Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ne vrača
PB r rrvsako s.o ^o T	st -e s
pOSiUim./ v iv. v» Z tl
celo leto 40Din, za pol !eia 20 Din, za čelrt leta !0 Din
©cllatlstlcssi tednik
Posamezna številka 1 Din.
Upravništvo v
Murski Soboti
• •••
Oglasi:
TJ cm stane '1 Din Oglasi za ceio stran, za ’/z i11 za t/4 strani stanejo /5 para za 1 [j cm Pri večkratni objavi primeren popus.
d
2. štev.
Murska Sobota, dne 27. oktobra 1923.
I. leto.
Ker hočemo „Naš Dorn“ s prihodnjo Številko bolj razširiti, prosimo vse naročnike in prijatelje našega lista, da začnejo z današnjo številko agitirati pri svojih prijateljih in znancih. Z prihodnjo številko začnemo prinašati tudi vse novice iz Goruje-radgonskega in Ljutomerskega okraja, tako, da bode vsak dobro, informiran o vesten, ki se prigodijo v teh krajih. Posebno opozarjamo trgovce in obrtnike, da začnejo in-serirati v „Našem Domu“, ker inserati v „Našem Domu“ imajo vedno dober uspeh. Upamo, da se bodo naši prijatelji in naročniki potrudili in pridobivali nove naročnike. Pa tudi v vsaki gostilni in kavarni mora biti „Naš Dem“ na razpolago. Uredništvo.
Sejatev ozimine v Prekmurju in drugo.
Lepšega časa za sejanje ječmena, pšenice in rži kakor letos že dolgo nismo imeli. Neradi se spominjamo lanskega leta, ko je ravno proti koncu septembra in v oktobru tako deževalo, da skoraj ni bilo mogoče s plugom in z brano na njivo. Šele meseca novembra smo mogli sejati -- kasno iti v blatu. Takrat smo mislili, da iz tega ne bo zrastlo nič prida; vendar je bila letošnja ržena in pšenična letina še srednje dobra. Veseli nas, da je vsaj toliko poplačan naš trud — da niso bili naši žulji in naporno blatenje po njivi zastonj (zabadav).
Kako lepe dneve pa smo imeli do sedaj letos! Prahe so se lepo presušile, zemlja je rahla, delo pa dosti lažje in prijetnejše kot lani. Zato pa se je tudi vse, kar pripada h kmetiškemu stanu, zadnje trdne in dneve žurilo m gnale. Od ranega jutra do poznega večera si videl na njivah pridne orače, sejače, vlačarje (branače) in valjače. Pa je tudi veselje obdelovati tako lepo in rodovitno zemljo kakor je v Prekmurju, posebno tam okoli Lipe, Turnišča in Gomilice! Ker je zemlja rahla in več ali manj peščena, zato jo orjejo na široke postati —■ ali pa sploh brez vsakega razgona (razora). Da se prihrani skoraj eno tretjino semena, imajo mnogi že se-jalnike na 11—15 redi ali rff:;t. Setev na sejalnih (stroj za sejanje), ki seveda stane danes 30 do 40 tisoč kron, vse dosti lepše obnese kakor ona na sejačo in roko. Mlade rastline stojijo lepo enakomerno v vrsti in imajo precej enako odmerjeni prostor za razširjanje koreninic. Pozneje tudi snlnce lažje pride do njih. Razumni kmetovalci v Prekmurju so si zato že pred več leti spravili sejalnike in so danes radi, da jih imajo.
Mnogi drugi bi si jih kupili danes, pa zdi se jim, da preveč stanejo. Zato delajo po starem kopitu, da sejejo z roko. Kmetom, ki se nimajo sejalnikov, bi svetovali z dobrim namenom to: ' Ker je dognana reč (istina), da se s sejalnikom prihrani eno tretjino semena,- zato delate samo sebi v hasek (korist), ako se združite 3 ali 4 boljši kmetje ter zdevate vkup 30 do 40 tisoč kron ter si kupite sejalnik. Dobi se v M. Soboti pri Nemcu z 11 vrstami, še večji in novejši (modernejši) pa se dobijo v Mariboru na Aleksandrovi cesti, kjer je podružnica tvrdke Ježek iz Blanskega na Češkem. Tako imate trije ali štirje malo „zadrugo“, vsi si lepo obsejate svoje njive; denar, ki ste ga dali za sejalnik pa vam prihranjeno seme in večji pridelek vrže nazaj že o prihodnji žetvi.
