20. MAJA Ifn« — ŠTEVILKA 20 — LETO XXX — CENA S DINARJE
ßLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Se enkrat se oglašam, dragi bralci, spregovoriti moram o nujni akciji delovnih
ljudi in občanov za premagovanje pC'Sledic potresa na Tolminskem. Pomoč prizade-
temu prebivalstvu prihaja organizirano in hitro, preskrba z živili in prehrano je za-
gotovljena. Drugače pa je s streho nad glavo. Se neumirjena zemlja nenehno rah-
lja razmajane hiše, ki jih prebivalci morajo zapuščati. Neurje je pred dnevi močno
poškodovalo šotore, v katerih je prebival večji del prizadetega prebivalstva. Zdaj v
Posočju nujno potrebujejo stanovanjske prikolice.
Sindikati s celjskega območja so na Tolminsko že pred dnevi poslali 21 priko-
lic, zdaj so v akciji, da jih pošljejo najmanj še enkrat toliko.
Iz Posočja prihajajo novice, da je prizadeto prebivalstvo ohrabreno s spozna-
njem, da je ob njih vsa naša javnost, ki je tudi tokrat pokazala veliko mero soli-
darnosti. In ker je trenutno najvažnejše prizadetim nuditi streho nad glavo, akcija
pa je naravnana v to smer, je naša dolžnost in obveznost spontana, njena uresni-
čitev pa stvar nekaj ur. Ne prvič, pripravljenosti pa nam nikoli ne zmanjka.
VilS UREDNIK
PO Sr^
Varstvu gozdov je širša javnost pričela
FK>svečati večjo ix»zornost šele zadnja
leta. Ne le zaradi njegovega pomena za
predelovalno industrijo, pomembnejši so
vsestranski nagibi, ki vso družbo obračajo
v veliko koristnost gozdov. Pravzaprav v
njegovo nenadomestljivost na zemeljski
obli za obstoj človeka. Splošrvi družbeni
pomen, ki ga gozdovi imajo — v sedanjem
času in prostoru toliko bolj — je pred-
vsem dvojen. Hiter in obsežen industrij-
ski razvoj v zadnjih desetletjih, nezadržna
urbanizacija najširšega prostora, razvoj
energetskih virov in prometnih zvez pa
tudi sicer sprememba strukture prebival-
stva, vse to opredeljuje gozd kot pomem-
ben dejavnik za ohrartjanje ravnotežij v
prostoru. To se Je, zanesljivo, pomemb-
neje vprašati kot pa, ali bo industrija za
predelavo imela dovolj lesa. Kajti, uskla-
jen odnos do gozda kaže še druge korist-
ne učinke, ne le gospodarsko eksploata-
cijskih. Gozd obnavlja in krepi tla z od-
padlim listjem in igličevjem, s koreninami
tla rahlja in veže, varuje jih pred izsuše-
vanjem in proti eroziji, ogoljevanju in
snežnimi plazovi. Gozd bogati in osve-
žuje ozračje s kisikom in vodnimi hlapi.
Najbolj pa še blagodejno vpliva na režim
padavinske vode, del padavinskih voda
vrača prečiščeng v ozračje, del jih pre-
ceja skozi rudninske sloje v globino zem-
lje in jih tam hrani kot rezervoar in glav-
ni vir zdrave pitne vode, gozdna odeja
zadržuje prenaglo odtekanje vode in tako
preprečuje poplave, odnašanje plodne
zemlje ima še marsikatere druge koristne
učinke, ki so znani, a se jih vselej ne
zavedamo dovolj, zato z gozdom nemalo-
krat mačehovsko ravnamo.
To goN/ori v prid temu, da gozdov ne
moremo pojmovati le kot gospodarske
objekte, temveč kot nerazdružljivo prvino
in sestavino vsega našega žitja in bitja.
To spoznanje je bilo odločilno, ko se je
republiška konferenca Socialistične zveze
odločila spodbuditi vsesplošno skrb za
varstvo in krepitev gozdov kot trajne
naloge vseh zainteresiranih organizacij in
občanov prek mnogih akcij, ki jih zdru-
žuje motto »in silva salus«, v gozd po
zdravje!
Napak bi ravnali, če bi varstvo gozdov
in gozdnega okolja, njihov obstoj in smo-
trnost nadaljnjega razvoja prepustili le
gozdarjem in gozdarskim organizacijam,
saj je z gozdovi neposredno povezan naš
kulturni, narodni in gospodarski razvoj in
napredek. Res je, da smo del te skrbi
prenesli na njih, z ustanovitvijo samo-
upravnih interesnih skupnosti tudi širše,
vendar vsesplošne skrbi na eni in koristi
na drugi strani ne moremo odrešiti naj-
širše družbene skupnosti. Konec koncev,
v Sloveniji imamo preko milijon hektar-
jev gozdov, vrednost, ki je ne cenimo
dovolj, ker jo še imamo-
Teden gozdov, zadnji teden v tem
mesecu je namenjen njim, pravzaprav
nam, da se načrtno lotimo varstva in kre-
pitve gozdov. Gozdarji nam ponujajo roko.
Začetek popularizacijske dejavnosti so po-
stavili med najmlajše občane, v šole. V
tednu gozdov bodo na najmanj dvajsetih
osnovnih šolah celjskega gozdnogospo-
darskega območja pisali šolske naloge na
temo V gozd po zdravje, Lz vsake občine
bodo po tri najboljše spise nagradili z
denarnimi nagradami. Vrteli bodo tudi po-
učna filma Poklici v gozdarstvu in Goz-
darstvo, vzgojno informativna predavanja
bodo prenesli tudi v krajevne skupnosti.
Prirejali bodo izlete v gozd pod strokov-
nim vodstvom gozdarjev, namenjene zlasti
šolarjem in drugim ljubiteljem gozdov,
narave in vsem tistim, ki uživajo na či-
stem zraku, ki ga zadnje čase v Celju
vse bolj primanjkuje. Gozdarji sploh želijo
ljudi navezati na gozdove, ki lahko nudijo
mnoga zadovoljstva. Letos bo'do pričeli
graditi gozdarsko učno pot Pečovnik—
Celjska koča preko Vipote. Take poti
so v svetu priljubljene izletn-iške točke,
saj so poti opremljene z vsemi zanimi-
vostmi in praktičnimi objekti: opisi ob-
jektov, klopi za počitek, urejeni prostori
za piknik z ognjišči za peko na žaru in
še z vsem drugim. Prihodnje leto naj bi
bila dokončana. Sicer pa je na širšem
celjskem območju del mednarodne peš-
poti E-6, ki se razteza od Baltika do Jad-
rana. Ta del poti vstopa v državo pri
Radljah in se v dolžini 230 km konča na
Reki. Pešpot je premalo znana, zato bodo
zdaj gozdarji bolj skrbeli za njeno popu-
larizacijo, kajti oskrbujejo in opremiljajo
jo že itak.
Začeli smo torej dejavnosti za varstvo
gozdov in narave sploh. Akcije gredo v
smeri reprodukcije gozdov in nadzoro-
vane sečnje. Toda, to je odločrvo premalo-
Zdaj so mimo gozdarjev poklicani še
drugi. V odnosu do teh bo treba stvari
celo zaostriti. Neizprosno, tudi za ceno
ustavitve proizvodnje, ki onesnažuje ozrač-
je zaradi pomanjkljivega varstva ali iz
malomarnosti. Kajti, kolikor si eni pri-
zadevajo pomnožiti listje in igle. toliko,
če ne še bolj, si drugi dovoljujejo uni-
čevati korenine. Nespametno ravnanje, ki
utegne negirati celo star pregovor, da si
sekamo vejo na kateri sedimo.
Teden gozdov je torej pred nami. So-
vpada v čas, ki ga namenjamo mladosti.
Ne čisto brez osnove, pač pa v tesni
odvisnosti. In zaradi te mladosti moramo
razumno ravnati, da bi resnično lahko
hodili v gozd po zdravje!
BOJAN VOLK
Preteklo nedeljo sta prišli na Kozjansko dve mladinski delovni brigadi: brigada po-
'^''atenih mest Celja, Čuprije in Doboja ter ljubljanska delovna brigada.
Prihod brigadirjev v Šentvid pri Planini pomeni hkrati svečan začetek mladinske
^ezne delovne akcije, ki bo trajala do 29. avgusta, medtem časom pa se bo na delo-
^'ščih zvrstilo štirinajst brigad.
V nedeljo je bilo torej v Šentivdu pred prenovljenim kulturnim domom, ki so ga adap-
"•■ali prav zato, da bodo imeli brigadirji v njem prijeten dom, izredno svečano. Goste,
'J'ed njimi Vlada Janžiča, namestnika sekretarja IK predsedstva CK ZKS, Ljuba Jasniča,
P''6dsednika RK ZSMS in druge goste je uvodoma pozdravil predsednik občinske skupšči-
v Šentjurju Vinko Jagodic, o pomembnosti akcije pa je spregovoril Dragan Milic,
•d- predsednika ZSM Jugoslavije.
. Brigadirji bodo letos pomagali Kozjancem že četrtič, z delom pa so ta teden že pri-
Obnovili bodo cesto Šentjur—Planina in sicer odsek Jezerce—Planina. Cesto bodo
l^^širili ter pomagali delavcem cestnega podjetja pri asfaltiranju. V krajevni skupnosti
^^'obje bodo pomagali domačinom pri gradnji lokalne ceste ter nadaljevali z gradnjo vo-
ovoda v krajevni skupnosti Prevorje.
Vendar letošnji brigadirji ne bodo sodelovali le pri gradnji komunalnih objektov, ker
P®cializirane brigade, ki bodo prišle na Kozjansko meseca junija, bodo na potresnem
^"'Tiočju obiskovale ostarele in pregledale njihove sedanje življenjske pogoje. Organizira-
l^g "pdo tudi zdravstvene ekipe in ekipe, ki bodo poskrbele za otroško varstvo na vaseh.
^ ['^šnji brigadirji bodo pomagali tudi ljudem pri kmečkih opravilih (sušili bodo seno,
na njivah), zato ni nič čudno, da so se tudi letos domačini razveselili mladih ljudi.
ZDENKA STOPAR — FOTO D. MEDVED
vsi na kolo za
zdravo telo
v nedeljo 23. maja bo že tretja kole-
sarska trim akcija okoli Celja, ki se je
iz leta v leto udeležuje več ljubiteljev
kolesarjenja. Start letošnje akcije je
ob 7.30 uri na naslednjih sta,rtnih me-
stih: Otok, Ostrožno, Šmartno, Arclin,
Tmovlje^ Teharje in Skalna klet. Na
teh mestih lahko občani, ki želijo ko-
lesariti, kupijo kontrolni kartonček, ki
ga morajo dati potrditi kontrolam na
progi in ga zopet vrnejo na štartnem
mestu. Tu bodo prejeli značko in nalep-
ko trimčka — kolesarja, družina z naj-
manj tremi člani pa še posebno dru-
žinsfko priznanje.
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
javna
radijska
oddaja
DOBIMO
SE V
LIBOJAH
Prvo letošnjo javno ra-
dijsko oddajo bo uredni-
štvo Novega tednika in
Radia Celje pripravilo v
nedeljo, 30. maja 1976 v
Domu Svobode v Llbojah.
V zadnjih letih smo pri.
pravili že veliko javnih
radijskih oddaj iz različ-
nih krajev celotne celjske
regije, vendar še nismo
inleli primera, da bi od-
dajo kompletno pripravili
skupaj s Svobodo. To bo
prvič v Libojah, kjer se
ob Novem tedniku in Ra-
diu Celje pojavlja kot so.
organizator in pokrovi-
telj tamkajšnja izredno
delavna in prizadevna
Svoboda »Ludvika Obla-
ka« s svojimi sekcijami.
Zakaj smo izbrali prav
Liboje? Predvsem zaradi
tega, ker imajo izredno
razgibano in kvalitetno
kulturno dejavnost, ki se
ne izraža samo v ozJkih
krajevnih okvirih, temveč
tudi v občinskih in re-
publiških. Za to jamčijo
njihove skupine godba na
pihala, pevski zbor in na-
rodno zabavni ansambel
»Veseli Libojčani«. Sled
nji bodo letos v jeseni že
četrtič pripravdili srečanje
narodno.zabavnih ansamb-
lov celjske in savinjske
doline z gostom, ki je
med najboljšimi tovrstni,
mi ansambli v Sloveniji.
Godba na pihala je ena
najboljših pri nas, kar je
dokaz tudi v tem, da jo
vedno in povsod vabijo
na nastope ob najrazlič-
nejših priložnostih. Pev-
ski zbor pa je eden ti-
stih, ki goji našo pesem
v najboljšem pomenu be-
sede. Vsi trije se bodo
tudi predstavili v javjii
radijski oddaji, pridružil
pa se jim bo s svojim pro.
gramom še Volodja .Peer,
član Slovenskega narod-
nega gledališča v Maribo-
ru, sicer pa prej dolgolet-
ni nepogrešljivi član gle-
dališča v Celju. Oddajo
bosta vodila napovedoval,
ca in sodelavca NT — RC
Mateja Podjed in Mitja
Umnik, priprav;! jamo pa
tudi presenečenje za gle.
dalce v dvorani, katere
bodo razveselili Keramič-
na industrija Liboje, Mon-
tana in Mirosan.
Torej: v nedeljo, 30.
maja ob 10. uri se obeta
z javno radijsko oddajo
lep nedeljski dopoldanski
dogodek ne samo za tiste
T dvorani, ampak tudi za
vse ostale pri radijskih
sprejemnikih.
tv
celje
POZDRAV TITU!
štafetna palica, ki še vedno
potuje po naši domoivtni, se
je 12. maja ustavila v Celju,
kjer jo je slovesno pričakalo
in pozdravilo veliko mladih in
tudi st-arejših občanov. Ob
kra-tiki slovesnosti, ki je bila
pred Muzejem revolucije, se
je čestitkam za Titov rajstmi
dan, pridružila še čestiifcka
miladih Celjanov, ki v teh
dneh, kot tisoči njihovih vrst-
nikov po vsej Jugoslaviji, pra-
znujejo mesec mladosti. Praz.
nujejo ga delovno, kar so v
preteklih dneh že nekajkrat
dokazali. Med drugim je bilo
v pozdravnem pismu tov-arišu
Titu, ki ga je na prireditve-
nem prostoru v Celju prebral
Dand Majceni, zapisano: »....
letošnje leto je za nas še po-
sebej izrednega pomena tako
na' kultumean kot na delov,
nem področju. To je leto, v
katerem slavamo lOO-lethico
rojstva našega velikega pisa-
telja, dramatika, kritika,
družbenopolitičnega delavci in
misleca Ivana Cankarja. To
je tudi leto, v katerem slavi,
mo 30-letnico rojstva mladin-
skih delovnih bnigad, v kaite.
rih so celjski brigadirji do-
sega.li lepe rezultate, še po-
sebno smo veseli, da so na
današnji slovesnosti prisoitni
budi udeleženci delovne briga,
de Brčko—Banovicži s svojim
komandantoim, ki na tem me-
stu že drugič poizdravlijajo
Tito.vo štafeto; prvič, ko je
štafeta krenila na pot in dru-
gič v Celju. Veseli smo tudi,
da so danes med nami briga-
dirji ^bratenih občin Cupri-
je in Dobija. Ne smemo pre-
zreti, da je bilo Celje v tem
mesecu tudi gostitelj repub-
liške revije Naša beseda 76.
Na delovnem področju se
je'še posebej izoblikovala na.
ša vloga proi2^'ajalca-samoup-
ravljalca. Zavedamo se naše
pomembne in odgoft-orrie na.
loge, ki JO imamo pri gradit-
vi našega socializma, saj ne
more še tako pomembna od-
ločitev mimo nas mladih. Na.
šli smo mesta v družbi, me-
sto, ki nam pripada in ta
družba se zaveda, da so bile
naše vrste močno prisotoe v
času NOB in pri težki izgrad-
nji naše poirušene domovine
za lepši danes in jutri.
Moirali bomo storiti še več,
da bomo obdržali pot, ki nas
vodi še v lepšo prihodnost.
Ni zaman geslo celjske mla.
dine, da hočemo delati, se
učiti in soodločati. Z Zvezo
komunistov, Socialistično zve-
zo, Zvezo bO'rcev, sindikati in
drugimi družbenopolitičnimi
organizaciljami bomo vTse na-
pore skupno in uspešno pre-
magovali.
Dragi tovariš Ti^to! Celjska
mladina se pridružuje po-
zdravom in čestitkam vse
mladine Jugoslavije ob tvo-
jem rojstnem dnevu, poeebeg
si ž^imo, da bi bil še dolgo
med nami. Prepiričani smo,
da bo naše trdo delo na vseh
področjih našega žifvljenja,
najlepše darilo hkrati tebi in
domwäni.«
M. P.
JAVNEMU
DELAVCU
direktorju tozd mesnine
celje antonu grmu: zakaj
ni mesa?
Čeprav bi bilo mogoče glede preskrbe Celja z me-
som postaviti mnogo vprašanj, dovolite povsem kratko
vprašanje (z upanjem na hiter odgovor): Kako je mo-
goče, da v petek in soboto celjske mesnice — pred-
vsem v samoix>strežnih trgovinah — niso razpolagale
z drugim kot govedino in piščanci. Navsezadnje ne gre
za majhno naselje, temveč za tretje mesto v Sloveniji.
Kdo si lahko privošči tako slabo oskrbovanje, morda
tisti, ki so zadolženi za to?
Milan SBNICAR
konjice
KREPITEV
Za Konjiško občinsko or-
ganizacijo zveze komunistov
je značilno, da zadnja leta
sistematično krepi svojo or-
ganizacijo. Temu dejstvu mo-
ramo tudi pripisati uspešnost
konjiškega gospodarstva, ki
se hitro modernizira in raz-
vija.
V zadnjih mesecih so v or-
ganizacije ZK sprejeli 33 no-
vih članov, predvsem mla-
dih. N.a ponedeljkovi svečani
seji razširjenega komiteja ob-
činske konference ZK so
vsem 33 novim članom, prire-
dili svečan sprejem. Ob tej
priliki, ko so jim podelili
članske izkaznice in v spo-
min na ta dogodek leposlov-
ne knjige, je spregovoril
FRANJO TIC, predsednik ka-
drovske komisije občinske
konference. Vi, ki ste s sva
jim dosedanjim delom opozo
rili nase, je dejal, ste danes
postali člani naši borbene
organizacije za uresničevanje
novih socialističnih družbenii
odnosov. In, ker vaš sprejem
sovpada z Dnevom mladosti
je simbolika pomlajevanja
zveze komunistov tudi v tem
Novo sprejetim članom ji
čestital EMIL ROJC, član h
vršnega komiteja Predsed
stva CK ZKS, ki je v na
dalje van ju govoril o aktual
nih nalogah komunistov v se
danjem obdobju. Pogovor ji
bil podan na način, ki mla
dim komunistom pomeni na
potek vsakodnevnemu delu
— ai
še enkrat

Obljuba dela dolg. Dolg v
zvezi z zapisom v prejšnji
številki našega tednika »Smr-
dljivo dobro jutro.«
Celjski zavod za socialno
medicino in higieno je v zvezi
s stanjem 11. maja Izdal tako
imenovano predhodno poroči-
lo (zadeva torej še ni zaklju-
čena, opomba pisca), v kate.
rem med drugim ugotavlja
pojav smoga nad mestom, ki
je Imel intenziven vonj po
katranu in ki Je zapuščal v
ustih sladkobni priokus in
deloval na ljudi t smislu
dražljajnih plinov.
Značilno je, piše med dru-
gim v poročilu, da so drža-
vljani zatrjevali, da to nI ti-
sti smrad, ki so ga bili nava-
jeni vdihavati pri večjih emi-
sijah Iz obrata za proizvodnjo
žveplene kisline v cinkarni.
Pristojne službe so pregle-
dale enajst večjih virov more-
bitnega onesnaženja zraka in
voda v Celju in pri tem ugo-
tovile, da do pojava ni pri-
šlo zaradi okvare v tehno-
logiji proizvodnje ali ener-
getskih pretvorb. Zato pa je
vodnogospodarski inšpektor
ugotovil, da je tovarna EMO
spustila v Hudinjo večjo koli-
čino odpadnih voda z Inten.
zivnim smradom po fenolu.
Dodatno opazovanje terena je
pokazalo, piše med drugim
še v poročilu zavoda, da je
za železniško progo nekdo
ponoči kuril katranske snovi.
Tudi zaključek poročila v
glavnem ponavlja znano ugo-
tovitev ter poudarja, da bi
kazalo v Celju čimprej usta-
noviti skupnost za varsivo
okolja.
Kot rečeno, ne gre za za-
ključno poročilo. Navzlic te-
mu se zdi, da bi lahko bilo
bolj konkretno. Zlasti bi bilo
zanimivo vedeti, kaj so pri-
stojne službe ukrepale v pri-
meru EMO? Kdo je kuril ka-
transke snovi? Nekdo? To je
premalo? Kdo in kaj so ukre-
pali proti tistemu, ki je to
storil? Sicer pa Je še več
vprašajev. Morda 2 njimi pre-
hitevamo čas? Morda bo na-
slednje poročilo bolj določno?
Toda, ker tudi v tem primeru
ne gre za prvi pojav, v teh
vprašanjih in zahtevi po re-
šitvi položaja ni znak ne-
strpnosti. Kvečjemu kaj dru-
gega!
M. B.
šentjurska is
O ALPOSU
v tem tednu se je izvršni svet občinske skupščine v
Šentjurju za spremembo sestal v novi hali tovarne ,
Alposa. Ne po naključju, ker je bila razprava o tre-
nutnem gospcxiarskem stanju in bodočem razvoju te
organizacije združenega dela, glavna točka dnevnega
reda.
Člani izvršnega sveta občinske skupščine v Šentjurju
so pripravili vrsto vprašanj o razvojnem programu ce-
vame in opreme, o zalogah, ki se kopičijo v skladiščih,
o prodajni službi in trgovskem plasmaju na tržišču.
Glavni namen današnje razprave v Alposu je bil na-
slednji: osvetliti današnje gospodarsko stanje, ki je tes-
no povezano s splošno neugodno gospodarsko situacijo,
kar bo imelo brez dvoma jKxsledice tudi v občinskem
merilu. Tovarna Alpos je bila eden izmed temeljnih no-
silcev razvoja v občini, zato današnje gospodarsko
stanje ni samo vprašanje lastne organizacije in njenega
nadaljnja razvoja, temveč vprašanje nadaljne občinske
rasti.
Sedanji proizvodnji program cevi, ki že zdaj zajema
80 odst. vse proizvodnje, imajo v Alposu še namen do-
polnjevati s kovinami iz nerjavečih jekel in aluminija.
Do leta 1080 naj bi to proizvodnjo dvignili do 50.000
ton, program iz regalne tehnike in kovinskega pohištva
pa na lO.OOO ton.
Razen teh dopwlnitvendh programov v tozdu cevama
in tozdu oprema v Alposu nimajo do leta 1980 predvi-
denih nobenih večjih investicij. Trudili se bodo, da
bodo izpopolnili tehnologijo in poskrbeli za to, da bodo
ohranili aü pa dopolnili tiste programe, ki bodo za-
poslili novo delovno silo. To bodo dosegli tudi na ta
način, da bodo osvojili take razvojne programe, ki
bodo bazične produkte v predelovalnih obratih dode-
lali v polizdelke.
Zaradi zalog, ki so se nakopičile predvsem v marcu
in aprilu in znašajo okoli tisoč ton, bodo predvsem
skušali povečati prodajo izdelkov v sosednje republike,
ki so bile poleg izvoza na konvertibilno tržišče, glavne
odjemalke Alposovih izdelkov. Na slovensko tržišče
prodajo v Alposu le 33 odst., ostalo pa morajo drugam.
Prodor na tuja tržišča pa pomeni tudi dvig kvalitete.
celje:
celodnevna
šola
Uvedba celodnevne šole je
ena glavnih nalog v naši obči-
ni. Kratek povzetek družbe-
no-političnih stališč pa je ta-
le: v vseh družbenopolitič-
nih in samoupra\'nih sredi-
nah, še zlasti šolskih, je po-
trebno doseči večjo zavzetost
za to družbeno rialogo, še po-
sebej za vsebinske spremem
be pri podaljšanem bivanju
sedanje poldnevne šole. Šole,
za katere se bo ugotovilo,
da imajo največ pogojev za
ta prehod, imajo prednost pri
kadrih, stanovanjih in potre-
bah po naložbi. Na osnovi
strokovnih pedagoških ocen
in ob izdelavi zasnove izgrad-
nje ter opremljenosti je treba
prehod upoštevati v srednje-
ročnem načrtu in pri projek-
tu osnovne šole Veljka Vlaho-
viča. Prav tako je treba pri
oblikovanju bodečih stano-
vanjskih sosesk bolj skrbeti
za bivalno in življenjsko celo-
vitost.
M. P.
konjice:
sosedska
pomoč
Teden Rdečega križa od 8.
do 15. maja pod geslom »Rde-
či križ je ve^o pomlad« smo
v Konjicah počastili delav-
no. Raaen sprejemov učen-
cev prvih razredov osnovne
šole med mlade člane RK in
učencev osmih med redne
člane, smo nadaljevali z akci-
jo varstva okolja.
V tem i^u smo organizi-
rali tudi seminar o sosedski
pomoči bolnim in ostarelim.
Udeležilo se ga je 32 sluša-
teljev. Namen predavanj je
bil, da sodelavce na terenu
podrobneje seznanimo z vlo-
go sosedske pomoči. Sluša-
telji so bili s temami in pre-
davanji zelo zadovoljni.
Posebej je teba zapisati, da
so se udeleženci seminarja
odpovedali povračilu stroškov
v korist prizadetim po potre-
su. Denar so tudi nakazali.
M. g.
žalec: prvi
sejem
TVD PARTIZAN Žalec je
pod pokroviteljstvom Beog-
radske banke včeraj popold-
ne odprl v športnem parku
v Žalcu prvi sejem kamp
opreme. Na sejmu, ki bo od-
prt do 23. tega meseca, je
moč kupiti po znižanih <
nah: šotore, čolne, kolei
kamp opremo, razne šport
rekvizite za poletne dni
drugo. Vse dni sejma pa
bodo zvrstile tudi raa
športne prireditve. V sobü
ob 20. uri pa bo v dvora
HMEZADA v Žalcu mod
revija.
§t. 20 — 20. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran §
mozirje
NA VRSTI JE TRGOVINA
četudi poročilo o gospo- i
grških gibanjih v občini lani '
^ ostalo brez odmeva, ni na-
jlo prave besede med delegati
jj^ra združenega dela. Skoraj
pjrazuniljivo. Pa tudi sicer
je treba zapisati, da je zbor
^ženega dela tokrat neko-
jjjfO zatajil. Tudi zaradi za-
piude, ki je nastala na skup-
jjgrn zasedanju delegatov vseh
^rov občinske skupščine v
jilozirju zaradi nesklepčnosti
^legatov iz združenega dela
jn ne nazadnje zaradi skrom-
nega deleža v razpravi o aktu-
glnih gospodarskih vpraša-
njih. Zdaj ni šlo toliko za
oceno lanskih gibanj, marveč
yeliko bolj za spoznanje res-
nice, da trenutni položaj ni
rožnat in da bodo potrebni
novi napori za oživitev in po-
večanje proizvodnje, za nje-
no prodajo in še za marsi-
laj. Ne gre za plat zvona,
injarveč za kritično oceno po-
iložaja in za sprejem takih
nalog, ki naj privedejo k bolj-
šemu stanju. In tako ni na-
ključje, če je tudi občinska
skupščina potrdila odločitev
izvršnega sveta, da v kratkem
času oceni delo, položaj in
naloge večine delovnih orga-
nizacij v občini, najprej pa
tistih, ki so v neugodnem
ali težjem položaju.
Gre pa seveda tudi za na-
pore, da bi doma zaposlili
več ljudi, da bi zmanjšali
število tistih (okoli 800), ki
se še zdaj vsak dan vozijo
na delo v druge občine, da
bi rešili vpnašanja v goz-
darski in lesni proizvodnji,
ker predstavlja skoraj polo-
vico celotnega gospodarske-
ga življenja v občini, da bi
našli pota v preusmeritvi pro-
izvodnje, v prilagoditvi zah-
tevam trga in še in še.
Vtem, ko sta gostinstvo in
turizem v občini na najbolj-
ši poti, da z združenimi moč-
mi dosežeta več, čakajo po-
dobne naloge še trgovino. Tu-
di ta je preveč,^ razdrobljena.
Po besedah predsednika iz-
vršnega sveta Huberta Her-
čka, bo integracija trgovine
prišla na vrsto prihodnje
leto.
V oceni gospodarskih gi-
banj je dobila posebno me-
sto Gornjesavinjska kmetij-
ska zadruga. Začetek lanske-
ga leta namreč ni obetal dob-
rih rezultatov. Toda, v kolek-
tivu so se zavzeli in privarče-
vali okoli 35.5 milijonov sta-
rih diriarjev, od tega samo na
bruto osebnih dohodkih okoli
190 milijonov starih dinar-
jev. Odpovedali so se jim.
Niso izplačali tistega, kar bi
lahko. Svoj delež so prispeva-
li tudi kooperanti. In tako je
končna bilanca potrdila pozi-
tivni saldo. Vsekakor uspeh,
ki ga ni nihče pričakoval.
Dosti razgibana je bila raz-
prava o samoprispevku v ob-
čini za izgradnjo osnovnih
šol pa tudi o delu osnovnih
šol v lanskem letu. Dovolj
pobud, med njimi tudi ta,
da naj samoupravna interes-
na skupnost za vzgojo in iz-
obraževanje oceni položaj os-
novnih šol v občini in v tej
zvezi tudi vidike usmerjene-
ga izobraževanja, šlo je tudi
za vprašanje, kam nadalj-
nja sredstva za preureditev
ali gradnjo osnovnih šol, da
bi ne postavljali »spomeni-
kov« in da bi šole čez leta
ne ostajale prazne.
Delegati so zaradi skrom-
ne obrazložitve zaenkrat od-
ložili sklepanje o družbenem
dogovoru o skupnem razvoju
informatike ter družbenega
informativnega sistema in av-
tomatske obdelave podatkov.
