H atoli* k cerkven lisi. Daaica iihaja I., 10. ia 20. dal vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr . \ tiskarni« i sprejemaaa aa leto 3 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako nai dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danim dan poprej TečuJ XIX. V Ljubljani 20. vinotoka 1866. List 30. Prestave naj lepših himen s?, cerkve. Poslovenuje J. Bile. „iexus sladfco ime." I. O Jezus presladko ime, Ki vlivaS radost nam v serce ; Pa bolj ko med in bolj ko vse Nazočnost Tvoja sladka je. Ne poje jezik lepšega , Za uho ni milejega, Ne misli človek slajega, Ko Tebe, Sina Božjega. Spokorni v Tebe upajo; Kak mil si tem, k' Te prosijo; Kak dober tem, k' Te iščejo; Kaj tistim celi, k' Te najdejo! Jeziku moč odkriti ni, In čerki ne oznAniti, Človeka skuSnja le uči, Kak sladek Ti ljubljencem si. Naj Jezus bo veselje nam , Ki zvestim bo plačilo tam! Naj slava naša mu doni Na večne čase večnosti. II. O Jezus, čudapoln vladar, Zmagavec plemenit vsikdar, Nepopisljiva Ti sladkost, Zaželen sereem vselej gost! Ko nam obiščeš serca Ti, V njih luč resnice zablišči, Svet zaničujemo minljiv', Ljubezen ▼ nas je plamen živ. O Jezus! Ti sladkost serca, Studenec živi, luč svitla , Naj veče si veselje nam, In dušam hrepenenja plam. Vsi Jezusa spoznavajte, In njega gor k o ljubite, Goreče njega iščite, Iskaje ogrevajte sereč. Naj peva jezik Jezusa, Življenje naj posnema ga, Sercž le njega ljubi naj, Ko danes tako vekomaj ! III. Krasota, Jezus, angeljska, Ušesu sladka pesmiea, V ustih čudotvorna jed, In v sercih naših rajski med. Kdor Te okusi, hrepeni, Kdor pije, še želi; Ne iš6e druzega serce, Ko, mili Jezu?! ljubit' Te. Zveličar, Jezus moj sladAk ; Želeče duše up krep&k; Te svete solze iščejo, Globoki zdihi kličejo. Ostani z nami, o Gospod! Razsvitli naš človeški rod , Preženi dušne tme noči, Na svet sladkosti vse razlij. O roža , deve Matere , Ljubezen sladka za sereč, — Imenu Troj'inu slava čast In vlade blažena oblast! Tri m$emre mm Jmin VII. »rent* (Praznik sv. Jožefa. — Patriarh Valerga in njt-gov jj.ni. — Av«tri jaimki poročnik pl. Waleh«T. — Kustos <>. S« rafiii iu italijan»i-ina. — Obiskatije patriarha. — Popi* Jeruzalema nj<*gvva l^ga; doline iti hribi krog njega; zidan ua gričkih; obzidje; štiMjir vrata: 4 raz delki njegovi; kaj jud«- vleče v sv. zemljo; spl<>šiija p<«toba mesta. • Naslednji dan, li*. sušca, je bil sv. Jožet, kije v Jeruzalemu zapovedani praznik. Maševal sem v frančiškanski samostanski cerkvi najsvetejšega Zveličarja. O tej priliki sem tudi v pervo vidil prav slovesno mašo jeruzalemskega patriarha Valerga, kteri je ob enem svoj god obhajal. Ime mu je namreč Jožet' in je kaj častitljiv nekako tlOletin gospod z dolgo sivkasto brado. Doma je iz (»enve in bil je poprej misijonar v Indii, od leta 1K47 jo pa patriarh v Jeruzalemu ter za vso s\. deželo, in za Sirijo. K maši so mu stregli njegovi korarji, duhovni, bogoslovci in blagi rejenci njegovega vstava v Rejt-džali pri Betlehemu. — Ko sino vsi duhovni odmaševali, smo začeli opravljati svoj poklon zadevnim visokim gospodom po Jeruzalemu. Peljala sta nas gg. vodnika v hospicu avstrijanskem najprej k avstrijan-skemn poročniku pl. gosp. Leopoldu VValcIier-ju. Prav priljudni gospod nas je posadil iu nam po jutrovi šegi postregel s kavo in še z nekterimi sladkostmi. Tožil je, da je že enega otroka zgubil, kar je tukaj, pa tudi žena ne more obnebja prenašati in mora drugej prebivati. — Druga pot je bila v frančiškanski samostan k prečast. o. kustosu Seratinu Milano da Carara. O. Serarino je velik, prav častitljiv in zgovoren Italijan, ki nas ie pri Ijudno sprejel. Posebno všeč mu je bilo, če je kdo ita liiansko znal, in ko so mu skazali novega vodja gosp. Večera, mu je precej naročil, da se mora italijansko učiti. Nemce pa je v šali oponašal: „ja vvohl, ja wohl." Kar je bilo nas Slovencev, se nismo prezentirali za Nemce o tacih prilikah, kakor je bila sicer od nekdaj šega, ampak za Slovane. Tutli tukaj smo mogli v novič kavo piti, k sreči so na Jutroven skodelice za kavo skorej orehove lupinice in ni nevarnosti, da bi kdo s to pijačo post prelomil. Popoldne smo šli vsi romarji obi skat milgosp. patriarha in hospiški vodja dr. Čoke inu je v imenu vsih srečo vošil. Patriarh ija je novo, še nc dodelano poslopje, prav zalo in imenitno. Tudi novo patriarško cerkev smo ogledali, ki enako še ni dokončana. Preden pa dalje naše popotvanje naznanit jem, je neogibno potrebno, da Jeruzalem saj nekoliko malo popišem, ker brez tega se ne more lahko ne kaj dopovedovati in ne umeti. Nobenega mesta ni na zemlji, da bi vernemu katoličanu serce tak povzdignilo, ko ga sliši, kakor Jeruzalem, „mesto miru" ali „dedina miru." To iuest«» je med judovskimi gorami, nekako v sredi Palestine, 2200 čevljev nad srednjim morjem. Nobena cesta, tudi druga poštena pot ne derži k njemu od nobene strani, da bi se človek mogel peljati. Mesto je naslonjeno ob severu na berdo, ki se razširja v planjavo, ktera pelje proti Šamani, Galileji, Damasku itd. Ob vsih druzih straneh ima globeli , ktere so pa na uni strani obmejene še z višjimi berdi ali manjšimi hribi, ki obdajajo .Jeruzalem. Zavoljo tega se od nobene strani prav daleč ne vidi na mesto. Tega sem se prepričal, ko smo šli od Jordana in mertvega morja nazaj proti Jeruzalemu. Doline krog Jeruzalema so te le: Ob vzhodu je dolina Josafat ali cedronska dolina, med Jeruzalemom in Oljsko goro; ob jugo vzhodu dolina Ilinom; ob severo-zahodu dolina tiibon. Sedanje mesto je v nekakem trikotju med dolino Josaiat in Ilinom ob jugo-vzhodu. Nad obrežji ali berdi, ki mesto unkraj dolin obdajajo, so trije višji homci ali bi djal hribi, kterih naj višji je proti jutru Oljska gora (2550 čevljev nad srednjem morjem); na severu gora Skopus, ki je blezo le zdaljšanje Oljske gore ; nroti jugu pa „gora hudobnega sveta." Tudi se derži Oljske gore ob jugo vzhodu „hrib pohujšanja," na kterem je bil Salomon judom v pohujšanje dal malikovav-skim ženam tempeljne zidati za njih malike. Zidano jc mesto na 4 gričkih in med njimi, ki so ti le: Proti jutru Moria, na kterem je bil Salomonov tempelj; proti večeru i Akra, ki obsega Kalvarijo in cerkev božjega groba; proti jugu Sion, in proti severu Bczeta, ali novo mesto. Ker mesto od severo zahoda proti jugo-vzhodu visi, sc od vzhodnje strani, zlasti z Oljske gore, kaj častitljivo po njem vidi. Lepša ga od deleč prav posebno nekako nazobčano, 4<» čevljev visoko obzidje, s kterim ga je bil v sredi 10. stoletja obdal sultan Soliman. Nad ta pas veličansko mole obilni stolpi, kupic in druge višji poslopja. Obzidje ima mnogo turnčev in stolpičev in ob zahodu in severu veliko ovinkov, kjer stoji na velikanskih pečinah; ob jugu in večeru jc bolj ravno za-kroženo. Ob znotranjem obzidju jc nekaka polica ter pot, da se krog in krog lahko po njem gre. Vender je pa to zidovje nekako podertinsko in ne moglo bi se blezo odveč braniti evropejskim bombam. Jeruzalem ima 4 vrata, ki se odpirajo, nektere pa so zazidane. 