Še na nekaj vas mora opozoriti „Naš Dom“! Letos je bila pšenica zelo smetljiva. Taka pšenica je za nič, ker je v zrnu namesto meleka (škroba) črnorjav prah. Jezi se s tako pšenico mlatič. ker se mu črna nesnaga kadi v nos in oči, jezi se ž njo mlinar, ker jo ^ mora prati in sušiti, če ni opravil tega poprej že kmet. Najbolj pa se seveda jezi kmet sam, ker tako blago sploh manj izda kakor zdravo zrnje in ga more po nižii ceni prodati. Jezi se torej in dostikrat ne ve, kaj je krivo, kaj je temu vzrok. Ta črno-rjava prah v zrnu je snetje, ki sne melek. Nastane pa to iz maličkega semenja ali iz takozvanih trosov, ki se že zdaj o sejatvi držijo na semenu, pa jih mi s prostimi očmi ne vidimo. Kakor zrnje, tako imajo tudi ti trosi žive kalčke, ki v zemlji poženejo klice. Te klice so majhne
glive ali glivice, ki drugo ieto rastejo s pšenično bilko vred naprej — v kia.;. V klasju pa te glivice razvijejo oni črno rjavi prah -- trosje, ki takorekoč sne melek. Tudi na koruzi se na-! mesto storža (lata) naredi na enaki način „ma-zljivo snetje“.
Zdaj, ko to pšenično bolezen poznamo,- pa moramo 'vedeti, kako jo zabranimo. Nekateri kmetje nbslijo, da je zadosti, ker gnojnica v\ apno ne umori kalčkov onim trosom, ki se držijo semena. Poslužiti se moramo drugega sredstva, ki učinkuje sigurno, to pa je bakrena galica. Naredimo si v kaki primerni posodi 1 do 1 in pol odstotno razstopino galice, to je na 10 litrov vode vzamemo 10—15 dkg galice. Galico zdrobimo ter v mali vrečici obesimo od zgoraj v vodo. da se hilreje razmoči ali razstopi; to je razstopina. Potem vsipljemo semensko pšenico v čoln ali v korito, polivamo gor to razstopino in dobro premešamo, da je mokro vsako zrno. Bakrena galica umori one trose na zrnju in potem pšenica ne bo snetljiva. Močnejše razstopi ne ne smemo narediti, ker bi lahko umorila kalčke v pšeničnem zrnju ; treba je torej meriti vodo in tehtati galico. Še le sedaj sniemo pšenico z mirno vestjo posejati. Blatna zemlja pšenici nič ne škodi. Znan je pšenici pregovoi: „Sej me v blato in dala ti bom zlato!“ Ivan Cvetko, šolski nadzornik.
Domače vesti.
Novo manufakturno trgovino v Gornji Radgoni je otvori) g. Ivan Bračko. Ima vse polno najboljšega in najcenejšega blaga. Pridite in prepričajte se! (Natančneje poglejte v oglas).
Murska Sobota. Klerikalni poslanec Šiftar in radikalci. Radikalni in demokratski listi poročajo, da je Šiftar uskočil v radikalno stranko. On sam in klerikalni listi pa poročajo, da toni res. Smo radovedni, kdo ima prav.
Murska Sobota. Radikalna stranka za Prekmurje namerava izdajali svoj tednik, ki se bode tiskal v tukajšnji tiskarni. Denarna stran lista stranki ne dela težkoč, pač pa so znatne tež-koče glede urednikov in dopisnikov. „Naš Dom’* 1 se zaradi novega lista ne bo prav nič kisal. Ne, celo pozdravil ga bo, zlasti ako bo pisal v slovenščini ter v narodnem duhu in če bo zavzemal za pravice delavcev in kmetov. Čim več bo slovenskih listov v Prekmurju, tem več bo uspehov na kulturnem polju.
Klerikalna stranka je odpustila iz službe svojega tajnika g. Švikaršiča. Med vrsticami se da čitati, zakaj je to storila, jasno in očitno pa tega noče ali pa si ne upa povedati. „Novine“ se prav nemilo spominjajo svojega bivšega „vodjo“. Prej jim je bil le „gospod tajnik“ in hvalili so ga pretege, sedaj pa jim je še samo „pisar“. Javljajo namreč „Novine“, da so „pisarja Švikaršiča“ odpustili iz službe in si najeli drugega pisarja za svojo strankino pisarno. „Nehvaležnost je plačilo sveta“, si je mislil g. Švikaršič in se je preselil v radikalno stranko.
