi očetovega hudodelstva zelo žalostno hčerko, je predstavljala neka gospodična jako dobro. Gllnje. V petek dne 30. oktobra t. 1. ob 10. uri zjutraj je bila v navzočnosti gg. c. kr. okrajnega glavarja pl. Grabmayerja in c. kr. stavbenega inženirja Prixa kolavdacija našega prezidanega šolskega poslopja. Gtosporlsa okrajni glavar in inženir sta 86 Zelo pohvalno izrekla o prezidani šoli, katera na vse strani odgovarja postavnim predpisom in zahtevam in sta se z vidnim veseljem čudila, kako se je mogla stara, popolnoma razpadla hiša prenoviti v tako lepo, moderno poslopje. Spoznala sta, da je slavni šoliprijazni glinski krajni šolski svet storil vse, kar je bilo v njegoveh močeh in zato sta mu izrekla svoje popolno priznanje. Lepo šolsko poslopje s slovenskim napisom «Ljudska šola» je v resnici velika čast za slovensko stranko v med-borovniški občini. Skozi 21 let so imeli pri nas nemškutarji občinsko gospodarstvo v rokah. Bilo je več šolarjev, kakor sedaj, tudi zidalo bi se boljši kup, kakor dandanes, a fortšritlarji šole vendarle niso popravili. Vidite, dragi bralci, tak je nemčurski fortšrit! Slovenci smo šolo popravili in da naše posestnike ne bo zadelo previsoko plačilo, smo dobili pri slavni Ciril-Metodovi druži v Ljubljani 5000 K podpore. 5000 kron — je gotovo veliko darilo. Vsak zaveden Slovenec naj se pokaže naši prijazni šolski družbi hvaležnega in naj daruje pri priložnosti po svojih močeh za to dobrodelno, nam tako naklonjeno «Družbo». — Od prvega oktobra naprej je v gostilni pri Cingelcu na Trati nabiralnik Ciril-Metodove družbe. Meseca oktobra se je nabralo 18 K 10 v. Gotovo lepa svota! Slovenci! Zahajajte k Cingelcu in kedar plačujete, spominjajte se tudi šolske družbe. V kratkem pride nabiralnik tudi v gostilno k Dremlju v Glinjah! Slovenci, zahajajte v take gostilne kjer imate priložnost, darovati za dično Ciril - Metodovo družbo, katera nam podpore tudi takrat ne bo odrekla, ko bomo potrebovali dvorazredno šolo. Vi, dragi bralci, pa sedaj lahko spoznate, kdo skrbi za vas, Slovenci ali nemškutarji. Kapla ob Dravi. Pri nas in v okolici razsaja griža. Dva sta na tej hudi bolezni že umrla. Zdravniki pravijo, da so dobili ljudje bolezen na slabem moštu, kar je prav lahko mogoče. Golšovo pri Žlhpoljah. V nedeljo dne 8. no-I vembra je bilo v Humčoh žegnaaje. Gostilničar X Kopajnik, je priredil bal, žihpoljski župnik pa so se zaraditega ustavili in niso hoteli napraviti cerkvenega opravila. Prejšnji župnik nam zaradi veselice in plesa na žegnanje nikoli niso odrekli cerkvenega opravila; zato pa res ne vemo, kaki so cerkveni predpisi. To pa vemo, da se ljudje radi tega jezijo, in tudi nasprotniki porabijo vsako tako priliko, da proti nam agitirajo. Golšovo pri Žlhpoljah. Zadnjic so lovci ustrelili v našem revirju 32 zajcev in 5 srnjakov. Kjer je toliko divjačine, tam se izplača nositi flinto na rami. Otrovca. Življenje in imetje nekaterih posestnikov na Trati in na Otrovci v veliki nevarnosti. Slovenci v Spodnjem Rožu včasih res niso več življenja varni. V prejšnjih letih so se pošiljali nevarni ljudje v norišnico ali pa v prisilno delavnico, dandanes jim pa dovoli oblast orožni list in lovsko karto, da streljajo divljačino, če se jim pa zljubi, pa tudi — ljudi, posebno take, ki v politiki ne trobijo ž njimi. Kdor jih opazuje, temu se mora vsiliti misel, da za te razbojnike ni več postave na svetu, da lahko počenjajo, kar hočejo, da lahko požigajo hiše mirnih ljudij, ne da bi se jim zakrivil le en sam las na glavi. Bilo je dne 6. oktobra t. 1. Borovska lovska družba, ki pravi, da obstoji iz samih «izobraženih gospodov», je priredila na «Dobjah» lovsko veselico, pri kateri se je cel dan