1. Na severu so damaške vrata, skoz ktere se gre v Nazaret, Nabluz, Damask; arabci jih imenujejo,,Bab el-amud" ali stebrove vrata. 2. Proti jutru vrata sv. Štefana, skoz ktere je bil sv. Štefan iz mesta gnan in ne deleč od tam kamnjan; arabci pa jih imenujejo vrata Marije Device (bab Sitti Mariam), ker peljejo k grobu Matere Božje, kteri je med mestom iu Oljsko goro. 3. Ob jugo zahodu Sioiiske vrata, po arabsko ,,bal el nebi Da v ud (vrata preroka Davida), ker tam blizo je ohednica zadnje večerje, zdaj turško moliše ali inošeja, kjer je tudi Davidov grob. Proti večeru so jatske ali jopske vrata, skoz ktere gre jo v mesto romarji. ki pridejo .»d Jafe, iz mesta pa se gre skoz nje v llchron, v Bctlehem, k sv. Ivanu v pušavo itd. Sicer ima mesto podobo nekacega nerednega ali skvečenega .-tirvogeluika , ktere strani ste najdaljši od severa proti jugu. Presekuje pa mesto ena večili ulic od bctlehem skih vrat proti jutru, gredoč meni tako imenovanega Davidovega grada (IIvppicus) proti Oinarjevemu lnolišu ; druga od dama>kih vrat za cerkvijo Božjega groba proti jugu do slončkih vrat: tretja od vrat sv. Štefana niem av>trijati>ke romarske hiše, k^ se zavije k Božjemu grobu le ta je križev pot via dolorosaj. K tem se sme pristaviti še pot keršanska" od Davidovega grada k Božjemu ^robu. Kazdeljen je Jeruzalem v 1 razdelke: 1. ..keršanski stan" ali severo-zahodnja stran, ki obsega cerkev Božjega groba, glavne samostane in naj več konzulatov; 2. »armenski stan" v južnem zahodu z obširnim armenskim samostanom na enem sionskih verhuneev; 3. „inus ulmanski stan" na severnem vzhodu, ki obsega Omarjevo moliše s poglavarjevim poslopjem; 4. „judovski stan" na južnem vzhodu ob vegi hriba Siona in v nekdanji — zdaj zasuti — dolini med Sionom in Morijo, ki jo Jožef Flavij imenuje Tyropacon ali dolina sirnikov, in je nar bolj umazan del vsega mesta. Tukaj po krivinah neštevilnih uličic stanujejo Izraelovi otroci natlačeni po tesnih umazanih bajtah, kterih nizke vrata in male oknica komaj kaj malega zraka in svitlobe pušajo v stanovanja. Ti nesrečni ljudje, ki štejejo blezo še zmiraj Palestino za svojo deželo, radi od vsih strani sveta prihajajo tje, zlasti na starost, in se potaknejo po kakoršnih koli mestih in kotih, da bi saj počivali v zemlji svojih očetov. V Jeruzalem jih pa blezo še posebno to mika, ker tam se hodijo vsak petek pred zidovje nekdanjega tempeljna jokat, kar bom o drugi priliki bolj na tanko popisal. Sicer pa ima Jeruzalem sploh podobo druzih jutro-deželskih mest. Ulice so ozke in neredne, kjer so tla-kane, bi si človek med okroglimi kepami lahko noge polomil, kjer pa ne, bi se utegnil v prahu zgubiti. Vender pa se mora spoznati, da se poslednji čas, naj berže na evropejski vpliv, tudi v tem boljša, in nahajajo se že nektere dosti lepo in dobro tlakane ulice in pota. Tudi ima mesto po podobi druzih na Jutrovem več pokritih teržiš ali bazarov, v ktere le skoz gornje linice kaj malo svitlobe sije, da je človeka skorej groza, ko v take kertove luknje pride. Med raznimi boljšimi poslopji je veliko revnih koč iz blata z malimi vraticami in omreženimi luknjami namesti oken, in dosti starih podertin, posipov, praha in blata. S pološičnatih streh (terasov) se sem ter tje dvigujejo kuple in stolpiči med velikima kuplama Božjega groba in Omerjevega moliša in še med nekterimi višjimi minareti ali stolpi musttl-manskih moliš. To daje mestu od deleč nekak veličansk pogled. 10gled po Slovenskem in floplsi. Iz Ljubljane. (Vprašanja pri zadnji poskušnji za duhovsko pastirstvo.) — Izpastirne. 1. Kaj je v pridigah velika stava? Ktere lastnosti mora imeti, in ali se sme kterikrat in kdaj opustiti? 2. Ktere lastnosti so duh. pastirju potrebne, da bo mogel dolžnosti domače vladi je prav in s koristjo opravljati? 3. Kaj jc tako imenovana „general-absolutionin kaj je od nje vediti treba? Jan. P o k 1 u k a r. — Pridiga. Naj se naredi osnova pridige v 2 delih po reku Jan. 13, 35. ,,V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med seboj." Vpeljava pa naj se kratko izdela. Janez Poklukar. — Keršanski nauk od 11. člena apost. vere, in sicer le od vstajenja mesa. J. Poklukar. — Kxegesis. Expliccntur primi undecim versus capitis quarti evangelii S. Matthaei, et versus 14. 15. 10. et 17. e capite tertio seeundae epistolac ad Timothcum. — Ex Jure c a n o n i c o. 1. An romanus Pontifex ox ehatedra loquens infailihilis? 2. Quid est tinis poenarmn ecclesiasticarum ? 3. Quae sunt inuncra Parochi erga nupturientes, matrimonii impedimentis ob-strietos ? (J. V e I k a v e r h. — T h c o l o g i a m o r a l i s. 1. Quae eonscientia dicitur serupulosa, et obrave; Vari Tom. iz Krope; Zupan Sim. iz Krope; Dolenec Jak. iz Višnje gore; Demšar Janez iz Poljan; Podboj Anton iz Ribnice. Ob svojem stanovanji in živežu bodo samo v šolo za zdaj hodili v semenišče gg.: Kogej Ferd. iz Idrije; Vrančič Ign. iz Moravč; Polak Fr. iz Ljubljane. — 29. oktobra bode v Ribnici lepa in vesela slovesnost. Vložen in blagoslovljen boae namreč temelj novi cerkvi, ktere je bila ta stara in imenitna fara živo potrebna. Opravljali bodo to cerkveno opravilo naš stolni prošt in škofov vesoljni vikar, prečast. gospod Anton Kos. — Da se bo moglo šolsko poslopje pripraviti na začetek šol po vseh Svetih, so za kolero bolne prenesli na streliše, kjer bo od sedaj bolnišnica za take bolnike. — Ljubljanska „hranilnica" bode mestu posodila 1O0.000 