Plašč po vetru. Naš prekmurski državni poslanec g. ŠTtar, ki je bil izvoljen kot Klerikalec, je Sedaj prestopil v radikalno stranko in dela baje velikopotezne načrte za izprernembe v Prekmurju. Računa s tem, da bo potegni! ves
narod v gornjem Prekmurju za seboj. Bomo videli.	*
Bebci. Po nekaterih vaseh v Prekmurju najdemo dosti ijudi, ki so duševno in telesno malo razviti. So to siromaki, ki navadno celo življenje ne sodijo za drugi posel, kakor da pasejo krave in svinje, doma izmetavajo gnoj ter nastiljajo živini. Za drugo delo, ki zahteva nekaj več razuma in ročne spretnosti, takih ljudi ni mogoče uporabiti. Fudi po hoji se jih pozna, da so nemoralni. Take reveže imenujemo bebce ali kretene. Razumnemu človeku se smilijo, nerazumni ljudje pa se jim brezsrčno posmehujejo in rogajo. — Vzrok bebavosti ali kretenizmu tiči največ v krvni sorodnosti. Zato bi ljudje pri ženitvi morali vedno gledali na to, da moški in ženska, ki sta si v krvnem sorodstvu ali v krvni zlatiti, ne stopita v zakon, ker izkušnja nas uči, da so otroci iz takega zakona navadno bebasti. Naši kmetje vedo dobro, da ni dobro, plemeniti ne sorodnih goved, svinj, konj, še celo pri kokoših je treba petelina vsako tretje leto izmenjati. Da bo torej število bebcev padlo, oziroma, da se kreteni ne bodo več rodili, naj se ne sklepajo zakoni, ako se da — četudi daleč nazaj —- dokazati krvno sorodstvo. Tudi cerkveno in politično nblastvo bi moralo strogo gledati na to iti — kreteni bodo izginili.
Beltinci. Naš štolar g. Janez Neubauer je pred nedavnim pogorel. Nekateri znanci so mu priskočili v sili na pomoč in s tem pripomogli, da je poslopje danes že zopet pod streho. G. Ljudevit Pintarič mu je zastonj žaga! za stavbo potrebni les, gg. Ivan Horvat, Alojz Huber, Ivan Cigüth, Ivan Slavič in še več drugih mu je zastonj zvozilo gradbeni materijal, tesarski mojster g. Mesarič pa mu je posodil stavbeni les. G. Vekoslav Kralj je daroval za pogorelca 200 Din, dr. Vesnik pa 100 Din. G. Neubauer se je obrnil tudi do okrož-I nega agrarnega urada s prošnjo, da se mu iz veleposestniških gozdov nakaže nekaj j stavbenega lesa zastonj ali po znižani ceni. j Rešitve seve še ni nobene. To je blagoslov redukcije uradov, kajti, ako bi bil še okrožni agrarni urad v Murski Soboti, bi bi! gotovo že davno prejel nekaj lesa. Tako pa še čaka.
Tedenske vesti.
Kronanje našega kraija se vrši maja ali pa junija meseca 1924. Za svečanosti se vrše priprave že danes. Vlada namerava urediti kronanje tako, da bo kronan kralj v Beogradu za kralja Srbov, v Zagrebu za kralja Hrvatov, v Ljubljani pa za kralja Slovencev, maziljen pa bo kralj v pravoslavnem samostanu Žiči.
Prestolonaslednikov krst. Minulo nedeljo so v Beogradu krstili kraljevega prvorojenčka. Dobil je pri krstu ime svojega deda Petra. O priliki krsta so se vršile velike slavnosti v Beogradu in v drugih mestih. Slavnostnih pojedin je bilo več. Zbralo se je precej povabljenih gostov, celo iz inozemstva jih je bilo mnogo. — Kralj je izda! ukaz, s katerim je izrazil željo, da se prestolonaslednika vpiše v vojsko. Nato
i ga je vojni minister vpisal kot redovca (vojaka-infanterista) v 5. četo, 2. bataljona, 6. pešpolka, ki nosi ime kralja Aleksandra. Vpisali so prestolonaslednika tudi med sokolski naraščaj.
Poroka princa Pavla v Beogradu z grško princezinjo Olgo se je vršila minoli pondeljek. Vršile so se velike slavnosti.
Narodni socijalist — župan v Ptuju. V Ptuju je bil dne 13. trn. za župana izvoljen pristaš naše	stranke,	tovariš	Blažek.	On je prvi
,	slovenski	župan v	Ptuju.	Njegovi	predniki na
j županskem stolcu ptujskem so bili sami Nemci. J	Blažek je	obljubil,	da bo	deloval	za zboljšanje
položaja	delavstva	in za	procvit	mesta sploh.