streljalo «z movžarji» seveda brez dovoljenja občinskega predstoj-niš tv a. Ob kakih sedmih zvečer pa je prirjovela cela nemčurska družba kakor kaka pijana banda na Trato, kjer je med hišami ostro streljala, metala rakete in tulila, kakor divja zverina. Isto se je ponovilo v Ostrovci. Celo zadevo ima v rokah c. kr. sodnija v Borovljah. Pri različnih posestnikih na Trati in na Otrovci so poizvedovali žandarji in zvedeli so, da je bilo življenje in imetje raznih posestnikov v veliki nevarnosti. Sedaj bo izpregovoril o tem c. kr. sodnik Matzl. Konstatiramo še enkrat, da so lovci ostro streljali, da so padale rakete na strehe in da je bila nevarnost pred velikim ognjem tem večja, ker so strehe zaradi letošnje velike suše docela razsušene in ker so usahnili začetkom oktobra vsi studenci v vasi, tako, da bi v slučaju kakega požara še požarna bramba ne mogla vršiti svoje naloge. Ge' bi Slovenci kje kaj takega počeli, bi bili Že zdavnaj vsi od prvega do zadnjega pod ključem. Bomo videli, če je za nemčurje ričet brez klej predobra «košta». Kakor rečeno, mi samo čakamo pravičnosti borovskega sodnika. Ge je ne dočakamo in če bi se stvar kratkomalo «zatušala» z izgovorom, da se ni moglo natanko dognati, kdo je streljal, potem bomo potrkali malo dalje in pojasnili to na pravem mestu, ker ima so-dnijska oblast skrbeti za to, da obvaruje brez razlike narodnosti in političnega mišljenja vse ljudi pred krivicami. Vsi lovci so dobro znani sodniku in žandarjem. Sicer nemškutarji s takim početjem sami sebi dajejo klofute, ker vsak pameten človek maje z glavo in prizna, da to ni politično delo, noben «Fortšrit», da s tem ne pridobivajo, ampak odbijajo in to je prav. Na tak način vsaj vsi vidijo, katero kulturo hočejo nam vsiliti. Prav zaprav pa od teh ljudij nikdo ne more zahtevati boljšega obnašanja. Saj so bile glavne kape med njimi surovine Sušnik, Hus in Za j er le. katerih «kulturo» že vsak pozna. Narodne zadeve. Šolsko društvo za koroške Slovence. Dne 19. novembra t. 1. je bil ustanovni shod novega šolskega društva za koroške Slovence. Namen tega društva je na kratko: Delati v katoliško-narodnem duhu za izboljšanje šolskih razmer na Koroškem. Sklicatelj ustanovnega shoda g. dr. Brejc je povdarjal tekom svojega govora, da je šolsko vprašanje že jako staro in da je delovalo pri tem vprašanju že jako mnogo rodoljubov. Od časa do časa bukne to vprašanje s posebno silo na dan, kakor I na primer svoj čas vprašanje glede imibelske šole, J potem šentruperške šole, šentjakobske šole in v zadnjem času šole na Strojni. Vedno pa so samo rodoljubi dotičnega kraja, ki se zavzemajo; širši slovenski svet se pa zanima tudi po možnosti, da pomaga z denarnimi sredstvi, toda skupnega nastopa v tej zadevi ni. Katoliško politično društvo v Celovcu, ki je delovalo na tem polju, je preobloženo z delom, da se je že dolgo spoznala potreba, da se glede šolskega vprašanja ustanovi posebno šolsko društvo. Tudi prejšnji predsednik družbe sv. Cirila in Metoda, g. mons. Tomo Zupan je to nasvetoval. Tudi družba sv. Cirila in Metoda v tem oziru ne more priti vsem potrebam v okom. Njena naloga je tudi nekam drugačna in se posebno v posameznosti ne more spuščati. Novo šolsko društvo pa hoče delovati vsporedno za družbo sv. Cirila in Metoda, na podlagi svojega programa in pričakuje, da bo tudi družba sy. Cirila in Metoda to društvo podpiralo. Nato so se brez ugovora prebrali Statuti, in je glede istih g. dr. Brejc omenil, da se morajo sprejeti nespremenjeni, ker bo sklepal glede even-tuelne spremembe šele prihodnji občni zbor. Vršile so se potem volitve. Volilno pravico imajo sklicatelji oziroma predlagatelji društva in pa usta-novniki, to so tisti, ki plačajo najmanj 200 kron. Letniki, ki plačajo po 12 kron na leto, podporni člani nimajo volilne pravice. Na u dano vnem shodu se je vpisalo prilično pet ustanovnih članov, ki so potem izvršili izvolitev odbora. V odbor so voljeni: kot predsednik g. Mat. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožni dolini; g. profesor Apih v Celovcu, gosp. vladni svetnik Scheinigg v Celovcu, g. dr. Arnejc, provizor v Žrelcu pri Celovcu in g. župnik Treiber v St. Rupertu pri Velikovcu. Končno je predsednik društva g. Ražun s toplimi besedami poživljal k pristopu društva in k skupnemu narodnemu delu. Namen, katerega si je društvo postavilo, je jako lep, delo na tem polju je silno potrebno. Želeti je, da bi se to delovanje vršilo vedno v čisto narodnem duhu, tako da ne bi bilo nobenega na sprotstva z delovanjem družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenski učitelj preziran. V nekem nemškem listu je bilo čitati pretečeni teden sledečo notico: «Seine Majestät der Kaiser hat für das vom k. k. Uebungsschullehrer Jul. Welser in Salzburg komponierte Kaiser-Jubiläumslied dem Autor den Allerhöchsten Dank ausdrücken lassen und die Aufnahme des Liedes in die kaiserliche Fideikommiß-Bibliothek befohlen.» — Slovenski skladatelj Emil Adamič je zložil spevoigro (na kratko pesem): «Slava cesarju Francu Jožefu 1.1» — Spevoigra se je uprizorila že v več krajih, v Kamniku celo dvakrat zaporedoma z najboljšim uspehom. Spevoigri so prisostvovali visoki dostojanstveniki, ki bi lahko vedeli, da tudi slovensko delo zasluži priznanje. Pa kaj hočemo 1 Emil Adamič je pač slovenski učitelj, in gotovi krogi nočejo opozoriti na naj višjem mestu, da smo tudi Slovenci patriotični. Vsake druge pripombe se vzdržujemo v današnjih, za slovenske liste nevarnih časih. Gosp. Emila Adamiča pa zagotavljamo, da ga čislamo, in to mu naj bo tudi V zadoščenje in v priznanje 1 Narodni svet so si ustanovili Nemci na Koroškem! Zakaj P Pravijo, da se varujejo pred grabežljivimi Slovenci. Kdo se temu ne smeji P Tako je rekel tudi volk, ko je v tovaršiji z drugimi napadel ovce. Bolj kakor kdaj se postavljajo Nemci proti Slovencem. Nobene pravice ne smemo več imeti, potem pa —■ no, potem bi pa z nami v miru živeli. Združimo se in delajmo ravno tako! Nikjer ne podpirajmo nasprotnike! Umrl je mnogoletni delavec na narodnem in gospodarskem polju štajerskih Slovencev, dr. Ivan Dečko. Slava njemu in trajen spomin. Koledar družbe sv. Cirila In Metoda za leto 1909 je pravkar izšel. Kaj prinaša? Samo zanimive in poučljive stvari, ki so posvečene narodnemu delovanju. Ker stane samo 1 K 20 vin. ga najtopleje priporočamo. Naroči se naj pri družbi sv. C:rila in Metoda v Ljubljani. V nemški kranjski hranilnici (šparkasl) v Ljubljani so Slovenci pobrali čez 8 milijonov kron svojih prihrankov, Počenši od meseca januarja letos je bilo vsak mesec mnogo več vzdignjenega kot pa vloženega denarja, kot poročilo tega zavoda samo omenja. 150 slovenskim trgovcem so odpovedali kredit naenkrat, ker potrebuje zavod denarja. Torej tudi Nemci niso tako močni, kot se delajo. Tudi v nemški celjski hranilnici so se vloge znižale za en milijon kron. Vloge v slovenskih denarnih zavodih naraščajo. Tako je tudi prav. S slovenskim denarjem v slovenske zavode, posebno v take, ki povsod podpirajo samo Slovence. Koroške narodne pesmi je pravkar izdala »Glasbena Matica* v Ljubljani. Te pesmice je nabral in čveteroglasno postavil g. Oskar Dev. c. kr. sodni pristav v Škofji Loki, ki je v to svrho prehodil občino sv. Jakob in Ziljsko dolino od Brda do Podkloštra. Prav ljubeznivo so ga pri tem narodnem delu podpirali sledeči gospodje: župnika Matej Ražun pri