Zato pa ni bilo pripomb na
predlog odloka, da se stana-
rine v občini od prvega juni-
ja letos povečajo za dvajset
odstotkov.
M. B.
most med občinami
s podpisom družbenega dogovora o oblikovanju I'az-
vojnega centra Celje so bili v torek dopoldne pKXitavlje-
ni družbeni temelji za delo in uveljavitev kolektiva, ki
bo spričo močne družbene verifikacije in podpore po-
stal nova vez med občinami in vsklajevalec t«r usmer-
jevalec celotnih oospodarskih in družbenih tokov na
širšem celjskem območju.
Družbeni dogovor je zaenkrat ptxipisalo 45 organiza-
cij združenega dela, šest občinskih skupščin in drugi.
Takoj po podpisu dogovora je bila prva seja skup-
ščine podpisnikov, na kateri so sprejeli poslovnik o
delu skupščine in njenih organov, poti-dili poročilo pri-
pravljalnega odbora, izvoilili inž. Juret-v Prtkorna iz
Slovenskih Konjic za predsednika skui>ščine ter izbradi
člane sveta podpisnikov in predstavnikiov javnosti v sa-
moupravne organe razvojnega ceatra.
MIB
odlikovani udeleženci nov
občine celje
V letošnjem jubilejnem let.u 35, obletnic« vstaje slo-
venskega naroda je v občini Celje bilo na predlog zdru-
ženja borcev NOV in občinske Zveze združenj borcev
NOV z ukazom predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita
odlikovanih 389 udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Nekateri so odlikovani še za zasluge iz časa NOB, dru-
gi pa za svoje aktivno družbenopolitično delo, zlas>ti v
borčevski in invalidski organizaciji v povojnem obdob-
ju.
Odlikovanja so bila nekaterim odlikovancem že po-
deljena, drugim bodo sedaj, manjšemu številu na
Skupščini občine, večjemu številu odlikovancem pa v
združenjih borcev NOV v krajevnih skupnostih, ob
praznovanju krajevnih praznikov in drugih svečano-
stih.
Vsem odlikovancem iskrene čestitke!
odlikovanja na sodišču
Pred dnevi je več članov pravosodnih ustanov v Ce-
lju sprejelo Titova odlikovanja. Tako na okrožnem so-
dišču Ludvik Gorenj ak zasluge za narod s srebrnim
vencem, Zdravko Milič in Fani Kartuš red dela s sre-
brnim vencem ter Martina Laznik medaljo dela.
Red dela s srebrnim vencem pa so še dobili: Bojan
Planinšek (občinsko javno tožilstvo), Cilka Jeraj (ob-
činsko sodišče) ter Franc Poderžaj (okrožno gospodar-
sko sodišče).
B. S.
priprave tečejo
v Žalcu se pospešeno pripravljajo na izvedbo javne
razprave o osnutku zakona o združenem delu. V sklop
teh priprav sodi tudi nedavni seminar za člane razla-
galskega aktiva, ki bo vodil javno razpravo v tozdih,
krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-
nostih. Na seminarju, ki je imel dva dela, so pregle-
dali idejnopolitična izhodišča za izdajo zakona o zdru-
ženem delu, spregovorili o družbenoekonomskih odno-
sih delavcev v združenem delu ter samoupravni orga-
niziranosti združenega dela. Razpravo so dopolnili še s
poročilom o uresničevanju samoupravljanja delavcev v
združenem delu ter neposrednih nalogah, ki jih s tem
v zvezi zastavlja osnutek zakona, govorili pa so še o
vlogi samoupravnih orgarkov, delavske kontrole, obve-
ščanja ter zaščiti samoupravnih pravic in družbene la-
stnine.
Seminar so zaključili z dogovorom o organizaciji
javne razprave o osnutku zakona o z>druženem delu v
žalski občini.
seja skupščine
Danes je v 2alcu seja vseh zborov občinske skup-
ščine, na kateri delegati razpravljajo o podpisu dogo-
vora o osnovah kadrovske politike v občini, o stanju
družbene samozaščite v občini ter o več odlokih, med
njimi tudi o odloku o plaketi občine. Delegati bodo
na tej seji prisluhnili še poročilom o delu organov za
odkrivanje in pregon kaznivih dejanj v preteklem letu.
Zanimiva bo tudi razprava o finančnem načrtu skla-
da za uresničevanje programa referenduma.
B. S.
razprava je tu
Prihodnji ponedeljek bo v -žalski občini z razprava-
mi v Kmetijskem kombinatu Hmezad, Tovarni noga-
vic Polzela, Tekstilni tovarni Prebold in Juteksu stekla
javna razprava o osnutku zakona o združenem delu.
Na to so se v 2alcu dobro pripravili. Posvetom z vse-
mi krajevnimi aktivisti in aktivisti iz tozdov je sledil
tudi seminar za razlagalce osnutka.
Javna razprava v gospodarskih in družbenih organi-
zacijah bo tekla do 10. junija, ko se bo pričela razpra-
va v krajevnih skupnostih. Javno razpravo o osnutku
zakona o združenem delu v žalski občini bodo zaklju-
čili z razpravami v Taboru. Trnavi, Vinski gori in Žal-
cu 16. junija.
B. S.
za posojilo
Minuli teden so v žalski občini v dnevni red večine
sestankov vključili tudi razpravo 6 vpisu posojila za
ceste, ki ga je razpisala republiška skupnost za ceste.
Akcija je povsod naletela na ugoden odmev in na ne-
davni seji štaba za izvedbo posojila so ugotovili, da je
razpoloženje za akcijo ugodno in ne bo preveč težko
zbrati planiranega denarja. V žalski občini naj bi vpi-
saU posojilo v vrednosti milijarde in 305 milijonov di.
narjev.
B. S.
splošne delegacije
KAJ SE STORITI ZANJE
Četudi bodo naše prve oce-
ne o utrtih poteh delegat-
skim odnosom pretežno spod-
budne, se bomo ob proble-
matiki delovanja splošnih de-
legacij (to so delegacije za
samoupravne interesne skup-
nosti) kritično ozrli na sedaj
vpeljano prakso. Dobljena
slika ne bo črno-bela. Tudi
podatki niso. Na primer v
cejski občini je bilo na zad-
nji seji skupščine SIS za te-
lesno kulturo 63,33 odstotka
delegatov, na skupščini zdrav-
Istvene skupnosti so bili ko-
majda sklepčni, delegatov
skupščine SIS za otroško var-
stvo pa se je zbralo žez 70
odstotkov. Razlike niso pre-
tirane. Statistika tudi nikoli
ne govori vseh pomenov šte-
vilčnih izrazov. Vendar — če
k tem številkam o delegatski
(ne)udeležbi pridamo še be-
žen pregled drugih pomanj-
kljivosti v delu splošnih de-
legacij, potem je razumljivo,
»akaj bo v teh dneh več
problemskih posvetov o
splošnih delegacijah in o
'Ktanovnem položaju SIS.
Jutri bo zasedala republiš-
ka problemska konferenca
SZDL. V prvih dneh junija
pa bo v Celju problemska
konferenca SZDL z naslovom
Problematika delovanja dele-
gacij za SIS in uresničevanje
ustavnega položaja SIS.
Ne gre za kak rutinski pre-
gled ali le za ocenjevanje pr-
vih izkušenj. Kdor pazljivo
in prizadeto spremlja zorenje
naše samoupravne družbe in
preseganje nekdanjih posred-
niških funkcij državnih orga-
nov, zlasti do družbenih de-
javnosti, bo stežka našel od-
govor na vprašanje, zakaj
prav splošne delegacije niso
dovolj zaživele. Kajti prav za
skupne potrebe v šolstvu,
zdravstvu, kulturi, otroškem
varstvu in drugih dejavnostih
v nadgradnji združujemo vsi
delavci velik del sredstev za
družbeno dogovorjeno in me-
njavano delo. O več kot 30
odstotkih združenih sredstev
od našega bruto OD se mo-
ramo znotraj samoupravne
interesne skupnosti dogovori-
ti in zakaj jih bomo name-
nili.
Vemo pa, da ne gre le za
izražanje potreb in želja de-
legatske sredine. Splošna de-
legacija mora prenesti, izrazi-
ti na seji skupščine SIS
vpliv, odločitev, mnenje dele-
gatov, občanov, samouprav-
Ijalcev do slehernega vpraša-
nja, ki ga nakazuje gradivo
predlagatelja.
In kje smo v tem trenut-
ku? V gradivu za problem-
sko konferenco SZDL v Ce-
lju smo napisali med drugi-
mi tele ugotovitve: — sploš-
ne delegacije še niso postale
sestavni del samoupravnega
življenja v OZD in se pre-
malo povezujejo s samo-
upravnimi, političnimi in
strokovnimi dejavniki —
družbeno politične organiza-
cije v OZD in KS so premalo
spodbujale dejavnost sploš-
nih delegacij in niso dovolj
sodelovale pri oblikovanju
stališč delegatov — splošne
delegacije v nekaterih sredi-
nah obravnavajo kot drugo-
razredne delegacije — konfe-
rence delegacij se niso uve-
ljavile kot usklajevalke in ob-
likovalke stališč.
Kaj storiti? Predlogov ne
manjka, še pred konferenco
bi morali delegati, predvsem
pa osnovne sindikalne orga-
nizacije in KO SZDL s pri-
pombami in mnenji dograditi
gradivo. To naj bo dogovor
za akcijo. Družbenopolitične
organizacije v TOZD in KS
morajo zagotoviti drugačne,
boljše družbenopolitične, sa-
moupravne in strokovne raz-
mere za delo splošnih dele-
gacij. Takojšnja ocena o me-
stu splošne delegacije v sa-
moupravnih in političnih od-
nosih v TOZD in KS bi lahko
razbistrila marsikatero mot-
njo. Od 1. septembra tega le-
ta morajo skupščine SIS za-
gotoviti, da bodo dobili vsi
delegati splošnih delegacij
gradiva za seje skupščin SIS.
Informacije INDOK centra
pa bodo redno obveščale vse
člane gospodinjstev v Celju
o najvažnejših stališčih skup-
ščin SIS. Preedlogov za spre-
membe je še več. Najvažnej-
še je, da bo problemska kon-
ferenca strnila stališča in po-
bude za boljše delo splošnih
delegacij in SIS v smerokaz,
ki bo pokazal kako bo moč
z novim vzgonom obogatiti
delegatske odnose v celjski
občini.
J02E VOLFAND
MARJAN
LOČIČNIK
v mladem kolektivu tu.
di iiiladi predsednik kon-
ference osnovnih organi-
zacij sindikata.
Marjan Ločičnik. Je teh.
nalog operativne priprave
v TOZD kovinarstvo lju.
benskega Gradbenika. Do-
ma v Bočni, v sosednji
Zadrečki dolini. Zato se
na Ljubno ob Savinji vo-
zi vsak dan.
V kolektivu je komaj le.
to dni, in že so mu zaupa,
li vodstvo sindikalne or-
ganizacije. Ne brez razlo-
ga.
Miren in preudaren. De.
laven.
Redno delo in družbena
aktivnost ga deloma jem-
Ijeta družini, ženi in dve-
ma majhnima otrokoma.
Začel je v celjski Libe-
li. Potem kadrovski rok.
Zdaj je na Ljubnem. Se.
demindvajset let ima. Ko.
lektiv je v povprečju
mlajši za štiri leta.
»Lahko je delati z mla-
dimi, če si sam mlad, če
to mladost razumeš, jt
skušaš slediti. In ta mla-
di kolektiv se lahko po-
stavi, da je marsikaj na-
pravil. Zlasti v času grad-
nje nove proizvodne hale
za kovinarstvo. Koliko de-
la v prostem času. Koliko
ur. Skoraj je bilo tedaj
lepše kot je zdaj. Zdi se
mi, da smo bili tudi bolj
enotni. Sicer pa, tudi v
sindikatu se bomo mora-
li zavzeti, da bomo na-
pravili več za družbeno
življenje, za tisto, kar ko-
lektiv zbližuje, povezuje.
Naše trenutne naloge pa
so večje seveda na drugi
itrani. Novi pogoji
gospodarjenja terjajo tu-
di od nas, da krepko za-
vihamo rokave. Položaj je
toliko težji, ker smo ko.
maj zgradili novo proiz-
vodno halo, ker imamo
obveznosti. Poleg tega so
tu težave, ki nas sprem-
ljajo v proizvodnji. Ven.
dar rok ne držimo kri.
žem. Iščemo pota za reši-
tev. In našli jih bomo. To
tudi moramo. Sindikat
ima pri tem pomembno
vlogo. Zavedamo se, da
tudi tako nosimo del
odgovornosti.«
»Kako ste sprejeli to
■funkcijo?«
»Sprva zadržano. Nisem
imel izkušenj. Zdaj imam
v sebi več moči, in pre-
pričan sem, da bom upra-
vičil zaupanje. Seveda, pa
to ni odvisno samo od
mene. Tudi od drugih, od
sodelavcev, od vsega ko.
lektiva. Našli smo se. In
zato smo močni!«
In potem beseda o tem
in onem, o obsežnem de-
lovnem načrtu sindikalne
organizacije, ki povezuje
vse člane in ima tri os-
novne organizacije, v
obeh temeljnih organiza-
cijah ter v skupnih služ.
bah.
»Čeprav imamo dve te-
meljni organizaciji zdru-
ženega dela: gradbeništvo
in kovinarstvo ter seveda
skupne službe, moramo
gledati na kolektiv kot ce.
loto. V tem je perspekti.
va. In naš Gradbenik jo
ima, čeprav se trenutna
srečujemo s problemi zla-
sti v kovinarski dejavno-
sti. Toda, kdo ve, kaj bo
jutri.
Zdajšnji čas nas zapo.
sluje na široki fronti. Ve.
liko problemov in nalog.
Zdaj med drugim rešuje-
mo tudi vprašanja oseb-
nih dohodkov pa anali,
tične ocene delovnih mest.
Hkrati s tem tečejo pri-
zadevanja za koriščenje
dopustov in še druga.
Skratka, dovolj dela, do-
volj obveznosti ob vsa-
kem času in na vsakem
koraku!«
M. BOŽIČ
4. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
PREMALO
POVEZAV
Ob lanskih ocenah gospodarskega položaja smo od-
krito pokazali na napake, ki nas stanejo več kot si
lahko privoščimo. Začrtali smo tudi osnovne naloge v
stabilizacijskih programih in se temeljiteje kot poprej
spoprijeli z vprašanji nelikvidnosti, slabega izkorišča-
nja delovnega časa, nizke produktivnosti dela in po-
dobno. Predsedstvo ZKJ in 4. seja CK ZKS sta poka-
zali tudi osnovna izhodišča za bolj stabilno in čvrsto
gospodarjenje. Njihovi sklepi so postali osnova stabi-
lizacije. Kmalu bo minilo že leto dni kar smo sklepe
pozdravili in čas je, da pogledamo, kako smo jih v de-
lovnih kolektivih uresničili in jih uresničujemo.
Ena osnovnih ugotovitev razprav o položaju našega
gospodarstva lani je bila, da je to preveč razdrobljeno,
premalo povezano, skratka, da se v gospodarskih orga-
nizacijah še vedno neradi odločamo za povezovanje de-
la in sredstev.
Tudi po letu dni na celjskem območju ne beležimo
bleščečih uspehov na področju združevanja dela in
sredstev. Povezovanje je močneje prisotno kot poprej,
vendar so uspehi na tem področju še vedno preskrom-
ni. Uspela je sicer povezava agroživilske industrije,
vendar je v »Dobrini« še vedno premalo zaživela. Ne-
kaj povezovanj je bilo tudi v kemijski, lesni in kovin-
sko-predelomlni industriji. Tudi tu so uspehi povezo-
vanja še vedno preskromni, saj bistvenih vsebinskih
premikov ni bilo.
Takšno stanje nedvomno terja akcijo vseh družbe-
nih in gospodarskih delavcev, ki se morajo odločno
postaviti po robu vsem nesamoupravnim in zaviralnim
poskusom preprečevanja trdnejše in trajnejše povezave.
Združevanje dela in sredstev na doseženi stopnji raz-
voja proizvajalnih sil in v danih družbenoekonomskih
pogojih ne more in ne sme biti več stvar volje dolo-
čenih ljudi, ampak je objektivna nujnost, še posebej
je nujna v pogojih novih ekonomskih ukrepov, zlasti
zakona o zavarovanju plačil. Majhne organizacije so
obsojene na upočasnjen razvoj. Zaradi kroničnega po-
manjkanja denarja ne morejo investirati, s tem pa po-
stajajo nesposobne, da bi se hitro prilagodile zahtevam
tržišča.
Samo v močnih ekonomskih združenjih lahko zago-
tovimo nenehno kroženje in združevanje denarja za
skupne potrebe. Bojazen, da delavci pri odločanju o
investicijah in ekonomski politiki takih združenj ne bo-
do znali biti solidarni, je nedvomno privlečena za lase.
Iz vsega povedanega sledi, da je povezovanje na osnovi
trdno začrtanih dohodkovnih odnosov, jasnih raču-
nov in skrbnih tržnih raziskav nujnost, ki edina lahko
zagotovi kolektivom napredek, socialno varnost in traj-
nejše perspektive.
Prav zaradi tega postaja že naravnost nerazumljivo
upiranje povezovanju, za katerega po ustavi in osnutku
zakona o združenem delu obstajajo tako jasno začrtane
možnosti in zahteve. Posebej velja to za tekstilno indu-
strijo, v določeni meri pa tudi za lesno oziroma po-
hištveno industrijo. In naravnost absurdno je, da ima-
mo, naprimer, v žalski občini na razdalji slabih dese-
tih kilometrov kar dve tekstilni tovarni s skoraj ena-
kimi proizvodnimi programi in da ti organizaciji ne
moreta najti skupnega jezika. Seveda je to le eden od
primerov, ki pa, žal, še zdaleč ni osamljen.
Razdrobljeno združeno delo ne more učinkovito raz
reševati ključnih problemov naše industrije. Proizva-
jalna sredstva je treba povezati, če želimo naprej še
hitreje. In prav -zato bo treba tudi na področju pove-
zovanja dela in sredstev storiti več, ljudi, ki taka priza-
devanja zavirajo, pa pozvati na odgovornost, še pose-
bej, če so to komunisti, ki so dolžni izpolnjevati spre-
jete partijske sklepe.
BRANKO STAMEJCIČ
V JURKLOŠTRU
MINI
BRIGADA
v ponedeljek je na dvo-
rišču jurkloštrske osnovne
šole predsednik laške občine
Rudi Gorisar izročil brigad-
no zastavo mladim akcija-
šem, ki so se prijavili za de-
lovno akcijo v tej kozjan-
ski krajevni skupnosti. S 25
mladinci in mladinkami bo
sicer brigada »mini«, toda po
učinku utegne kar precej ža-
leči.
Brigadi so dali ime po pred
leti umrli prosvetni delavki
in aktivistki »Stanki Vizovi-
škovi«, nekdanji sekretarki
ZK v Jurkloštru in vneti bor-
ki za večjo družbeno pomoč
temu delu Kozjanskega.
Delovna brigada, ki jo vo-
dijo komandant Drago Selič,
Jože Košir in sekretar Tomi-
slav Novak, bo gradila vodo-
vod v Blatnem vrhu in sicer
rezervoar in 3 kilometre vo-
dovoda. Na delu bodo pred-
vidoma 21 dni.	—ec
šentjur: kadrov
primanjkuje
Ko so na zadnji seji občinske skup-
ščine v Šentjurju podali analizo gospK)-
darjenja v preteklem letu, je bilo re-
čeno, da lahko nekatere pomanjklji-
vosti v gospodarskih organizacijah pri-
pišemo tudi pomanjkanju strokovnega
kadra. Po kadrovski strukturi je šent-
jurska občina na repu v Sloveniji,
kljub temu pa v delovnih organizacijah
ni čutiti, da bi temu vprašanju posve-
čali kakšno večjo skrb. Ko so imeli v
zvezi s tem v Šentjurju p>osvet s šti-
pendisti, so se od 45 vabljenih predstav-
nikov gospodarskih organizacij, udele-
žili posveta le trije.
Ob nadaljnji analizi gospodarskega
razvoja pa bi morali temu vprašanju v
šentjurski občini posvetiti večjo skrb,
zlasti zategadelj, ker gospodarski na-
predek temelji na znanju. To misel so
delegati na zadnji seji občinske skup-
ščine tudi povdarjali in v zvezi s tem
tudi sprejeli sklep, da se mora v bo-
doče zaposlovati predvsem kvalificira-
na delovna sila. Brez kadrov tudi naj-
modernejša tehnologija ne bo dala pK)-
trebnih rezultatov, zato je nujno tudi
Izobraževanje na delovnih mestih. Nuj-
ne bodo razprave v tozdih.
Z. S.
žalec:
organiziranost zk
18. maja so se v 2alcu sestali na
sedmi seji Ok ZKS Žalec komunisti iz
žalske občme in podali referat razmer
v Zvezi komunistov v občini. Namen
seje je bil oblikovati realno oceno de-
janskega stanja v ZK občine Žalec z
vidika organiziranosti, kadrovske kre-
pitve, idejno-politične usposobljenosti
akcijskega delovanja in dajanja idej-
nopolitičnega tona najpomembnejšim
družbenim prizadevanjem. Na osnovi
referata in razprave so nato oblikovali
obvezujoča stališča za nadaljnje aktiv-
nosti na teh področjih.
Ob koncu januarja 1976 je bilo v
oblike organiziranosti v občini Žalec
vključenih 1333 članov ZK, povezanih v
68 osnovnih organizacij in enem stal-
nem aktivu ZK. V večini, kar 73 odst.,
je članov delavskega, kmečko-delavske-
ga ali kmečkega socialnega porekla.
Skoraj 50 odst. vseh članov ZK nima
nobene funkcije v družbenopolitičnih,
delegatskih in drugih strukturah. Ni-
kakor ni razveseljiv podatek, da je od
približno 4000 občanov, kolikor se jih
izključno ukvarja z individualnim kme-
tijstvom, le 10 kmetov članov ZK.
M. P.
mozirje—nazarje

»Sklepi, ki smo jih sprejeli,
niso takšni, ki bi preko noči
odpravili krizno situacijo.
Prav tako se zavedamo, da
za vse težave niso krivi sa-
mo ljudje v kolektivu. Tu so
tudi objektivni razlogi, splo-
šen položaj lesne industrije
na tržišču. Prav tako sem in
smo prepričani, da je v ko-
lektivu velika večina priprav-
ljena potegniti ta voz naprej.
V tem je tudi jamstvo za reši-
tev problemov,« je med dru-
gim ob sklepu razprave o po-
ložaju v nazarskem GLINU
dejal na seji izvršnega sveta
občinske skupščine v Mozir-
ju njegov predsednik Hubert
Herček.
V nazarskem GLINU so se
znašli v težavah. Gospodar-
skih, finančnih. Do odločitve,
da bo v kolektivu treba nekaj
napraviti, je pravzaprav pri-
šlo po nedavni seji zbora de-
legatov, ki so ovrgli letošnji
načrt. V celoti je namreč na-
kazoval okoli 900 milijonov
starih dinarjev poslovne iz-
gube. Levji delež pri tem bi
naj imela temeljna organiza-
cija lesne industrije. Takšne-
ga načrta ne sprejmemo. Po-
iščite pota, da bomo leto dob
ro sklenili, so rekli delegati.
In tako se je začelo, žal, še-
le na to intervencijo, name
sto, da br strokovne službe
že ob spoznanju, da načrt vo-
di v izgubo, storile tisto, kar
delajo zdaj.
V akcijo za proučitev in
rešitev položaja so se vklju-
čile tudi občinske družbeno-
politične organizacije, zlasti
Zveza komunistov, pa občin-
ska skupščina z izvršnim sve-
tom. Povsem razumljivo, saj
gre za kolektiv, ki daje pe-
čat celotnemu gospodarske-
mu in družbenemu dogaja-
nju v mozirski občini, saj
med drugim šteje skoraj po-
lovico vseh zaposlenih v ob-
čini.
Delo je hitro steklo. Svoj
pečat pa je dobilo na pone-
deljkovi seji občinskega iz-
vršnega sveta. Poročilo po-
sebne komisije izvršnega sve-
ta pa tudi razprava na seji
sta opozorili na številne prob-
leme. Ne samo objektivnega
značaja, tudi subjektivnega.
Tudi na nekatera neskladja
med nekaterimi vodilnimi v
kolektivu.
Beseda je tekla tudi o
upravičenosti dosedanjih in
letošnjih naložb, o proizvod-
nji stvarnega pohištva, kjer
se vsaj zaenkrat kažejo naj-
večje težave itd,
Zato je izvršni svet sprejel
nekaj stališč v zvezi z reševa-
njem teh vprašanj v kolekti-
vu. Glavni in edini delež bre-
mena bo nosil kolektiv sam.
Tudi odgovornost. Tega- se v
kolektivu dobro zavedajo. In
zato ni naključje, da so že
te dni »prečistili« svoj načrt-
in našli nekatere pomembne
rezerve. Te so tudi v delu
komercialne in prodajne služ-
be in še drugje. Morda tudi
v preusmeritvi proizvodnje,
kar pa tudi ni mogoče iz-
peljati čez noč.' Nadalje v
novi organiziranosti in tako
dalje. V investicijah in še in
še!
Skratka, izvršni svet občin-
ske skupščine v Mozirju je
skupaj z občinskimi družbe-
nopolitičnimi organizacijami
opozoril na resnost položaja
in na odgovornost ljudi v
GLINU. Zdaj je na vrsti ko-
lektiv oziroma najprej vodilni
in odgovorni v njem. Delo
je dobro zastavljeno. Zato ni
bojazni, da bi nalog ne spe-
ljali do zadovoljivega konca.
M. BOŽIČ
KONJICE:
SKRB ZA
KADRE
Pri izobraževalni skup.
nosti v Slovenskih KonjL
cah so konec aprila raz-
pisali več kadrovskih šti-
pendij za šolsko leto
1976/77, zlasti za tiste di-
jake in študente, ki se
bodo odločili za poučeva.
nje na celodnevnih šolah.
Poleg tega imajo pri do.
deljevanju štipendij pred-
nosti dijaki in študentje
iz višjih letnikov z bolj-
šim učnim uspehom in
nižjim povprečnim dohod,
kom na družinskega čla.
na.
V letošnjem letu se je
zgodilo, da imajo v ob-
čini precejšen višek izšo-
lanega vzgojiteljskega kad.
ra in so zato dali vsem
možnost nadaljnjega šola.
nja na Pedagoški akade-
miji za razredni pouk.
Kader s tako predizobraz-
bo bo zelo dobrodošel pri
uvajanju celodnevnih šol
v občini
M. P.
žalec
SKUPNO
Iz\ršni svet žalske občin-
ske skupščine je na eni zad-
njih sej odobril podpis do-
govora o gospodarskem sode-
lovanju med občmanii Žalec,
Krušovac, Trogir, Travnik in
Varaždin. S tem so storili
korak naprej v prizadevanjih
po ix>8io bij enem sodelovanju
z občinami jzven naše repub-
like. To sodelovanje se je
doslej v glavnem omejevalo
na stike med pobratenimi ob
činami, predvsem na področ-
ju kulturne izmenjave. S
podpisom dogovora in načr-
tovanimi akcijami pa sode-
lovanje med občinami več
republik dobiva povsem nove
razsežnosti.
V Žalcu zeio pozitivno oce-
njujejo priprave na prve
konkretnejše dogovore o go-
spodarskem sodelovanju ome-
njenih občin, saj je struktu-
ra gospodarstva v teh obči-
nah zelo podobna in odpira
mnogo perspektiv za plodno
sodelovanje.
Vsaj zaenkrat nekih kon-
kretnejših dogovorov še ni.
Več lahko pričakujemo od
bližnjega srečanja v Krušev-
cu, kjer bodo predstavniki iz.
vršnih svetov pregledali skup-
ne možnosti za sodelovanje
na gospodarskem področju,
temu pa bo sledil tudi do-
govor o konkretnih oblikah
sodelovanja v okviru določe-
nih gospodarskih panog,
predvsem v okviru tekstilne
mdustrije, kmetijstva, kovin-
ske, kemične in lesno prede-
lovalne industrije. Sodelova-
nje pa se bo razširilo tudi
na i^ročjih prometa, trgo-
vine, gostinstva in turizma.
konjice
OCENE
Konec maja bo v Slovenskih Konjicah seja občinske
konference ZKS, na kateri bodo govorili predvsem o
gospodarskih gibanjih v občini v prvih mesecih letoš-
njega leta. Da bi bila ocena razmer čimbolj konkretna
in osvetljena z zgovornimi podatki, bodo člani komisije
za družbenoekonomske odnose obiskali vrsto večjih go-
spodarskih organizacij v občini ter se z vodilnimi in
vodstvenimi delavci, predsedniki samoupravnih orga-
nov in družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o go-
spodarskih razmerah v delovnih organizacijah. Iz raz-
govorov bodo F>oizkušali izvedeti, kakšen je bil pristop
k reševanju gospodarske in druge problematike v ko-
lektivu, v kolikšni meri so bili vsi člani kolektiva ob-
veščeni o ukrepih za obvladovanje gospodarske situ-
acije, kako je s problemom likvidnosti, kakšna je izvoz-
na ussneritev kolektiva, kolikšna je čvrstost socialne
politike v kolektivu glede na izplačilo osebnih dohod-
kov in drugih plačil po sindikalni listi in drugo, člani
komisije za družbenoekonomske odnose bodo obiskali
dvajset gospodarskih organizacij ter na podlagi razgo-
vorov v njih izdelali tudi oceno gospodarskih gibanj v
občini. Predvidoma bo seja občinske konference ZKS
Slovenske Konjice že 24. maja.
D. S.
žalec
POVEZAVE
Izvršni svet žalske občinske skupščine je minuli te-
den razpravljal o gospodarskih dosežkih v občini in na
celjskem območju po zaključnih računih za leto 1975,
operativnem planu za uresničevanje resolucije o druž-
benoekonomski politiki in razvoju občine Žalec ter o
mtegracijskih procesih v žalskem gospodarstvu.