Pravkar minole dni so B^ogradčanje z dvorom vred zopet potrošili velike svote denarja za razne proslave. Ako se že proslavlja ta ali oni dogodek, nič zato, toda pri nas se vie to preveč penez potroši. Vlado bi morala štediti. Kralj sam je izrazil željo, naj bo vse bolj premitivno in naj se raje da pomoč državnim nameščencem in penzijonistom. Pa vlada ga ni poslušala. Da se hodijo poslanci in ministri gostit na dvor, to ni potrebno.
50 letnica varaždinskega gledališča. Dne 25. minulega meseca je minulo 50 let, kar so si vrli Varaždinci postavili svoje krasno gledališko poslopje. Toda že od lanskega leta naprej se v njem več ne igra. Varaždinci hodijo raje v kino. To je cenejše in „ušes'1 si tudi ni treba napenjat. Kino ima to prednost, da je treba samo oči napenjat in če je človek truden, lahko tam mimo zaspi. Tako mislijo sedanji potomci vrlih Varaždincev.. Hrvaški listi priporočajo, da bi čimprej zopet oživilo varaždinsko gledališče in da bi baš sedaj, 50 iet po ustanovitvi bii primeren čas, da se prebudi iz spanja.
V Varaždinu je do tal pogorela kemična čistilnica. Škoda znaša nad V2 miljena Din. Kako je požar nastal še ni znano.
Ljubljančanje bi radi imeli v Ljubljani ravnateljstvo državnih železnic. Pravijo, da bo ves promet v Sloveniji nazadoval in se poslabšal, ako bo še naprej Zagreb vodi! slovenske železnice. No, mi Prekmurci bi bili prav veseli, ako bi tudi naša „svetovna“ železnica, ki vozi iz Sobote v Hodoš, prišla pod Ljubljano. Mislimo, da bi tudi železničarji te proge nobenih solz ne pretakali, ako bi se rešili komande iz Zagreba.
Gostilničarsko banko ustanovijo v Zagrebu. Delniška glavnica bo znašal štiri miljone dinarjev.
Stekla mačka je v Vinkovcih na Hrvaškem ugriznila malo Evico Palatkovič. Njen oče je ni hotel poslati v Pasterjev zavod, da bi jo tam zdravili. Bolezen je napredovala. V groznih mukah je končno deklica umrla. V bolezni je proklinjala svojega očeta, zakaj jo ni poslal pravočasno v bolnico.
Madžarsko poslaništvo v Beogradu ima svoje pisarne v Zorini ulici št. 70 (vogel Krunske ulice). Potni listi se vidi-rajo ob delavnikih od 9. do 13. ure.
Ameriški konzulat v Zagrebu ima svoje prostore v hiši št. 19, Zrinjski trg.
Naše bogastvo. Meseca maja se je iz naše države izvažalo blago za blizu 600 miljonov Din. Največji naš odjemalec je Italija, ki je sama izvozila iz naše države blaga za blizu 185 miljonov Din. Za Italijo pride Avstrija z nad 170 miljoni, Švica z nad 40 miljoni, Nemčija z nad 30 miljoni in Madžarska z nad 23 miljoni di-
narjev. Ostale države so od nas K za j manjše svote izvozili blaga.
Mož z dvema ženama. Neki CiiiČ iz Baje v Vojvodini je bil vjet v Rusiji. Tam se je poročil z mladim dekletom, lepo Kanjo Kušimirjevo iz Odese. Pred kakim letom sta prišla oba iz Rusije v Bajo. Ker Cilič tu ni mogel najti službe, je še! v Beograd, kjer je res dobil dobro službo. Pozabil pa je to, da je ženo z otročičkom pustil v Baji v veliki bedi. j Žena ni vedela, zakaj mož nič ne piše in ne pošlje denarja. Podala se je torej v Beograd, da ga poišče. Naprosila je policijo, naj ji pomagajo iskati moža. In policiji sc je posrečilo, najti ga. Baš je sedel na svatbeni pojedini. Tistega dne se je namreč oženil z neko Čehinjo. Ker pa pri nas krščeni možje ne smejo imeti po več žen, a Urič tega ni vedel, ga bo o tem poučilo sodišče. Da bi pa sodišču ne odskočil, ga je policija takoj djala na varno, da bo v samotni poročni noči premišljal o neusmiljenosti raznih paragrafov v krščanskih državah.
Srečna služkinja je Rezika Verež iz Subotice. Njen oče je delal v neki tovarni v Ameriki. Pred kratkim se je ponesrečil. Sedaj pa ji je tovarna poslala obvestilo, da se ji je odposlalo 28.000 dolarjev odškodnine.