sv. Jakobu in Anton Šturm na Brdi, državni poslanec Grafenauer, dr. Müller in Kobentar. »Viže* in besedilo je g. Dev tako zapisal, kakor jih je slišal in je pesmice uglasbil v prav lahkem slogu. Pesmic je 34, zajetih iz različnih vasic: Brdo, Bistrica, Za-homc, Drašice, beljaška okolica, največ jih je iz Podroža; pevskim društvom bo prav ustreženo, ker jih je 20 za mešan, 14 za moški zbor urejenih. V Rožni dolini sta znana Janez Kajšnik, po domače Jozeljev Hajnže iz Breznice in Franc Šuštar pri sv. Jakobu kot najboljša narodna pevca. Hajnže je pastiroval več kot 50 let, na Rožci in Golici je »veselilo prepivlal in kratek čas mou“; na stara leta mu huda gre, pa je dobre volje in se veseli »ker postelca mojega groba, bo tudi zelena*. Franc Šuštar je kot organist nabiral vse presrčne pesmice, ki opevajo stvarnika, gozd in polje, zaprte tičice, solnce in veselje. V Ziljski dolini slavita kot narodna pevca Ivan Pip, organist na Bistrici in njega oče. Vsi ti pevci so Devu drage volje prepevali, žinjali in juckali in žnjim delili veselje na zapisovanju pesmic. Dočim pesem v Podrožu poveličuje naravo, vigred, nedolžnost, Boga, opeva Ziljska dolina ponajveč ljubezen do (( pobča in dečve, srečno in nesrečno, rožice in lepe '1 kartelce. Dev ima v svoji zalogi še nad 100 koroških narodnih pesmic, med njimi mnogo jeklenih, starinskih, ki že izumirajo po Ziljski dolini, od teh izide prihodnje leto II. zvezek. S prvim zvezkom nastopi milo doneča, oživljena koroška narodna pesem svojo veselo pot med Slovence, ki bodo iz nje spoznali vse gorje in veselje, vso pošteno dušo koroškega Slovenca. Naj se ta knjižica udomači v vsaki hiši, v kateri se »žvižga veselo in poje, na večer pa sladko zaspi*. Dobiva se pri Glasbeni Matici v Ljubljani, cena ji je 2 K. Gospodarska vprašanja. Trtne cene v četrtek, dne 12. novembra 1908 v Celovcu. Krone Pšenica.... birn . . 15*- Rž . . . 12-60 Oves , r . 6-80 Koruza .... , 11 — Ajda Ječmen 10 — Pšeno .... škafec . . 4-20 Špeh .... kila . . Meso (svinjsko) , . . — Krma (sladka). 100 kil . . 7.— do 10-— Krma (kisla) .100 ... 7-— do 10-- Slama 100 .. . 6 — Antialkohollzem. Na Švedskem, Norveškem in Danskem je doslej 100.000 organiziranih abstinentov, ljudi, ki ne pijejo ne piva ne vina, ne mošta in seveda tudi ne žganje. Pred nekaj deset-leti je tam še razsajala alkoholna kuga, toda države so uvidele nevarnost, ki preti s propadanjem ljudstva tudi njim ter so začela potom postav postopati proti tej nevarnosti. Prodajanje žganja se je kratkomalo prepovedalo. In dandanes niso samo prebivalci teh držav najbolj zdravi narodi cele Evrope, ampak so se tudi gospodarsko tako okrepili, di mn služijo lahko kot vzgled. Morda nikjer drugod v Evropi tudi v «nadkulturni» Nemčiji ne vživa prava ljudska šola tak ugled, kakor ravno v teh deželah. Kmečki stan je taro, posebno na Danskem, temeljito izobražen potom neke posebne vrste šol, ki so najprej v Evropi nastale na Danskem, in katere imenujejo Danci «Ljudske visoke šole». Toda o tem in o strokovni izobrazbi kmečkega naraščaja v kratkem več. —ij. Kako slabo se godi mesarjem. Na letošnjem graškem jesenskem sejmu je vzbujalo veliko zanimanja odlikovanje najtežjega zakonskega para. Nagrado sta dobila mesar Schumy in njegova žena, ki tehtata skupno 227 kg. Pa naj še kdo reče, da se našim mesarjem ne godi slabo. Poljske bolhe. Uničujemo jih, če razstrosimo apnen prah (zgodaj zjutraj) po polju. Dober je tudi pepel od premoga in cesten prah, ki je poln apna. Ponekod razdrobe tudi suhe kurje odpadke ter potrosijo ž njim polje. Škropimo polja z mešanico iz 1 hl vode, 31/» kg petroleja in 3—4 kg mila. Na lanenih poljih uničujejo bolhe tako, da vlečejo po polju