gold. — Kolera še po malem gospoduje v šen-peterski in ternovski duhovnii. —Ljubljanski tergovecCe-raažar je z 20.000 gold. založil^ novo korarijo pri stolni cerkvi, ki se bode imenovala „Cemažarjeva." — 5. listop. inov.) se prične kovaška in živinozdravniška šola. — Tergovska in obertnijska zbornica si je deželna poslanca izvolila gg. Jož. Debevca in Jan. Horaka. — Iz Horjula. (Zlata maša.) (Konec.) Pri obedu se je prav odkritoserčno razodevalo, kako v čislih so častiti gospod Oče Aleš Jerala vsem pričujočim gostom, pa tudi drugim: torej naj omenim vsaj nekterih reči. Najpred se vzdignejo tudi sploh spoštovani in ljubljeni g. dekan, J. Boner ter podajo zlatomašniku v imenu svojem in svoje dekanijske duhovšiue še drug spominek, lepo tobačnico z vpisanima čerkama A. J. in z letnico 1*06, češ, da ima gospod zlatomašnik razun duhovnih tudi nektere telesne potrebe ali slabosti, med njimi eno, ktera sama na sebi ni pregrešna, temuč velikrat dobra in celo koristna, kteri naj bi se postreglo. Jako ginjeni sc priserčno zahvalijo g. zlatomašnik pričujočim gospodom, ter prosijo, ker jim tolike prijaznosti in dobrot-nosti sami poverniti ne morejo, da bi jo povernil Bog; nepričujočim pa naj blagovolijo o priliki naznaniti g. dekan njihovo serčno zahvalo. Kmali po tem izročijo g. kan. Novak zlatomašniku v spomin podobo (fotografijo) prevzvišenega gosp. nadškofa (ioriškega, s posebno knjižico, v ktero si. > se vpisali vsi pričujoči gostje, g. prof. And. Za ni o j ic pa jim poda zvezek svetih podobic, na kterih so z zlatimi čerkami brati besede: „ V spomin na zlato mašo, ki j o j e imel v Horjulu 30. kimovca Aleš J eral a" — kterih so potem zlatomašnik razdelili — ter se zahvalili spet za ta spomin in spodobno napili na zdravje prevzvišencinu nadškofu Andreju, kakor tudi premilostnemu gosp. škofu Jerneju, in dobrotnim gospodom vsem. S serčno radostjo je bila sprejeta zdraviea, ktero so govorili gosp. dekan častitemu zlatomašniku: V grohu sta že tvoj oče, tvoja mati; ali — srečen, glej, dobil si očeta, ki so te pasli z duhovno jedjo, dobil si mater, ki so ti mnogo preskerbcli telesne hrane, da ji Bog ohrani preč. g. stolnega prošta, A. Kosa, in blagorodno gospo grofinjo Blagajevo, ktera so, kakor je poznej hvaležno omenil g. Jož. Zamejic, ne le duhovnom, am- pak tudi učencem tolika dobrotnica, in so bili mnogim že prava duhovna mati! — Ker gosp. L. Jeran, ni mogel biti sam vpričo pri tej tolikanj ginljivi slovesnosti, je poslal kratko razlago zlato maš ne palice, ktera sc je pri mizi brala, in iz ktere naj posnamem le-to, da je palica enoletna smokvena mladika, ktero je bil urezal on sam na božji poti v Jeruzalem v Kani ti a lile j i, kjer je bilo ženi t vanje, pri kterem je Sin Božji bil pričujoč, kakor je tudi dans pri ženitvanji tukaj, če tudi nc vidoma. Palica je umetno zlikana, in oskerbel ji je še druge podpore, deržaje in pritikljeje. Na verhu ima primaža ali deržaj iz terebintovega lesa z gore Tabo rja; angelca, ki sta na verhu palice iz tega imenitnega lesa, bodita veselo znamnje, da so zvesti angeli varili našega preč. gosp. Očeta kaj lepo var-vali ter jih pripeljali zdrave in še močne do vcrhuuca petdesetletnice njih mašništva; visoki Tabor pa naj jim ob enem dela veselo upanje prihodnjega častiti jevega spremen j cnja. Drugi les tukaj vdjan, tudi s Tabora, imenujmo mol ko vina, ker so ljudje rekli, da se molki ali rožcnkranci iz njega delajo, naj naznanja, da taki, kteri radi molijo, bodo prišli na Tabor. Dalje je vdelane nekaj mirte iz Ces are je Filipove, kjer je bil Abraham tiste štiri kralje zasačil, ki jim je bil vzel Lota in ves plen. To jc morebiti primeren spomin za taeega, ki je že ,,vidil Abrahama1' v svoji duhovski službi in sc mu jc bilo pač dostikrat treba rovati zoper sovražne moči, jih preganjati tje do Dana — smertne postelje, da jim je otel mnogotere jetnike. Lote in Lotovke. — Kako pa zanaprej, ko bi morebiti hotle moči pešati? -— Mirtovo perje jc lepot ij a ženit-vanjska in znamnje mladosti ali pom 1 a jen j a. Kar mirta pomeni, vsi želimo g. zlatomašniku: naj hi se namreč danes pri ženitvanji in novem za Točenji s sv. cerkvijo tako pomladili, da bi še ninogo mnogo let,,pasli čedo Kristusovo" iu vojskovali se zoper „tuje kralje" — peklenske moči, in jim vzeli vse Lote in Lotuljc, ktere morebiti ti trinogi v oblasti imajo. — Dalje je košček palice iz lesa po imenu 1 i b ti e. od enega naj večih J o r d a n o v i h virov. Naj pomeni ta les stanovitnost do konca. Na tega se bodo operli, ko bodo čez dolgo let romali g. zlatomašnik čez Jordan sedanjega življenja v »obljubljeno deželo,*4 po kteri so „mleko in sterd cedi." — Malo olive ali oljkovega lesa s prav silo starih oljk iz verta tJetsemana hudi toliko spominov, da bi bilo odveč tukaj jih naštevati. Kosec palme jc od tiste veje, ki so nam jili jeruzalemski pa trijarh včliki četertek delili, in je znamnje preslavn<' zmage, kar je sploh znano. — Ker pa za zmago pride krona, je pridjan tudi kosec lesa ali ternja, po imenu „avusscs," iz kakoršnega je bila Zveličarjcva krona na križu.--In ker častitljiva zlata krona pridi* šele za ternjevo in je konec vsega truda, dela in terpljcnja; torej je na verhu palice šopek ali venec, to j.-, krona častitljivosti. ktera tistega čaka, ki je del., srečno dokončal.--Razun teh so vdjaui lesovi iz .Smlednika, rojstnega kraja, in vseh tistib krajev, po kterili s., služili v duhovski službi g. A. Jerala. — V sredi ste bile dve mali steklenici dražili pijač in mazil , tri » • sc jim posebej podale: 1. Malo vina iz Jeruzalema za čas slabosti. 