Nesrečna ljubezen. 18-Mni Josip Mandeljc se je v Jajcu (v Bosni) zaljubil v neko lepo 17-ictno Marico, italjanko, hčerko nekega laškega zidarja, ki je delal v neki tovarni v Jajcu. Deklica pa je tudi rada govorila z nekim 19-letnim Sabom. To je Josipa tako razburjalo, da je večkrat pretil dekletu, da s tem Lahom ne sme govoriti; drugače ga bo ubil. Toda vse grožnje nič niso pomagale. Dekle je vendarle govorilo tudi s „konkurentom“. Ko je pred par dnevi Josip bil izvedel, da je punčka zopet govorila z onim Lahom, ga je to tako potrlo, da se je pred njenimi očmi ustrelil. Zadnje njegove besede so bile: „Z bogom, Marica“! Nato je njegovo mlado srce prenehalo biti.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, dobljeno količino vina prijaviti pristojnem oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od fin. kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa more kupljeno vino tekom 24 ur po
Vseh svetih dan.
Tam zunaj, zunaj počivajo, kraj vasi. Le malokdo hodi gledat travo, ki že deset, dvajset, da, morda celo sto in še več let pokriva grudo, ki so jo dobri ljudje, ki so pokojnike spremljali tje na oni konec vasi, nametali na zemeljske ostanke pre-minolih zemljanov. Le tu in tam najdeš kako staro ženico, ki si išče mesta, kamor bi bilo dobro, da se položijo enkrat njene izmučene kosti. Včasih zadeneš na kako dečico, ki nosi rožice na grob svojim prerano umrlim starišem. Kvečjemu še tu in tam kaka mlada mati, ki zasaja cvetlice ki se dviga nad jamo, v katero so nekoč položili njeno ljubljeno dete.
Tako je celo leto. Mrtvi imajo mir in tako je prav. Mir naj imajo. A vendar so si ljudje izbrali eden dan v letu, da je počastijo, da jim kršijo mir božji. Toda zlega namena obiskovalci tokrat nimajo, zle misli ni v njih duši.
Vseh svetih dan! Kdo ostane tega dne doma? Kdo ne pogleda vsaj za par tre-notkov grobove? Pa če tudi tam nima nikogar svojih! Skoraj slehernemu se napotijo koraki v smer, v kateri ponesejo en-
krat tudi njega. Če ne tu, pa drugod. A vendarle na enako mesto. Odkoder ni več vrnitve.
„Tü čaka večnega vstajenja“, „Tu čaka sodnega dneva“, „Tu spava v miru božjem“, „Eti poesiva“. —- Taki in enaki napisi tolažijo obiskovalce, je bodrijo in junačijo, naj se ne boje smrti, kajti po smrti pride vstajenje. Da, tisti veliki dan! Ki ga je človeštvo tako težko pričakovalo. In res so prišli mnogi „odrešeniki“ in so vlili ljudem v njih srca ljubezen in v dušo čistost. Pa narodi tega niso bili vredni. Tudi njega, ki je miljonom prinesel novi nauk dobrote in socijalne pravičnosti, tudi njega — Jezusa Kristusa —- niso bili vredni. Da, Jezus Kristus, kje so ostali tvoji nauki ? Na papirju in morda še v srcih pičlih stotin, ki jih ni okuži! pohlep po denarju in bogastvu. Drugi, te nosijo pač na jeziku, v srcu pa ne. Brat napada brata, prijatelj ubija prijatelja, drug preko trupla drugega hoče človek do posvetne moči. Ljudje so kakor živina.
Toda tega dne se poležejo strasti tudi njim. Otožnost, strah pred nečim, kar mora enkrat priti, to je, kar jim tlači dušo. Mirno, skoraj brez besed pojdejo drug mimo
prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku fin. kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list oziroma svobodnico. Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in evenfueino občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo vina, bo kaznovan po členu 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 100 Din. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrošarini istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatral v smislu člena 77/1 tros. pravilnika kot tihotapec ter ga čaka kazen od dva-do štirikratnega zneska prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni.
Sloviti Leopoldov sejem se vrši letos v Gornji Radgoni. Vsi pridobitni krogi, trgovci, denarni zavodi, posestniki lepe živine so na lepem uspehu tega sejma za interesirani. Pridite vsi. da se obnovi stara tradicija Leopoldovega sejma! Čitajte tozadevni oglas našega županstva.
Ošilili VEstaik za PraliiiiBPjE.