Posebej zanimiva je bila razprava o povezovanju
žalskega gospodarstva, kjer so ugotovili, da je integracij
in drugih oblik neposrednega združevanja dela in sred-
stev v občini odločno premalo, pa tudi pri organizaci-
jah, ki so povezane v večja združenja, še niso opazni
globlji vsebinski premiki. Izvršni svet je zato ugotovil,
da je žalsko gospodarstvo preveč razdrobljeno, kar
predstavlja že resno coklo hitrejšemu razvoju. Več bo
treba na področju povezovanja dela in sredstev storiti
v kovinski industriji, gradbeništvu, tekstilni industriji,
lesni industriji, v trgovini in gostinstvu, pa tudi v druž-
benih dejavnostih, še posebej na področju vzgoje in
izobraževanja.
Izvršni svet se je zavzel za uresničitev nalog v zvezi
z integracijami v občini in izven nje, ki jih je zastavil
v akcijskem programu za obdobje do leta 1980. V krat-
kem pa bo izdelana podrobnejša analiza stanja integra-
cijskih procesov na območju občine, ki ji bo sledila
akcija za pospešitev združevanja dela in sredstev.
B. STAMEJČIČ
§t. 20 — 20. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran §
ruševine
strašijo
na planini
Mogočne ruševine staro-
davnega gradu v Planini pri
gevnici so sicer Planinčanom
y ponos, v zadnjem času pa
ge temu pridružuje tudi strah,
ifik pod gradom je staro na-
gelje, katerega prebivalci se
]3oje odpadlega kamenja, ki
pada iz nezavarovane graj-
ske stene.
Vprašanje varnosti in od-
govornosti v zvezi z morebit-
no nesrečo, ki se lahko zgo-
di, če se grajska stena poru-
ši, je postavila predsednica
turističnega društva na Pla-
nini MIHAELA VIDALI: »Do-
hod na planinski grad smo
sicer uredili, ker smo letos
popravili in utrdili škarpo,
še vedno pa ostaja odprto
vprašanje popravila gradu.
Stena, ki sicer impozantno
stoji nad naseljem, je nevar-
lio počena in iz nje leti kame-
nje, ki lahko povzroči več-
jo nesrečo. Vprašujem se,
kdo je za to odgovoren m
kaj je potrebno narediti, da
se bi to preprečilo?«
Z. S.
izleti
v brežice
Od 4. do 7. jim,ija bodo
v Brežicah velike horti-
kultume prireditve slo.
venskega obsega »Horti-
kultura 76«. Doslej je bi-
lo šest takšnih manife-
stacij. Vse v Ljubljani. In
letos prvič se prireditev
seli izven našega glavne-
ga mesta. Tokrat v Bre-
žice.
Na prireditvi bo sode.
lovalo tudi celjsko horti-
kultumo društvo. V glav-
ni povorkl bodo otroc: v
narodnih nošah s hudinj-
ske osnovne šole pa tudi
dijaki in dijakinje celjske
vrtnarske šole, ki bodo
prikazali orodje.
Vrh tega bo hortikul.
turno društvo v okviru
Izletnika vsak dan orga-
niziralo avtobusni izlet v
Brežice. Prireditev bo do-
volj zanimiva za sleher-
nega, saj bo za c^led ne
samo velika cvetlična raz-
stava, marveč še dosti
drugega. Tudi spominski
park pri šoli, urejeni
brežiški grad itd.
Gosti na tiskovni konferenci. Od leve proti desni: Ivan Zupan, direktor Turista, Leopold Pere, glavni direktor izletnika,
Hubert Herček, predsednik izvršnega sveta občhiske skupščine Mozirje, Vili Vibyhal (Hmezad), inž. Lojze Plaznik,
direktor Gornjesavinjske kmetijske zadruge.
tiskovna konferenca v mozirju
Mozirje. Petek opoldne. V Turistu je bila tiskovna konferenca. Beseda je tekla o zadnjih pripravah na integracijo
Turista in centra na Golteh. V okviru Izletnika. Zdaj je v teku razprava o elaboratu, ki govori o utemeljenosti skupne
poti. Sicer pa to kot narekujejo tudi vidiki nadaljnjega "gostinskega in turističnega razvoja v dolini ob gornjem toku Sa-
vinje. Ti vidiki napovedujejo konec razdrobljenosti ter povezanost vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo z gostinsko in turi-
stično dejavnostjo.
Gre za začetek novih prizadevanj, ki naj pripeljejo v dolino več turistov in izletnikov. Nujna je večja zasedenost nočit-
venih zmogljivosti. Sedanje povprečje 13 odst. je nizko. Preveč skromno. Možnosti so velike. Toda ob njih bo treba rešiti
tudi druga vprašanja. Novi objekti, primerni kadri, enotna komercialna in propagandna služba in še marsikaj.
Po poteku dosedanjih priprav na integracijo kaže, da bo referendum o integraciji prihodnji mesec. In tako bi naj oba
kolektiva stopila na skupno pot s prvim julijem letos.	MB
šempeter
ZE POMLAD V „PEKLU"
Za turistično društvo Šem-
peter v Savinjski dolini bi
lahko zapisali: skoraj vsako
leto nekaj novega. V delovni
bilanci vedno novi in no\i
uspehi.
To je organizacija, ki zdru-
žuje nekaj nad 260 članov!
In če dodamo, da dela v dru-
štvenih odborih in komisijah
reč kot 60 članov, potem je
velika aktivnost organizacije
tu.
S sprejemom novih pravil,
decembra lani, je društvo
povsem prilagodilo svoje de-
lo novi ustavi in samoupra-
vi.
»Kot za vsa prejšnja leta
smo na zadnjem občnem zbo-
ru sprejeli delovni načrt tudi
za letošnje obdobje. Bogat
je in zahteven. Ni naključje,
da na prvo mesto postavlja-
mo skrb za ureditev dkolja
in za sodelovanje v akciji
krajevne skupnosti »očistimo
naše okolje«. Med pomembne
naloge našega delovnega
programa sodi tudi skrb za
uveljavitev kmečkega turiz-
ma, še zlasti v Kalah in Pod-
logu. To je pravzaprav pionir-
sko delo in v njem mora-
mo uspeti, saj bomo tako
še bolj približali naše okolje
izletniku, turistu, domačemu
in tujemu gostu. Prav taKO
n.as še čaka odločitev o na-
membnosti in ureditvi rim-
skega vrelca v Podlogu. Iz-
redno močna je naša pro-
pagandna dejavnost, glavno
pozornost pa posvečamo jami
Pekel ter antičnemu parku
v Šempetru,« je med dru-
gim dejal predsednik dru-
štva Ivo Kuhar.
Seveda, tu so še priredit-
ve. In ena takšnih »pomlad
v Peklu« bo že to nedeljo,
23, maja z začetkom ob de-
setih dopoldne. Združili jo
bodo z otvoritvijo zgornjega
dela jame Pekel. Torej, z no-
vo delovno zmiago. Končali
so namreč odpiranje in ureja-
nje dela zgornje jame.'To
je zelo bogato in zanimivo
območje podzemnega sveta.
Uredili so tudi prehod iz
spodnjega v gornji del in ta-
ko je nastala tako imenova-
na turistična pot, za katero
bo treba žrtvovati blizu pet-
deset minut.
Z otvoritvijo zgornjega de-
la jame bodo uveljavili eno-
smerno pot, kajti izhod iz
zgornjega dela bo na drugem
mestu in ne več pri vhodu v
jamo.
Otvoritev novega predela
jame Pekel bodo torej v ne-
deljo povezali z družbeno pri-
reditvijo.
»To pa seveda ni vse. V te-
ku so namreč tudi dela za
ureditev vzhodnega dela
antičnega parka v Šempetru
ob glavni cesti. Tu gre za
96 grobov in temeljev. Ra-
čunamo, da bomo ta del lah-
ko odprli že v sredini prihod-
njega leta. In končno gre tudi
za rekonstrukcijo rimske ce-
ste v dolžini 320 metrov in
širini devetih metrov. Ta del
rimske ceste bo edini vidni
del nekdanje rimske ceste
Oglej—Dunaj, in zato več kot
zanimiv za slehernega.«
»Omenili ste propagandno
dejavnost. Je kaj novega?«
»Dosti. Letos smo ponatis-
nili prospekt antičnega parka
v 10.000 izvodih in izdali dru-
gi prospekt jame Pekel v na-
kladi 20.000 izvodov. Vrh te-
ga imamo štiri nove razgled-
nice, dve pa bosta izšli v krat-
kem. Tako bomo imeli že
deset lastnih razglednic.«
Šempeter obišče po zaslugi
antičnega parka in jame Pe-
kel vsako leto okoli 40.000
turistov, izletnikov in drugih.
Na vsak način velik promet,
na katerega pa Šempeter, zla-
sti z gostinskega vidika, ni
pripravljen. To pa je škoda
in tako ob izredni aktivnosti
turističnega društva še vedno
ostaja nerešena ureditev ust-
reznega gostinskega objekta.
M. BOŽIČ
VEDNO
SOLIDARNI
PLANINCI
v domu JLA v Celju je bila v soboto izredna skup-
ščina Planinske zveze Slovenije, ki s svojimi 133 društ-
vi in nad 90.000 člani predstavlja slovensko najbolj
množično telesnovzgojno organizacijo. Med gosti skup-
ščine je bil tudi predsednik Sob Celje tov. Jože Marolt.
Predsednik PZS tov. dr. Miha Poitocnik je posredo-
val delegatom temeljni dokument o skupnih in sploš-
nih nalogah PZS in PD o bodočih nalogah in usmeritvi
planinstva v naši republiki, ki postaja sestavni del
ZT'KO Slovenije. Dokument opredeljuje področno raz-
mejitev dala in nalog med osrednjo zvezo in društvi,
programsko usmeritev planinstva v konceptu razvoja
telesne kulture v naši republiki in tudi sistem finan-
ciranja te dejavnosti. Čeprav je bilo nekaj pripomb
na nov sistem financiranja, kjer gre za združevanje
sredstev iz baze za republiko za opravljanje skupnih
. nalog, pa je predsednik PZS tov. Miha Potočnik nazor-
no pojasnil, da se združena sredstva ponovno vračajo
v bazo za adaptacije visokogorskih planinskih posto-
jank, delo komisij in odsekov pri PZS, organizacijo
številnih tečajev za planinske vodnike, alpinistične šole,
izdajo planinske literature in FK>dobne naloge. Skup-
ščina je izglasovala povišanje članarine, ki bo odslej
znašala za člane 40,00, mladince 15,00 in za pionirje
10,00 din. Delegati so se strinjali, da članstvo vplačuje
tudi 1,00 v sklad za financiranje ekspedicij v tuja gor-
stva, kar je bil že sklep PZJ. Skupščina je potrdila
sklep glavnega odbora PZS, da ljudem iz hribovskih
domačij na Tolminskem, ki so utrpeli veliko škodo v
zadnjem potresu, pomaga z 10.(K>0 din premostiti vsaj
del utrpele škode. Na sami skupščini pa so delegati iz
svojih žepov zbrali nad 5.000 din v te namene in tako
izpričam svojo planinsko solidarnost simpatije in so-
čutje do ljudi, iö jüi je elementarna nesreča ob potre-
su tako hudo prizadela.
Osrednja vsebina izredne skupščine pa je bila od-
tujitev doma v Logarski dolini, planinske koče na Gol-
teh in planinske parcele na Zatmiku v druge namene.
Tov. Miha Potočnik in predsednik PD Celje tov. Dušan
Gradišnik sta delegatom nazorno obrazložila, da ob
prodaji dveh planinskih postojank na celjskem pod-
ročju turističnemu podjetju IZLETNIK Celje in pro-
daji planinske parcele na Zatmiku, kjer že posluje
modema žičnica in je urejena cesta, ne bi smeli biti
čustveno prizadeti. To odločitev zahteva razvoj turizma
na tem i>odročju, je logična posledica današnjega časa,
ki s hotelsko-podjetniško dejavnostjo nima nič skupne-
ga s čistim planinstvom in njegovim osnovnim name-
nom. Odtujitev teh objektov v gospodarski in turistič-
ni razvoj le potrjuje, da se tudi planinstvo tvomo
vključuje v nove gospodarske tokove in da se pri tem
ne urmka s prelepih planinskih predelov na CJolteh in
Logarski dolini. Nasprotno — denar od prodaje teh
objektov bo izključno investiran v nove objekte za či-
sto planinsko dejavnost, za adaptacijo planinske depan-
danse v Logarski dohni s 60 ležišči, izgradnjo tovorne
žičnice na Korošico, modernizacijo žičnice in planinske
postojanke na Okrešlju. Planinstvo je na tem področju
opravilo svoje pionirsko delo, na teh terenih bo prisot-
no tudi v prihodnje, kjer bo z ustreznimi službami so-
delovalo pri zaščiti varstva okolja in podobnimi nalo-
gami. Delegati so odobrili prodajo teh objektov s skle-
pom, da morajo vsa dobljena sredstva biti namensko
porabljena za razvoj planinstva.	K. JUG
kulturniki
brigadirjem
Kulturna skupnost in
ZKPO v Šentjurju sta da-
li z izbranim kulturnim
programom otvoritveni
slovesnosti ob začetku
mladhiske delovne akcije
kozjansko 57 v Šentvi-
du pri Planini svečan po-
udarek. Moški pevski zbor
skladateljev Ipavcev je
zapel vrsto part^^zanskih in
narodnih pesmi, šentjur-
ska godba je zaigrala bor-
bene koračnice in mladin.
ska folklorna skupina je
zaplesala narodne plese.
Navdušen.fe so požele zla-
sti mladinke z recitalom,
ki ga je pripravila Darin-
ka Joštova. Mladi briga-
dirji iz pobratene Užičke
Požege pa so kulturni
program dopolnili s pe-
tjem in recitacijami.
Kulturne prireditve na
žast začeka mladinskih de.
Jovnih brigad na Kozjan-
skem se je udeležilo
»tinogo domačinov, kar je
ponovni dokaz, da mlade,
ki prihajajo k njim na
pomoč, že sprejemajo za
svoje.
E. R.
sociala

v štirih slovenskih obči-
nah skupščine skupnosti so-
cialnega skrbstva niso hotele
sporazuma o solidarnostnem
združevanju sredstev v SRS
kot dopolnjevalnem progra-
mu občinskih skupnosti so-
cialnega skrbstva v letošnjem
letu. Med njimi je bila sprva
tudi celjska, ki pa je po pre-
misleku končno samouprav-
ni sporazum le podpisala, sa-
mo da je postavila določe-
ne pogoje. Med drugim je
zahtevala, da se ob ustrezni
prispevni stopnji zagotovi za
prihodnje letio financiranje
občinskega programa po do-
govoru, ne pa po mehaničnem
razrezu, kar je značilnost le-
tošnjega leta.
Medtem ko je imela ob-
činska skupnost socialnega
skrbstva v Celju pomisleke
glede združevanja sredstev pa
se je brez pomisleka strinja-
la z 0,10 odstotno prispevno
stopnjo, ki jo določa samo-
upravni sporazum za vzajem-
ne naloge v socialnem skrb-
stvu (družbene denarne po-
moči kot edini vir preživlja-
nja, strokovna služba).
Ko je tako občinska skup-
nost oddvojila potrebna sred-
stva in akceptirala republi-
ški program, ki je tudi že
skrčen, pa ji je "V lastni mal-
hi ostalo premalo. Za redno
občinsko dejavnost bo v le-
tošnjem letu zmanjkalo kar
milijon dinarjev, v njem pa
niso zajete nobene nove in-
vesticije ali adaptacije.
Pri tako okmjenem progra-
mu bodo ostali ljudje pri vi-
šini lanskoletnih socialnih
podpor (750 din), pri isti viši-
ni rejnin (800 din), ker ne
bo denarja ne za povišanje
niti za novega rejenca. V do-
movih za ostarele in duševno
ter telesno prizadete otroke
ne bo mogoče dobiti nobe-
nega mesta, čeprav bi se ža-
rek upanja za kakšnega
oskrbovanca le posvetil.
V srednjeročnem programu
smo pred leti zapisali, da
moramo stremeti za tem, da
bomo socialno podporo kot
edini vir preživljanja izenači-
li z varstveno pokojnino. Od
tega cilja se iz leta v leto
bolj oddaljujemo, saj letoš-
nja najvišja socialna podpo-
ra ne znaša niti polovico var-
stvene pokojnine.
Kako bodo v celjski občini
zakrpali vrzel, ki ni majh-
na — milijon dinarjev? Znot-
raj socialnega skrbstva, tako,
da bodo enemu vzeli in dru-
gemu dali? Ce je pokrivajoča
odeja za socialo prekratka,
potem je bomo pač vlekli iz
enega konca v drugega in od-
tegnili nekaj tukaj, nekaj
tam, namesto da bi dodajali.
Toda, kljub temu, če bcK.
mo še tako pravično merili,
bo pod prekratko odejo zeb-
lo tistega, ki je za to naj-
manj kriv — ostarele ljudi,
nemočne dojenčke, duševno
ali telesno prizadete ljudi ter
otroke, ki niso hoteli na svet,
pa so prišli in smo vsi sku-
paj zanje odgovomi.
ZDENKA STOPAR
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
poravnalni sveti
VZVOD ZA SOŽITJE
Deuo poravnaJmh svetx>v v
kjajevn-iili skapnoisti'h celjske
oitoöiine, kjer so že ustanovlje-
ni in delujejo, poonembno pri-
spevajo k vzdi'zevanju sožit-
ja med ljudmi. To so nedvom.
no ugotovili na posvetu, ki
sta ga sklicala občinska kon-
ferenca SZDL in občinsko so
došče. Predsedniki poravnal-
nih svetov so v razprava na-
vedli nekaj zanimivilh ugoto-
vtitev. Ne'kaj letno delo po-
ravnalnih svetov je A^livalo
na to, da je pričelo upadati
število pravdanja o takoime-
novanih mejaških zadevah.
Manj je tudi primerov sosed-
ske nestrpnosti. Ljudje se za-
tekajo na poravnalne svete,
da bi svoje eventualne spore
urejali na preprost in manj
formalen način. Opaziti pa je,
da v nekaterih strnjenih sta-
novanjskih naseljih in večjih
zgi-adbah, z velikim šte\Tilom
stanovalcev. Ta ugotovitev
utegne biti poa-sem slučajna,
odvisna morda od naključne
sestave stanovanjskega objek-
ta, od velike različnosti na.
vad in kulturne ra'vni stano-
valcev, zanimivo pa bi bilo
globlje preučita ^^roke teh
pojavov in ocenira, kaj s sa-
bo prinašajo.
Zdaj je v pripravi zakon o
samoupravnih sodiščih, ki bo
poravnalnim svetom odmeril
v sistemu samoupravnega
sodstva vlogo prvostopenjske-
ga organa v procesu samoup.
ravnega razreševanja nastalih
sporov med sprtimi stranka-
mi, kadar gre za dražbeno
man;i nevarne pojave. Novosti
v položaju poraTOalnih sve-
tov, ki jih bo prenesel novi
zakon o samoupravnih sodii-
ščih je na posvetu nazjorno
orisal Marjan Bele, predsed.
nik občdnsikega sodišča v Ce-
lju, ki je tudi sicer opozoril
na preobrazbo rednih sodišč,
predvsem v smeri preventiv-
nega delovanja, kar vsekakor
bolj ustreza doseženi stopnji
samoupravnih socialističnih
odnosov.
Na posvetu so tudi ugoto-
vili, da je mogoče delo po.
ravnalndh svetov izboljšati v
tesnem sodelovanju s samo-
upravnimi sodišči in seveda
z vsemi organi, ki kakor ko-
la v stikih z občani posegajo
v razmerja med ljudmi pa
tudi tako, da se ljudje nepo-
sredno v večja meri obračajo
na njih, ki veljajo za pobud,
nika skrbi za sožitje med
ljudmi.
družbena samozaščita
Ne eakaimo
Diužbena samozaščita na področju
šolstva še ni v zadovoljivi meri zakorači-
la v učne programe posameznih pred-
metov. Vendar je treba reči, da povsod
le ni tako.
Tako smo ob obisku na osnovni šoli
Boris Vinter v Zrečah našli nekaj za-
snov obravnavanja družbene samozašči-
te. Učenci te šole imajo občasno v domu
teritorialne obrambe v posebnem kabi-
netu dve uri pouka, kjer se seznanjajo z
orožjem in s temelji splošnega ljudskega
odpora. Za redni pouk imajo na šoli
učni načrt, ki zajema 20 ur samozdščdte.
Tako je na primer v viru gradiva za
družbenomoralno \'zgojo za 19. uro pou-
ka tega predmeta zapisano: braniti do-
movino je čast vsakega poštenega pri-
padnika naroda. SLO postaja pomembna
sila v družbenem življenju in med delov-
nimi ljudmi. Ohraniti mir in povedati
vsem, da so naše meje nedotakljive in
da se lahko sami branimo, to so naši
cilji...
Na šoli delujejo tudi šte\'ilni krožki,
ki v svojih programih, še zlasti strelski,
prometni in gasilski krožek, zajemajo
elemente obrambne vzgoje.
Dan šole, ki je ob obletnici smrti Bo-
risa Vinterja, je posvečen partizanski
borbi. 12. junija bodo učenci šestih, sed-
mih in osmih razredov sodelovali v ob-
rambnem dnevna. Ob tej priložnosti bodo
izpraznili šolo in preverili sami sebe, v
kolikem času jim bo to uspelo. Obramb-
ni dan pripravljajo na šoli skupaj z
zvezo rezervnih vojaških starešin in uči-
telji, ki bodo učence temeljito seznanili
s potekom in namenom te akcije. Takoj
po izpraznitvi šole se bodo učenci for-
mirali v dve skupini: ena bo neposredno
sodelovala v obrambnem dnevu (npr. iz-
vidniška skupina, skupina za prehrano,
informativno propagandna skupina in
druge) ter skupine, ki bo na določenih
mestih sp>oznavala elemente obrambe.
Pomembno je omeniti še to, da so
elementi obrambne vzgoje in družbene
samozaščite obravnavani v učnih progra-
mih za učence od prvega do osmega raz-
reda. Snov se prepleta s poukom z učno
snovjo posameznega predemta. Kako in
na kakšen način pa je odvisno od pre-
davateljev samih.	M. P.
rimske toplice
v čast OF
in pesnika
Krajevna skupnost Rimske Toplipe je lani obno^la
praznovanje krajevnega praznika, letos pa je načrtovan
spored prireditev že mnogo bolj obsežen in bogatejši.
Slovesnost začetka krajevnega praznika se bo začela
danes popoldne, ko bo v kraju slavnostna seja krajev-
nih organizacij. S srečanjem knjižeTOikov in slovenistov
na Aškrčevini bo v okviru praznika počaščen spomin
na pesnika balad in romanc Antona Aškerca, katerega
100 letnica rojstva gre kar pre\'eč neopazno mimo slo-
venske kulturne javnosti. Zato je i>obuda pesnikovih
rojakov toliko več vredna. V četrtek zvečer bo v po-
častitev pesnikove 120-letnice roj,stva svečana akade-
mija.
Prii-editve ob kraje-raem prazniku se bodo nadalje-
vale v petek, ko bo popoldne na strelišču v Jurkloštru
strelsko tekmovanje. V večernih urah bo po Rimskih
Toplicah prirejen tek, z nočjo pa bodo po okoliških
hribih zagoreli kresovi.
Osrednje prireditve bodo v soboto. Posvečaie bodo
Osvobodilni fronti, katerp pokrajinski odbor za Štajer-
sko je bil ustanovljen leta 1941 nedaleč od Rimskih
Toplic na Kojziici. To je tudi dogode^k na katerega v
tem kraju vežejo svoj krajevni praznik.
Sobotne prireditve se bodo začele z orientacijskim
Ix>hodam in korakarskim turnirjem, osrednji dogodek
pa bo zborovanje v počastitev 35-letnice ustanovitve
Pokrajinskega odbora OF za štajersko, in ko bo steklo
za ta namen pripravljena kulturna prireditev. Popoldne
bodo z »Namišljenim bolnikom« nastopili učenci os-
novne šole, z\'ečer pa bo ob bazenu koncert radeške
godbe, ki ji bo sledila zabava.
delovne skupine

Delo samoupravnih delov-
nih skupin poteka v različnih
delovnih kolektivih še zelo
raznoliko. Ponekod se delo
teh skupin komajda čuti, dru-
god Pa se sestajajo dokaj
redno in tudi razpravljajo o
vseh bistvenih stvareh, ki za-
devajo njihovo organizacijo
in tudi širšo družbeno skup-
nost.
V celjskem EJtoJu delujejo
štiri samoupravne delovne
skupine, od tega dw v pro.
iz\?odnem obratu v škof ji va-
si. Predsednika obeh delov-
nih skupin Jože Peklar in
Edi Oprešnik ter predsednik
sindikata v Etolu Martin Peč-
nik so mi povedali, da se oibe
samoupravna delovni skupini
v proizivodnem obratu sesta.
jata skupaj, čeprav bi morali
biti njuni sestanki praviloma
ločeni. Vendar je struktura
pirotizvoidnje in pa stalen de-
lovni čas vzrok, da se sesta-
jata skupaj. Na skupnih se-
stankih se delavci pogovar.
jajo o marsičem. Navadno
razpravljajo o gradivu za se-
jo delavskega sveta, spreje-
majo ob njem določena sta-
lišča in pa pregledajo tudi
sklepe, ki jih je sprejel de.
lavski svet na svoji zadnji
seji. Sestanki samoupra\-nih
delovnih skupin so res krep-
ka in skorajda edina prava
vez v sistemu informiranja
v Etolu, saj glasila ali infor-
matdTOega biltena v tej orga-
nizaciji nimajo. Vendar je
vprašanje, ali so informacije,
ki jih dobivajo delavci na teh
sestankih, res pomembne pri
njihovem odločanju. Poraja
se namreč -v^prašanje seJektift'.
nostj informacij. Oba pred-
sednika delovnih skupin v
Etolu sta namreč povedala,
da delavci razpravljajo prak-
tično o vseh stvareh, o ka-
terih razpravlja tudi de^lavski
svet. Prav tako so zasuti z
vsemi sporazumi in dogovori,
ki prihajajo v organizacijo.
To pomeni, da samoupravne
delovne skupine raso tisti ra.
cionalni filter, ki bi prepu-
ščal do delav^cev samo tiste
informacije, kii so za odloča-
nje res bistvenega pomena.
To poudarjam zato, ker smo
že večkrat pisali in govorili
o tem, da množica informa-
cij prav tako hromi in one.
mogoča učinkovito odločanje
delavcev kot pomanjkanje in-
foirmacij. In kot so pred leti
razpolagali delavci le s
skromnim številom info^rma-
oij, tako jih sedaj dobivajo
vedno več.
Drugo vprašanje, kd se po-
raja ob oceni dela samoup.
ravnih delovnih skupin je, v
kolikšni meri delavski svet in
ostali samoupravni organi
upoštevajo stališča in mne-
nja, ki jih na sestankih de-
lovnih skupin izrekajo delav-
ci. V Etolu so mi poivedali,
da so samoupravni organi do.
slej še v zelo majhni meri
upoštevali stališča in pripo-
ročila samoupraraih delov-
nih skupin in da so spreje-
mali svoje sklepe mimo
mnenj delavcev. Tako so osta.
le seje samoupravnih delov-
nih skupdn le na nivoju in-
formativnih sestankov, glaso-
vi delavcev pa praktično ni-
so imeli no'benega vpliva na
oblikovanje odločitev članov
delavskega sveta.
O delu samoupravTiih delov-
nih skupin bi lahko rekla še
marsikaj. Vendar sta proble-
ma, ki sem jih nakazala ob
delu teh skupdn v Etolu prav
gotovo vredna posebnega raz-
misleka. Kažeta namreč na
to, da se v marsikateri or.
gaiiizaciji združenega dela de
lavci velikokrat sestajajo le
zaradi sestankov, da po ne
potrebnem sedijo po ure in
ure na sejah, sprejemajo do
ločena stališča, dajejo svoj«
pripombe, s tem pa skorajdg
nič ali pa v zelo majhni mej
ri vplivajo na odločitve sal
moupravnih organov. Zato bi
veljalo jasno povedati, ali sar
moupravni organi delujejo
mimo delavcev, aid pa delav-
ci res dobivajo nepopolne i^^
formacije, s katerimi ne mo
rejo oblikovati jasne in celo
vite slike o nekem problemu.
Morda ob koncu le še to, da
so problemi, Id sem jih na.
kazala ob primeru dela sa-
moupravnih delovnih skupim
v Etolu zelo majhni v pri-
merjavi s problemi v drugih
organizacijah. Kajti res je,
da se v Etolu samoupravne
delovne skupine redno sesta-
jajo in obravnavajo vrste
predlogov, sporasoimov in
drugih splošnih aktov. Zato
bi lahko celo rekli, da je de.
lo samoupravnih delovnüi
skupin v Etolu eno boljših x
celjskih organizacijah. Pa
kljub temu, je res dobro?
DAMJANA STAMEJCIC
osnovna šola v dramljah
PODPRTE UCILNICE!
V koizjanski in šentjurski
občini se še niso zacelile
razpoke, ki jih je zapustil
na zgradbah potres leta 1974,
že se je zemlja tudi tu po-
novno zatresla. Resda potres,
ki je tako močno prizadel
Tolminsko na nasprotnem
koncu naše ožje domovine,
pri nas ni napravil večje
škode. V šentjurski in šmar-
ski občini pa je kljub temu
prizadel tiste zgradbe, pred-
vsem starejše, ki jih v času
po predlanskem potresu še
niso uspeh dokončno sani-
rati pred'T'sem zaradi finanč-
nih težav.
•
Tako se je godilo tudi s
šolsko zgradbo v Dramljah,
ki je stara okoli 75 let in
je grajena iz opeke in lesa.