2. Malo Jordanove vode za čas žeje. 3. Malo oljčka iz oliv na ve rtu < ietsemanu za du^ne rane, kar so preč. g. prošt tak-» obernili. da bi jih rabil tudi drugim v prid in blagor še veiiko let, in so napili gotovo po mislih vse družbe na zdravje tolikanj vrednega gospod J c rana, kteri sam ni liioget zavolj premnozih opravil se vdeležiti naše veselic«-, kar smo vsi, posebno g. zlatomašnik, serčno obžalovali. Ne smem pa še zamolčati prijazne napitnice g. kanonika Novaka na zdravje vseli Horjulecv, in gosp. And. Zamejca v imenu vseli Horjulecv na zdravje g. Očeta in vse častite družbe, ktera jih je poslavila, in ravno tako kaj drazega spominka, lepih m a š n i h b u k e v, ktere jc zlatomašniku ta dan v dar poslal njihov duh. pri jatel, preč. dekan Trebanski, g. J. Rozman, in so iz njih osrcčeni zlatomašnik ravno ta dan maševali. Hvala in slava! In — dan se je bil nagnil, in odhajati so jeli svatovski gostje, ktere so spremljali spet krog in krog doneči streli. Naglo prenaglo je minula lepa slovesnost , ktera bode gotovo v spominu ostala vsem pričujočim, in zlasti Horjulskim tarmanom. Po cerkvi in krog cerkve je vse praznično ostalo osem dni, do rožen-kranske nedelje, o kteri je pa bratovšina živega rožen k ran ca obhajala svoj veliki praznik. Vstano-vila sc je bila tukaj leta 1852, in šteje zdaj v sebi 1*41 udov, izmed kterih jih je umerlo doslej 173. Koliko dobrega se godi po tej bratovšini, in kako se duhovno spolnuje tudi, kar se je o priliki zlate maše veselo kazalo, da „dobro in prijetno je, kjer bratje prebivajo v edinosti!" Za zlato maso prečasti toga gospoda fajmoštra Aleša Jeral^. Serca k Bogu povzdignite Vsi Horjulci na ta dan, Z enim glasom ga hvalite, Movi god je praznovan. Vam Očeta v čast je vašo Bog ohranil toljko let, Da jim v drugič novo maso Danes dano je zopet'. Pasli Kristusovo čedo Po škofii dolgi čas, Oznanuj«jo besedo Štir in dvajset let pri vas. So veliko se trudili, Da bi vernim bilo v rast.. Mlade, stare so učili In množili Božjo čast. Davno mnogi Njih verstniki Dali svetu so s!ov6 ; Oni v starosti veliki Zlato mašo pojejo. O nezmerjena dobrota Trojedinega Boga L, Koljko svetih mas je dota Živim ino mertvim bla. Bog daj, da bi tud ovčice, Ki so bili njih pastir, Vse ble zvoljene dušice , Vse dosegle večni mir! Ino ti, Horjulska fara! Večno hvalo Bogu daj: Vživaš naj več uka dara Že od Njih od nekadaj. Teržič, Kranj, Gorje, Poljano, Vače. Dol, sklenite se, — Vse Alešu serca vdane K Bogu se povzdignite! Vsi ozrimo se v višavo In ne jenjamo odslej Peti Bogu večne slave, Čigar milost je brez mej. Smilil se je svoj'ga roda, Dal mu mašnike , altar ; Od izhoda do zahoda Se daruje čisti dar. — Zlatomašnik, vsim častiti! Pozabite vsih nezgod: V Bogu Č'mo se veseliti, Dal nam je ta dan Gospod! Is Loke, 6. vinot. Novih cerkvenih lepot, prijaznih in podbudljivih cerkvenih slovesnost prebivavcem loškim res ne manjka; komaj se po raznih cerkvah zverstijo. Pri Fari komaj mine obletnica posvečevanja veličastne nove farne cerkve, in že lepšata novo cerkev prifarsko 2 nova stranska altarja, ki ji bodo blagoslovili prečast gosp. dekan staroloski sv. Uršule dan , letos Cahejcvo nedeljo. Kaj lično in nežno sta izdelana iz sivkastega marmeljna; vdelan je v pravi razmeri ru-dečkasti, arabeske so pozlačene; vse jc res kaj okusno izveršeno. Le škoda, da prosto ljudstvo še tako malo ceniti ve imenitno izdelane reči! Ali bi se dalo sčasoma temu pomagati, ako bi se stavili terdni in jedernati, kjer denar dopusti, ali pa saj spodobni in častitljivosti kraja primerni altarji namesto pisanih, pozlačenih, kdo vč kakšnih otročarij, ki namesto altarja stoje, katerih obrazi so dostikrat tako spačeni in skrcmženi, da bi se svetnik, ki bi ga imele naznanovati, ali angel ki ga kažejo, sam nad seboj zjokat, ko bi moč bilo? Sej se Srav za prav več izdd za spakarije kot za pošteno iz-clanc reči; ker treba jih je vsakih 10 let popravljati. — Grede iz stare Loke ustavijo nas čč. oo. kapucini. Tudi njih cerkev jo v malo letih vsa prenovljena. Janez Gosar je prenovil lani veliki altar, letos stranska dva. Stopiš li v prijazno lepo cerkvico, ti bo nekako lahko pri sercu; se ve, naj pred zato, ker pobožno keršansko serce v vsaki cerkvi čuti pričujočnost Boga samega, v katerem iše pokoja in z Davidom pravi: „Kako ljube so mi Tvoje prebivališa, Gospod vojskinih trum!" (Ps.83.) in s Petrom: „Tukaj nam jc dobro biti;" pa tudi zato kjer jc notri vse lepo okusno napravljeno, in je torej primerno, da se serce lahkotno proti Bogu povzdiguje. Dragega kamna tukaj ni; uboštvo še celo v cerkvi je znamnje sinov sv. Frančiška, vender pa je vse Čedno in prijazno. Ako poprašaš priljudnega našega očeta gvardijana, ki so vse to s pomočjo dobrotnikov osker-beli, kako je s stroški? rekli ti bodo, da se tudi z malimi rečmi da marsikaj napraviti. Zavolj uboštva ni nikjer treba nesnažnosti. Kolikor prijazneji je prenovljena cerkvica oo. kapucinov, toliko lepša ji je bila nova maša č. o. Rafaela 16. u. m. Rado hiti naše slovensko ljudstvo k novim mašam; znamnje, da spoštuje duhovšino in v nji Gospoda, ki Eošilja hlapcev v svoj vinograd. Toliko raji pa so se iii zbrali k novi maši tukaj snega rojaka o. Rafaela zavolj spoštovanja, ki ga imajo do čč. oo. kapucinov po pravici, in pa ker že 30 let noben o. kapucin v Loki ni pel nove maše. Menim, da se ni kesal, kdor je prišel; bilo je vse prav prijazno in spodbudno. Iz pridige Srečast. g. dekana starološkega si je slehern zamogel razih zernic v sercu hraniti. Odgovorili so na prašanje: Je li prav si izbral novi mašnik, ker se je v redovni stan podal? Skazali so iz življenja sv. Frančiška, kako Srav je storil, da se je vsemu odpovedal, da bi vse pri-obil, kar človeka more res srečnega storiti. Spoznal je sv. Frančišk, da svetnima prav v svojih spačenostih, nerodnostih in hudobijah; pokazal je pa sv. Frančišk svetu, da je človek v spolnovanji Jezusovih naukov in Njegovih svetov, tedaj pri zatajevanji, uboštvu in po-koršini, naj bolj srečen. — Kaj ne, da so bile te poglavitne misli kaj primerna tvarina za pridigo pri novi maši sedanji čas? Sv. Frančišku se je svet studii, ker je spoznal, da je njegovo početje napčno, zato se je iz ptuje nesreče učii lastne sreče; svet sedanji pa noče spoznati vrednosti njih, ki mu pravo pot z besedo, pa tudi z življenjem Kažejo; — boji se, da bi se v ogledalo čer-nega ne vidil, zato zaničuje, sovraži, preganja redovne stanove. — Pojdimo zdaj še v mesto loško. Glase sc nam lepo vbrani zvonovi, sej je že pred 3 leti Danica njih prijazni glas svojim bravcem razglašala. Preden gremo k zlati maši, bomo pa šc stopili pozdravit žalostno Mater Božjo v špitalski cerkvi. Komur je bil poprejšnji čemi, zaprašeni altar znan, se mu bo posebno prijazno naproti zasvetil prenovljeni veliki altar; delo, posebno zlatenie, lepo hvali Janeza