Obrtniki in navijanje cen. Tc dni je bilo nekaj obrtnikov iz doljnjelendav-skega okraja obtoženih pri sodišču v D. Lendavi zazadi navijanja cen. Dejali so tam, da so peki predragi s svojim blagom. Očitalo se jim je, da so žemlje premale, zato pa predrage. Pa ni tako. Ako pek danes dobro zasluži pri žemlji 5 par, to ni mnogo. Žemlja, ki tehta 7 dkg stane danes pri nas 4 K. Pred vojno so stale 4 dkg težke žemlje 4 vinarje. Ako torej stane danes skoraj dvakrat tako težka žemlja 4 K, je to komaj 75-kratno podra-žanje. In vendar so danes v splošnem vsi izdelki najmanj 100-krat dražji kakor pa so bili pred vojno. O pekih se torej go-I tovo ne da trditi, da navijajo cene in zahtevajo več, kakor se sme in more zahte-I vati. Pač pa je prav gotovo navijanje cen, ako škatlja vžigalic, ki je stala v mirnem času 2 vinarja, stane danes 4 krone, torej 200-krat več kakor pred vojno. Država pa to vendar dela in je torej sama najhujši navijalec cen. In tobak? Ali ni danes tudi 100—120-krat dražji kakor pred vojno? Ako se med obrtniki res najdejo tudi taki, ki zahtevajo za svoje delo preveč, se go-
drugega, srepo gledajoč med lučke, kl ugašajo. In spominjajo se vseh, katerih prah leži tu med drugimi ob koncu vasi.
Svečano je človeku ob takem pogledu. A v daljino mi hite tudi moje misli, tje k deroči Dravi in pod zeleno Pohorje, tje v domači kraj, kjer pod težkim kamnom sniva večen san o ničnosti sveta on, ki mi je poleg moje mamice bil tisti, ki ga imam zahvaliti za vse, kar sem in kar imam na zemlji. Hotel bi, da je še živ, da se lahko pogovorim žnjim, da mu lahko pomolim v poljub čelo ob slovesu. Pa ni več mogoče! Trohni — vse trohni. In tako rnora biti. Le kar strohni, le kar se premeni v prah, le to se zopet združi z večnostjo, iz katere se poraja novo življenje. Da, že miljone let se poraja, vedno enako in se končuje zopet enako. Kajti v vesoljstvu ni začetka ne kraja.
Toda misli mi ne mirujejo. Vse mi sili nekam nazaj in zopet naprej tje na široke poljane ruske, na brda srbska in na skalovje kraško. Na stotisoče jih je tam zakopanih, daleč od človeških bivališč. Da, in oni danes ne ostanejo brez spominov. Tudi njih se bodo spomnili tega dne svojci, a morda še bolj njih bujni tovariši. Da,
tovu o pekih ne more reči, da odirajo ljudi. Vsaj pri pekih v Prekmurju se ne more trditi, kajti potem bi naši peki bili večji bogatini, kakor pa so. Še nek ugleden sobočki obrtnik, ki je osivel v svoji obrti in pozna razmere prav dobro — pripomnimo, da mož ni pek niti mlinar — se je nedavno v večji družbi, v kateri se je udrihalo po pekih, izrazil, še nobeden pek ni obogatel pri pekariji in da torej ni mogoče, da bi si v svoji obrti res bogve-kaj zaslužili. Kdor vpošteva današnje dra-ginjske razmere in zlasti tudi visoke davke, ki je mora danes plačati mali obrtnik, bo pač sam prišel do zaključka, da peki niso navijalci cen, vsaj tako hudi ne, kakor pa erar, ki je nekdaj zahteval od obrtnika 10 K davkov, danes pa zahteva po 10.000 kron in še več na leto.
Po svetu.
1 dolar je veljal minolo sredo 3 mi-Ijarde nemških mark. Kupna vrednost marke pada od dne do dne, najbolj zaradi-tega, ker nikdo noče prodati svojega blaga za marke. Le zlato in srebro, še bolj pa dolarji vladajo danes v Nemčiji. Tudi češka krona je priljubljena.
V	Varšavi, glavnem mestu Poljske je dne 13. trn. v trdnjavi eksplodirala zaloga municije. Okoli 2000 oseb je ranjenih, okoli 200 pa mrtvih. Okna v mestu so se po večini razbila vsled zračnega pritiska. Sumijo, da so komunisti zanetili o-genj. Bržčas pa temu ni tako, krivo je najbrž to, da je med dobro municijo shranjeno mnogo slabe, ki se razkraja in sama po sebi vname.
Poljska je prepovedala izvoz žita, masti in krompirja. S tem hoče vlada doseči, da si domače prebivalstvo nabavi po dosedanjih nizkih cenah potrebna živila za čas do prihodnje žetve.