Takoj po ponovnem potre-
su, ki je bil 6. maja zvečer,
so se sestali predstavniki dni-
žbenopolitičnih organizacij ci-
vilne zaščite in ugotovili, da
je stavba močno razpokana v
notranjosti in zunanjosti ter
da ni več vama za življenje
učencev in učiteljev. Poleg
tega se razpoke na stavbi
vsak dan večajo. I*rvi dan po
potresu so imeli učenci pouk
v naravi, naslednji dan pa
športni dan. Medtem so stro-
kovnjaki šolo ]X)dprli z le-
senimi stebri. Pouk na šoli
teče sedaj ijormalho, vendar
v	podprtih učalnicab. Stropo-
vi	so se namreč precej po-
vesili, počila je tudi zunanja
stena. Ob bolj po®omem po-
gledu na fasado je na njej
moč opaziti polno di-obnih
razpok na že pr^j saniranih
delih objekta.
Pri podpiranju šole je so-
delovalo 20 ljudi iz civilne
zaščite, gasilcev in vseh us-
posobljenih iz krajevne skup-
nosti. Klicu na pvomoč se je
odsvalo tudi podjetje Ingrad,
TOZD Šentjur s svojimi stro-
kovnjaki, ki so vodili pod-
piranje. V kratkem bo šolo
obiskala še republiška komi-
sija iz Ljubljane, ki bo do-
koffično odločila usodo šole.
Ko je bil decembra 1975 v
šentjurski občini izveden re-
ferendum o samoprispevku,
so Drameljčani zanj glasovali
80 "i'o in s terr. tako dokazali,
da p>os\'ečajo veliko skrb var-
nosti svojih otrok, ki v sla-
bih pogojih obiskujejo staro
in razmajano osnovmo šolo.
60 ®/o sredstev od samopri-
spevka se zdaj zbira za iz-
gradnjo nove šole. Po sred-
nješolskem programu občine
Šentjur bi no\'o šolo morali
pričeti graditi v letu 1978.
Zgradba bo namenjena za
celodnevno bivanje otrok v
šoli. Ta dogodek bi bil pove-
zan s 150-letnico šoLstva v
Dramljah. Toda v sedanjih
pogojih bivanja in učenja
otrok v tako razmajani stav-
bi se zdi datum pričetka
gradnje nove šole precej in
preveč odmaknjen in prai/
bi bilo, da bi zaradi novih
okoliščin pohiteli s pričetkoar
gradnje. Sredstva bo potreb
no zbrati še iz solidarnost-
nih virov. Lokacija za novo
šolo je znana in je predvi-
dena tik pod staro, ki jo bo
potrebno porušiti. Tudi če
stavbo ne bi poškodoval po-
tres, že zdavnaj me zadošča
več potrebam in zahtevam
sodobnega poučevanja, šola
ima štiri klasične učilnice in
eno pomožno na podstrešju,
ki je sedaj popolnoma ne
uporabna in nevarna. Na šoli
ni kabinetov razen enega za
shranjevanje učil in še v tein
na široko zija debela razpo-
ka med stropom in steno-
Na šoli sicer imajo sodobna
učila za poučevanje, ki p0
jih je v takih pogojih težko
in skoraj nemogoče uporab
Ijati.
Vse to, poleg številnih raz-
pok, podprtih sten in stro-
pov, narekuje čimprejšnjo
zakoličbo nove šolske stavW
v Draniljah.
MATEJA PODJEE
§t. 20 — 20. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran §
p.pmet zreče
KAM GRE DENAR IN CAS?
Bliža se poletje in v nekaterih kolektivih so delavci že prejeli denar, ki jim po sindikalni listi
pripada namensko za letne dopuste. V zreškem Cometu je delavski svet sprejel sklep, da bo v nji-
liovi organizaciji znašal znesek za dopuste 1200 dinarjev, člani kolektiva pa ga bodo prejeli v začet-
prihodnjega meseca.
Ko pa razmišljamo o letovanju delavcev se nam velikokrat zastavlja vprašanje, koliko in kateri
delavci si lahko privoščijo letni dopust? In če ne odhajajo na dopuste, kaj je temu vzrok? Kam
„amenjajo denar, ki ga prejmejo namensko za letni dopust? Vsa ta vprašanja smo zastavili štirim
delavcem Cometa in nanje dobili kar malce osupljive odgovore.
MILAN KLINCAR: »Čeprav
jem v Cometu zaposlen že
osem let in nekaj let zajwred
tudi dobivam regres za letni
jopust, tega še vedno nisem
fckoristi-1. Doma imam nam-
reč kmetijo, katere gospodar
sem in ravno poleti me čaka
[la njej največ dela. Pa tuda
irugače nimam med letom
časa, da bj odšel nekam z
Iružino na oddih. Denar, ki
ga dobim za letni dopust, na-
vadno vložim v hišo ali z
njim pokrijem kak večji iz-
datek. Menim, da je prav,
Ida delavci dobimo ta denar,
jsaj vsi želimo oditi na dopu.
Bte. Žal pa vsi nimamo mož-
nosti in časa, da bi si med
ppustom res oddalinili.«
[ MAJDA KOS: »Oba z mo-
^m sva bdla precej časa za-
vslena v Neinčiiji, pred tre.
m leti pa sva prišla skupaj
I dvema otrofcoma nazaj v
Konjice. Tu sva kupila nedo-
končano hišo, se zaposlila in
sedaj vse proste dneve m
ves denar vlagava v hišo.
Vem, da si oba otroka zelo
želita kam na počitnice, tudi
midva z možem želiva oditi
kam na dopust, toda doslej
še nismo imelii časa in tudi
ne denarja, da bd našo željo
uresničili. Upam, da bomo že
letos končali z gradnjo naše
hiše in da sd bomo prihodnje
leto lahko privoščili vsaj ne-
kaj dni prijetnega dopusta.«
JOŽE KEJŽAR: »Dve leti
nazaj sem odšel prvič s svo-
jo družindco na morje, prej
pa nikoli nisem dopustoval,
čeprav sem v službi že šest
let. Tudi lani smo bili z ženo
in otrokom v Sa\aidriji in
bilo je res lepo. Mislim, da
bi morali \-sI delavci izkoristi-
ti denar in čas, ki ga dobijo
za dopust, res za to, da se
spočrjejo in naberejo novih
moči za delo. Kajti neprimer-
no boLje se človek počuti, če
odiide na dopust. No, letos
bom tudi jaz ostal doma, ker
je drugi otrok sedaj star ko.
maj nekaj mesecev. Nasled-
nje leto pa bom zagotovo od-
šel z vso dTužino na dopust.«
LJUDMILA TRDIN: »Šele
leto in pol sem zaposlena v
Cometu. Prej sem bila doma,
ker so bili mojd trije otroci
še majhni. Mož ni veliko za-
služil in seveda sd naša pet.
Članska družina ni mogla pri-
voščiti kakega dopusta. Tudi
letos bomo ostali doma, ker
je še vedno premalo denarja,
da bi si z njim lahko kupidi
vse, kar potrebujemo za le-
tovanje in še plačali hrano in
prenočišče kje na morju. Ker
pa S'i otroci tako zelo želijo
kam oditi med počitnicami,
bomo verjetno šli za nekaj
dni na Pohorje, da sd vsi sku-
paj malce oddahnemo. Za
prihodnje leto pa upam, da
sd bomo lahko že privoščili
prijetne in dolge počitnice.«
Čeprav je precej tvegano
posploševati odgovore, ki so
jih dali delavci Cometa, la.
hko vseeno rečem, da je še
vse premalo delavcev, ki za-
radi najrazličnejših vzrokov
ne odhajajo na zaslužene let-
ne dopuste. Proete dni po-
rabijo za delo na polju, za
gradnjo hiše ali za druga op.
ravila, na delo v tovarne pa
prihajajo utrujeni in neraz-
podoženi. Ma.r nismo za tak-
šno stanje krivi vsi mi zapo-
slena skupaj s sindikati, saj
dopuščamo, da v naših delov,
nih sredinah nimamo ureje-
nih pOgojev za organizirano
letovanje vseh delavce^'.
Kljub temu, da se zavedamo,
da bo dobro delal le tisti de-
lavec, ki je spočit in zdrav.
Namen letnega dopusta pa je
ravno ta, da bi se delavci v
njega dneh spočili in nabrali
no\-ih moči za nadaljnje delo.
D.AMJANA STAMEJCIC
predaval dr. jože toporišič
11. maja je v Celju predaval univerzitetni profesor
dr. Jože Toporišič o spremembah v novem sloven-
skem pravopisu. Zanimivemu predavanju je zvesto
sledilo veliko število slavistov iz vse celjske regije.
Naslednje predavanje bo imel v Celju univerzitetni
profesor Franc Zadravec. Na Pedagoškem šolskem cen-
tru bo imel predavanje o Ivanu Cankarju.	M. P.
celje: dan mladosti
Ob dnevu mladosti bodo celjski mladinci organizirali
centralno proslavo, ki bo 24. maja ob 17. uri v Mest-
nem parku v Celju. Po kulturnem programu bodo v
svoje vrste sprejeli pionirje in podelili plakete najza-
služnejšim mladincem in tovarišem, ki veliko delajo
z mladino. Nato bodo skupaj zaplesali ples mladosti.
M. P.
šentjur: pomoč
potresnikom
Kljub temu, da so zadnji p>otresni sunki, ki so za-
tresli v sosednji Italiji, Tolminskem in Kobariškem,
povečali razpoke v kozjanskih domovih ter močno pri-
zadeli osnovni šoli v Dramljah in Dobju, pa so šent-
jurski občani namenili za pomoč potresnikom na Pri-
morskem 30.000 dinarjev in štiri prikolice.
Z. S.
akcija rdečega križa
Rdeči križ Slovenije organizira v četrtek, 27. maja
od 17. do 19. ure že deveto zaporedno akcijo za zbira-
nje oblačil, obutve, posteljnine in postelj. Tudi letos bo
akcija potekala sočasno po vsej Sloveniji.
Ko boste pripravljali blago, ki ga v družim ne po-
tirebujete več, posvetite potrebno pozornost odbiranju
otroških in moških oblačilnih predmetov. Lani so ob-
čani v Sloveniji zbrali 130.000 kg raznega blaga, ki 90
ga razdelili najbolj potrebnim družinam.
Občinski odbor Rdečega križa v Celju je pripravil
zbiralno akcijo v krajevnih skupnosti: Center, Aljažev
hrib, Dolgo polje, Gaberje, Hudinja, Nova vas, Karel
Destovnik Kajuh, Savinja, Slavko šlander, Ostrc^no,
Polule, Trnovlje, štore in sicer v četrtek od 17. do 19.
ure. Pakete puščajte v vežah stanovanjskih bloKov,
seveda, če se ne bo pri vas osebno oglasil mladi član
Rdečega križa.	Z. S.
DRZNA AKCIJA
POLITIČNIH AKTIVISTOV IN PARTIZANOV
V LJUBNEM
PISE: FRANJO FIJAVZ
Drzna akcija političnih
aktivistov in partizanov v
Ljubnem (1942. leta)
Med najpomembnejše
akcije štajerskih partiza-
nov v 1942. letu lahko
brez dvoma uvrstimo na-
pad na Ljubno v noči od
18. na 19. maj. Odjeknil
ni le po vsej Savinjski do-
lini in v Celju s širšo
okolico. Imel je bodrilen
vpliv na vse tiste, ki so
se vključevali v gibanje,
naperjeno proti okupator-
ju na štajerskem.
Partizani — združeni
druga in tretja četa šta-
jerskega bataljona — so
se zvečer 18. maja ne-
zapaženo približevali trgu
in ga napadli. Za tisto
obdobje je bil to izredno
junaški podvig. Pripravili
so ga politični aktivisti in
izvedli skupno s partizan-
sko enoto. Pravtako lah-
ko še danes ovrednotimo
to akcijo za nadvse drzno
tedaj sia.bo oboroženih
in občudujemo hrabrost
partizanskih skupin.
Kot že omenjeno, je bi-
la akcija vzpodbujena po
aktivistih-ilegalcih tega po-
dročja. Tu je takrat delo-
val član okrožnega komi-
teja komunistične stranke
za Savinjsko dolino Albin
Vipotnik-Strgar, dolgolet-
ni član KP iz Zabukovice.
V predpripra\-ah in v na-
padu sta z njim sodelova-
la Ludvik Zujpanc-Ivo in
Ela Letonja-Atena. Ivo je
bil spreten kurir, aktivist
in borec, udeležil se je že
marsikatere akcije in boja
na pohodu štajerskega ba-
taljona na Kozjansko, po-
znal je področje revirjev,
Dobrovlje, Zg. Savinjsko
dolino ;n še druge kraje.
Ela je morala dober me-
sec dni pred tem napadom
zapustiti domače ognjišče
v Velikem vrhu, razdrto
po nemški policiji. Njena
brata sta bila že tedaj
poznana ilegalca in borca
iz prvih mesecev upora
proti oKupatorju v 1941.
letu. PoLcisti so ji odpe-
ljali starše v taborišče in
jih ni nikoli več videla.
Sama je zbežala v 'naglici,
sicer bi jo odvedli v tabo-
rišče ali na streljanje.
Aktivistom Zg. Savinjske
doline je bila tedaj na
lubenskem področju v ve-
liko oporo že od februarja
— marca delujoča skupi-
na domačinov, povezanih
v odboru osvobodilne
fronte. Najaktivnejši iz
Ljiibnega so bili Ferdo
Zaje, Franc Zagožen, bra-
ta Milko in Rastko Bru-
net, a iz Radmirja Domi-
nik Stermecki, Franc in
Ivan Natlačen in še ne-
kateri. Poleg naštetih so
bili vključeni v frontovsko
gibanje še drugi fantje in
dekleta, ki so po svojih
močeh širili nerazpolože-
nje proti okupatorju, ši-
rili med ljudmi vesti o
osvobodilni fronti i'n pvod-
pirali part.izane. Ne le jx)-
samezniki, ponekod so bi-
le cele družine vključene
v dogajanja, ki so bila
za tiste spomladanske
mesece 1942. leta tako po-
membne za Ljubno, Rad-
mirje in širšo okolico. To
so bile družine Krolnik
(hčerka Milena, po pokli-
cu študentka, je bila ustre-
Ijeaia v Starem piskru
22 . 7. 1942), Kosimik
(Ana, ustreljena skupaj s
Krolnikovo), Ambrož (Jo-
žefa, ustr. skupaj istega
dne s preie navedenima),
nadalje družine Natlačen
(vulgo Beračevi), Zagožen,
Tesovnik, Mavrič, Zavolov-
šek, Stermecki? Brunet,
Blekač, Atelšek, Robnik,
Štiglic, Kopušar, Fluder-
nik, Rihter, Govek, Zaje,
Ajnik, štular, Kmprej,
Šek, Vertot. In še bi jih
lahko naštevali. Poznano
je, da je imel Stermecki-
jev Mi'xiko zveze s Franč-
kom Kolencem in še z ne-
katerimi bivšimi člani »So-
kola« na Ljubnem. Ludvik
Zupanc-Ivo na-vaja, da je
bila Anica škorjanc v do-
bro pomoč Ferdu Zajcu,
ki je pritegnil v OF mar-
sikaterega prejšnjega so-
mišljenika iz katoliškega
tabora. Za Zajca je dobro
znano, kako obsežne zve-
ze je uredil za organizaci-
jo odpora že v pozni je-
seni in v zimi iz 1941 na
42. leto skupaj s pK>litič-
nim aktivistom Jožetom
Letonjo-Kmetom, katerega
Je koncem marca 1JM2 na-
sledil v tem delovanju Al-
bin Vipotnik-Sti'gar na po-
dročju Zadretja in krajih
gornjega toka Savinje, de-
loma tudi Pake. In tu so
bili pr«d napadom na
Ljubno še franc Nareks,
šerbelovi, Ivan Part, iz Ju-
vaiija. Omeniti je treba
vsekakor orožnika Ko-
stanjška, zaposlenega te-
daj v okupatorjevi službi,
toda že daljši čas pred
napadom pK)vezanega z
Ijubenskirn frontnim pod-
zemljem.
Izvedba napada na
Ljubno
Pri tem pi-vem napadu
na Ljubno, vsekakor ne
gre za partizansko akcijo,
ki bi naj za vedno od-
stranila orožniško posto-
janko ali celo za kak dan
osvobodila trg. To bi bi-
lo povsem nemogoče in
nesmiselno početje spričo
tedanje sovražnikove vo-
jaške moči, ki bi lahko
intervenirala iz Mozirja in
drugih krajev, kjer Je bilo
nastanjeno večje šte\ilo
vojaštva, nekaj verman-
šafta in seveda močnih
orožniških in policijskih
postaj. Toda potrditi je
treba, da je bila akcija
v vojaške-m pogledu odlič-
no pripravljena in tudi us-
pešno izpeljana. Po opi-
sih preživelih borcev in
aktivistov je potekal na-
pad na trg docela po za-
snovi. Politični aktivist
Strgar je prejel od sode-
lavcev v Ljubnem, največ
od Franca Zagožena, vse
potrebne podatke. Tako
je seznanil komandirje
obeh partizanskih čet, Loj-
zeta Vreska-Slavca in Lada
Letonjo-Mirka, koliko oro-
žnikov se nahaja v posto-
janki v Laknerjevi hiši,
kako opravljajo službo,
kako so oboroženi in pK)
katerih trških cestah kro-
ži njihova nočna obhodna
služba. Komandirja sta se
še sania posvetovala z ne-
katerimi frontovci, pozna-
valci razmer v trgu in
napravila načrt za napad.
Partizani in aktivisti so se
porazdelili na nekaj sku-
pin. Prva je takoj ob pr-
vem mraku prerezala te-
lefonke žice, da onemogo-
či sovražniku priklicanje
IX)moči. Druga skupina je
postavila zasedo v spod-
njem delu trga, da priča-
ka orožniško patruljo ob
savinjskem mostu. Tretja,
najmočnejša skupina, se
Je nevidno priplazila v bli-
žino postojanke in jo ob-
kolila. Ko je partizanska
zaseda pri mostu s streli
užgala po nemški obhod-
nici — in to je bil dogo-
vorjeni znak za pričetek
napada — je minerec s
svojim pomočnikom pod
kritjem partizanskega og-
nja obesil mino na kljuko
postojankinih vrat. Raz-
letela so se na sto košč-
kov.
Ferdo Zaje — pozneje par-
tizansko imenovan Serva-
clj, je bil IMl. leta med
pionirji gibanja OF v
Ljubnem in po vsej Gor-
nji Savhij-ski dolini. Slikal
F. Kolenc 1940. leta.
Se nadaljuje
8. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
tabor cankarju

v nedeljo je bila v Tabo-
ru osrednja proslava občine
Žalec ob 100-letnici rojstva
Ivana Cankarja. Na prosla-
vi se je zbralo okrog 2000
ljudi, ki jim Cankarjevo de-
lo mnogo pomeni.
Slavnostni govornik je bil
član predsedstva CK ZK Slo-
venije Emil Roje. V svo-
jem govoru je poudaril po-
membnost praznovanja, ki
8e neločljivo povezuje s 35-
letnico splošne ljudske vsta-
je in ustanovitvijo OF. Emil
Roje je med drugim dejal
tudi: »Ivan Cankar je po
Francetu Prešernu vse do
današnjih dni eden osred-
njih navdihov naše revolu-
cije. Med prvimi je sPOznal,
da slovenske usode ne mo-
re rešiti nobena družbena
sila, razen delovnega ljud-
stva samega. »Narod si bo
pisal sodbo sam, ne frak
mu je ne bo in ne talar!«
Zato je prisodil v socialnih
bojih delavskemu razredu
Slovenije in Jugoslavije prav
tisti pomen in vodilno druž-
beno vlogo kot sta jo pred
tem znanstveno utemeljevala
klasika socialistične misli
Kari Marx in Friderik En-
gels. Cankar je trdno pre-
pričan, da bo delavski raz-
red najdostojnejši dedič vse-
ga, kar So ustvarili naši kul-
turni delavci, da bo pobral
»iz blata belo krizantemo«,
simbol Slovenske kulture in
jo zamenjal za »rdeč nagelj
na kamižoli«. velika je za-
torej naša obveznost in ve-
lik je naš dolg, da bOmo to
naročilo do kraja uresničili.
Hoditi za Cankarjem pome-
ni zatorej pogumno uresni-
čevati njegovo vizijo v živ-
ljenje.«
Sledil je kulturni program,
kjer so sodelovali: moški
pevski zbor in mladinci iz
Tabora, ženski pevski zbor
iz Griž ter godba keramikov
in rudarjev iz Liboj. Pro-
gram, ki je bil zelo domisel-
no sestavljen je dal prosla-
vi resnično slovesen ton.
Ob koncu je odkril spo-
minsko ploščo Ivanu Can-
karju predsednik KS obči-
ne Žalec zoran Razboršek.
Na ta dan so v Taboru
pripravili tudi razstavo Can-
karjevih del in odprli novo
knjižnico.
TEKST IN FOTO:
TONE TAVČAR
IVJed govorom Emila Rojca
šempetrska
folklorna
skupina
že ve&krat smo slišali,
da sodi šempoLrska fol-
klorna skupiiia, ki dela v
okvim KUD Svoboda, med
najbolj uspešne, ne samo
v lastnem društvu, ampak
v Savirxjski dolini nasploh.
Vendar pa se kvaliteta ple.
sov, ki jih plešejo, ne
vzpenja, ampak ostaja na
isti ravni.
Kako izboljšati stanje?
Na za-injem zboru fol-
kloristov, ki je bil prejšnji
teden, so razpravljali pi-ed-
vsem o razširitvi progra-
ma plesov. Gorenjski,
prekmurski ter bosanski
narodni plesi, ki jih izva-
jajo, so namreč že pre-
več »zguljeni« in domače
občinstvo je le-teh že na-
veličano. V svojem reper-
toarju imajo še druge ple-
se naše republike, vendar
jih zaradi pomanjkanja
narodnih noš ne morejo
izvajati. Kot so povedali
na zboru, naj bi si z do-
bičkom od koncertov, ki
jih nameravajo organizi-
rati to leto, kupili potreb-
ne narodne noše. Problem
je tudi glasbena spremlja-
va, kajti samo harmonika
ne daje dovolj učinkovite-
ga glasbenega tona. Ker
namerava skupina nasto-
piti na raznih festivalih in
koncertih v Sloveniji in iz.
ven nje, želijo ustanoviti
tudi svoj narodni ansam-
bel.
Tako 25-članska skupina
vabi med svoje člane nove
plesalce, glasbenike, med-
se pa bi radi pritegnili
vsaj še enega strokovnega
vaditelja. Upajo, da jim
bo nova pot, po kateri so
krenili, rodila nove sado-
ve.	EDI MASNEC
Revija mladinskih
zborov
Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij
Celju je organiziral 14. maja občinsko revijo otroških
mladinskih pevskih zborov. Priieditev je bila ob 19.30 v t
bito polni dvorani Narodnega doma. Največ je bilo starš
nastopajočih pevcev, najmanj pa predstavnikov ZMS, drn
beno političnih organizacij in občine. Ce odštejemo 3 ravii
telje osnovnih šol in zastopnika ravnatelja gimnazije ni bj
nobenega predstavnika šolstva. Mar mladinsko petje zari
ni nič važno? Ali je morda prav, da mladina pohajkuje
poseda po »snack barih«? Mislim, da je glasbeno-pevsl
vzgoja zelo pomembna ter imamo za njen učinek dovc
prepričljivih dokazov. Prav zato bi človek pričakoval V(
pozornosti odgovornih predstavnikov do pojoče mladine
do neumornih zborovodij.
Nastopilo je 13 zborov, od teh 6 otroških, 5 mladinski
po en dekliški in mešani zbor. Glede programov je kom
kaj pripomniti, v tem pogledu je v zadnjih letih velik n
predek. Zborovodje izbirajo skrbno in uspešno segajo i
sodobni literaturi. Večinoma opažamo solidno muziciranj
le glasovni izobrazbi bi veljalo posvečati več pozornosti,
prvi vrsti velja to za otroške zbore, ki pojo pretežno ene
no, nekateri z dobrimi dinamičnimi kontrasti, drugi en
lično. Osnove plemenitenja glasov bi bile zgolj koristne. Vi
jo stopnjo pevske kulture so pokazali zadnji 4 zbori: MP
I. osnovne šole (Jožica Soko), MPZ osn. šole 1. celjske če
(Dragica žvar), dekliški zbor Pedag. šolskega centra (V:
Marčen) in mešani zbor gimnazije (Ciril Vertačnik). Nav
deni posedujejo določene kvalitete, ki jih uvrščajo v cvi
slovenskih mladinskih zborov, a tudi pomanjkljivosti je i
nekaj. Do republiške revije v Zagorju, kamor so delegira
kot predstavniki Celja, bo še dovolj časa, da odpravijo vsi
del napak oziroma izboljšajo intonacijo, dikcijo in podobn
Večina zborovodij se je predstavila ugodno, sposobni so :
prizadevni, nekateri nenavadno marljivi. Obiski in strokov
napotki starejših izkušenih kolegov bi jim lahko bili v zna
no korist.
S stališča festivalskega Celja z revijo ne moremo bi
povsem zadovoljni. Morala bi biti neke vrste mala gener«
ka za festival, ki je v načrtu za prihodnje leto, zato moi
biti vzdušje praznično in vsi elementi, ki so za to potrebn
morajo biti čvrsto izpeljani. Tako npr. ni bilo poskrbljer
za red v dvorani in na stopnišču, nastopanje na odru nek
terih zborov ni bilo disciplinirano, pogrešali smo predsta
nika občinskega sveta ZKPO itd. Ni dvoma, da so si zb
rovodje in organizatorji krepko prizadevali okrog organ
zacije občinske revije, žal pa organizacija ni zajela dovo
zvestih sodelavcev za uspešen potek. Toda na napakah s
učimo in upamo, da bo revija prihodnje leto vzorna.
EGON KUNE
mesec kulture
V Zrečah
Konec tega meseca bodo v Zrečah prvič stekle pri-
reditve, ki bodo sodile v okvir meseca kulture in ki
jih bo organiziralo Delavsko prosvetno društvo »Svo-
boda« v sodelovanju z ostalimi družbenimi in politič-
nimi organizacijami. Namen teh prireditev je, da bi
predstavile amatersko delo Zrečanov. Ker na področju
kulture deluje kar precej skupin, bo tudi izbor prire-
ditev raznolik in pester.
Prireditve meseca kulture se bodo pričele 23. maja
s koncertom zreških pevskih zborov. Nastopili bodo
trije zbori iz osnovne šole Zreče in moški pevski zbor.
25. maja bo otvoritev razstave zreških likovnih ustvar-
jalcev-amaterjev, ki bo v avli osnovne šole v Zrečah.
30. maja bodo nastopili zreški narodnozabavni ansam-
bli, 5. junija pa bo dramska skupina »Mladi oder« po-
svetila svoj nastop delu Ivana Cankarja. Prireditve
v okviru meseca kulture se bodo v Zrečah zaključile
s predstavo amaterskega gledališča Jurij Vodovnik
»Krčmarica Mirandolina«. Seveda pa bodo med samim
mesecem kulture potekale še nekatere manjše priredit-
ve. V Zrečah so se domenili, da bodo odslej vsako leto
organizirali mesec kulture in v njegovem okrilju vrsto
prireditev. ,
VILI RAVNJAK
in Žalcu
Občani žalske občine so s prireditvami, ki so bile in
ki še bodo v tem mesecu dostojno proslavili stoto ob-
'etnico rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana
(Cankarja. Proslavam so namenili kar mesec dni, i>o-
sebej pa velja omeniti, da so po svojih možnostih pro-
slavili to pomembno obletnico v skoraj vseh krajevnih
skupnostih žalske občine. Tako so v Libojah pripravili
likovno razstavo slikarjev amaterjev in proslavo. V
Preboldu je bil večer z mladimi literati, to nedeljo pa
bo na sporedu še revija odraslih pevskih zborov, ki se
je bo udeležilo nad 500 pevcev. V Polzeli je bila revija
otroških in mladinskih pevskih zborov, v nedeljo pa še
samostojni koncert moškega pevskega zbora Svoboda
Polzela. Vrsta proslav je bila tudi v drugih krajevnih
skupnostih, v Žalcu pa so pripravili še svečano sejo
delegatov - Zveze kulturnoprosvetnih organizacij, razsta-
vo Mateja Sternena, jutri pa bo v Savinovem razstav-
nem salonu še večer Cankarjeve besede.
Osrednja proslava stote obletnice Cankarjevega roj-
stva je bila minulo nedeljo v Taboru, ko so odLrili
tudi spominsko obeležje Cankarju.
Proslave bodo zaključili 4. junija, ko bo tekmovanje
osnovnih .šol o poznavanju življenja in dela Ivana Can-
karja.
BR.'VNKO STAMEJOIČ
MOZARTOV „REQUIEM"
Poslednje Mozartovo delo,
»Requiem«, je ena njegovih
najveličastnejših stvaritev,
edinstvena mojstrovina v
svetovni glasbeni literaturi.
Čeprav je pisana na litur-
gično besedilo — latinska
maša za mrtve — je njen
značaj tako izrazito koncer-
tanten, da ga izvajajo veči-
noma na koncertnih odrih.
Mozart je komponiral »Re-
quiem« v posebnih okolišči-
nah eno leto pred svojo
smrtjo. Zavest o bližajoči se
smrti je navdajala mladega,
težko bolnega mojstra s po-
sebnim občutkom odgovor-
nosti. Mozart je bil prepri-
čan, da piše rekvijem zase
in morda je prav ta zavest
vplivala na globoko izraz-
nost opusa, iz katerega ^
žareva obupna prošnja po-
slavljajočega se življenja za
večni mir in rešiti duše.
Rekviem so prvič izvedli 1.
1792, leto dni po Mozartovi
smrti in takoj je našel pot
na vse svetove koncertne
odre.
Koncertna poslovalnica v
Celju je organizirala kon-
cert izven abonmaja v torek,
11. maja v Narodnem domu.
Izvajal ga je simfonični or-
kester Slovenske filharmonl-
je z dirigentom Antonom
Nanutom, kvartet solistov:
Zlate Ognjanovič — sopran,
Božene Glavak — mezzoso-
pran, Jurija Reje — tenor
in Ivana Sancina — bas.