Šubica, tukajšnjega podobarja. — &a Hribec in drugam ni časa se ozirati; poglejmo tedaj k zlati maši. Častitljivi in prijazni starček g. fajmošter v pokoji Jož. Hafner stopajo še s terdno hojo, spremljevani od lepega števila svojih prijatlov v št. jakopsko cerkev zahvalit se Gospodu za obilne milosti, ki jih jim je v 501etnem duhovskem stanu delil. Dosti krepko še opravljajo pričo velike množice svojih rojakov slovesno sv. mašo; se ve, da jih je opomnil venec na palici, ki so jo v znamnje zlate maše v cerkev prinesli, da so mogle res opešati moči, preden so si z zvestim spolnovanjem težavnih dolžnost nabrali blagih cvetlic za prihodnje plačilo. Tudi pridiga jih je spominjala težav duhovna, ki mora svojemu Gospodu enak dostikrat delati brez vspeha med raznimi ljudmi, ki ga vselej ne poslušajo, ki ga marsikterikrat zaničujejo, ki njegovemu trudu nasproti ravnajo in podirajo, kar on zida. Ali vendar sadu duhoven ne zgubi za svoj trud, njegov sad ostane; —- to mu je tolažilo in plačilo. Veliko jili je pa tudi še zmiraj, kteri si bisere svetih naukov v zveličanje obračajo. Glede na svoje delo so gotovo iz serca zlatomašnik zapeli: ?,Te Deum." Ponovimo jim vošilo. Bog jim daj še kaj vživati počitek in si enkrat pravega stanovitnega počitka najti! Ako se v cerkvi sv. Jakopa ozremo, vidimo da so z velikega altarja vender le zginile 4 zamurke, ki bi bile imele kazati 4 djanske čednosti in se umaknile podobam štirih aposteljnov. Dokei bolj povzdigujejo altar, čeravno bi se bile kamnite še bolj kot lesene in pozlačene vjemale s stavbo velikega altarja. Loške cerkve nam pričajo, da Ločanje s psalmistom vred v resnici „ljubijo lepoto hiše Gospodove." Naj bi le tudi pri nas in drugod ravno tako sker-beli lepšati Gospodu znotranji svoj tempelj, z lilijami čistosti, z vertnicami keršanske ljubezni, s treznostjo itd. Naj bi zlasti mladenči o večerih satanu nc nosili desetine z divjim hrupom, poživinjenim pijančevanjem, obnorelim rijovenjem in v nesramni tovaršiji neporočenih parov. Z Gorenskega. — Naj pove Danica k godu sv. Uršule in njenih tovaršic devic in mučenic uršulinskim udom, da se njih bratovšina ali društvo keršanskega podučevanja in bratovskega opominovanja za dosego srečne zadnje ure lepo razširja, posebno po Gorenskem, ker do Grintovca in Triglava sega iz bele Ljubljane od poglavitne podružnice mestne fare sv. Jakopa, za celo škofijo , kamor naj vsi po kranjski deželi nabrane uršu-linske vence v zapis pošiljajo. Šteje pa na tisuče udov, kteri imajo sem ter tje že večne bratovske sv. maše, obhajajo slovesne bratovske opravila za žive in mertve ude, napravljajo bratovske podobe, ali table sv. Uršule, in skerbe celo za nove altarje. Ravno zdaj se postavlja v stari Loki na Gorenskem prav lep iz marmeljna umetno izsekan in gladko zrezan bratovski altar sv. Uršule, čisto primeren ondotni prelepi novi cerkvi. Tako po Gorenskem. Kako pa po Notranjskem in Dolenskem? Ali bi hotli čč. gg. dušni pastirji po množili krajih od časa do časa po Danici svoje poskušnje v tej reči razglasiti in na znanje dati? S to bratovšino bi gotovo marsikaj pomagali k Božji časti in dušnemu zveličanju, ker to molitevno in podučevavno društvo, ako se dobro vlada in prav opravlja, mladost od veliko hudega odvrača in močno k dobremu budi. Tudi vodnike velike ursulinske podružnice v Celovcu za kerško škofijo bi prosili ravno tega. Posebno pa je želeti in lepo prosimo previsoko častito vodstvo izvirnega in maternega sedeža ursulinskega društva v Celju na Štajerskem , naj večkrat po Danici razglasi, kaj s svojim odborom za braterno dela, zlasti ako kakove nove statute ali braterne vodila vpeljuje itd., da se vedo podružnice po čem ravnati. Razširjavci, oskerbniki in vodniki te bratovšine pač vedo, kako dobro delo opravljajo bratje in sestre, ko po poglavitnem namenu uršulinskega društva druge podučujejo v verskih resnicah in opominjajo k pobožnemu življenju, pa da se to da v spovednici in na prižnici pogosto priporočati. Ravno tako prosimo, naj bi vodniki skerbeli, da udje, kteri brati znajo, bratovske bukvice sv. Uršule (ktere so pri g. Mat. Gerberju v Ljubljani na prodaj) v roke dobijo in pridno prebirajo, ker v njih najdejo za može in žene, za mladenče in deklice vodila, kako naj se med seboj učč in žive, da bodo v bratovšini res imeli pomoček lepega življenja in srečne smerti. Kteri vence nabirajo, jim naj bo preserčno priporočeno, da bi se z bratovskirai bukvicami in podobicami preskerbeli in z njimi o vsaki potrebi udom postregli. — O naših hudih časih naj bi se naša bratovšina posebno zoper dve spo- tiki mladih ljudi vojskovala , ter jih zatirati si skerbno prizadevala. Perva je dekliško malik«»vanje ali mesena zaljubljenost v drugi spol, ktero meseni ljudje po spisih in zgledih učijo in oznanujejo in ki naj več dekl«;t časno in večno nesrečnih stori. Druga teh spotik, sodotnska sestra poprejšnje, je fantovsko ponočevan je in vasovanje, neizrečeno neumno, grozno škodljivo. Kaj je ponočnjak? Ponočnjak je naj večji bedak! Da je to res, pomislimo: Namesto da bi mladi ljudje v nočnem mraku po dolžni molitvi k počitku šli, v jutro pa zdravi in z dobro vest jo k delu vstajali, ter si z lahkoto lepe nebesa služili, raji za strašan pekel veliko terpijo: ker noči prebudijo, se okoli klatijo in rogovilijo kakor tolovaji, svoje gerla z vriskanjem napenjajo in krulijo kakoršetinaste zveri; prezebajo, sc močijo in rosijo , brez potrebe sc večkrat prepirajo , kavsajo in do kervavih ran pretepajo kakor rokomavžarji, sebi in drugim miru in pokoja ne privo-šijo, si zdravje podkopujejo, si dobro ime in poštenje zapravljajo, s poboji se v prezgoden grob prekucujejo, s pregreho si pa ostro sodbo nakopavajo. Niso li tedaj res gerdi ponočnjaki naj veči bedaki? — Kaj so gerdi ponočnjaki, le ti nori bedaki? Ponočnjaki so zapravljivci in pijanci —; domači tatovi in odertniki staršev; — kvartopirci in igravci; — prešestniki in nečistniki: — naj gerši klafači in preklinjači; — nesramni gerduhi in potepuhi; — naj nevarniši pohujšljivci in zapeljivci; —naj hudobniši dušomorivci in velikrat telesni ubijavci, ni jc pregrehe in hudobije tako neznane, tako strašne, da bi se v ponočevan j i ne izlegela. — Zato