Nemška Avstrija si hoče zgraditi 2 veliki ladji za prekomorski promet. Vsaka ladja bo nosila 10.000 ton. Ladje bodo doma v Trstu in od tam opravljale vožnjo za nemškoavstrijsko trgovino in obrt. Bavile se bodo tudi s prevažanjem ljudij.
V	Budimpešti je bankrotirala Ern-stova banka.
Nezgoda amerikatiske bojne mornarice. Pred kratkim je 7 amerikanskih torpednih rušilcev blizu Kalifornije trčilo na skale in se razbili. Sedaj je zopet nek amerikanski podmorski čoln bliza San Piedra zadel ob morsko skalo in eksplodiral. Moštvo se je po večini rešilo. Amerikanska poročila pravijo, da so te skale v morju
tovariška ljubezen! Kdor ni ril pod zemljo smrti v oči, ta ne ve, kaj je tovariš!
A Vas, junaki, prvi osvoboditelji Prekmurja, ali se bo tega dne spominjal Vas tudi kdo? Da, bili ste junaki, a ne samo to, ljubili ste svoj rod slovanski tako, da Vam ni bilo žal, žrtvovati svoje mlado življenje za njegovo svobodo. Bili ste idealistov — le malo jih je med ljudmi. In tu na osvobojeni zemji čakate vstajenja. Toda narodni borilec naj ne čaka svojega vstajenja, ne, le narodnega vstajenja. In ko bo enkrat slovenski narod prekmurski vstal, ko bo v njegovo dušo segla zavest slovenska, tedaj bo vsklilo na Vaših grobovih mlado cvetje in trden kamen bo glasnik Vaših žrtev in junaštev poznim rodovom. Takrat Vas več ne bodo proklinjali, ampak blagoslavljali. In dedje bodo pripovedovali negodni deci o junakih, ki so prišli tam od juga, ter so slovenski narod prekmurski oteli potujčenju.
Strezni! sem se ob tej misli se domislil, da je ta čas probujenja našega naroda še daleč, daleč v daljini. In solza mi je kanila iz očesa ...
nastale še le v zadnjih dneh in sicer morda kot posledica japonskega potresa. Prej teh skal ni bilo videti in zato tudi na zemljevidih niso bile zaznamovane in mornarji za nje niso vedeli.
Brzo-brzo j
na vlak v Celje v veletrgovino R.Sterniecki kjer kupile letos
sukno
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.
Pozor gostilničarji!
Proda se od preše 100 hi vinskega mošta po dnevni ceni. Več se izve v času od 21.—28. oktobra pri lastniku na Kapeli (Probstove gorice).
azglas.
Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona ob-državati štiri letne živinske in kramarske sejme in sicer se ti vršijo:
1.	na dan 3. februarja (na Blaževo);
2.	na dan 25. maja (na Urbanovo);
3.	na dan JO. avg. (na Lovrenčevo);
4.	na dan 15. nov. (na Leopoldovo);
vsako leto.
Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor svoječasno in sicer se vrši:
prsi žisinsiii in tamarsKi sejem dne 11. nos. 1923 no Leopoldovo
in sicer se vrši živinski sejem na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejem pa pri drevoredu in na glavni cesti od Murskega^ mosta naprej na Spodnjem Grisu.
Živinski sejmi so za govejo živino, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se lahko pripelje na prodajo blago vsake vrste, nadalje različni poljski pridelki, perutnina itd.
Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopoldovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano županstvo na to vse interesente, prodajalce in kupce.
Interesenti se naj torej poslužijo te prilike in obiščejo letošnji zadnji sejem na Leopoldovo.
Županstvo trga Gornja Radgona, dne 6. oktobra 1923.
Župan:
Dr. Boezio.
Nove «take sode
(lagve) od 50—1.200 lit., močno izdelane, vsako količino takoj poceni proda Josip Kosi, gost. v Križevcih pri Ljutomeru.
Ugodna prilika!
Klavir (glasovir) se proda za 5000 Din. Natančnejče se izve pri g. Gašperju v Murski Soboti na Lendavski cesti.
lostilno in trgovino
ali pa tudi samo gostilno ali samo trgovino vzamem v zakup (z arende) ali pa tudi kupim takoj. Najlubše na vesnici v Prekmurju ali pa na sosednjem Štajerskem. Ponudbe pod „gostilno in trgovino“ na upravništvo „Našega Doma" v M. Soboti.
Tvornica (fabrika) kemičnih izdelkov
„JELEN”
Maribor, Meljska cesta št. 75
priporoča sledeče svoje izdelke: kolo-mas (prima kakovosti) vazelino, vsakovrstne kreme za žrevlje (Cipele) in to terpentinove in voščene, irnilo plavilo, ličilo. Olje za šivalne stroje itd* Cene nizke, nižje kakor v Nemški Avstriji.