remelj, ki je obdan s starim -žakljom in polit s terom (katranom). Na mokri žakljevini ostane tisoč in tisoč bolha. Vsa dela za uničevanje je treba večkrat ponavljati. Izvršujemo jih zjutraj zgodaj, ko je še rosa. Semena. Glavna napaka je, če ne pazimo, da je seme čisto, gledati moramo pa tudi, da izberemo najtežja in najdebelejša, torej nepopolnejša semena. Kdor ne pazi na to dvoje, ne more imeti sreče pri sejanju. Jetična živina. Kakor človeštvo, tako muči tudi živali strašna bolezen jetika, da je najmanj 5% živine jetične, drugi pa pravijo celo, da je 40#/o-Resnica pa je, da je ta bolezen v nekaterih krajih manj, v drugih bolj razširjena. Pri živini, ki se redi vedno v hlevih, je jetika bolj domača, nego pri oni, ki hodi na pašo. Posebno močno je podvržena jetiki lepa simodolska (simentalska) živina. Ta bolezen se da prenesti od živine na človeka, zato bi moral vsak kmetovalec skrbeti, da se bolne živine iznebi. Seveda z gotovostjo se ne da določiti na priprost način, ali je ta ali ona žival bolna za jetiko. Pač pa lahko določi to živinozdravnik s tem, da vbrizgne živali za kožo tuberkulin: to je neko sredstvo, ki provzroča pri bolni živali nekako mrzlico, pri zdravi pa nima učinka. Ker ni tuberkulin škodljiv, bi morali vsi posestniki, osobito oni ki se pečajo z vzgojo plemenske živine ali pa z mlekarstvom, dati svojo živino preiskati. Kar se pokaže bolnega, je treba zaklati ali vsaj odstraniti, da ne preide bolezen na drugo živino ali pa na človeka. Posebno lahko postane človeku nevarno mleko bolnih živalij. — Ako pijemo tako mleko surovo, si prav lahko nalezemo jetiko, ki nas skoraj gotovo spravi v grob. Zato ne pijmo nikdar surovega mleka, marveč le prekuhano. S kuhanjem se namreč dotične glive, ki povzročajo bolezen umorijo in torej ne morejo več škodovati. Kdor proda kako žival, je po zakonu obvezan, da sprej me žival nazaj, ako se je pokazala v 30 dneh po kupčiji pri živali jetika ali tuberkuloza, kakor se tudi pravi tej bolezni. Domače vino. Ustanovila se .je.Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem, reg. zadruga z omejeno zavezo. Zadruga ima nad 10.000 hi vina (mošta) v svojih kleteh združenih kmetov iz boljših vipavskih vinorodnih krajev kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje, Šmarje in drugih bližnjih vasi. — Priporoča se cenj. odjemalcem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem, gostilničarjem po Koroškem in drugod, naj se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna 'in reelna, cene zmerne. Svoji k svojim! Svetovna politika. Znotranja. Novo ministrstvo. Pod predsestvom barona Binerta je že imenovano ministrstvo. Pogajanja med strankami so se razbila, in zato nastopi mesto ministrstvo poslancev, ministrstvo uradnikov. Poljedelski minister Pop in naučni minister Ka&čra sta uradnika češke narodnosti, finančni minister je Poljak Jorkaš-Koh. Vsi drugi Nemci, izvzemši češkega in poljskega ministra rojaka. Ministri rojaki so parlamentarci in sicer: Za Cehe dr. Začek, za Poljake Abrahamovič, za Nemce dr. Šrajner. Jugoslovani so brez zastopnika. Kakor je znano, se je prejšnja koalicija razbila, ker so Nemci na Češkem stavili pretirane zahteve proti Cehom; Cehi pa so že siti vedno večjih nemških zahtevanj in se niso več pustili upresti v vladni voz. Tudi to ministrstvo menda ne bo dolgo živelo. Miru pa ne bo prej, predno ne bo močna roka nemškim prenapetežem pokazalo, da je Avstrija povečini slovanska. Pod vojaško zastavo 1 «Fremdenblatt» piše, da so pri 15. vojnem koru poklicani oziroma pridržani oni, ki se že sedaj nahajajo v vojaški službi in katerih službovanje bi poteklo 31. decembra 1.1., in vsi tisti, ki služijo sedaj