so ponočcvavci naj boljši prijatli in naj zvestejši beriči satanovi, ker to ljubijo kar satan, poglavar teme ljubi, namreč temo. Kaj so torej hudobni ponočnjaki? Oni so zoperniki in nasprotniki Božji. — Sej Bog je po svoji sveti modrosti in dobroti j i vi previdnosti postavil in dal tiho noč za mir in pokoj, za molitev in modro premišljevanje , za potrebni počitek in sladko spanje, ponočnjaki pa modri Božji red overžejo in Bogu naravnost nasprotvajo, ker tiho noč spreminjajo v hrupni ropot, v rogoviljenje in tuljenje, v nemir in nepokoj. Zatoraj hudovoljne ponočnjake tolikrat milost Božja zapusti, in hudiču v oblast pridejo, kteri jih po svoji volji mojstri in suče, in verti, to je, iz pregrehe v pregreho goni, iz hudobije v hudobijo topi, do čistega omami in oslepi, ter kakor slepce dervi v prepad večnega pogubljenja! — Iz Dobrepolj, na 23. kimovca l*f>f>. (Čudežno ozdravljenje po Marii Pomočnici na Brezji v Mošniški fari 17. kim. 18(50.*) Te moje revne verstice sprejmi, ljuba Danica, v čast in viši slavo Marije čiste Device, mogočne pomočnice, katera nobenega ne zapusti, kdor s terdnim zaupanjem k nji za pomoč kliče, kar poterdi naslednja dogodba, katera jc prav resnična; za spriče-vanje, če je treba, je lahko K) prič. **) Matija Godic, kmet, in njegova žena Mica, v vasi Cesta, dobrepoljske tare, sta imela 4 zdrave otroke. Ali h koncu mesca malega travna močno zboli starši otrok, deklica, nekaj tednov čez 10 let stara. Bolezen je vedno hujši; kmalo nc more nič več jesti, posebno gorkega nič; kar kej gorkega povžije, mora precej iz sebe vreči, ker gorkega nič ne ostane v rji; in v krat kem času ne more tudi nič več hoditi. Noge pod koleni se nič več ne ganejo; ostanejo mertve, merzle, kri po žilah spod kolen se nič več ne preteka, tako so noge spod kolen mertovudne, nič več ne pomaga (ne nucajo). Oče in mati skerbno išeta zdravil, ali nobeno zdravilo nič ne pomaga; peljeta dekle v Ljubljano k »lok tarjem zdravilstva, ali vse zastonj z družim vred, kar *) Ta spis, it. proste roke. lastnoročno pisan, smo le sam « v -lov-niakih rečeh popravili, kar je bilo sila; drugo je ostalo, da se bi kje pomen ne spremenil. *") Dobro bi bilo, reč preiskovati, dokler priče Žive. Vred tudi kdo pove, vse skupaj zneseta, ali vse nič ne pomaga. Kjer kdo za katerega umnega zdravnika pove, oče gre berž k njemu pomoči iskat; ali vse zastonj. Deklica ne more druzega nič vživati kakor kislo- merzlo mleko, in kruh režen, všeničnega ne more, in tudi večkrat je mogla biti revica po dva dni in še več ob samem kislem mleku; kruha ni bilo zmirom, druzega jedla ni. Otrok vse res preterpi, samo to ji je bilo hudo, ker ni mogla k poduku hoditi, ne v šolo; sami gospod kaplan so prišli pogledat večkrat k otroku in mu malo veselje naredit, tudi spervega v sveto olje djat, ker nobeden ni mislil, da bi ta otrok še zdrav bil. To terpi 1, 2, 3, 4, mesce, ali zmirom je enako; otrok je majhno živ z oterpnjenimi nogami; vender pa deklica ne more vedno zaperta v hiši biti, zato po kolenih in po rokah večkrat k otrokom kam ven gre; tako je otrok se vlačil po blatu in persti, majhno živ. Že večkrat smo slišali od čudopolnih ozdravljenj, katere so se pred kratkim zgodile na Brezijah po prošnji Marije, mogočne pomočnice; tudi mati in oče namerjata z otrokom tje, pa imata tudi premalo zaupanje; ali zdaj pride neka bera-čica, ta starše vname, da naj gredo na Brezje k Marii z zaupanjem in gotovo bodo pomoč dobili. To sliši tudi otrok, nad katerim je mati večkrat britke solze točila brez upanja, da bi še kdaj hodilo in na spomin, kako zna še otroku na svetu s tako boleznijo hudo biti, ker z oterpnjenimi udi si ne bo moglo kruha služiti. Otrok začne sam zdaj mater prositi: Ljuba mati, pel jajte me k Marii, ona mi bo gotovo zdravje sprosila! Tako se napravi na pot mati s hčerjo in na 15. dan t. m. dobi voznika, da ji pelja tje. Do voznika pelja mati pa svojo hčerko na peškem vozičku; —tako pridejo, se pripeljejo na Brezje popoldan IG. dan t. m. Mati nese svojo hčerko v cerkvico pred gnadepolni altar Marije iJevice polna zaupanja na mogočno Marijno pomoč, za kaj druge pomoči so bile vse zastonj. Tu ostane mati z dekletom vso noč v molitvi. Zjutraj se začno svete maše, mati z deklico zaupljivo prosi pri sveti maši, in ined pervo sv. mašo hoče vzdigniti dekleta misleča, morebiti je ozdravela; ali dekle se ne more še nič ganiti. Ali mati vedno še bolj zaupljivo prosi spet pri drugi sv. maši. Ko dajo duhoven sveti žegen pri koncu druge sv. maše, mati vstane, ker je zadnji evangelij: zdaj začne deklica mater klicati: „Mati, mati! noge se ravnajo, vzdignite me, hodila bom;" in mati jo vzdigne, otrok 1.odi popolnoma zdrav, in precej tudi mater prosi: „Mati, kaj mi boste jesti kupili, lačna seni!" —Kaj misliš, ljubi bravec, to je bilo veselje matere in otroka, to se je topilu veselja poprej žalostno materno serce; že toliko časa tako bolnega otroka obžalovati — zdaj pa na enkrat popolnoma zdrav zraven nje stoji! —To je puhtelo materno serce polno zahvale k mogočni Dobrotnici! Solze zahvale teko po obrazu matere. Polna zahvale daruje nebeški Mater dete, da naj še zanaprej zanj skerbi, in nji skerbno obljubi deklico še zanaprej v Božjem strahu n-diti in enkrat po Marijui pomoči v njeno naročje izročiti. - - Hitro vstane med množico lirum: „Zopet je • na deklica zdravje zadobi la!" Vse jo hoče viditi. Oh! - kolikim veseljem >e mati in deklica zdrave domu po- • laste. Groznega veselja doma vse joka, ko domu pri-lete, ko zdravega veselega otroka samega domu priti vidijo; vsim doma sc hitro udero potoki solz veselja iz • >či, ker se spoznajo nevredni tolike milosti in pomoči "d usmiljene Matere.