Zbor so sestavljali: mladin-
ski abor »Maribor«, ki ga je
mojstrsko naštudiral Bran-
ko Rajšter, tenorski in ba-
sovski part so izvajali pevci
dveh oktetov, Slovenskega
in Gallusa ter nekaj p>evcev
filharmoničnega zbora. Ta.
ko sestavljena velika skupi-
na izbranih pevcev in glas-
benikov se je uspešno lotila
Rekvijema ter ga interpreti-
rala dostojno, s potrebnimi
dramatičnimi viški in lirič-
nimi mesti. Očaral je mla-
dinski zbor, ki je popolno-
ma suvereno, rekel bi pro-
fesionalno zapel svoj delež,
hkrati muzikalno prepričlji-
vo tako, da je nadkrilil si-
cer izvrstne moške glasove.
Ti so bili v basih premalo
izdatni, tenorji so v nekate-
rih višjih legah preglasili
mladinske alte.
Ne glede na to pa so bili
mnogi odseki tako čudovito
izpeljani, da so osvojili po-
zorne poslušalce. Tako je
n. pr. velika dvojna fuga
»Kyrie eleison« učinkovala
baročno veličastno, enako na
koncu odstavka »Agnus Dei«,
kjer se fuga ponovi ter mo-
gočno zaključi mojstrovino.
Kvartet solistov, vsi izbral
pevci, Se je zlasti lejK» pre<
stavil v »Benedictusu« eno
no in z doživeto interpret
oijo je dal pravi izra® M'
zartovi liriki.
Za celjsko občinstvo je t
»Requiem« edinstven glasb
ni dogodek in odličen z
ključek bogate koncertne s
zone. Poslušalci so napolni
dvorano do zadnjega sedeš
ter viharno ploskali izvaja
cem.
še enkrat je treba nagi
siti, da je dvorana Nara
nega doma lepa in akusti
na, primerna za komorr
koncerte, ne pa za več;
simfonične. Morali bi se za-
zeti za akcijo, da se usp
sobi dvorana kina Union i
simfonične koncerte. To te
ja naš glasbeni kxiltumi ra
voj.
EGON KUNI
POTO: DRAGO NLEDVEl
§t. 20 — 20. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran §
brigadirski dan
MLADI IN VETERANI
v tridesetem letu organizi-
ranja prvih velikih mladin-
skih delovnih akcij, mesecu
mladosti in ob začetku leto-
šnje akcije »Kozjansko 76«
je büa v Celju seja predsed-
stva občinske konference
ZSMS v Celju, na katero so
bili vabljeni brigadirji vete-
rani iz brigad na akcijah v
prvih povojnih letih in drugi
gostje.
Najprej je o mladinskih de-
lovnih akcijah v letošnjem
letxi govoril Karel Senegačnik.
Poudaril je težave, ki nasta-
jajo pri formiranju brigad,
kajti zlasti delavsko mladi-
no je težko dobiti. Ne zato,
ker bi mladi sami ne hoteli,
marveč, ker jim delo^Tie or-
ganizacije delajo težave.
O enakih vrednotah in raz-
ličnih pogojih delovnih akcij
pred tridesetimi leti in da-
nes je govoril komandant
prve celjske MDM »Karla
Destovnika-Kajuha« Stane
Berglez. Poudaril je izred-
ne napore prvih brigadir-
jev in trajno tovarištvo, ki
je za vse žive dni povezalo
nekdanje akcijaše, ki se v ve-
likem številu radi snidejo, če
je le povod in priložnost za
to.
Na seji je Stane Berglez
pozval vse brigadirje prvih
povojnih akcij, da se v so
bolo, 29. maja zberejo za
enodnevno delovno akcijo na
Kozjanskem. Na seji so pred-
lagali tudi kandidate za Pla-
keto mladosti, najboljše or-
ganizacije in posameznike
med mladimi v celjski občini.
Dan, posvečen mladinskim
brigadam se je popoldne na-
daljeval Na gričku pri Ce-
lju. Srečanja so se udeležili
vsi udeleženci s seje pred-
sedstva in brigadirji letošnje
brigade »Pobratenih mest« za
akcijo »Kozjansko 76«. Kako
je bilo? Tako, kot je povsod,
kjer se srečajo dobri prija-
telji, zvesti tovariši, ki jih
veže mnogo skupnega. Bilo
je obujanja spominov, pvetja,
bilo je plesa in kola. Najbolj
svečan je bii trenutek, ko sta
se pobratili brigadni zastavi
prve celjske MDB iz leta 1946
in zastava prve letošnje bri-
gade za Kozjansko. Brigadirji
brigade pobratenih mest so
iz čuprije, Doboja in iz Ce
Ija. Bili so deležni aplavza
in dobrih želja za uspeh pri
odhodu, sicer pa so si stari
in novi brigadirji vzklikali le
»na svidenje«, kajti 29. maja
se bodo srečali na delovišču,
da se pobratijo tudi s kram-
pi in lopatami v rokah.
J. KRASOVEC
gostje iz slovaške
v okviru mednarodnega kulturnega sodelovanja, go-
stuje v Sloveniji od 16. V. do 23. V., mladinski pevski
zbor iz CSSR — Zilina. Gostitelj mladih p>evcev je Os-
novna šola I. celjske čete Celje in seveda mladinski
pevski zbor šole. Gostje bodo po en dan nastopili tudi
v Murski Soboti in v Ptuju, kjer jih bodo pogostile
tamkajšnje osnovne šole. Mladi pevci iz Slovaške bodo
imeli v Sloveniji 6 koncertov, od tega dva v Celju.
Poleg ogleda krajev, kjer bo zbor nastopil in živel,
bodo mladi gostje en dan preživeli še v Logarski doli-
ni in dva dneva na m:>rju. Podobno gostoljubje bodo
imeli pevci MPZ L celjske čete, meseca junija na Slo-
vaškem. Mlade zelo kvalitetne pevce iz Slovaške pa
bomo lahko i>ozdravili s prisrčnim aplavzom danes
zvečer oziroma ob 1Ö..30 uri na koncertu v Narodnem
domu v Celju.
R. V.
V nedeljo, 23. maja bo
jostovalo v Slovenskem
ljudskem gledališču ob 19.
uri amatersko gledališče
zarja Trnovlje z delom ;r.
skega dramatika Brendana
Behama »Talec«. Delo je
režiral Štefan Zvizej, z
njim pa je skupina sode-
lovala na letošnjem podro-
bnem srečanju amaterskih
jledaliških skupin in se
uvrstila na republiško sre-
čanje, ki bo letos v začet-
ku meseca junija na Vrh-
tiki v počastitev lOO-let-
nice rojstva Ivana Cankar-
ja. Po daljšem času bomo
ia poklicnih odrskih des-
kah spet lahko videli ama-
tersko gledališko skiipino.
\aš posnetek prikazuje
MonikO Videč, Cvetko Sto-
'das in Pranja Bobinca v
'}logi Talca.
Foto: Drago Medved
slg celje
JUTRI PREMIERA
GOSPODA S PRESEKA
Jutri, v petek, 21. maja se obeta obiskovalcem celjskega
gledališča zanimiv dogodek, nekolikanj nenavadna krstna
uprizoritev kar sto let starega besedila izpod peresa do-
mala neznanega slovenskega dramatika Frana Skofiča. Av-
tor je z revolucionarno ostrino obdelal dogodke iz časov
kmečkih uporov in zato je povsem razumljivo, da delo v
njegovem času ni bilo prav zaželeno. »Gospoda s Preseka«
je zrežiral Dušan Jovanovič, pomočnik režiserja je bil Mar-
jan Bevk, dramaturg Igor Lampret, sceno je ob asistenci
Mirte Krulc zasnoval Sveta Jovanovič, kostume im je nari-
sala Marija Stoupica. Igrajo: Borut Alujevič, Bruno Bra-
navocič, Ljerka Belakova, Janez Bermež, Nada Bozičeva,
Pavle Jeršin, Drago Kastelic, Marjana Krošlova, Mija Men-
cejeva, Miro Podjed, Stanko Potisk, Jože Prislov, Janez Sta-
rina, Jana Šmidova, Jadranka Tomažičeva, Bogomir Veras,
Štefan Volf in Cveto Vernik. Na sliki prizor s skušnje:
Ljerka Belakova in Miro Podjed.
OTROCI IN MLADOSTNIKI NAŠEGA
OBMOČJA - ŽRTVE RAZMER IN ODNOSA DRUŽBE?
PIŠE MGR. LUDVIK VIDMAR,
SODNIK ZA MLADOLETNIKE
v okviru spremljanja in proučevanja
družbeno pomembnih pojavov je okrož-
no sodišče v Celju organiziralo posvet
o mladinski kriminaliaeti na območju
Okrožnega sodišča v Celju. Posveta so
se udeležili delavci iz pravosodja, prav-
ne fakultete, organov odkrivanja in
pregona, prevzgojnih ustanov ter so-
cialne službe, kot tudi ostalih nekate-
rih strokovnih služb, ki pridejo pri
svojem delu v stik z mladoletniki. Na-
men tega posveta je bil pravzaprav v
tem, da bi se po strokovni plati sku-
šalo koordinirati delo na področju z
mladostniki in otroci, da bi se bolj
spoznala in odkrila dejavnost, ki je so-
rodna na tem področju in ki prihaja
druga za drugo v stik in da bi prišlo
do dogovora in načrta za delo v bodo-
če.
Kot rečeno je posvet imel predvsem
strokovno obeležje. Na podlagi t-^a po-
sveta so bila zavzeta stališča in sklepi
z docela strokovno vsebino in o tem bo
javnost seznanjena še pozneje, kajti
predvideva se še en E>osvet, ki bi imel
za izhodišče ta strokovni p>osvet, vključ-
no z nekaterimi ostalimi širšimi prob-
lemi. Vendarle se je na tem posvetu
dne 31. 3. 1976 pa pojavilo nekaj vpra-
šanj in problemov, ki nimajo toliko
strokovni kot širši družbeni pomen,
lahko morda celo socialni v tem smi-
slu, da zajemajo širše družbene kroge
in plasti z ozirom na stike z mladost-
niki in otroci, ki so zagrešili takšno
ali drugačno dejanje, ki ga družba ta
ko ali drugače obsoja. Ker so se ti
problemi pojavili, so udeleženci posve-
ta menili, poleg stališč o teh proble-
mih, da je potrebno seznaniti, javnost
na območju celjskega okrožnega sodi-
šča kot tudi strokovne in družbeno
politične dejavnike s to problematiko.
Ta problematika je po svoji vsebini
znana, je stara, bila je tudi že obrav-
navana, vendar kot kaže, vedno znova
izbija v svoji ostrimi na plan. Poznana
je tako strokovnim kot ostalim krogom,
ki se ukvarjajo z mladostniki,, ali tako
ali drugače pridejo z njimi v stik ali
pa so sezaianjeni z njihovim delom.
Glede na takšna stališča bi torej na-
men tega članka bil v tem, da še po-
sebej opozori na problematiko na tem
področju po posameznih akutnih vpia-
šanjih:
1. PROBLEiW KRIMINALITETE
OTROK IN MLADOSTNIKOV
Udeleženci posveta so ugotovili, da
je v zadnjem času (podatki bodo po-
sredovani pozneje) narastlo število mla-
doletnih oseb, ki so jih obravnavali
organi za notranje zadeve oziroma so-
cialne službe. V tem celotnem števi-
lu pa kažejo podatki, da narašča še
posebej število otrok, se pravi oseb, ki
še niso dopolnile 14. leto starosti. Za
takšno kategorijo mladostnikov naša
zakonodaja ne predvideva kaznovanja,
niti za takšno ali drugačno kaznivo de-
janje in je moč zoper te osebe up>ora-
biti le ukrepe socialnega varstva. Vzro-
kov za takšen porast bi bilo težko na-
šteti kar mimogrede, vendar je očitno,
da do tega privede moderen in zboljšan
način življenja, ki vodi s sabo bolj
pros veti j ene in razgledane otroke. Za-
poslenost staršev po eni strani, ki ni-
majo časa za otroke v svojem prostem
času, po drugI strani p>a obilica pro-
stega časa, ki jo imajo takšni otroci,
pa seveda predstavljata tiste dejavni-
ke, ki doprinesejo k temu, da pride
do sproščanja različnih oblik dejavno-
sti v tej ali oni smeri, tudi v tej, ki ga
družba označuje za kaznivega. Ta pro-
blem postaja čedalje ostrejši in eden
od izhodov bi verjetno bil v urejeni
izrabi prostega časa, takšnem ureje-
nem prostem času, ki otrokom ne bi
dal možnosti, da bi zahajali na »kriva
pota«.
2. IZRABA PROSTEGA ČASA IN INTE-
RESNE DEJAVNOSTI OTROK IN
MLADOSTNIKOV:
Prosti čas je eden od tistih faktor-
jev, vzeto v smislu razpoložljive dejav-
nosti otrok in mladostnikov, ki je lah-
ko koristno uporabljen za vzgojo, lah-
ko pa po drugi negativni plati dopri.
nese kot F>ospeševalni dejavnik k pre-
stopništvu otrok in mladine. Kot reče-
no, so otroci prepuščeni sami sebi, kaj-
ti znano je, da celodnevna šola ne sto-
pa v svojo ureditev s preveč hitrimi
koraki. Ne glede na to, če bo urejei?o
celodnevno šolanje, pa bo verjetno še
vedno ostalo vprašanje tistega časa,
ki bo otrokom na razpolago in ki ne
bodo vedeli kam z njim. Udeleženci
posveta so smatrali, da je torej pravil-
na in bogata izraba prostega časa eden
od tistih dejavnikov, ki bo lahko moč-
no vplival tudi na to vprašanje —
vprašanje prestopništva otrok in mla-
dostnikov. Usmerjena in organizirana
izraba prostega časa, vendar v taki ob-
liki, ki bo pritegnila otroka in mla-
dostnika, bo namreč faktor prepreče-
vanja teh negativnih pojavov.
3. PREPREČEVANJE PRESTOPNl-
STVA OTROK IN MLADOLETNI-
KOV IN VLOGA DRUŽBENOPOLI-
TIČNIH DEJAVNIKOV TER
ORGANIZACIJ
Ce vzamemo takšno stališče, da je
torej pravilna usmerjena in organizi-
rana izraba prostega časa močen de-
javnik, ki bo lahko preprečeval pre-
stopništvo otrok in mladoletnikov, po
tem je prav gotovo poseganje v ta pro-
sti čas moč razdeliti na dve p>odročji:
strokovno in organizacijsko. Strokovni
posegi v to p>odročje bodo prav goto-
vo naloga socialne službe in tistih or-
ganov, ki se ukvarjajo z otroki in mla-
dostniki docela pvo strokovni plati; or-
ganizacijsko pa menimo, da bo tista
oblika posega, ki bo omogočila in ko-
ordinirala vso to dejavnost, ki jo bo
povezal, usmerjala in ki bo v končni
fazi tudi zagotovila potrebna material-
na sredstva. Tu se ponuja in dejansko
prihaja v poštev samo vloga družbe-
nopolitičnih organizacij oziroma druž-
beno političnih skupnosti.
(Prihodnjič dalje)
prebold: tekmovanje gasilcev
Občinska gasilska zveza Žalec ter Gasilsko društvo Pre-
bold sta pripravila v tem kraju občinsko gasilsko tekmova-
nje članov in članic. Skupno je nastopilo 26 moških in 6
ženskih desetin. Rezultati moške skupine A: 1. TT Prebold,
2. Prebold — Dolenja vas, 3. Drešinja vas, 4. Matke, 5. To-
varna nogavic Polzela; moški skupina B: 1. Leveč, 2. Grob-
Ije, 3. Grajska vas, 4. Trnava, 5. Latkova vas; ženska sku-
pina A: 1. Tovarna nogavic Polzela, 2. Prebold — Dolenja
vas, 3. Latkova vas; ženske skupina B: 1. Trnava, Z. Kaplja
vas, 3. Ložnica itd.
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, za kar gre pri-
znanje organizatorjema. Najboljše ekipe se bodo v nedeljo
pomerile na republiškem prvenstvu v Mariboru.
Na sliki: ženska desetina iz Trnave, Id je v B skupini
pokazala največ znanja in tako osvojila prvo mesto.
Tekst in foto: T. TAVČAR
v celjskem bazenu
Vse kaže, da bomo Celjani
Se precej öasa brez zimske-
ga bazena (»korita« v poseb-
ni šoli ne moremo šteti v to
kategorijo, čeprav je izredno
dobrodošel!)! Imamo tudi sa-
mo en letni bazen, v katerem
pa je voda bila doslej hlad-
na, saj zadnja poletja niso
bila s svojo toploto najbolj
naklonjena. Tako so v lan-
skem letu na celjskem baze-
nu imeli samo 27 plavalnih
dni, kar je vsekakor premalo
— premalo tako za kopanja
željne ljudi, kot tudi za ko-
lektiv oz. društvo, ki z njim.
upravlja in seveda za na-
daljni razvoj plavanja v na-
šem mestu.
Telesno kulturna skupnost
je že v lanskem letu ziačela
z akcijo, da bi v obstoječi
celjski bazen montirali ta-
kšne naprave, da bi bilo mo7.-
no ogrevanje vode, to pa po-
meni, da bi se tudi podaljša-
la plavalna sezona. Akcija je
uspela in na sam dan mla-
dosti, 25. maja, bo v Celju
otvoritev obnovljenega baze-
na z ogrevano vodo, ki bo
imela 24"! Pavle Bukovac,
sekretar Telesno kulturne
skupnosti Celje je ob tem
povedal:
»Z ogrevano vodo bomo po-
daljšali plavalno sezono v na-
šem mestu na tri mesece. Og-
revali bomo s pomočjo bliž-
njega hotela Mene. Dela pri
napeljavi potrebnih stvari sta
opravila Ingrad in Klima, vse
skupaj pa bo stalo 28 starih
milijonov. S tem želimo do-
seči predvsem to, da bi po-
daljšali število kopalnih dni,
kar bi omogočilo številne
plavalne tečaje, razvoj pla-
vanja, tekmovanja in seveda
rekreacijsko plavanje. Otvo-
ritev bo 25. maja ob 18. uri,
že pred tem pa bodo ves
dan tekmovanja šol in ver-
jetno nekaterih plavalnih klu-
bov. S tem bomo dobili mož-
nosti, da naučimo plavati vse,
ki ne znajo in da izboljš^amo
pogoje dela kluba Neptun, ki
je včasih že slovel v repub-
liških merilih po svojem tek-
movalnem kadru kot zelo so-
liden. Odrasli bodo za re-
kreacijsko kopanje plačali 10
din, mladina in vojaki 6 ter
otroci 2. Ekskurzije bodo pla-
čale po dva din na osebo,
sezonska karta pa bo stala
200 din.«
Branko Martič, sekretar
strokovnih sindikatov pri Ob-
činskem sindikalnem svetu
pa je v pogovoru dodal.
»Vsi želimo, da bi prostor
ob bazenu in z bazenom sku-
paj seveda zaživel v nasled-
njih letih v manjši rekreacij-
ski center. Zato smo pristo-
pili tudi k urejevanju okolice
bazena in ob otvoritvi baze-
na z ogravano vodo bo na-
red še kombinirano košarkar-
sko igrišče (asfaltirano), kas-
neje pa še manjša travnata
površina za mali nogomet.
Celoten objekt naj bi v bo-
doče še bolj služil plaval-
cem, košarkarjem in vsem
tistim, ki bodo tja zahaj-ali iz
zgolj rekreacijskih potreb.«
Torej od torka dalje bomo
imeli v Celju bazen z ogreva-
no vodo in ob njem še pro-
stor za igre z žogo. V prvo-
aprilski številki Novega ted-
nika smo objavili vest, da
so aačeli s temi deli. Marsi-
kdo je takrat mislil, da gre
"za prvoaprilsko šalo. Vendar
imamo zdaj dokaz tu, da je
šlo za resno zastavljeno in
pravočasno izpeljano akcijo,
ki bo dobrodošla vsem Celja-
nom.
TONE VRABL
izkazali so se
Dijaki in dijakinje šolskega centra za blagovni promet
v Cltelju so se več kot izkazali. Na prvem republiškem tek-
movanju v praktični prodaji blaga in aranžiranju so nam-
reč med ekipami vseh šolskih centrov za blagovni promet
in šol za prodajalce v Sloveniji zasedli dmgo mesto. Zmaga-
li so domačini, Mariborčani, drugi so bili Celjani, za njimi
pa ekipe Murske Sobote, I*tuja, Ljubljane Itd.
Tekmovanje je potekalo v dvanajstih strokah. V trgovi-
nah. Pri praktičnem delu.
Kakor v ekipnem ocenjevanju, so se Celjani dobro držali
tudi kot posamezniki. V prodaji metražnega blaga je Aloj-
zija Lešnik osvojila prvo mesto. Na druga mesta pa so se
uvrsitUi: Marijana Rebar v lahki konfekciji, Mirko Bibič v
pohištveni stroki, Marko šaleker v prodaji barv in kemikalij
ter Cveto štefanič v mešani stroki. Poleg tega je Viktor
Turnšek osvojil tretje mesto v avto stroki.
Zdaj čaka dijake in dijakinje šolskih centrov za blago-mi
promet v naši republiki še tradicionalno športno srečanje,
letošnje jutri, v petek, 21. maja, bo v Novi Gorici. MB
priznanje
in kritika
Cenjeni tovariš Krašo-
vec! Moram vam pisati in
čestitati, da ste se zavzeli
in da pišete zanimivo zgo-
dovino ob trideseti oblet-
nici proge Brčko—Bano-
vioi. To je zanimivo bra-
nje. Kako so progo gra-
dile mlade roke, kaj se je
zgradilo, koliko in od kod
so bile brigade. Izseljen-
ske brigade so bile tudi
iz Francije. Tudi iz Pas
de Calaisa. Vodja ali ka-
pitan te i25seljensike briga-
de je bü Tone Kukovica,
sedaj predsednik Izseljen-
ske matice v Trbovljah.
Prav tako zanimivo je
Pranjo Fijavž opisoval 30
let osvoboditve Savinjske
doline.
Sploh pa moram vpra-
šati, kako je mogoče, da
v vašem ljudskem ali de-
lavskem časopisu objav-
ljate roman »Hči grofa
Blagaja«. čudno se mi vi-
di, da aredniki to dovoli-
jo. Pa brez zamere.
Pozdravlja vas 71-letnJ
upokojeni rudar
ANTON ŠKRUBA,
Freyming-Merlebach, Fran-
cija
zamaškova
cesta
Dovolite mi, da se vam
kot upokojenka in gospo-
dinja oglasim iz Jerneja
pri Ločah in prispevam
nekaj h geslu »čuvajmo
naravo ih urejujmo oko.
Ije za lepše življenje«.
Jernej pri Ločah je vas,
ki leži na hribčku, kate-
rega obdaja čudovita na.
rava — gozd, žal vsi tega
ne znajo ceniti. V vasi
imamo tudi dve šoh (sta
stari in dotrajali), ven-
dar nam je njuno okolje
lahko vsem vaščanom za
vzgled. Premoremo tudi
staro cerkev z zelo. ure-
jenim župniščem ter oko.
lico. Vse te lepe stvari
nam pa onesnažijo tisti,
ki so zaposleni v ti^ovini,
ki je v središču vasi. Za-
kaj?
Povedati moram, da pri
nas ni asfaltne prevleke
po cesti — je makadam
in ta makadam tlakuj ^o
z zamaški piva ipd. Tr.
go vina nima smetišča
oziroma je njeno smeti-
šče cesta. Omenila sem
že, da vas leži na hribu,
torej cesta na vse stra-
ni pada in ti omenjeni
odpadki prispejo ob dež-
ju čisto do konca vasi,
tako da lahko vsak nej».
znan ugotovi ob vstopu v
vas, da se bo približal
stavbi, kjer prodajajo pd-
jače. V opozorilo vsem bi
rada pK>vedala še to, da
na cesti najdeš tudi ste.
kleničke — 1 dol od žga-
nih pijač — kar je nevar-
no za vse, ki so na cesti.
Na omenjene stvari sem
že pred časom opozorila
sanitarno inšpekcijo v
Slovenskih Konjicah, ven-
dar brez uspeha.
Upam, da bo moj pri.
spevek našel v vašem ča-
sopisu prostor in zbodel
v oči o^ovome, če se ne
bodo zbodli sami, ko bodo
prišli pogledat in se pre-
pričat o resničnosti mo-
jega prispevka.
MATILDA FURMAN
iz Jerneja pri Ločah
osnovna šola loče

Pred nedavnim smo obis-
kali učence na osnovni šoli
»Ljubo šercer« v Ločah pri
Slovenskih Konjicah, ki se
poleg tega, da jim je prva
skrb učenje in dober učni
uspeh, ukvarjajo še s števil-
nimi izvenšolskimi dejavnost-
mi, ki so na tej šoli močno
razvite in jim učenci pod
skrbnim vodstvom svojih
mentorjev posvečajo veliko
pozornosti in prostega časa.
Predsednica Pionirske orga.
nizacije na tej šoli Metka
Pilpaher nam je povedala ve-
liko o delu in nalogah orga-
nizacije. V mesecu decembru
lanskega leta so učenci sode-
lovali v tednu solidarnosti za
otroke Vietnama. Zbrali so
lepo število denarja in zanj
kupili devet šolskih torbic in
spravili vanje šolske potreb-
ščine. V vsako torbico so po-
ložili še pozdravno pismo in
prtioke, ki so jih izdelali
učenci sami. Ob novem letu
so izdelali čestitke in jih po-
slali delovnim kolektivom v
konjiška občini. Ob dnevu
žena so obiskali in skromno
obdarili osamele in ostarele
žene, ki so bdle obiska in
pozornosti z^o vesele. Pred
kratkim so sprejeli Kurirč-
kovo torbo in pripravili kra-
tek kulturni program, nato
pa jo varno ponesli do na-
slednje javke. Pionirji skrbi-
jo tudi za spominska obelež-
ja iz NOV in ob dnevu mrt-
vih postavijo častno stražo.
Ob š.porfcnem dnevu so se
pionirji napotili po poteh
Sercerjeve brigade, že seaaj
razmišljajo o prireditvi m
razstavi za konec šolskega
leta, kjer se bodo predstavili
vsi krožki, oziroma učenci
teh krožkov, ki bodo medse
povabili tudi svoje staiše.
Pionirji, ki imajo veselje
do pisanja, so se zbrali v
novinarskem krožku, pri ka-
terem se seznanjajo z značil-
nostmi dobrega stila, interv-
juja, poročil in potopisov.
Na šoli izliaja tudi glasilo
Mlada misel, katerega strani
I>olnijo učenci s svojimi pri-
spevki, rebusi in križanka-
mi. V letošnjem letu so izda-
li glasilo, ki so ga posvetili
50-letnioi pisane partijske be.
sede.
Močno je na šoli razvita
dramska dejavnost, ki vklju-
čuje kar 25 učencev. Že na
začetku leta so si zastavili
program dela in ga sedaj,
skxffli leto, pridno uresniču-
jejo ter se seznanjajo z zna-
čilnostmi evropskega gledali-
šča. Ob različnih praznikih
pripravljajo proslave z igri-
cami in skupinskimi recita-
cijami. Med drugimi deluje
na šoli tudi glasbeni krožek,
ki je po svojem nastanku še
zelo mlad, medtem ko ima
svoje močne korenine in trd-
ne temelje filateliSiLiču
žek. V mesecu aprilu s
li mladi filatelisti v "
Bečeju razstava, za
so prejeli eno srebrno
bronasti plaketi.
Člani zgodovinskega
ka so se prijavili na
republiško srečanje ^
narjev m likovnikov ?
kem na temo »Izgnane
predtekmovanju so se
58 ekipami uvrstili med
šest ekip, v zaključnem
pa so se uvrstili med
in peto mesto.	]
Ne smemo pozabiti
Planinskega krožika. Ta
je na šoli v okviru
skega društva Loče, kol
cija pa je vključen ti
šolsko športno dixištvo
li. Mladi planinci se'
mesec odpravijo na ^
bližnja sredogorja. ^
Z izgradnjo novih špq
objektov je na šoli zelo
vela športna dejavnost, i
tero je vključenih preki
učencev, ki dosegajo- lej
pehe in reziUiltate tudi
9\'oje občine.
še in še bd lahko i
vali in opisovali delo ii
biTOOsti prizadevnih uči
na os^novni šoli v Loča
katere velja, da večino
jega prostega časa poi
za sodelovanje v eni al
iz\'enškolskih dejavnosti]
\
krvodajalci v šempetru
'' ''	.	■ ■ ■ J
^^ llL isUr^^Ji si 1 llil i
Krajevna organizacija Rde-
čega križa v Šempetru je
pripravila z Zavodom za
transfuzijo krvi krvodajalsko
akcijo. Na odvzem je prišlo
111 občanov iz Šempetra in
okoiiškdh krajev ter iz An-
draža nad Polzelo. Tri izmed
njih smo povprašali, zakaj
se udeležujejo akcij. Poveda-
li so:
ERNEST ŠULER, učitelj na
OŠ Šempeter: »Danos sem
kri dal že p>etnajstič. Akcij
se udeležujem če le morem,
saj le tako lahko pomagam
sočloveku s to tako drago-
ceno tekočino. Menim pa, da
bi morala ta akcija zajeti
večji krog občanov ne samo
tu pri nas v Šempetru am-
pak tudi drugod.
MARJETA STORMAN, za
poslena v AERO Šempeter:
Akcij se udeležujem pred-
vsem zaradi humanosti, saj
človek nikdar ne ve, ali jo
bo tudi sam potreboval. Do
sedaj sem dala kri osemkrat
in mislim, da če bom zdrava,
bom kri dala najmanj še en-
krat toliko.«
FRANC RACNIK, zapo
v TT Prebold: »Pri moji]
letih sem do sedaj dal
dvajsetkrat in menim, di
to zelo dobro. Prvič sem
kri na odsluženju vojašl
roka v Karlovcu, ko jc
18-letna Jasmina Jakop
nujno potrebovala. Jaz
bom teh akcij še udelež<
Menim pa, da ni lepšega
veš, da si nekomu s s'
krvjo rešil življenje.«
Tekst in f
T. TAV<
FRANC JAVORNIK
Predsednik kulturno pro-
svetnega društva Svoboda
iz Vinske gore Franc Ja-
vomik nam je govoril o
dejavnosti in težavah tega
aktivnega društva:
»Društvo združuje tri
sekcije: dramsko, recita-
torsko in glasbeno. Smo
zelo delavni, vendar se pri
delu srečujemo z vrsto
težav, ki so predvsem ve-
zane na prostore za našo
dejaivnost. Vinska gora
namreč sodi med tiste
krajevne skupnosti v žal-
ski občini, ki nima svoje
ga kulturnega doma, če-
prav je 74 kulturnih de
lavcev v kraju pripravlje-
no začeti gradnjo in tudi
pomagati s svojim delom
in prispevki. Svoje delo
bi radi še razširili, ven-
dar je to v takšnih pogo-
jih skorajda nemogoče
Vse tri skupine so namreč
vezane le na majhne in
neustrezne pogoje v pro
štorih hmeljarskega doma.