Hišo (hram)
v Murski Soboti v Zvezni ulici proda zaradi preselitve Vince Pintarič.
Najcenejša trgovina z vsakovrstnim manufakturnim blagom, ter svilenimi rutami itd.
M. FELDIN
Maribor, Vetrinitka ulica Na debelo! Na drobno!
prodaj
je 6 postelnjakov (matrac) in 2 žična vložka. Na ogled so pri g. Žaliku v gradu v Murski Soboti. Vse novo.
nožno zo bolnice! nožno za deco!
Suhar (cvibakj.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se izdeluje v moji pekarni več vrst cvibaka in sicer: Vanih Cimt, Karijander in Otroški cvibak. Posebno priporočljiv je moj lastni izdelek „kraljev keks“ kateri se že razpošilja na vse kraje Slovenije Naslov: „Prva luksuzna pekarna v Prekmurju“, Vekoslav Kralj v Beltincih
Cie» Gle. Transatlantique
Francoska linija
Havre*New York
Nakrajša linija, samo
31 dni črez morje
Glavno zastopstvo:
SlBucnsfca banta, d. d. v Zagrebu.
Vozne listke In tozadevna pojaznila dale
zastopnik Ivan Hraber
Ljubljana, Holotlucrska ulica ¥!.
Prodam
nov motoret
z en in pol konjske moči. Naslov v upravi.
Več posestev
od 5 do 175 plugov zemlje, hiše, vile, gostilne, žage, mline, in grajščine prodaja
E. Zagorski,
Maribor, Bavarska ulica 3
r
mmam mm»
Jugoslovanski kreditni zavod
r. z. z o. z.
plača
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
interes na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
S% forei ©clp©wadilŠ%
Na vekše vezane šume se plača interes po dogovori brez odtegnenj rentnega in invalidskega davka.
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi.
Zavod stoji neposroio pod državnim nadzorstvom.
«I
m
i
m
m
Im
f
1
i
I
I
1
i
i
i
a
1
%
"r
mmmmmmtm mam mmmmimšm
mmmm
i
Pozor!	Najceneile!	Pozor!
M&iu&miot
m
Naznanjam cenj. občinstvu v G. Radgoni in okolici, da sem
odprl nem» trgovino z manufakturnim bla» gom v CSor* Radgoni v hiši g« Kaufmatana
tik g. Korošca. — Nudim najceneje in najboljše blago v vseh strokah, kakor za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, vseh vrst barhentov, belo, pisano in rujavo platno, vseh vrst drukov, koc, odej, robcev, zašitih srajc, spodnjih in zgornjih hlač, predpasnikov itd. Se priporočam vsakemu, da enkrat poskusi kupiti in se bode prepričal, da zmiraj kupi najboljše in najceneje v trgovini lifan
Bralko» Gor. Radgona ali pa pri Kapeli v moji podružnici, ki bom jo vodil ravno po istih cenah. — V lastnem interesu se vsakemu priporoča trgovina
Ivaii Bralo, Boraju laipti, podru! pri lopi
$
i
s
»mex® «assestsa®«»*
m
m
š
• Najcenejša oblačilnica vsakovrstne robe je pri
I. Trpinu
i Maribor, Cslavni trs 1?.
I Ako pridete kaj v Maribor, oglejte si I pri Trpinu obleke, ki so cenejše kakor §	kje drugod.
S
KOTLE
za žganjekuho (palenko žgati) izdeluje najcenejše
LADISLAV CM.UHAC
Maribor, Glavni trg 4.
Kotli so trnok dobri, trpežni, pa tudi lepi. Razpošiljajo se po celi državi.
fPortland cement Super fosfat 2Ä* Štalnkoš (premogi 1 Vogeiie
Drva Seno
Strelna iepenka (ttrpapir)
in ostale gospodarske potrebščine in produkte prodaja najbogše in najfalejše
Czipoth Viktor I
trgovec z lesom, drvami in premogom *
v Murski Soboti
Slovenska ulica
Gospodom priporočam za bližajočo se zimsko sezono svojo pravkar iz tovarne prispelo bogato zalogo
jesenskih in zimskih
KLOBUKOV
Jurij Sukič, klobučar
Hurska Sobota
Lendauslia cesta (nasproti židouskeinti templju).
Vela
zaloga
POhiitVi KS» Šw in_ tag Morilior
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vesnik, v Murski Soboti.
Vetrinjski ulica št. 2.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.