— Vse to moje pisanje jc resnično; zamorejo ga poterditi vsi ljudje, ki so takrat tam bili, iu tudi vsa naša litra. Zatorej kličimo v nadlogah k Marii z zaupanjem: pomoč bomo gotovo dobili, posebno bom., uslišani, če si bomo prizadevali Marijne lepe čednosti p -.v mati; potem bo usmiljena Mati nam gotova polnoč v \-:h re\ah našega življenja zdaj, zlasti pa ob naši smertni uri. Zdaj pa zakličemo iz celega serca s hvaležno materjo in hčerko: bodi zahvaljena, pozdravljena, visoko češena, slavljena, poviševana, mogočna po-močniča Marija, Kraljica nebes in zemlje, zdaj in na vekomaj od vsih ljudi na vsih krajih sveta. Amen. Častiti gospod vrednik! Mislim, morebiti bodo boljši popis dobili od mojega, od katerega duhovnov; vender je pa to vse gotova resnica, ker jaz sem prav sosed te družine. Jernej Peč ni k, s. r. V st. Rupertu na Dolenskem 30. kim. J. V. in Z. Veselja mora serce človeku trepetati, ko zagleda cerkev svetega Ruperta, leta 1497 lepo gotiško sozidano. Že vnanje zidanje spričuje bistroumno zidarsko glavo, pa vendar to še ni nič proti notranji napravi in lepotičju te hiše Božje. Umetne dela so tukaj na majhnem prostoru skupaj spravljene: prižniea, spovednica, stranska altarja, svet križev pot in celo večidel tudi sv. posode {>a manji orodje — vse je lepo v gotiškem zlogu izde-ano, vse od domačih izurjenih rok, s kterimi se Kranjska zares sme ponašati. Nad vse pa in pravi biser vsega prostornega zidanja je novi včliki altar *) (kakor je znano, delo ljublj. kamnoseka Načeta Tomana); sej se ga pa tudi nihče nagledati na more, naj bo zvedenec ali prosti kmetič. Tega umotvora posvečevanje tedaj smo danes obhajali. Ker je pa že zadnji Daničin dopisnik marsikaj povedal od sijajne te slovesnosti, hočem jaz le še kaj malega dostaviti. Od hvale vrednega obnašanja in vdeleževanja vojaštva je bilo že govorjeno, to je pa tudi mil. škofa tako razveselilo, da so tisti kom-paniji ukazali dati 2 vedri vina, pa še lepo darilo v denarjih zraven. Tudi so se prav priljudno in po domače pomenkovali s tistimi tremi vojaki (1 prostak, 1 poddesetnik in 1 desetnik), ki so jim prišli v imenu vsih druzih zahvalit se. V. č. g. dekan pa so vse častnike povabili k pojedini. Ne morem si tudi kaj, da ne bi omenil prelepega ravnanja pml. Langa, grottnje Barbove in še nekaj druzih gospodičin. Ko se je priljudni general in prav pobožni kristjan, ki stanuje na bližnji Veseli gori, pripeljal pred cerkev z drugimi vred, so ga kar obsuli očetje in matere z otroci birmanei, ki še niso imeli botrov, pa našim visokim gostom ponujali otrok. Ti se niso obotavljali, kar nabral jih je vsak nekaj in šli so z njimi k sv. birmi, potlej pa še lepo obdarovali jih. — Od poznejše pojedine, pri kteri so si mil. škof posadili že imenovanega pml. Langa na svojo desnico, omenim le, da perva napitnica je bila mil. knezoškofova in je veljala gosp. dekanu in tajmoštru Vinc. Vovku, kterega so imenovali pravi in pervi vzrok tega veselega dne. — In zares veseli dan; ne bo nam zginil iz spomina. Naj še opomnim, kar sem veselega slišal, da namreč neko poslopiče, ki nasproti cerkve stoji in neprijetno v oči bode, se ima po dobroti neke deržine kmali v kapelico spremeniti. To je kaj pametno. — Vam pa, ljubi Sent-ruperci, naj bodo častitljivi naš gospod dekan lepo pri-poročeni; bodite jim iz serca vdani in hvaležni za toliko skerb in silno marljivost, ker so vam vašo cerkev tako imenitno ozaliŠali, da je ni enake na dolgo in široko. V Terstr je 14. kim. „d r u ž b a sv. Križa" v prid umcrlih t ihovnov obhajala obletnico svojega začetka (1 s»>3i in imjla je nato letni snid pod predsedništvoni mil. škofa v pričo 24 družnikov. Iz naznanila gosp. tajnika p. n. g. Dekorte-a je razvidno, da od lanskega leta je pristopilo 12 novih družnikov, umerli so pa le trije. Društveno premoženje, ki ga obrača za maše po *i K'l'-r bi šel čez frančiškanski most, mu ne bo žal, če stopi na vogal nasproti g. Majerjeve prodajalnice, kjer virelca. Našel bo veliko podobo št. ruperškega novega, altarja, zares tako izverstno fotogratično delo, da ne more človek od njega. Pis. ranjcih družnikih, znaša zdaj 717 gold. Odbor je bil ravno tisti na novo in enoglasno izvoljen (Pp. nn. gg.: Subprior dr. Josephus Schneider, Seeretarius Antonius Deeortc, Assistens Vineentius Battalia). Določeno je bilo, ako je kdo zaderževan dolžno sv. mašo po ranjeem družniku sam opraviti, da jo more tudi drugemu zro-čiti. Od 14. kim. 18153 do ravno tekočega leta je k društvu pristopilo HV» duhovnov, umerlo jih je v tem času 8, tedaj ima to dobo družba 157 bratov. Kolika dobrota za družnike tc bratovšine! Ako kteri umerje, prccej tisti mesec bode vsih druzih 15G zanj maševalo in vsak bo ves „Officium defunetorum" zanj opravil, ravno to vsak v mescu rožniku za vse ranjce brate, zraven so pa še v Terstu v cerkvi sv. Justa posebne letne opravila za žive in mertve brate. Torej družba priporočuje škofijskim duhovnom, da naj se radi v bratovšino zapisujejo. Plača se enkrat za vselej le samo 5 gold., pa kolika tolažba za ubogega duhovna, ki ga njegovi bratje ne bodo nikoli pozabili, če tudi morebiti tisti več nanj ne mislijo, za ktere je vse žive dni delal, s kterimi se je tolikrat v spovcdnici in drugod trudil, ali pa kteri njegove žulje vživajo. Sprejemajo se v društvo, kolikor smo skusili, tudi duhovni iz druzih škofij. Upamo, kdor bi želel pristopiti, se sme brez skerbi oberniti do priljudnega tajnika prečast. gosp. korarja in semen, vodja Ant. Dckorte-a. Dajmo malo poskerbeti sami za svojo prihodnjost. — Z Mirno vode v Ameriki (Mincsota) „Slovencu" med drugim pišejo, da je že toliko Cehov v Ameriki, da so se 4 slovanske društva neke slovesnosti vdeležile, namreč: „česko slovansko društvo, Slavjanska lipa, Slav-janski bratje, društvo prot. sv. Vacslava." V serce pa boli ta-le pristavek: „Zalibog pa moram reči, da so druž-niki večidel odpadniki od naše sv. vere!" Takim nesrečnim družnikom po smerti vse njih družbe ne bodo peklenskega ognja nič hladile. — K koncu pravi pisavec: „Zadnji teden je zopet nekoliko Slovencev pri- romalo (?) v Minesoto. V št. Pavlu sem jih srečal____ Eden iz Breznice je bil za sto tolarjev okraden in brez vsega denarja s svojo deržino do št. Pavla prišel." Mkih enci-klopodistov,? Pregnani so jezuiti, mi porečete. N »j vam bo, ali dokažem vam. ako vam je dra^o, da mčiiner nost, skrivno maševanje, zvijače iti poslednjič lakomnost so pri tem vse storile." — Nasledoiiii overžo in razlaga še več neslanih očitanj, s kterimi N. L. ljudstvo zoper jezuite podpihujejo in pravi potlej: o (iospodje, s takim načinom sc ne goji svoboda, napredek iu olik i: klor tako spise sostavlja in razglasuje, v njegovih ustih so marnje o omiki naroda in o bojevanji za svobodo in