Kljub temu naša dejav-
nost ne zamira. Prej na-
robe. Veliko gostujemo,
predvsem velja to za
dramsko skupino.
Upamo, da bomo svoj
kulturni dom dobili vsaj
do leta 1980 in s tem po-
deželskemu kraju lahko
ponudili vsaj delček kul-
turnega razvedrila.«
EDI MASNEC
griže: godba in
zbor v gradcu
Prejšnji teden so se člani rudarske
godbe iz Zabukovice in članice ženske-
ga pevskega zbora iz Griž udeležili sre-
čanja s kulturnim društvom Egenberg
v Gradcu. Nadvse prisrčno jih je spre-
Ijel župan mesta, občinstvu v Gradcu pa
so se v dveurnem koncertu predstavili z
obširnim programom slovenskih narod-
■pih pesmi, s svojim gostovanjem so vr-
nili lanskoletni obisk pihalne godbe
Egenberg v Grižah in poglobili kulturno
sodelovanje.
I	EDI MASNEC
šempeter:
podmladek rk
v tednu Rdečega križa so se po raz-
nih krajih naše republike vršila razna
predavanja, vrteli so filme o humanih
dejanjih, po šolah pa so bili pionirji
sprejeti v podmladek Rdečega križa. Ta-
to so tudi na osnovni šoli Bratov Ju-
hart v Šempetru sprejeli v svoj pomla-
dek, katerega uspešno vodi mentorica
Justina Marko, kar 78 pionirjev. Pionir-
je je pozdravil sekretar lORK Žaiec,
Anton Gros, ki je še posebej poudaril,
da je naloga naše mladine skrbeti pred-
vsem za zdravo počutje in okolje, v ka-
terem se nahajamo.
V zelo koristni akciji Rdečega križa
so v žalski občini sprejeli v svoje vrste
le še pionirje v Petrovčah.
EDI MASNEC:
prebold: med
najboljšimi
Gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas
sodi med najbolj delavne pri nas. V
letih po vojni so se razvili v močno
in v vsakem trenutku za sleherno ak-
cijo sposobno organizacijo. Sicer pa se
ponašajo z gradnjo doma, razvitjem
prapora, nabavo nove motorne brizgal-
ne in gasilskega avtomobila, razvitjem
ipionirske zastave, obnovo doma z novo
dvorano, napeljavo centralne kurjave
itd. Tudi veliko diplom, priznanj, po-
klov in druga odličja govorijo o
dobrem delu. Koliko truda, znoja in
(xirekanja prostemu času je bilo f>o-
trebno, da so dosegli vse to, na kar so
danes ponosni. Zato ni naključje, da
so lani prejeli priznanje občinske kon-
ference SZDL.
Pomembno, zlasti zaradi utrjeva-
nja dobrih sosedskih odnosov, je nji-
hovo sodelovanje z avstrijskimi gasil-
ci. To se izraža tudi na tekmovalnem
področju. Tako so lani kot edina jugo-
slovanska gasilska desetina sodelovali
na 25. tekmovanju za Spodnjo Avstrijo.
Nastopilo je 1.500 desetin iz Avstrije in
27 tujih iz šestih držav. V skupini ino-
zemskih desetin so zasedli odlično tret-
je mesto.
Kadrovskega problema gasilci ne po-
znajo. V svojih vrstah imajo več pio-
nirskih, mladinskih in članskih desetin
ter eno žensko. Za uspehe, ki jih do-
segajo, ima veliko zaslug tudi povelj-
nik Rudi Herman, ki je že od mladih
nog predan gasilstvu.
DARKO NARAGLAV
rogaška slatina:
partizanski pohod
Sonce je že zahajalo, ko smo se
sbrali. Bilo nas je petdeset starejših
tabornikov iz Rogaške Slatine. Stali
Smo v vrsti in čakali zamudneže. Konč.
no smo krenili z zastavo na čelu. Ko-
maj smo prišli iz Rogaške Slatine, že
se je iz naših grl zaslišala pesem. Pe-
sem veselja, mladosti. Kako bi ne bili
veseU? Bil je dan, ko je v naših srcih
sijalo sonce.
Namenjeni smo bili na Boč, od tam
Pa na Donaöko goro. Toda, zaradi sne-
ga, smo pohod na Domačko goro opu-
stili. šli smo po bližnjicah in se spo-
toma ustalili tudi v partizanski bolniš-
tiici, ki so jo preuredili v muzej.
Na planinski dom smo prišli ob os-
fftih zvečer. Tu je že bilo nekaj taborhi-
Itov iz Konjic, ki so prepevali ob ta-
'>omem ognju. Tudi mi smo hitro od-
ložili nahrbtnike in šli v gozd po veje,
^Senj je kmalu zagorel in ob tabornem
•^ju smo pripravili spored. Prebrali
siho nekaj Cankarjevih črtic, posredo-
vali nekaj skečev ter zapeli nekaj pes-
Potem smo si postavili šotore in
spat. Seveda, miru ni bilo celo
Taborniki so prihajali in odhajali.
Drugi dan smo se zbrali že ob sed
mih in odšli na stolp na Boču. Vzpon
je bil težak. Bilo je lepo, ko smo gle-
dali v dolino. In dekle ob meni je za-
šepetalo: »Ali so vsi tako srečni kot
mi danes?«
Potem smo se spet vrnili h koči. Tu
30 že plesali, pa tudi to je minilo. Mo-
rali smo proti domu. Pot nas je spet
vodila skozi gozdove ...
BRANIMIR GAJŠEK
griže:
obrambni dan
Preteklo nedeljo je Zveza rezervnih
vojaških starešin organizirala »obramb-
ni dan«. Pripravili so pohod k spome-
nikom, ki spominjajo na čase ljudske
revolucije.
Na dveurni pohod so se odpravile
štiri članske in dve mladinski ekipi.
Zastopane so bile skoraj vse organiza-
cije in društva, ki delujejo v krajevni
skupnosti, žal je bilo med udeleženci
premalo deklet.
Med mladinci je zmagala ekipa ga-
silskega društva, med člani pa strelska
družina, obe iz Griž.
Pionirji osnovne šole »Nada Cilen-
šek« iz Griž pa so se podali na eno-
urni pohod. Bilo je osem ekip.
Po končanem tekmovanju so pKxie-
lili diplome in pokale. Četudi je bila
to prva takšna prireditev v kraju, je
kljub vsemu lepo uspela.
FRANC JEŽOVNIK
polzela: pomoč
posočju
Kolektiv Tovarne nogavic na polzeli
Se je odločil, da bo prebivalcem Po-
sočja ob nedavnem potresu pomagal.
Kot prvo pomoč so pretekli petek po-
slali v Tolmin 11 tisoč parov moških,
ženskih ter otroških nogavic v vredno-
sti 100 tisoč dinarjev. Izvršni odbor
sindikata pa je nakazal 10 tisoč dinar-
jev.
T. TAVČAR
vitanje: zaključek
šole
v petek 13. maja 1976 so na osnov-
ni šoli v Vitanju na svečan način raz-
delili spričevala slušateljem, ki so si
v oddelku za odrasle pridobivali osnov-
nošolsko izobrazbo. To so bili pred-
vsem delavci tovarne kovinskih izdel-
kov in livarne v Vitanju, delavci v dru-
gih službah in tudi gospodinje.
V jeseni se je v oddelek osnovne
šole za odrasle v Vitanju vpisalo 13
slušateljev in delavska univerza v Slo-
venskih Konjicah jim je omogočila do-
končanje osnovne šole v 7. in 8. raz-
redu. Dosegli so lepe rezultate: 30 odst.
odličnih, 50 odst. prav dobrih in 20
odst. dobrih.
Vodstvo šol« je ob koncu izvedlo
med slušatelji anketo, ki je bila ano-
nimna, s katero je hotelo izvedeti pred-
vsem, kako so bili slušatelji zadovolj-
ni z odnosi v času šolanja.
Anketa je pokazala, da učitelji na
osnovni šoli Vitanje znajo v svojem
delu ustvariti pristne in enakopravne
odnose med slušatelji in učenci.
Na svečanosti so se slušatelji in
učenci pogovarjali, kako naj bi prvi
nadaljevali izobraževanje ob delu. saj
so vsi sorazmerno še mladi.
FRANJO MAROŠEK
Vitanje 130
kozje: 20 let jelše
Trgovsko podjetje »Jelša« v Šmarju
pri Jelšah praznuje letos dvajseto ob-
letnico dela. Kolektiv ima trgovine ši-
rom po šmarski občini. Tudi v Kozjem
dve.
Prva trgovina »Jelša« je bila usta-
novljena v Šmarju 1956. leta. Od tedaj
pa doslej so v šmarski občini odprli
dvanajst lastnih trgovin.
Pred kratkim so se delavci »Jelše«
zbrali na slavnostni proslavi v Kozjem.
Tu so ocenili svoje delo, uspehe in na-
loge, proslavo pa so izpopolnili učenci
osnovne šole in delavci brusilnice. ki
so pripravili kratek kulturni program.
Za vedrejše razpoloženje je poskrbel
ansambel »Novi dan«. Vsi nastopajoči
in delavci »Jelše« so dobili tudi spo-
minske znake.
DEJAN KRESNIK
ubil in zazgal
Tudi večja skupina delavcev
UJV Celje je nekaj dni v
prejšnjem tednu intenzivno
pomagala mariborskim kole-
gom pri iskanju zločinca
Alojza Korošca iz Petelinjeka,
starega 33 let in osumljenega,
da je ubil Adalberte Feguš,
52, malo posestnico iz Razgor-
ja 29 ter poskušal ubiti Fran-
ca Bračiča in Terezijo Pogo-
relec. Slednja sta bila težko
poškodovana zaradi tega, ker
nista dovolila Korošcu, da bi
prespal v njuni hiši.
Alojz Korošec je že star
znanec kriminalističmh orga-
nov, saj je že leta 1969 bil ob-
sojen z poskus uboja in to na
osem let strogega zapora. Ko
je opravil zadnja kazniva de-
janja, se je več dni skrival po
okolici mesta zločina, največ
v gozdovih, prenočeval pa je
v senikih. Miličniki in krimi-
nalisti so ga skupaj z obča-
ni intenzivno iskali, saj je bi-
lo možno, da bo storil še
kakšno kaznivo dejanje, pri
iskanju jim je pomagal tudi
helikopter. Občani so podali
več koristnih napotkov^ kje
so videli storilca in tako so
miličniki 14. maja v jutranjih
urah začeli preiskovati gospo-
darska poslopja v Razgorju.
Iskanje se jim je obrestovalo,
saj so Alojza Korošca našli
skritega v seniku njegove se-
stre. Pred aretacijo je senik
zažgal, pri tem pa se mu je
vnelo oblačilo. Odtrgal je
vrata v svislih in padel na tla,
kjer ga je prijel miličnik, dru-
gi pa so začeli reševati živi-
no iz gorečega poslopja.
Alojza Korošca, ki je bil
končno prijet (ljudje v tistih
krajih so bili vse do tega tre
nutka v skrbeh, kaj bo še na-
pravil, saj je skoraj jasno, da
gre za verjetno bolno osebo),
so težko opečenega prepeljali
najprej v mariborsko bolniš-
nico, nato pa v zagrebško,
kjer ga še niso mogli zaslišati
zaradi poškodb in tako še ni
znan glavni motiv, ki ga je
vodil, da je ubil človeka in
dva poskušal ubiti.
T. VRABL
razbito letalo
Med nedeljskim vikendom
je bilo v Sloveniji več nesreč
z jadralnimi letali, v dveh pa
sta bila udeležena tudi celjska
jadralca. Tako je poletel Ja-
nez Poglajen z jadralnim le-
talom, vendar je moral pri
Spodnji Polskavi zasilno pri-
stati. Letalo je poškodovano,
pilot pa jo je na vso srečo
srečno odtiesel. Podrobnejše
vzroke za nastalo nesrečo še
raziskujejo.
Na slovenjgraško letališče
se je odpravil Vojko Starovič
z željo, da bi od tam poletel
z jadralnim letalom do Vršca
v dolžini 500 km in tako dose-
gel diamantno ssnačko, najviš-
je priznanje za jadralnega pi-
lota. Prvič je startal v sobo-
to, vendar je moral zaradi ne-
katerih pomanjkljivosti zasil-
no pristati blizu Doliča.
LUTKE BN OTROCI
Na letošnji šesti republiški reviji oz. srečanju otro-
ških lutkarskih skupin v Velenju v okviru Jugoslovan-
skih pionirskih iger je nastopilo šestnajst skupin. Sre-
čanje je trajalo tri dni, minilo pa je v prepričanju, da
je treba svet lutk in vsega, kar sodi zraven, še bolj
približati otrokom ter po možnosti takšne skupine
ustanoviti na vseh šolah. Žal so pionirske lutkovne
skupine še redkoštevilne, zato pa jih otroci, če le ima-
jo možnosti, izredno radi obiskujejo in uživajo v nji-
hovih dogodivščinah.
Na srečanju v Velenju so nastopile tudi tri skupine
iz širše celjske regije in sicer: domačini z osnovne šole
»Gustav šilih« so se predstavili z delom »Na zeljnem
listu«, učenci iz II. osnovne šole v Slovenskih Konji-
cah so zaigrali »Prebrisanega Tinčka«, najmlajši iz os-
novne šole Gotovlje pri Žalcu pa so zaigrali »Zajčkovo
hišico«.
NADA AMBROŽIC, učen.
ka 7. razreda II. osnovne
šole v Slovenskih Konji-
cah: »Najprej bi se zahva-
lila prir^teljem, ki so
nam pripravili resnično
prijetno srečanje, kjer
sem spoznala tudi veliko
novih prijateljev. Lutke?
Veliko mi pomenijo, če
se dobro vživim v vlogo,
mi to pomeni veliko zado-
voljstvo in seveda voljo
do nadaljnjega dela. Po
končani osemletki bi rada
postala učiteljica in tudi
sama učila otroke vseh
skrivnosti z lutkami.«
VLADA RODE, mentori-
ca lutkovne skupine Os.
novne šole Gotovlje pri
Žalcu: »Naš mali lutkov-
ni kolektiv nadaljuje s
svojim delom po rednem
pouku. Najsrečnejša smo
takrat, če nam kakšna
stvar uspe, če nekaj dob-
ro zaigramo in če otroci,
ki naše delo gledajo, v
njem uživajo. Lutke izde-
lamo v glavnem sami, sa-
mo glave nam je FKMnagal
oblikovati tovariš Vipot-
ndk, scena pa je delo to-
variša Vasleta. Z delom
bomo seveda nadaljevali,
saj je med otroci za to
zjvrst dejavnosti veliko za-
nimanje.«
BORIS VRHKAR, men.
tor lutkovne skupne Os-
novne šole »Gustav šilih«
v Velenju: »Udejstvovanje
otrok pri lutkarstvu —
to je velika in lepa igra,
kjer lahko otrok že v ra-
ni mladosti pokaže svoje
igralske sposobnosti. Te
so pristne in naravne ter
zato bolj sprejemljive. Sa-
mi Velenjčand smo s še-
stim srečanjem lutkarskih
skupin Slovenije veliko
pridobili in se veliko na-
učili. Upamo, da nam bo
to tudi koristno pri na-
šem nadaljnjem delu.«
SLAVICA KOKOT, men
torica II. osnovne šo-
le v Slovenskih Konjicah:
»Kljub temu, da je to
delo izredno naporno pa
mi vseeno pomeni veliko
zadovoljstvo. Je pa tudi
izrednega vzgojnega pome-
na za doraščajoče otroke
v določeni starosti. Uži-
vajo v igri, istočasno pa
se tudi izobražujejo v je-
zikovnem izražanju, ki je
za otroka še kako potre-
ben in dobrodošel. Za sre-
čanje v Velenju so moji
otroci izdelali lutke sami
in prepričana sem, da so
jih dobro naredili.«
LOJZE KOVAČIC, re-
publiški mentor za otroš-
ke lutkovne skupine iz
Ljubljane: »Ta mali fe-
stival najmlajših gledališč
sveta, v katerih so igralci
sami mladi, je resnično
uspel. Vse skupine so v
treh dneh pokazale izred-
no veliko, za kar gre za-
sluga tudi njihovim ne
utrudnim mentorjem. Raz.
veseljivo je, da so lep na-
predek pokazale tudi za-
četniške skupine, ki pa so
delovale vse drugače kot
začetniško. Ob koncu naj
povem še to, da se je ve
lenjski organizator resndč.
no Izkazal, da je prire-
ditev usi)ela.«
Srečanje pionirjev, ki se ukvarjajo z lutkarstvom, je
vsekakor uspelo. Najti je treba možnosti, da bi to
prijetno obliko izražanja mladih labko vpeljali tudi na
vseh tistih šolah, kjer tega zaenkrat še nimajo.
12. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
KDO VE, ZAKAJ STARI ŠIBILA ODKLANJA POMOČ?
STARCKOVA
DVOJNA
SLEPOTA
Na starost se človek umiri in odvis-
no je, kje preživlja to obdobje svojega
življenja. Kaj je zaneslo popolnoma sle-
pega invalida ALOJZA ŠIBILA v Celje?
Kako preživlja svoja starostna leta, ki
jih je na vrvico življenja nanizal že šti-
riinosemdeset? Zakaj živi vsak dan v
strahu, da bo ostal nepreskrbljen in
osamljen, ogoljufan? Ni socialni podpi-
ranec, ker ima za svoje preživljanje do-
volj denarja, le da ga daje v nogavico
in zaupa ženski, ki ga izkorišča. Ne za-
upa niti ljudem, ki bi mu radi pomagali,
in se pomoči otepa. Hkrati pa sleherni
dan preživi v bojazni ali bo ostal živ.
Na ta vprašanja vam bo skušala
odgovoriti današnja reportaža, ki nima
namena prikazati samo starčevsko sti-
sko slepca, temveč opozoriti na vrsto
problemov, ki se porajajo hkrati z osa-
melostjo.
Življenjska zgodba sle-
pega starca Alojza šibila
je izredno zanimava. Sega
v prejšnje stoletje, ko se
je viničarju, očetu Alojza
šibila rodil sin, deveti po
vrsti. Lojzke je kot krat-
kohlačnik brezskrbno te-
kal po trati in meril blat-
ne haloške kolovoze. Ro-
dil se je pred 84 leti v
vasi Desna pri nekdanji
Sveti Trojici v Halozah.
Izučil .se je za lončarja,
doma pa je prevladovala
beda. Vso obJast pri hiši
je imela nepismena mati.
ki je očetu dala na vsa-
kem koraku vedeti, da je
samo oče otrok, gospodar
pa ne.
V prvi svetovni vojni
(Alojz Sibila popisuje do-
godke iz otroštva v pod-
robnosti, še bolj pa do-
godke iz druge svetovne
vojne), je služil vojake v
Karpatih. Leta 1315 je bil
na bojišču pri Savemi ra-
njen in s T-pošiljko je bU
poslan domov kot vojni
invalid. Od takrat mu je
ostala prestreljena roka,
pa tudi videl je iz dneva
v dan maiaj. Kot invalida
so ga zaposlili pri želez-
nici, a ni ostal pri njej
dalj časa.
Po vojni je zaiTtel lon-
čarski kolovrat in se kot
lončarski pomočnik pre-
življal v Ptuju, Celju, Slo-
venj Gradcu in nazadnje
v Velenju.
Pred petinpetdesetimi le-
ti se je oženil in v »lud-
skem zakonu«, kot ga
sam imenuje, imel tri
otroke. En sin živi danes
v Avstraliji, pisai mu je
samo enkrat. Ko sta bili
hčerki stari ena devet,
druga pa tri leta. se je
ločil. Zakaj — razlago za
tO dejanje, naj slepi ši-
bila obdrži zase.
Kljub temu pa sta v
Celju z ženo spet nekaj
časa zaživela skupaj, če-
prav je büo to obdobje
štirih suhih let, ko je bil
šibila brezposeln.
Potem je vse vezi, ki
so ga vezale na družino
pretrgal in pokojni doktor
in primarij Rajšp mu je
preskrbel službo v celjski
bolnišnici. Posredoval je
pri društvu vojnih invali-
dov, ki so se zavzeli za
slepega tovariša. S prima-
rijevo pomočjo je dobil
leta 19."}6 službo kolesar-
skega čuvaja v bolnišnici
v Celju in na tem mestu
je ostal devetnajst let.
Medtem je popolnoma
oslepel.
»To sluzlx) sem vršil
tudi v »hitlerski« vojni,
'je povedal slepi šibila in
dejaJ, da so ga sp>odrinili
drugi tovariši, ker je bil
slep.
O 1938. leta živi v maj-
hni sobici, nekaj korakov
stran od obzidja, ki ob-
daja celjsko bolnišnico v
Ipavčevi ulioi. Stara po-
stelja, slike nad n.jo iz
mladostnih let, ki jih ne
vidi več, v kotu zarjavel
štedilnik, poln hladu in
gramofon ter radijski
sprejemnik. Leseni kov-
ček, najbrž še tisti iz vo-
jaških let, zaklenjen dva-
krat, trikrat in v kotu
omara, kjer hrani poroč-
no obleko in se trese za-
ajo, da je niso načeli
molji. Klet je pi-azna, brez
premoga za zimo.
šibila loči dan od noči,
reagira na prebli.sk foto-
grafskega aparata. Druge,
ga nič, ker je vse zavito
v temo. Kdaj pa kdaj mu
skuha ženska, ki prihaja
k rvjemu na obisk. Pred
časom ga je obiskala tudi
patronažna sestra in
zdravnik, še dobro ga
pomni, doktor Kranjc je
bil. Takrat ga je ozdravil.
potem pa je spet ostal
sam. Razmišlja, da bi od-
šel, pa le za kratek čas,
ko ga naš obisk vzdrami
iz otopelosti. Pritožuje se
nad oskrbo, grozi mu ne-
varnost, nima kurjave,
slep je, pa ne zna priti
do društva slepih v Ce-
lju. Mu lahko pomagamo?
Utiša glas in govori o iz-
koriščanju. Topli obrok je
redek go&t na njegovi mi-
zi, pogosto visi sekira v
zraku. Pripravimo ga do
tega, da razmišlja o tem,
da bi zapustil dom, sobi-
co, v kateri živi skoraj
štirideset let.
Zapustimo ga v negoto-
vosti in z obljubo, da mu
bomo pomagali. Da se
otrese groze, da gre v var.
stvo ljudi, ki bodo poskr-
beli zanj. Le kam bo z
obleko, s pohištvom se
sprašuje ob našem odho-
du in to vprašanje obvisi
v zraku.
Medtem je stekla naša
akcija, ki naj bi objektiv-
no prikazala razmere sle-
pega šibile. Kaj je ukre-
nila krajevna skupnost
Dolgo polje, kamor sta-
rec spada? So ga zabele-
žili kot pomoči potreb-
nega, čeprav materialne
pomoči ne potrebuje? Na
krajevni skupnosti niso
vedeli zanj, bili pa so
hvaležni, da smo jih na
ta »primer« opozorili. Ob-
ljubili so, da se bodo za-
vzeli zanj.
Klicali smo tudi geron-
tološki dispanzer, kjer so
Alojza šibilo v preteklem
letu pregledali in predla-
gan za domsko oskrbo.
Takrat jo je odklonil, od-
klonil pa jo je tudi zdaj,
ko ga je na našo interven-
cijo že naslednji dan
obiskala socialna delavka.
Podpisal je celo izjavo,
da odklanja namestite;,^ v
domu. Baje je zavzel od-
klonilno stališče tudi ob
pomoči hčerke, ki zaradi
tega nič več ne prihaja k
njemu.
Ob zasedenosti socialnih
delavk in osebja, ki skr-
bi za ostarele v Celju, bo
slepi šibila več ali manj
ostajal sam. Le doklej?
Kako dolgo bo zmogel z
belo palico slepih luiarja-
ti po pločniku in oditi
k Turški mački na vam-
pe, če v ognjišču ne bo
zagorelo? Kako dolgo bo
zmogel prenašati oblastni-
štvo ženske, ki se je žeh
znebiti, a se je oprijemlje
kot utopljenec slamice?
Premalo se zaveda, da bo
prišel čas, ko bo čisto
onemogel in kanje čakajo
samo na ta trenutek?
Slepi šibila se je odlo-
čil. Ostal bo v svoji borni
sobici in še naprej delil
posteljo z žensko, ki je v
življenju še ni videl.
Pravzaprav je podpisal
svojo usodo, ljudje, za to
zadolženi, pa so si oddah-
nili. Takih in podobnih
primerov imajo v svojem
bogatem vsakanjiku soci-
alni delavci veliko. Z nji-
mi vred pa se na koncu
sprašujemo, kako obiskati
vse take primere kot je
slepi šibila in ne samo ta-
krat, kadar sliši zanje no-
vinar. Pravijo, najprej sa-
mi, da samo gasijo požar,
čeprav bd ga morali pre-
prečevati. S tem pa že
odpiramo novo poglavje v
delu socialne službe, naš
namen pa je bil opozoriti
na starca, na katerega je
veljalo prepričanje, da ne
sodi drugam, kot v varno
oskrbo. To je tudi res,
sam pa je odločil dru-
gače.
Svoje prihranke bo še
naprej skrbno nalagal, pi-
javke pa se bodo prilepile
nanj. Sesale bodo tako
dolgo, dokler bodo imele
kaj. Slepi šibila se jih
želi otresti, a kaj, ko iz
svoje kože, strojene več
kot osemdeset let, ne mo-
re. Ljudem, ki bi mu radi
pomagali ne zaupa, zato
bo še naprej preživljal no-
či, dolge 24 ur. v strahu,
da se dvigne sekira nanj.
ZDENKA STOPAR
gt. 20 — 20. maj" 1976
NOVI TEDNIK — stran 13
obisk pri erženičnikovih

Gosipodarja, Vero in Ivana
j^teiškova smo obiskali v dne-
yu, ki je bil po dežju čist in
jiinit, pašniki in gozdovi pa
jO se bleščali in kopali v
ternno zeleni, kristalno čisti
bai'vi, kakršno bi le stežka
ujel na svoje platno še tako
^šč slikar. Ni šlo drugače,
Ijot da smo ju zmotili pri de-
]u, ki jima ga v tem in ne v
(jiTUgem letnem času nikoli
pe zmanjka.
ON
, Ivan nas je z veseljem po-
peljal v lepo urejen hlev, kjer
je stekla beseda o živinoreji.
»Sedaj imamo 26 glav živi-
pe, od teh je 16 molznih krav.
ostalo pa so piemenske leli-
ce,« je načel pogovor naš go-
stitelj.
»Vaša osnuvnu proizvodnja
je živinoreja in les. Ali v da-
našnjem času s]ia.jate s tako
usmerjeno proizvodnjo?«
»Včasih nam je osnovni do-
hodek in zaslužek dajal gozd,
zdaj nam ga daje živinoreja.
Z odbiranjem živine smo za-
čeli že leta 1968, in sicer tako,
da smo odbirali najboljša te-
leta. Da imamo danes tako
dobre krave gi-e zahvala do.
bri pasemski selekciji. Ker
pa molzejo krave na gobcu,
kot pravimo, je prva skrb
krma in gnojenje.«
»Kakšna je povprečna mol-
ža vaših krav na leto in koli-
ko mleka daje najboljša mol-
znica?«
»LansKo leto smo imeli
povprečje okoli 5000 Litrov
mleka po kravi, najboljša
Briaza pa ga daje kar prel^o
6000 litrov na leto.
»Tik po<l vašo domačijo, vi-
dimo, gradite nov dom. Ali
razmišljate tudi o tem. da bi
star dom preuredili za turi-
ste in se tako začeli ukvarja-
ti tudi s kmečkim turizmom?«
»Zaenkrat o tem z ženo še
res samo razmišljava, vendar
v^eno upam, da bova čez
čas lahko sprejela pod krov
i stare doimačije, ki jo bo tre-
' ba seveda preurediti, tudi go.
ste, željne sprostitve in sve-
žega zraka. Okolica je lepa
in ne težko dostopna, zato
sem prepričan, da bi priva-
bila marsikaterega mestnega
človeka.
ONA
No, pregovor pravi, da go-
spodinja podpira tri hišne
vogale. Zato smo gospoidiinjo
vprašali, ali bi poleg vsega
vsakdanjega dela lahko še
skrbela za turiste, ki bi se
ustavili pri njih.
»Če si človek porazdeli de.
lo enakomerno in smotrno in
če vstaja z zoro, kar gre. Za-
to mislim, da bi šlo tudi s
turisti, le da jim ne bi mogla
nuditi celotne oskrbe. Morda
samo zajtrk in večerjo. Z
usmerjevalko za kmečki tu-
rizem pn Kmetijski zadrugi
v Mozirju smo se že pogovar-
jali, da bi bil v šmihelu do.
brodošel manjši hotel ali
vsaj urejeno gostišče, kjer bi
turisti dobili toplo hrano. V
takem primeru bi se čez čas
lahko lotili kmečkega turiz-
ma.
»Vaš delovni dan je brez
dvoma dolg in naporen. Bi
ga laliko opisala?«
»Lahko, a še enkrat pravim,
vstati je treba z zoro, ob šti-
rih ali pol petih zjutraj. Mle-
ko moramo dostaviti v zbi-
ralnico že do šeste ure zju-
traj. Potem je treba hitro v
kuhinjo in pripraviti zajtrk,
zbuditi in odpraviti v šolo
moja dva fanta. Komaj na-
krmim prašiče in kokoši, že
moram spet za štedilnik. Tu-
di otrokoma je treba kaj po.
magati pri učenju in tako
me čas kar naprej preganja.«
Imajo 12 ha obdelovalne
zemlje, ki so jo pred časom
spremenili iz njiv v pašnike,
ki jih je seveda tudi kosijo.