kot nadomestni reser-visti. Reservist*, ki so letos že absolvirali orožne vaje, se ne pokličejo pod zastavo. Zunanja. Na Turškem kakor tudi na Srbskem so sklenili, da bojkotirajo vse avstrijske izdelke. Ce bo šlo tako naprej, bodo tam doli kmalu puške pokale. Zunanji minister Avstrije Aebrenthal se hoče menda že pogajati. Vojske v teh slabih časih res ne potrebujemo. Raznoterosti. Čuden umor. Splošno znani angleški general Luard se je šel sprehajat v gozd blizu Londona s svojo 64 letno ženo. Ker se je žena utrudila, se je hotela odpočiti ter je zaostala, dočim se je šel general dalje sprehajat. Ko se je čez dve uri vrnil po ženo, našel jo je ustreljeno. Morilec ji je prstane s tako silo pobral, da ji je polomil prste. Predrzen ropar. V parku Jelowstone pri Njujorku je neki ropar s puško v roki ustavil 11 poštnih voz ter pobral 125 potnikom nad 10.000 dolarjev, mnogo ur in drugih dragocenosti. Vlada je poslala za roparjem vojake. Originalno reklamo je iznašel neki restav-rater v New Yorku. V svoji restavraciji ima samo numerirane stole. Vsako soboto izbere drugo številko ter jo da v kuverto, katero šele drugo soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež, kakršnega hočejo. Gost, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, ki ga je tekom tedna zapravil v gostilni in povrh še kot častno darilo zlato uro. Letati je hotel. Farmer Arish Wheeler v Greenwich, Conn., v Ameriki si je izdelal par velikih peroti, o katerih je upal, da bo letel po zraku kakor ptič. Da te peroti preskusi, je potem, ko si jih je pritrdil na hrbet, odšel na streho sto-jega hleva, toda od tu je padel naravnost v reko Mianus, kjer bi prav gotovo utonil, ako bi mu njegov sosed še v pravem času ne prišel na po-I moč. Wheelerju je v glavi zavrelo, ker je v no-I vejšem času vedno čital poročila o raznih zrako- plovih in poleg tega je bilo zadnje dni tud: neznosno vroče. Ko je padel v vodo, se je njegovo navdušenje za zrakoplovstvo ohladilo. Lovske puške 9 vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva. t>orovslca tovarna orožja = PETER WERNIG = c. In kr. dvorni založnik v Borovljah ::: Koroško. Slovenski ceniki brezplačno in poštnine prosto. Kdor trpi na božjasti, krču in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj knjigo o tem. B2- 18 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v 7 Labudovi lekarni, Frankobrod o. M. (Privil. Schwanen - Apotheke, Frankfurt a. M.) — Svoji k svojim! -- Proda se izvanredno dobro vino (letošnji pridilck) od vinogradarja Fr. Janžekovič, Samušanl Žel. postaja in pošta Moškanjci, (niže Ptuja). Most je imet 20—22° sladkorja. Vino je iz znanega Turskega vrha (Türkenberger) je jako finega okusa in zelo močno. — Za pristnost se jamči. 3—1 I .. v Borovljah ................ uraduje vsako nedeljo od 10. doji2. ure dopoldne v hiši štev. 50. = Vloge se obrestujejo po 4°|o = Uposojila se dajejo proti plačilu 4V|o obresti. 13 62-6 MeH tprtnnm dajeta pojasnila ravnatelj posojilnice gosp. Ludovik Borovnik v Borovljah in tajnik gosp. Mihael Turk v Resnici. ******* HwctijsHs .naKitpoValna \ in prodajalna zadruga:: :: 5V. Križ pri jKiariborn pojta Zg. $V. Kungota ima po zmernih cenah naprodaj 300 hi veliko množino vsakovrstnih jabolk in okoli 200 q „L4* i—i podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000. Denarne vloge obrestujemo po II 01 _ 1 lo - od dne vloge do dneva vzdlga. 4 X Kolodvorska cesta št. 27. X Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovcuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vlnkuluje in devlnkuluje vojaške In ženitnlnske kavcije. Eskompt in inkaaso menio. :: Borzna naročila. Ccitirala V Ijubljani. podružnica V 5pli