napredek ter narodno Čast le samo grenka laž (ironija) in zasmehovanje... Prav bistroumno všipne dalje potuhnjeno šopirjenje N. L. zoper jezuite z opombo, da se pa zoper Gustav-Adolfovo nemško društvo, ki je pač politišk pomoček pruske propagande, še nič ni bralo v N. L.: od kod pa taki strah iz katoliških naprav? —Na gerdo klepetanje N. L. o „sistematiškem groženji" (tako imenujejo N. L. versko učenje), ktero češ ima le ta namen, „aa bi se v roke jezuitov privabljale imetja in posesti nesrečnih deržin ," pripoveduje pisavec to-le: Ni davno, ko je neki časnik na Nemškem razglasil pravljico, da so jezuiti (ne vem že v kterem mestu; izvabili iz neke gospe znamenit znesek denarjev, ktere je ona brez vednosti svojega moža doma vzela, bivši k temu zapeljana od jezuitov. Škof s Paderborna dr. Martin je tirjal z „inseratom" od vredništva unega časnika, da naj mu izroči imena teh jezuitov in te gospe, in sploh dokaze tega ostudnega djanja, in ako je temu tako, je on očitno porok, da bode vse jezuite izgnal iz svoje škofije. Pa kaj se zgodi? Vredništvo ni moglo ne za dlako poterditi svoje pravljice in obsedelo je v močniku, list je prišel v naj veči sramoto, in da bi se vsesplošnji „škandal" nekoliko unesel, je mogel lastnik tistega časnika vrednika odpraviti. Vpraša pisavec nato : ne bi li tudi N. L. ne prišli v enake kleše, ako bi jim bilo treba z resničnimi d o-godbami skazati to, kar pišejo? Kratke naznanila. Zastran Rima nekoliko bolje (?) kaže; italijanska vlada ne sme trum v Rim poslati, ko bi ondi tudi rogovilstvo vstalo, — to bo Francija poravnala. Tudi je privoljeno še drugo francosko in tretje irsko kardelo za Rim zbirati. — Sloveči prestavljavec sv. pisma dr. Jož. Fr. Allioli, prošt katedralnega kapi-telna v Avgsburgu, je tudi letos obhajal svojo zlato mašo ali petdesetletnico svojega duhovskega stanu. — JfMed in Petin. „Lfsira in lesjak »ta pila tobak4*, pravi narodna pesem. Zdaj pa ga pijejo ne le lesjaki, ampak tudi les-jakoviči, lesjakovčki, lesjakovčički in vsi —iči, —ički in otročički! In vidili boste, da Vam bodo ti vse—ci še mesto požgali, ako jih ne bote krotili! — Magistrat glavnega tirolskega mesta je v novo okiical staro postavo zastran tobakopuha, ker tudi tam so neki taki, ki serkajo smerkelj s smodko vred. Tako-le se glasi: 1. Vsim dečkom, ki hodijo v šole začetne, glavne, ponavljavne in gimnazijalne, je tobak piti naravnost prepovedano. Učeniki, šolski ogledi, profesorji in vodji so dolžni paziti, da se zveršuje ta naredba; neposlušni učenci naj se po okolišinah primerno kaznujejo. 2. Mojstrom in lastnikom tovaren (fabrik) naj se od vradov naloži, da naj učencem in neodraslim delavcem tobak piti prepovejo, in naj zvesto nato gledajo, da se vsi po ti prepovedi ravnajo. (Zdaj bi bilo dobro pristaviti še to-le k postavi: ,,Vsem tistim, ki se še usekniti in žlice deržati ne znajo, je smodko in pipo v usta jemati prepovedano."; Podgane in dežela blažene prostosti? Eden jetnikov , ki je undan v novem Jorku na sodbo čakal, je bil prejšnjo noč dobil v deržavni jetnišnici naj manj dvanajst ran na obraz. Enako sc je godilo trem njegovih tovaršev. Pravil je. da čez 1000 podgan je v Staniči. in ko bi nc bilo z njim tovaršev, bi bilo njegovo življenje v nevarnosti. To dopoveduje deržavni časnik in poter juje časnik „Tribuneter tako se godi malim tatovom. Kako pa je z velikimi in imenitnimi tatovi? Ti pa, pravi „New. York. Kztg.", imajo zale olišpane sobe, kaj dobre poslopja, jedo in pijo, kar je dobro in drago; za denar zamore vsak vse imeti. Pa ravno v tem je plent! Tudi ta elizij vsih pregreh ima svoje podgane. Neki jetnik je prišel v ječo z 8 —10.000 dolarji v žepu, pa do zadnjega vse so mu pojedle podgane druzega plemene! Vse je namreč zapravil blezo s podkupovanjem, razuzdanostjo in z vsimi ostudnostmi, ker za denar se vse dobi... Ker so pa take goropadnosti v deželi „blažene" svobode in smejo časniki na vse gerlo vpiti, se bodo menda že tudi te podgane splasile in bežale, če so tudi res šc take in tolike, kakor jih popisujejo. Dunajski mestni odbor žuga c. kr. vladi, da ne bode nobenega pripravniša napravljal, ako mu vlada ne dovoli ga vstrojiti po svojem brezverskem kopitu... Zastran nas katoličanov naj rajši naredi konjski hlev, kakor pa pedagogium, s kterim bi zasramoval vero 600.000 Dunajčanov in vse vernike katoliške Avstrije. Ako bi imel odrejati ljudstvu brezverne učitelje, je bolje da ne odreja nikakoršnih. To je vender že vse preveč, da se iz glavnega mesta našega cesarstva zmiraj kaj nerodnega sliši! Kaj je „Oho ?" — „Oh6" je osel brez n6g, kozel brez rog, bič in krič levičarjev zoper pravično reč, kadar postavnih razlogov nimajo zoper njo. Krasna narava Praznik Časti, Ljudstvo pobožno V cerkev hiti, Potnik v daljavi Pade na tla, V sinji višavi Moli Boga: V tiho dobravo Zvon zadoni, „Dan je Gospodov!" Slavno veli; Delo zapustil Že je ratar, Skril se za g6ro Solnčni je žar. „H valj en na veke, Sveti Vlad&r, Ki si življenja Vir in mornir: V prahu pred Tabo Molim, klečim, „Dan je Gospodov!" — Delo pustim." Hrabroslav Pernč. MMuhorshe spremembe. V ljubljanski škofii. Kiirchpergovo korarstvo dobi fajm. v Zaspem prečast. gosp. vit. Jožef Hilmajer. Prestavljeni so gg.: Janez Projič v Prem za duh. pom.; Ign. Bem iz Dobrepolj v Naklo za duh. pom.; M a t i j a S m o 1 e j iz Ribnice v Dobrepolje; Mih. Skubic iz Kosane v Ribnico; Drag. Klinar z Jesenic v Ko-šano; Jož. Jaklič, nov. posv., v^ Loški potok; Mat. Jereb ostane v Kočevji; Jan. C a de ž iz Logatca v Knežak; Jak. Vindisar iz Knežaka na Jesenice. — Umeri je 13. t. m. v Novem mestu kanonik gosp. Mat. Svetličič (R. I. P.!), Zasp in kanonikat sta razpisana 16. t. m. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. G. fajm. Mart. N. 2 gl. — Neka mati 1 gl. „da bi Bog moje otroke obvaroval duane kuge; jaz jih ne morem nič vec varovati!" Ravno tista 1 dvajsetico: „da bi nas Bog obvaroval tudi telesne kuge." —Neka žena .'JO sold.: da bi Bog dal njenim otrokom pravo pamet. — 3 gold., 3 dvajetice in M šcstice: Bog dodeli blago — Piju Očetu zmago; Nam pa: Njih blagoslov veseli — vsake rane rane naj zaceli. — G. S. S. 3 gl. : Bog pregrehe za-verni, sovražnike spreoberni! (Dalje nasl.)