Zime so doige in treba je
pripra\'iti precej krme za ži-
vino. čeprav strojno, opravi-
ta z možem vsa deda po ve-
čini sama. A ker delo na
kmetiji opravljata s srcem
kar gre in se ne pritožujeta
nad obilico vsakodnevnih op.
ra\'il.
MATEJA PODJED
JURE KRAŠOVEC
Foto: DRAGO MEDVED
Pred letunia smo bili
na obisku prvič. Takrat
sta si -Atelškova šele pol-
nila hlev. Danes je že mar-
sikaj drugače. Dvorišča
skoraj ne spoznaš več. Vse
so prestavili zaradi grad-
nje nove hiše. V hle\u je
zadnji kotiček »zaseden«.
Same pasemske živali, kra-
ve in teličke, ki jim sa-
mo simbolično »vlada«
plemenski bik Aldo. Za-
kaj simbolično? Krav v
domačem hlevu ne ople-
menjuje Ne, ker bi bil
slab, zato, ker ima hu-
do konkurenco »amerikan-
cev«, s katerih semenom
osemenjujejo Erženičniko-
vo čredo.
In tako je Erženičniko
va domačija zdaj majčke-
na tovarna mleka. Okoli
80.000 litrov letno ga pro-
dajo. Pa sem in tja kak
kubik lesa. Nekoč pa so
se ukvarjali z žitom,
krompirjem, poljščinami.
Takrat, ko ,je bilo na
gruntu tudi po 20 ljudi.
VOZNIKOV
VSAKDAN
Zgodaj zjutraj oživijo
parkirišča celjskega Pre-
vomištva. Vozniki počasi
prihajajo na delo, jutra-
njo tišino moti le rezek
smeh ob priložnostni šaU.
Zatem zahrume motorji,
šoferji se povzpnejo v
svoje vazniške kabine, še
kratek pregled wzila in
na pot bo treba. Nov de-
lovni dan se je pričel. To-
krat je bil za nekaj vozni-
kov drugačen od običajne-
ga.
Velenjski Vegrad je pri-
čel v Bosanski Gradiški
graditi veliko hladilnico
za sadje, ki bo imela kar
3.5O0 kv. metrov, v krat-
kem pa bodo pričeli tudi
z izgradnjo manjše, 800
kv. metrov velike hladil-
nice za meso. Hladilnice
gradijo po sodobnem in-
dustrijskem projektu, ki
omogoča montažo velike
hale v borih 14 dneh.
Mogočne betonske ste-
bre, ki so okostje hladil-
nice, vlivajo v Velenju, v
Bosansiko Gradiško pa jih
pirevaža celjsko Prevozni-
štvo. Pmv pri teh prevo-
zih, kot budi montaži hla-
dilnice same gre za ve-
lik organizacijski podvig
dveh organizacij, ki sta
združili skupne interese
na obojestransko zadovolj-
stvo.
Prevoz velikanskih ste-
brov v 300 kilometrov od-
daljen kraj ni mačji ka-
šeLj. še posebej zato ne,
ker so stebri Izredno dol-
gi. Potrebno je bilo veli-
ko organizacijskih napo-
rov, da je bila zagotovlje-
na varnost takšnega pre-
voza.
Prvi pogled na težki to-
vornjak s posebno priko-
lico je bil prav zastrašu-
joč. Takoj za kabino je
bila kratka prikolica z
vgrajenimi posebnimi vrt-
ljivimi nosilci, kakšnih de-
set metrov za njo še ena
podobna. In na teh nosil-
cih sta ležala dva velika'n-
ska stebra, ki merita v
dolžino 17 metrov in ki
skupaj tehtata nad 21 ton.
Bo takšen tovor po naših
ozkih cestah sploh mogo-
če priF>eljati na cilj, sem
se sipraševal tistega sonč-
nega jutra, ko sem se
odločil, da grem :^upaj
s prijaznimi vozniki Pre-
vozništva na težko pot in
poizkusim doživeti delov-
ni dan voznika težkega to-
wmijaka.
Takšen tx>vor ne more
na cesto brez spremstva.
Osebni avtomobil pred to-
vornjakom in za njim,
utripajoče rumene luči,
omejena hitrost vožnje,
vse tO sodi k ukrepom, ki
zagotavljajo varen pre-
voz tovora in hkrati var-
nost na cesti tudi za osta-
le voznike.
»Težav ne bo,« mi je hi-
tel zagotavlj'aiti Ivan Ce-
puš, eden od starih vozni-
ških mačkov, ki vrni pri
Prevozništvu že 22 let in
ki ima za seboj že nad
milijon in osemstotisoč
prevoznih kilometrov. »Po-
časi bo šlo. Nekoliko te-
sno bo v Konjicah, mari-
borski klanci nas bodo
tudi malo zavrli, potem
pa smo aobri,« je pripo-
vedoval sovoznik Jože
Vrane.
Odp3lja.li smo se. Brez
težav so me vozniki pre-
pričali, da f>osebnih pro-
blemov na vožnji verjet-
no res ne bo. Lepo smo
napredvali in kmalu sem
spoznal, da je ta vožnja
za izkušene voznike le ne-
koliko manj vsakdanje
opravilo, kaj prav poseb-
nega pa za njih le ni
bilo.
2i;ame je bila voi'aja vse-
kakor doživetje, še pose-
bej na sti"mih klancih in
v ostrih zavojih, kjer so
vozniki morali vedno zno-
va dokazovati svojo spret-
nost, saj je bilo v Konji-
cah, pa tudi v Zagrebu
za t>ako velik kamion hu-
dimano tesno.
Še danes mi ni povsem
jasno, icako da sem bil
ob koncu vožnje prav jaz
najbolj utrujen. Voznikom
se še poznalo ni, da je
za njimi napornih tristo
kilometrov ovinkov, kri-
žišč, nevarnih situacij, ko
je bilo treba zaradi ne-
previdnih voznikov krep-
ko »stopiti« na zavore ...
Naporno delo opravljajo
vozniki. Težko si je pred-
stavljati, kako monotona
je vožnja s tovornjakom.
Se posebej monotono je
bilo na »avto cesti«, kjer
je kilometer enak kücme-
tru. Edina družba vozni-
ku tu je stroj, ki s svo-
jim vedno enakim hru-
ščem naravnost vabi oči,
naj se zapro in si odpoči-
je jo vsaj za trenutek. Tež-
ko je ohraniti p>otrebno
zbranost ob zložni vožnji,
vedino enako utripajoči ru-
meni luči pred seboj, ne-
skončnih nasadih oljne
repice in ogromnih nasa-
dih topolov ob cesti. Prav
zaradi te zbranosti, ki jo
vozniki ohranjajo tudi, ko
je najbolj dolgočasno ali
ko se soočijo z nevaiLiost-
jo na cesti, občudujem te
krepke možake, ki jiim
je krmilo ožuljilo roke.
Končno, po sedmih urah
vožnje, prispemo v Bo-
sansko Gradiško. Sedaj je
na vrstni sklepni del na-
loge. Z velikim žerjavom
raztovorijo tovornjak in
v množici podobnih ste-
brov, ki bodo v nekaj
dneh zrasli v hladilnico,
se tovor kar nekam izgu-
bi. Povsem drugačni so
videti 1 stebri, ko jih
snamejo s posebnih pri-
kolic. Povsem nedolžni,
kar nekam neznatni so v
primeri s tistimi, ki smo
jih še pred nekaj minu-
tami prevežaili.
Delo za danes je konča-
no. Pa je res? Ne! Vozni-
ke ča.ka še dolg povratek
domov, ki bo ukradel ve-
čino iiočnega počitka. Ju-
tri zjutraj pa je treba vno-
vič na pot.
Takšen je delovnik vo-
znika. Tovornjak mu je
drugi, če ne že kar prvi
dom. N€udo.ben je, gla-
sen, vroč, a vendar tisti
dom, ki ga znajo vozniki
tako skrbno in varno up-
ravljati.
BRANKO ST.^MEJCIC
Med najtež.iimi deli poti so bili »mariborski« klanci.
Varen prevoz je omogočila posebna prikolica z vrtljivimi nosilci
14. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
H€I GROFA BLAGAJA 59
RADO
MURNIK
Mladi baron Gradnikar ji je sedel dokaj okorno na-
sproti. Nemirno se je igral z dvojno zlato verižico, ki mu
je visela na višnjevkastordečo baržunasto suknjo. Zdaj je
dvignil desnico, da bi potegnil slonokoščeno jiguro, zdaj
zopet je odtegnil roko in si popravil dolge črne lase, ki so
mu osenčali ogoreli obraz.
»Pazite na svoj stolp!« ga je opomnila Alijana.
Baron Marko je, sam nase nejevoljen, pomajal z glavo.
Tiho je bilo v prijetno hladni sobi, zdaj pa zdaj se je sli-
šalo drsanje ličnih figuric po šahovnici. Vse je bilo ureje-
no čisto tako, kakor pred desetimi leti; zidov je so pokri-
vale lepo tkane opone od vrha do tal in med njimi so bili
naslikani prizori iz svetega pisma in viteških bojnih iger.
Počasi se je usipal pesek iire v okusno izrezljanem okviru.
Okna so zastirali zeleni senčniki, ustavljali zunanjo vroči-
no in ublaževali prejarko poletno svetlobo.
»Gospod baron, vaša kraljica!«
Marko je izgubljal figuro za figuro. Očitno mu je bil
šah deveta briga. Vse drugod so rojile njegove misli.
Venomer si je ponavljal, da bo lepih dni kmalu konec,
kajti vsak čas se utegnejo vrniti Alijanini starši. Privadil
se je bil njene prijetne druščine tako, da mu je bila misel
o skorajšnji ločitvi prav neznosna, čutil je preživo, da
Alijane ne bo mogel nikdar pozabiti. Zelo ozlovoljen je
ugibal, kaj bo, kar pojde odondod. kaj bo, ko ne bo več
videl cvetočega dekleta in ne bo več sli.iial njenega čarob-
nega glasu. Ze zdaj je bil nemiren, ako jo je pogrešal le
eno samo uro. Toda mladi baron Marko Gradnikar je bil
eden onih junakov, ki bi šli rajši žgečkat lačnega leva v
levnjak, nego bi povedal oboževani deklici, kako burno
jim utriplje ranjeno srce. Alijana se je zdela Marku navzlic
prijaznosti in ljubeznivosti vedno enako mirna, ponosna,
vzvišena, nebrižna, nedostopna. Sram ga je bilo, da bi ji
govoril o svojih čustvih. Bal se je tudi močno, da se
utegne oa.nešitt z nerodnimi besedami, ki nikakor ne bi
mogle niti približno izraziti veličino njegove ljubezni.
Hudo ga je mučila ta negotovost in zastonj si je prizade-
val,. da bi se ojunačil in razodel svoje najbolj vroče želje.
In tako ji je govoril le o drugem, jo spominjal prejšnjih
dni v gradu, jo spominjal brezskrbnih zlatih časov, ko sta
bila še oba otroka, onih iger in zabav na grajskem vrtu,
one najlepše dobe, ki mine kot nepozabljeno lepo jutro.
Premnogokrat se je spominjal onega pričora, ko je držal
ranjeno Alijano pred seboj na konju, ko je čutil njen dih,
utrip njenega srca in njeno drgetajočo roko na vratu.
Sanjaril je o novi taki priliki. Zapomnil si je vsako njeno
besedo, vsak poudarek, vse njene kretnje. Kadar je bil
sam, si je ponavljal vse to neštetokrat s tolikšno naslado,
da se je kar čudil. Ob takih trenutkih mu je srce utripalo
od neizmernega blaženstva, zdaj ga je bolelo od gorjupih
čustev. Najbolj ga je žalostilo. da je bila vpričo njega
zmeraj enako mirna, mlačna, tako da ni mogel po ničemer
sklepati, da ji ugaja kaj bolj kakor navaden znanec. Jezila
ga je tudi njegova neokretnost. Prav zaradi tega, ker
ji je hotel biti na vsak način pogodu, je bil spričo nje ne-
roden, kakor sicer nikdar; vsaj njemu samemu se je zdelo
tako. Sklenil je že večkrat, da odpotuje domov. Toda nikoli
ni imel toliko moči, da bi svoj sklep tudi izvršil.
Obotavljaje se, je segel po njenem belem tekaču, da
bi ga vzel s svojim črnim konjičem, pa je prekucnil vso
svojo črno pehoto. Kontesa mu je pomagala postavljati, on
pa se je držal dokaj pusto in kislo.
»šah, mat! Slabe volje ste danes, gospod baron! Ali
nehava?«
»Pogledal jo je, pogledal skozi okno proti Kolpi in hr-
vaškim gozdovom, se zopet ozrl na Alijano in zavzdihnil:
»Ah, kontesa. lepih dni bo kmalu konec. Moral bom odpo-
tovati.«
»Ne. lepih dni bo zdaj šele začetek, ko se vrnejo pre-
dragi starši,« je dejala, srečno smehljaje se, in pogladila
s svojo malo belo roko lase s čela, »Ostanite še pri nas!
Zakaj ne?«
Pogledala ga je tako ljubko, tako prisrčno, da mu je
zakipelo po vsem telesu.
»O, kako rad!« je kri^nil in dodal tiše: »Ne, bolje je,
da grem. Toda ... oprostite mi. .. preden . . . tako ugodne-
ga trenutka, hm... hm, povedal bi vam nekaj, če mi
obljubite, da ostane med nama.«
»Gotovo med nama!« je obljublia kontesa Alijana m
zelo radovedno čakala nadaljevanja.
Ko je baron srečno dovršil svoj nesrečni uvod, ni ve-
del, kako bi zasadil nadaljnjo lepo in pravo besedo. Sve-
čano je vstal, si svečano otrl pot s čela in gledal po na-
sprotni stenski oponi. Vstala je tudi ona. Nezadržno ga je
vleklo k njej. Ali ta jezik! Jezik mu je bil trd in negiben
kakor debelo usnje.
»Alijana,« je spregovoril naglo: »Kontesa Alijana —
ljubim vas! Ljubim vas, kakor vas ne bi mogel ljubiti
nihče več na vsem svetu!«
Sam ni vedel, kako so mu uhajale besede. Zdelo se
mu je, da je govoril še precej gladko, in zelo je bil vesel,
da je vendarle premagal upornost neubogljivega jezika.
Zdajci je čutil, da jo je prijel za nežno, mehko roko in da
mu je ni odtegnila. Burno je objel zardelo devojko in jo
vroče poljubil na živordeče ustne. Ni se branila. Pogledala
ga je plaho in vdano. V njenih očeh sta blesteli solzi.
»Žalostna si? Zakaj?«
. Nasmehnila se je. Ni mu hotela kaliti srečnega tre-
nutka. Srce ji je težila strašna slutnja: nenadoma ji je
prišlo na misel, da se utegne kaj pripetiti staršem, preden
bi jih mogla videti.
»Alijana, zlata moja Alijanica, ali ljubiš tudi ti mene
tako ognjevito, tako neizmerno, kakor ljubim jaz tebe?«
Poljubila ga je pod male brke.
»Kako si lepa, ljubljena moja! Kako te ljubim!« je
ponavljal venomer in ji poljubljal ustne, čelo, lica, ušesca,
roke. »Ljubljena moja! Ti moje najdražje na svetu!«
»Ah, Marko, če naju kdo zagleda!« se je zdramila pre-
plašena kontesa. »Zdi se mi, da slišim korake!«
»Saj ni nič dušica!« jo je miril in ji hitel zatrjevati,
da je najsrečnejši človek na svetu in da se ne vrne še tako
kmalu domov. Bil je vesel in blažen in jezik mu ni delal
nobenih ovir več.
Vitez Ahac je ležal golorok, sicer pa oblečen, na svoji
široki postelji in premišljeval: »Kje je neki ona podzemelj-
ska jama, ki je o njej pripovedovala Alijana? Tod okoli ob
Kolpi gotovo ni.«
gt. 20 — 20. maj" 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
alpinistični kotiček
KLJUB SNEGU SO STENE POLNE
v soboto in nedeljo bi
vsak pričakoval, da zara-
di tveganja v stenah ne
bo plezalcev, saj je za-
padlo več kot 20 cm mo-
krega snega. K sreči je
talni plaz izpod Turške
gore pobral pobočje po-
noči s petka na soboto.
Lahko bi prišlo do kata-
strofe, ker je bilo prav
tam najlepše smučišče in
na proste dni redno obis-
kano.
Najresnejše celjske ple-
zalne naveze so sredi pri-
prav za najtežje vzpone,
zato jih tudi tokrat slabe
razmere niso zadržale do-
ma ali celo v planinskih
postojankah.
Preplezane smeri: Zu-
pančičeva v Mali Rinki III.
— Palir (solo) ter Pla-
ninšek in Bergant.
Direktna v Mrzli gori
IV. -f — Lesjak, Deželak.
Steber Štajerske Rinke
IV. — Lesjak, Deželak.
Dušanov steber v Mali
Rinki III. — Palir, Dol-
žan in Knez (solo).
Smer »Y« v Mrzli gori
IV. + (prva ponovitev) —
čanžek in Mesarec.
Kogel — Virensova in
smer Srakar, češnovar
V. + — Knez in Zupan.
S tem celjski AO že be-
leži v novi plezalni sezoni
skoraj 200 vzponov, kar
je za večino slovenskih od-
sekov celoletna bera. Pri
tem so to večinoma le
ture za uvod (razen zim-
skih), ker so glavni načrti
šele pred vrati. Člani in
pripravniki se zavedajo,
da bo letošnja sezona zre-
lostna preizkušnja za od-
sek, ki je po številu vzpo-
nov zadnja leta v Slove-
niji med prvimi (lani tret-
ji), manjka pa še vedno
pika na i: mednarodno
priznani vzponi v Alpah,
ki delovanju nekega od-
seka dajo pravo vrednost
in afirmacijo.
Ob najkvalitetnejših
vzponiij pa ne sme biti
zanemarjeno delo v ple-
zalni šoli. Naraščaja je
dovolj; potrebna bo selek-
cija v vseh kriterijih, si-
cer bo število novih pre-
raslo meje varnosti pri
nadzoru in šolanju.
V četrtek, 20. 5. bo vaja
v tehničnem plezanju v
steni Grmade (obvezna
čelada), v soboto in ne-
deljo pa prvi letošnji ple-
zalski tabor s tečajniki
na Okrešlju.	CIC
Dve novi celjski smeri v južni steni Mrzle gore:
1 — Direktna IV. -r, 2 — smer »V« IV. +.
»Pepi, 7ia tržnico moraš!« je glasno zahtevala njego-
va boljša polovica. »Saj veš, kaj si mi obljubil. Da
boš letos ti uredil naš vrt, vse Posadil in posejal pa
tudi semena in čebulice si rekel, da boš kupil sem.«
»Ja, ja, bom že. Nehaj se dreti! Daj mi najprej tisti
zajtrk potem pa bom šel nc tržnico!«
»Izvoli, dragi, tu i^naš jajčka pa kruhek in kavico...
pa boš res vse sam napravil? Saj veš, kako je treba.
Najprej boš . ..«
»Najprej bom posadil čebulo, nato pa vse ostalo.
Rad bi že jedel mlado čebulico pa malo prekajene svi-
nine in ... mmm ... Takoj se vrnem.«
Na tržnici se je Pepi ustavil pri prvi stojnici. Zdelo
se mu je, da bo kar prava. Seveda bo. Tamle so »škar-
nicli« s semeni... aha... tamle so pa čebulice.
»Tele čebulice, prosim,« se je obrnil k prodajalki,
»že zdaj so precej velike, kaj šele bo, ko zrastejo!«
In tako je Pepi prinesel domov kar zajeten kup >fve-
likih« čebulic.
»Hm, praviš, da je to »šalotka*... misliš, čebula?
ga je vprašala njegova Mica.
»Seveda, boš videla, kakšna bo!«
„ŠALOTKA
S POPKI"
Pepi vzame lopato pa grablje in jo mahne na svoj
vrt. Pridno »stiha« pa ravna in oblikuje gredice in konč-
no je vrt pripravljen za posaditev čebule. Pepi je skle-
nil. da bo letos njegov vrt ena sama čebula, ko pa jo
ima tako strašansko rad. Torej, čebula je posejana.
Zdaj je treba samo še čakati, da bo zrastla.
In Pepi je čakal. Vsak dan je hodil in zalival in
gledal, kako bode njegova čebula iz tal. Vsak dan je
ženi natančno poročal, koliko njegove »šalotke« je že
zunaj. Bolj je čebula rastla, bolj je bil Pepi vesel in si
v mislih slikal prizore z goro krožnikov, naloženih
s čebulo in svinino, ampak predvsem s čebulo.
Nekega dne pa je prišel Pepi malce zaskrbljen
domov.
»Mica, kako visoko zraste čebula v tako kratkem
času? Ali ima ria vWiu popek?«
»Kaj? Kaj da ima tvoja čebula? Popek? No, ženske-
ga spola je res, da pa bi imela še popek, to danes prvič
slišim.«
Mici ni in. ni dala miru ta Pepijeva »šalotka s popki«.
Skrivaj je odhitela Tia vrt in obstala z odprtimi usti.
Zvijajoč se od smeha se je napotila nazaj domov. Vsa
mokra od solz se je sesedla na stol. Tisti trenutek je
vstopil Pepi in jo začudeno gledal.
»Kaj ti pa je, avša stara, kaj se pa tako režiš?«
»Hi, hi, hi, hi, bila sem... bila sem na vrtu ...
ha, ha, to, kar si posadil, so... ha, ha, ha,... so tuuli-
paniitit... ha, ha, ha . . .«
Pepi je sklonil glavo. Le smej se, si je mislil, na
glas pa rekel: »So pač tulipani, ne? Bomo pa letos ime-
li na vrtu tulipane in jih prodajali na tržnici. To je
zamisel! Da se tega nisem že prej spomnil!«
»V redu, v redu, tulipane bomo prodajali na tržnici,
s svinino boš pa prav tako prežvekoval »šalotko s
popki« ...
Oh, Pepi, Pepi!	DOMINIKA POS
Predolg
nos
Zakaj smo nekateri
ljudje tako nesrečni, da
'nas je narava obdarila s
telesnimi napakami? Tako
se je v naši rubriki spra-
šavala ena od vaših bralk,
jaz pa ji danes samo po-
trjujem, da je res tako.
Jaa imam predolg nos in
se zato vsi spotücajo vanj.
Slišim vsemogoče: to je
tista z dolgim nosoni, po-
vedala mi je ona z dol-
gim nosom, itd.
V otroških letih se za-
radi opazk nisem jezila,
zdaj pa mi gre tako go-
vorjenje že na živce. Dru-
gače sem samozavestno
dekle, pa me kljub temu
moti, da so ljudje ne-
sramni in da se javno va-
me obregajo. Ne prosim
vas za nasvet, saj mi ne
morete pomagati, le toli-
ko in zato sem vam pi-
sala, da boste vedeli, da
se take stvari res doga-
jajo.
DRAGA,
verjela bi brez tvojega
potrdila, vesela pa sem,
da tako obnašanje soraz-
merno dobro prenašaS.
Verjetno ob morebitnih
n^ramnostih dobro rea-
giraš, ker si korajžno de-
kle. Ne verjamem pa v
to, da se tvoja napaka ne
da odpraviti. Obstajajo
plastične operacije, lepot-
ne napake pa odpravlja-
jo tudi pri nas na klinič-
nem centru v Ljubljani.
Za nekatere, zelo hude,
plačuje celo socialno za-
varovanje. Ne bi bilo na-
pak, če hi tudi ti stopila
tja na pregled in ugoto-
vili bodo, fie se ti da po-
magati. Tvoji energično-
sti bi to pripisala, zato
le pot pod noge, da boš
vedela, pri čem si. Sicer
bodo potem ljudje govo-
rili, glej to je pa tista,
ki so Ji nos operirali, a
ne zmeni .se za ljudske
govorice, ki imajo največ-
krat zlobni prizvok.
NATAŠA
Zapušče-
na
Zapustil me je fant, ki
sem ga imela raje kot
sebe. Našel si je drugo
dekle, ki me pa res ne
more v ničemer prekaša-
ti. Poznam jo dobro in
tudi njeno zavoženo živ-
ljenje. Ce se kdaj sreča-
va me niti ne pogleda,
fant namreč. Jaz pa jo.
čem za njim cele noči...
čeprav bi si lahko našla
drugega. Ne morem ga
pozabiti. Povejte mi, ka-
ko naj ga dobim nazaj,
saj ga ne bo mogla no-
bena tako ljubiti kot sem
ga jaz.	VIDA
IJIBICA DR.4G.4,
skromna ravno nisi. Če bi
povedala svoja leta, bi se
lažje razumeli Kakorkoli ^
ie. človek je svobodno bitje
in ga ne moremo prisiliti v
njegova dejanja. Si res tako
prepričana, da je tvoj »mi-
nuli« fant vreden tolikih sol-
za, prečutih noči in zgublje-
nih iluzij?
\asveta, kako pripeljati
fanta nazaj v objem, ne mo-
rem dati, pa tudi tvojemu
prepričanju, da ga ti na.jboIj
ljubiš,, ne morem verjeti. Za
tvojo trditvijo se skriva se-
bičnost, užaljenost in še mar-
sikaj. Ce bi fanta resnično
ljubila, bi ga pustila, da gre
svojo pot, čeprav sta jo za-
čela ubirati skupno. Doživela
si razočaranje, a verjemi, da
v tvojem življenju ne bo edi-
no, čeprav ti to od srca že-
lim. Fante boš Se sreče^-ala,
»ato ne žaluj za edinim, ki
ti je obrnil peto. Cez čas se
boš temu trpljenju samo
smejala, zdaj pa ti čisto ver-
jamem, da ti je hudo. ča.s
celi rane, delo pa mu po-
maga.
NATA.-^.I
V PRIČAKOVANJU
Mlade bodoče mamice bodo v novi poletni modi
imele kaj izbrati. Kot nalašč zanje so postale spet
priljubljene ljubke poletne obleke v nosečniškem stilu.
Tako bodo vse poletje lahko zelo enostavno pa zelo
prijetno oblečene.
Obleke so največkrat sešite iz pralnih tkanin, či-
stega bombaža ali mešanic z bombažem. Enobarvne
so popestrene z živahnimi obrobami prešitimi robovi
in vstalvljeno čipko, sicer pa so tudi pri teh oblekah
seveda zelo moderne ozke Črte, pike in drobni cvet-
lični vzorci.
Kroji SÖ zelo mladostni. Pas je seveda dvignjen
pod prsi, v krilu je obleka nabrana. Zgornji del je
lahko v majhnem kimono kroju s kratkimi kimono
rokavi, zelo pogost je tudi štirioglat vratni izrez. Opri-
jet životec z majhnim okroglim ovratnikom in kratkimi
napihnjenimi rokavi deluje zelo dekliško. Veliko je tu-
di nad prsmi rezanih oblek z naramnicami in s prekri-
žanima zadnjima deloma. Takšne obleke še najbolj
spominjajo na predpasnike in so zelo moderne. Pod
njimi se nosi poletna majica ali romantičm bluza.
Na vsak način pa mladim bodočim mamicam to
poletje ne bo treba biti v skrbeh, kaj bi oblekle.
16. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
SKLEPNE PRIPRA VE
število dni do začetka 35.
Balkanskih atletskih iger, ki
bodo v Celju od 18. do 20.
junija, je vse manjše. V tabo-
ru atletskega društva Kladi-
var, kateremu so pred dobri-
mi leti zaupali organizacijo
enega najstarejših tekmovanj
na svetu BAI, kjer sodeluje-
jo reprezentance Turčije,
Grčije, Romunije, Bolgarije
in seveda Jugoslavije, je že
nekaj dni vse v znaku za-
ključnih priprav, da bi tek-
movanje uspelo tako, kot mo-
ra in kot smo ga v Celju na-
vajeni.
Posamezne komisije hitijo
z zadnjimi deli. Največje tež-
ve ima seveda komisija, ki
mora zagotoviti ustrezno šte-
vilo prenočitvenih kapacitet
tako za tekmovalce, kot tudi
za novinarje, goste in ne-
nazadnje turiste oz. turistične
skupine. V dneh letošnjih BAI
76 pa bo v Celju tudi med-
narodni športno-medicinski
simpozij, katerega pripravlja
Komisija za športno medici-
no pri Atletski zvezi Jugosla-
vije. Ta simpozij bo 18. juni-
ja zvečer in to z zelo za-
nimivo temo »Karakteristike
vrhunskega treninga in tek.
movanja v pubertetni dobi«.
Glavni referat bo imel dr.
Viljem Brumec iz Maribora,
sodelovali pa bodo seveda tu-
di ostali zdravniki oz. vsi
tisti, ki se ukvarjajo s tem
področjem.
Organizator upa, da jim bo-
do hoteli zagotovili za-
dostno število prenočitvenih
kapacitet in to ne samo v
Celju, kjer bodo novinarji,
gostje in zdravniki ter ena
ali dve reprezentanci, ampak
tudi v Velenju, v Rogaški
Slatini in Laškem ter seveda
na Celjski Koči, Svetini in
Golteh. V hotelih naj bi v
tem času tudi poskrbeli, da
bi bilo vse v znaku BAI 76
in da ne bi prišlo do nepred-
videnih težav ali zapletov. Ta-
krat naj bi bilo posebej slo-
vesno opremljeno tudi celot
no mesto z vsemi vpadnica-
mi, za kar skrbi posebna ko-
misija.
Franci Križaj, režiser SLG
Celje, pripravlja uvodni cere-
monial, ki bo po dosedanjih
besedah izredno pester in za-
nimiv, zenkrat pa povejmo
samo to, da ga bodo med
drugim tudi popestrili otroci,
padalci in seveda godba na
pihala z vso ostalo potrebno
dekoracijo, ki sodi zraven,
da bo tudi zunanji blišč vre-
den takšnega tekmovanja.
že večkrat smo omenili,
da bo za to priložnost po-
sebej obnovljen stadion, na-
bavili pa so tudi nove sema-
forje in to dva manjša in
enega velikega. Novinarski
press center bo tokrat v dvo-
rani Kladivarjeve restavraci-
je, saj bo v dvorani pod tri-
buno pripravljeno za ogre-
vanje tekmovalcev. V nasled-
niih dneh bo organizator že
dal v prodajo vstopnice, ki
jih bo možno kupiti za posa-
mezne dneve ali pa kar cel
komplet, ki pa bo seveda ce-
nejši. V prodaji bodo tudi
tri posebne značke za to pri-
ložnost in vse ostalo, kar sodi
zraven. Torej bodo prišli na
svoj račun tudi zbiralci značk
in podobne spominske »kra-
marije«. Upamo, da bo v dneh
BAI 76 možno po celjskih
trgovinah kupiti tudi kakšne
spominke s celjskimi simbo-
li in da bo na razpolago do-
volj drugih artiklov, saj orga-
nizator pričakuje s.amo 2000
grških turistov, ki so že po-
trdili, da pridejo v Celje.
Grški turisti so znani kot ve-
liki ljubitelji lepih stvari, to-
rej je treba za njih tudi kaj
pripraviti. In seveda tudi za
vse ostale.
Predsednik organizacijske-
ga odbora Mitja Pipan ima s
celotnim štabom v teh dneh
ogromno dela, saj je treba
misliti na vsako malenkost,
da ne bi prišlo do nepred-
videnih težav. Ob tem pravi:
»želim, da bi vsi Celjani
vzeli to prireditev kot našo
in ji tudi tako pomagali, da
bi uspeli, kajti uspeh bo naš
skupen uspeh. V teh zadnjih
dneh na.i ne bo Cel.iana. ki
ne bi na kateremkoli pod-
ročju prispeval vsaj delček
v mozaik ogromnih priprav
za uspešno izvedbo BAI 76.
Mesto Celje poznajo po svetu
po atletiki in naj tako ostane
tudi po BAI 76.«
TONE VRABL
atletika: pionirska
olimpiada
Prihodnji četrtek, 27. maja, bo na stadionu »Borisa
Kidriča« pionii-ska atletska olimpiada, katero je pred
leti prvi pripravil v Celju prof. Metod Klemene. Letos
se je Telesno-kulturna skupnost Celje odločila, da bo
v mesecu mladosti pripravila miniaturno pionirsko
olimpiado, kjer bodo sodelovali predstavniki vseh
enajstih osnovnih šol v celjski občini. V vsaki ekipi bo
v posamezni disciplini nastopil po en tekmovalec, tek-
movanje pa se bo začelo ob 16. uri. Pokroviteljstvo je
prevzela Občinska konferenca ZSMS Celje.
Organizator bo ix>skrbel, da bo srečanje pionirjev
uspelo v vseh pogledih. Tako bodo posamezne ekipe
nastopile v raznobarvnih dresih, katere je prispevala
Zavarovalnica Sava. Celotno prireditev bodo popestrili
združeni pevski zbori in seveda godba na pihala ter še
kaj drugega. Za najboljše pa pripravljajo tudi medalje,
tako da bo vse tako, kot na velikih, pravih tekmova-
njih. Prireditev bo nedvomno lep prispevek k prazno-
vanju meseca mladosti, istočasno pa tudi simboličen
uvod v dve kasnejši veliki atletski prireditvi, ki bosta
na istem stadionu: 5. in 6. junija finale APJ (nastopa
okoli 350 atletov iz vse Jugoslavije) in od 18. do 20.
jurüja XXXV. BAI 76!
Ker bo pionirska olimpiada srečanje najmlajših in
popestrena s kulturnim sporedom, bi bilo prav, da bi
si jo ogledalo tudi čimveč staršev ter tako dalo še sve-
čanejše obeležje celotni dobro zamišljeni prireditvi.
kladivar prvi in drugi
v Novi Gorici je bilo republiško finale APS. Med
moškimi je premočno zmagal Kladivar (Velenje je če-
trto), med ženskami pa je bila mlada ekipa Kladivarja
druga (Velenjčanke sedme). Tudi med pKDsamezniki so
Celjani osvojili celo vrsto najboljših mest, med njimi
pa moramo predvsem pohvaliti: Blatnikovo za rekord
na 400 m, Copa za osebni rekord v skoku v višino
(210 cm), v isti disciplini zmagovalca D. Prezlja pa
»povratnika« iz ZDA Pečarja, Sveta, Lisca, Krofla in
vse ostale mlade atlete, ki so z doseženimi rezultati
doprinesli točke za končni uspeh. Poudariti je treba ob
tem uspehu predvsem to, da so ga dosegli mladi atleti,
ki šele dobro stopajo v atletsko areno in je ob vest-
nem delu še vsa prava bodočnost pred njimi. Vodstvo
Kladivarja pa je treba tudi pohvaliti, da počasi, toda
vjitrajno vzgaja žensko ekipo, ki že kaže moč, od nje
pa lahko še mnogo pričakujemo. Skratka — zadnji
uspeh v Novi Gorici je plod mladega vala in načrtnega
dela v zadnjih nekaj letih.	tv
pimu :>poiiii2iau,ti>>iwi iifiifiji v
upc-m alp.skeiii kotičku v ,,
i^ugATske (luliiie pod veliciu,,
l'Unjavo.
ieauiciii rezuUaU:
ClAMCt — i. NaraKs (j
a. Uužičiiik (Ni) ij.ä'J,
1'ajk (Aero) ;itj,b6.
CL.\M — 1. Lr.šič (lo) i;
2. Nunčič (.Aero) ä3,Gü, 3. Ko
(Ni) 34,81. 4. Celina T. (
CL.\M: — 1. lievc(i
3ü,i>o, Z. Krilej (.\eio) 32,89
btur (Aero)
fc^kipni vr.stni re<i — 1.
3i>l,8;, 2. Nivo 3{>2,01, 3. Lib
308,72 in 4. To^r 404,10. Uaa
stitev v ekipnem tekniovauju
ze po doseženih časili izredno
načenosi vsaj prvih Irel» ekip,
ciin je TOrt-H dokazal, da ini
svojih vrstati nekaj vrliiniü
.sniucai'jev, ki so pred leti, lal
bi napisali v zlati dobi mošk«
celjskeg;a alpskega smučanja,
v samem jugoslovanskem vrhu
Ob tej nuio.£ičiii prireditvi
Ija podčrtati pozitiven odnos ci
skih delovnih organizacij
športne aktivnosti in rekreac)
ki služi zdi-avju, dvigu delot
storilnosti in koristni izrabi p
stega časa, obenem pa tudi {
hičnl sprostitvi, tovarišk«
zbližanju in sodelovanju deiavi
iz različnih strok. Tako je i
mreč izzvenela tudi zadnja sni
carska prireditev v prelepem |
ravnem ambientu pod Pianja«
ki še sedaj nudi vnetim smučg
jem idealno pozno pomladans
smuko.	K. JI
ob dnevu
mladosti
v velenju
Prizadevno SŠD KšC v Velen
je v počastitev praznika mladoi
prevzelo organizacijo republiši
šolskih prvenstev ŠSD na srednj
šolah v odbojki za mladince
mladinke, za pionirje in mladio
pa še v nogometu
Tako bo že v ponedeljek, di
24. maja t. 1. v Velenje pripot
valo nad 500 mladih športniki
in športnic iz vse Slovenije, ki
bodo dva dni na športnih terei
in telovadnicah v Velenju in S
stanju med seboj spoprijeli
naslove najboljših.
Brez dvoma bo to osrednja :
ključna prireditev na našem i
renu po množičnih šolskih špoj
nih tekmovanjih spodbudna
nove dosežke na področju ml
dhiskega in pionii-skega šport
obenem pa bo prispevala k n
vim znanstvom in prijateljski
stikom mladih ljudi iz vse t
publike.
Zato velja vsem iskrena dobr
došlica v lepem novem mestu \
len ju!
Predstavnjkom iz celjskega p
dročja — mladincem in mladi
kam RŠC Velenje v odbojt
mladim nogometašem iz Rogaä
Slatine in zmagovalcu med ml
dlnci tehniške šole in RSC Vel
nje v nogometu — pa želimo ki
največ športne sreče in dobri
uvrstitev v borbah za naslove na
boljših.
23. maja
tretjič okoli
celja
Zveza za športno re-
kreacijo bo v nedeljo, 23.
maja že tretjič pripravila
kolesarjenje okoli Celja
pod geslom »Vsi na kolo
za zdravo telo«. Ko so
pred tremi leti prvič pri-
pravili ".o akcijo, si orga-
nizatorji niso mislili, da
bo naletela na tako plo-
den odmev. Zdaj že lah-
ko trdimo, da ie prav ko-
lesarienie na.iboli popu-
larna akcija v sklopu vseh
ostalih trim akcij in da
se je udeležuje tudi daleč
najiveč imdi. Lani se je
na pot, dolgo Ž5 kilome-
trov in speljano okoli Ce-
lja, podalo skoraj pet ti-
soč udeležencev vseh sta-
rosti. prav toliko ali pa
morda še več pa jih ori-
čakiveio tudi letos. Gre
za prijeten nedelj.ski do-
poldanski izlet, kier se
nadihaš svežega zraka.
Startna mesta bodo tu-
di letos ista, kot lani in
predlani: na Otoku pri
mostu v Lisce, na Ostrož-
nem pri gostišču Liubica,
v šmarfnem v Rožni do-
lini pri tjTgovini. v Arcli-
nu pri Voiniku na odce-
pu ceste za Ljubečno, v
Tmovljah pri kulturnem
dmu Zarja, na Teharjih
pri osnovni šoli in na
Skalni kleti pri nogomet-
nem igrišču. Tam. kier
startaite, tudi zakliuči^-e
trim akcijo, s tem da
orevozite vso progo in na
vsaki postaji dobite kon-
trolni žig. Za prevoženo
pot boste dobili simbolič-
no značko kolesarja in
nalepko, družine pa tudi
diplome. V primeru sla-
bša vremena (močnejši
dež) bo a.kcija prihodnjo
nedeljo. 30 maja. Starta-
te lahko od 7,.30 do 10.00
ure, na cilj pa morate
priti najkasneje do 12.
ure. Torej v nedeljo »VSI
NA KOLO ZA ZDRAVO
TEIiO«!	T. VRABL
aleš pipan
najboljši
košarkar
1'red dnevi je bil v tačku v
organizaciji tamkajšn.jega KK Že-
lezničar finalni turnir štirih naj-
boljših jugoslovanskih košarkar,
skih mladinskih klubskih ekip.
Nastopili so tudi Celjani, ki so
velik uspeh dosegli na polfinal-
nem turnirju v Celju (že prej so
osvojili na.slov republiškega prva-
ka) ter se zaradi zmage uvrstili
med štiri najboljše. Zal tam ni-
so okusili slasti zmage, blizu pa
so na pra^i kar dveh in sicer
proti močnima moštvoma kot sta
beograJ,skl Partizan in splitska
.lugoplastika, s katerimi so Ce-
ljani izgubili za en sam koš!
Tudi četrto mesto v državi je
iz.jemen uspeh In novo potrdilo,
da se na tem področju v Olju
dobro dela ter da Je pri nas ve-
liko mladih fantov, ki so Izredno
nadarjeni za dinamično Igro pod
dvema košema.
Dokaz za to je še cela vrsta
mladincev, ki že nastopa in to
uspešno v članski ekipi, ki tudi
vodi v republiški ligi. med njimi
pa zlasti v zadnjih mesecih iz-
stopa Aleš Pipan, ki drugače obi-
skuje drugi letnik celjske gimna-
zije. Visok je 192 cm, s košarko
.se ukvarja že štiri leta. igra be-
ka, za KK Celje pa Je doslej od-
igral že več kot 400 tekem. Tre-
nira vsak dan, ob sobotah In ne-
deljah pa so na programu tekme.
.\leš Pipwi je svoj doslej največ-
ji uspeh prav gotovo dosegel
prav v Cačku. kjftr ga je poseb-
o» strokovna komisija (trenerji
vseh sodelu.jočih moštev in pred-
stavnikov KZJ) izbrala soglasno
in brez pripomb za najboljšega
igralca turnirja!
»To .Je zame vsekakor veliko
priznanje, istočasno pa tudi mo-
jim soigralcem, saj brez njih ne
bi mogel doseči ničesar. .Ie pa
tudi obveza za nadaljnje resno
delo.«
Aleš Je na zadnjih tekmah svo-
jega kluba vedno med naJbol.fSl-
mi, ponavadi da tudi največ ko-
šev, Igral pa Je že T kadetski In
mladinski republiški reprezentan-
ci, zdaj pa npra\'lčeno pričakuje
še poziv za kakšen skupen tre-
ning jugoslovanske mladinske re-
prezentance, kjer bo poskušal tu-
di najti mesto za sebe. Po dose-
danjih u.spehih. rii>snemu pristo-
pu k košarkarski igrj in vsem
ostalem si to tudi zAsluži.
T. VR.\BL
košarka:
celjani še
v vodstvu
Celjski košarkarji so v enem
tednu odigrali kar 3 težka sreča-
nja. Najprej so v prvenstveni tek-
mi doma v dvanajsti zaporedni
zmagi premagali za točke Fructal
iz Ajdovščine in se tako oddolžili
za poraz v Gorici. Zmaga 84:77
je bila težko izbo.jevana, saj so
gostje pet minut pred koncem vo-
dili celo z 79:69. kar je zadosto-
valo za zmago. Le 24 ur po tem
napornem srečanju šo Celjani na-
stopili v Zagorju ob Savi v pokal,
ni tekmi proti tamka.jšnjim do-
mačinom, k.jer so z mladim mo-
štvom zmagali brez težav. V Lju-
bljani pa so v nadaljevan.fu re-
publiške lige Celjani klonili pro-
ti Jezici, moštvu, ki se bori za
obstoj v slovenski ligi. Tekma je
bila razburljiva, saj sU se obe
moštvi menjavali v vodstvu do-
mala ves prvi polčas. Odločilno
prednost so si domačini pribori-
li v začetku drugega polčasa z
izredno ostro in agresivno igro,
kjer je ostajala piščalka kranj-
skega sodnika Rusa še ob tako
grobih prekrških nema. Celjani so
na.stopill oslabljeni z obolelimi in
poškodovanimi igralci (Kralj, Su.
botič. Gole. Rozman) in so tako
Po dvanajstih zaporednih zmagah
okusili poraz, ki Je boleč in
zmanjšuje izglede Celja » konč-
ni uspeh. Celjani so še v vodstvu
v SKL z dvema točkama pred-
nosti pred zasledovalci Bežigra-
dom Triglavom in Fructalom, W
imajo po dve manj. V prihod-
njiiti kolu bodo nastopili doma
proti Novoteksu. vendar jih do
zaključk.i tekme čakata še dve
težki gostovanji — v LJubljani
proti Bežigradu in v Kranju proti
Triglavu.
Mladinci Cel.Ja so pobrali dve
dragoceni zmagi — s Pikapoloni-
co iz Hudinje s 139:40 In z Elek-
tro 100:88.
V bnj za točke so se v II. SKL
vključili tUdI košarkarji Kovinar-
Ja iz Štor. ki so v I. kolu doma
premagali Hrastnik s 84:72. Spod-
budna zmaga ob pričetku te lige
z močnim nasprotnikom.
K. JUG
rokomet:
podvig ni uspel
Enaindva.)seta stopnička, pred-
zadnja, Je bila usodna. Cel.janom
ni uspel veliki podvig, da bi pr-
venstvo zaključili v 11. zvezni ro-
kometni ligi brez poraza. V so-
boto popoldne »o izgubili proti
vTsti Rudarja Iz I>ablna. ekipe,
ki Je v zadnjem ča.su v izredni
formi in je odvzela tudi Slova-
nu obe točki. Po dva,jsetih tek-
mah .so Celjani morali priznati
poraz v lepem okolju, pri do-
mačinih, ki so pozdravili vsak
njihov uspeh in, ki so že pred
srečanjem Izročili Celjanom cve-
tje za njihovo prvo mesto.
Zmagovalca je odločila že 16
minuta prvega polčasa. V tej mi-
nuti je pri.šlo namreč pri sodni-
ški mizi do spornega zapleta. Sod-
nika sta Izključila .4nderluba.
Tehnično vodstvo Cel.ia je razu-
melo. da zapušča igrišče Vlado
liojovlč in hitro zamenjalo An-
derluha z Levstikom. Tu pa Je
nastala napaka, ki se po novih
dodatnih pravilih kazmi.je zelo
ostro. Levstik, ki .je stopil na-
mesto kaznovanega .Anderluba Je
bll diskvalificiran za preostale mi-
nute igre in se nI smel več vrni-
It v Igro. Celjani so po prestani
kazni .Anderluha Igrali s popol-
nim številom igralcev, toda od-
sotnost Levstika v obrambi In na-
padu Je prinesla zmešnjavo In ne-
sigu£nost v vrste Celja, kar Je
prineslo tudi poraz.
Tehnični vod,ja ekipe Peter Url.
bernik pa nam je dejal: »Poraz
.je boleč, toda tudi poučen. Zato
ne delamo iz tega tragedi.ie. Se-
daj .je potrebno misliti na kvali-
fikacije. Drugače bo naš trud pre-
ko celega leta brez koristi. V so-
boto igramo proti Sevnici v go
steh in upamo, da bomo zaigrali
bol.je.«
In še strelci v Lablnu — Mrov.
Ije 3, Luskar 4, Božič 3, Pevnlk
1, Levstik 3. Vlado Bojovlč 2 In
Anderluh 7 zadetkov. Vlado Bo-
jovlč je takoj po končani tekmi
odpotoval na Jahorlno na skupne
priprave naše olimpi,jske repre-
zentance.
V	republiški rokometni ligi pa
so igralci Minerve iz Griž ponov-
no dokazali svojo zrelo igro in
v Brežicah premagali domačine
32:28 (14:15). Šoštanj je podlegel
v gosteh Jadranu 20:2", dočim so
dekleta uspela. Kamnik : Šmart-
no 14:21, Velenje : Iskra 25:8.
J. KUZMA
nogomet:
rumeni
kartoni
To Je že tradicija. Ce ne izko-
ristiš priložnosti, potem Jih na-
sprotnik. In to se Je zgodilo pre-
teklo prvenstveno nedeljo, ko je
Kladivar doma izgubil proti Pri-
morju 2:3 (0:2) in .Šmartno v go-
steh proti železničar.ju v Maribo-
ru 0:2 (0:0). Tak .je pač šport In
to je sestavni del življenja ob Ig.
riSčIh. Trenerja FerI Bencik In
Ilija LTiavič pa pravita tole:
Feri Bencik (Šmartno): »V pr-
vem polčasu smo Igrali zelo do-
bro. Imeli smo poi>udo in Praš-
nikar ter A. Omladlč sta zamudila
pri dveh priložnostih. Rahla te-
renska premoč v prvem polčasu
se ni izkori^jtlla. Domačini so t
daljevanju zaigrali ostreje, kar
nas Je zmedlo In pre.Jell smo dva
zadetka.«
V	Celju .je bilo bolj dramatič-
no. Ulja LTjavlč pravi: »Imeli
smo že pred srečan.jem neki not-
ranji nemir. V prvem po]ča.su se
nLsmo mogli razigrati In gostje
so lahko prišli v vodstvo. Igralci
kljub temu niso popustili in Re-
beršak Lojze je že v prvi minuti
nadaljevanja zmanj.šal na 1:2. Pri-
čakovall smo preobrat. Toda na-
padalci niso izkoristili petih pri-
ložnosti. Zlasti Dobi-ajc v 65. In
85. minuti ni zadel prazna vra-
ta. Kar ni uspelo nam, so doseg-
li gosti in zasluženo zmagali.«
Sami pa lahko zabeležimo sa'«
mo to. Točki sta od.šll v .Ajdov-
ščino. V Celju pa so ostali trije
rumeni kartoni (Puhner. Reber-
šak In ponovno Dobrajc), ki so
jih celjski igralci popolnoma za-
služeno dobili od povprečnega
sodnika Sekeresa iz Lendave. To-
da mirno lahko zabeležimo, da bi
vsaj dva lahko bila kar rdeča, to
pa pomeni, da bi lahko dva cel j.
ska igralca zapustila Igrišče pred
koncem tekme.
smučanje:
zmaga aera
Kar 84 smučarjev, delavcev Iz
Topra, Aera, Nivoa in LIbele, se
je v četveroboju spoprijelo med
seboj v veleslalomu na plazu z
elektronskim merjenjem časov.
Progo 550 m dolžine, 130 m vi-
šinske razlike in 27 vratci, je za-
količil Janko Cetina. Vreme in
snežne razmere so bile idealne,
da so vsi nastopajoči uživali v
gt. 20 — 20. maj" 1976
NOVI TEDNIK — stran 17
18. stran — NOVI TEDNIK
St. 20 — 20. maj 197fi
gt. 20 — 20. maj" 1976
NOVI TEDNIK — stran 19
PEŠEC NA 8RP:Ü1M CESI K
Iz Gornjega grada proti Novi Štifti
se je peljal z osebnim avtomobilom
J02E JELSNIK, 35, iz I^narta. Pri-
bližno po 500 metrih vožnje je dohitel
ANTONA VOIX3VŠKA, 71, iz Dola, ki
je hodil po sredini desne polovice ce-
stišča in ob sebi. potiskal kolo. Voznik
je močno zaviral, vendar je kljub te-
mu pešca zbil. Vrglo ga je na pokrov
avtomobila, od tam pa je padel na ce-
sto in obležal mrtev.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
Voznik osebnega avtomobila KARL
GOTAR, 40, iz Jagoč je v Konjicah, pri
odcepu ceste proti Dobrovi prehiteval
dva osebna avtomobila in pri tem za-
del v zadnji levi del avtomobila, ki ga
je vozil JANEZ MATUL, 27, iz Bezine;
Matul je namreč v križišču nameraval
zaviti v levo in je zato zapeljal na
sredino cestišča. Voznik Gotar je po
trčenju vozil še nekaj metrov po levi
strani ceste in zadel še kolesarko
ZLATKO R02MARIC, 16, iz Gabrovelj.
Leta se je lažje poškodovala, škode
pa je za 9.000 dinarjev.
POŠKODOVANI DEKLICI
KRISTINA MEH, 13, iz Vel. Pne-
šice, se je peljala s kolesom — na
prtljažniku nad zadnjim sedežem pa
je bila 14-letna VERA SUPER, prav
tako iz Vel. Pirešice — po gozdni poti
iz Pernovega proti Galiciji. Ko je pe-
ljala po klancu navzdol, zaradi hitrosti
ni obvladala kolesa in je zapeljala v
levo. Obe sta padh v meter globok ja-
rek ob cesti in obležali nezavestni.
Težko poškodovani so odpeljali v celj-
sko bolnišnico.
TRAKTOR GA JE POKOPAL
IVAN ZAJC, 38, iz Lopatnika, je vo-
zil neregistriran traktor po klancu na-
vzdol iz Pirešice proti Lipju. Nenado-
ma ga je začelo zana.šati in se je na
desni strani ceste prevrnil na bok.
Voznik Zaje je obležal pod traktorjem;
zdravnik je kasneje ugotovil, da je bil
zaradi hudih poškodb po glavi, prsnem
košu in po hrbtenici takoj mrtev.
SEDEM UR V AVTT
VLADIMIR KODRUN, 20, iz Skal, je
vozil iz Šoštanja proti Zavodnji. V le-
vem nepreglednem ovinku ga je 7ane-
slo na desno s ceste na travnik, po
katerem je naprej vozil 50 metrov, na-
to je avtomobil odbilo in je letel po
zraku več kot 40 metrov ter obstal v
globini na kolesih. Voznik Kodrun in
sopotnik EVGEN KODRUN. 22, iz
Šal, sta se hudo poškodovala in bila
dolgo v nezavesti. Občani so ju našli
šele po sedmih urah. Avto ie popolno-
ma uničen.
V SAVIN.IO SE JE PREVRNIL
V naselju Strmca pri Laškem je
voznik osebnega avtomobila BOJAN
SVETLIN, 19, Iz Celja, nenadoma za-
peljal v levo in se po pobočju 15 me-
trov prevračal in obstal v Savinji, pre-
vmjen na bok. Pri prevračanju je vo-
znik padel iz avtomobila in se hudo
poškodoval, lažje pa so ranjeni trije
sopotniki, .^kode na avtomobilu je za
lO.OOO dinarjev.
ŠTIRJE POŠKODOVANI
STEFAN ROGINA, 41, Iz Ihana, je
v Frankolovem prehiteval tovornjak in
med prehitevanjem opazil, da vozi iz
nasprotne smeri osebni avto. Zato je
močno zaviral, pa ga je Se bolj zane-
slo v levo, kjer je čelno trčil v avto-
mobil, ki ga je vozila OLGA ARZETN-
SFK. 31, iz Celja. Pri nesreči se je
lažje poškodovala voznica Arzenškova
in trije sopotniki v njenem avtomobilu.
>kode je za 20.000 dinarjev.
PREHITRO V OVINEK
Voznik osebnega avtomobila MIE.'^O
KLADNIK, 23, iz Kostrivnice, je vozil
skozi Cmolico po klancu navzdol, pa
ga je zaradi neprimerne hitrosti v de-
snem ovinku zaneslo. Tako je trčil v
osebni avtomobil, s katerim je iz na-
sprotne smeri pripeljal rVAN URLEB,
53, iz Celja. Pri trčenju je nastalo ško-
de za 7.000 dinarjev.
IZSIIJfEVANJE PREDNOSTI
FRANC KODRIC, 36. iz Vrbja. je v
križišču Vrunčeve in Dečkove ceste v
Celju z zavijanjem v levo izsiljeval
prednost kolesarju IVANU VOLASKU,
42, iz Celja. I^-ta se je pri padcu lažje
ranil po desni roki.
s POTI PO ROMUNIJI
TAM SO CESTE MIRNE
Zapiski iz popotne beležke Vojka Rizmala in Milana Seničarja
Ob redakcijski odločit-
vi za pot v Banat sva se
z Vojkom takoj odločila,
da bova izkoristila prilož-
nost in opravila tudi »kra-
tek skok« v Romunijo. In
kako ne bi, saj Ronumijo
v Sloveniji zaradi večje
razdalje mnogo manj po.
znamo kot npr. čehoslo-
vaško aH Madžarsko. Ne-
dvomno pa je to izredno
zanimiva država, ki je po
vojni naredila v industri-
al'zacij i izjemen skok na-
prej.
Prvi stik z našo mejo
sva imela že zvečer pred
odhodom v Romimijo.
Med mimo večerjo v ho.
r-^iii v "Srbski Cmji se na.
ma je približal možakar
in zaprosil, če lahko zai>e-
Ijeva našega carinika do
meje, ker bi. sicer moral
peš, ura pa je že pozna.
Zakaj je natakar Izbral
prav naju, mi še danes ni
jasno, čeprav je bilo v
hotelu več domačinov z
avtomobili. Vendar, na
popotovanju moraš ved-
no biti pripravljen nare-
diti uslugo.
Mejni prehod je od ho-
tela odaljen le kilometer
in solidno urejen, čeprav
nekoliko manj impozan.
tem kot romunski.
V Romuniji je vlc^adr.
save in sploh državnih or-
ganov izredno poudarjena.
Da nekoliko osvežimo spo-
min: Romunija ima da-
nes na 237.500 kv. m ne-
kaj manj kot 21 milijonov
prebivalcev. To so Romu.
ni, Madžari, Nemci, Srbi,
Bolgari in Romi. Znana
je kot pomemben proiz.
vajalec nafte (v Evropi
prva za Sovjetsko zvezo)
važno pa je tudi polje-
ieljstvo (pšenica in koru-
za) ter živinoreja. Izred-
no znani so sumesnati ro-
munski proizvodi, ki pa
jih žal zaradi zaprtih tr.
govin — nedelja — nisva
uspela okusiti, čez 40
odstotkov prebivalcev ži.
vi v mestih, 44 odst. po-
vršine zavzemajo njive in
sadne plantaže, kar 75
odst. obdelane zemlje pa
pokrivajo žitarice.
V nedeljo zjutraj je bi-
lo na meji mimo. Nikjer
nikogar, celo našega milič-
nika in carinika sva vi-
dela Sele po nekaj minu-
tah čakanja. Vojka sta
prijazno opozorila, da je
na sliki v potnem listu
nekaj let mlajši in brez
košatih brkov. Kljub te.
mu je Šlo brez težav, še
posebej ko je pogled v
prtljažnik pokazal", da vo-
ziva »preko« le par strga-
nih teniških copat in ve-
liko prahu.
Prvi stik z Romunijo je
bila zapornica in vojak z
brzostrelko. Prijazno na-
ma je »odsalutirak na
najin nasmeh in dvignil
2!ap>omico. Romunski pri-
padniki obmejnih organov
so gledah na TV oddajo
»Daktari«. Oddala sva pot-
ne liste in čakala. Vojko
si je medtem nervozno
gladil brke. Romunski ca-
rinik oz. oficir se je se-
veda »zapičil« vanje. V
romunščini je verjetno p>o-
vpraševal po tem moškem
okrasu, midva pa sva go-
vorila slovensko. Razumeli
ie seveda nismo. Ro-
(nune je zelo težko ra-
zumeti, čeprav bi človek
pričakoval, da bo vsaj tu
ali tam ujel kakšno zna-
no besedo. Romunski je-
zik sodi v skupino neoro-
manskih jezikov in ga v
mejah Romunije govori
nekaj več kot 15 milijo-
nov ljudi. Razvil se je iz
letinskega (vulganizirane-
ga) jezika rimskih provinc
Dacie, Mezije itd. Prebi.
valci le-teh so se mešali
s člani številnih rimskih
p>osadk in s kolom v času
romaniziranja cesarstva.
Nato pa se naju je us-
milil in srbsko povedal,
da morajo brki dol. Ko
sva že hotela obrniti av-
to pa se je nasmejal in
pokazal, da je vse v re-
du. Seveda, brez povpm-
ševanja o le jih in pregile.
da prtljažnika ni šlo. Si.
cer p>a je bilo mnogo nmnj
težav, kot sva jih priča-
kovala. Nobenega osebne-
ga pregleda ali kaj podob-
nega. Le obvezna menja-
va dinarjev je za nas do-
kaj neugodna. Za 40.000
starih dinarjev sva dobila
234 lejev. Kot se je po.
zneje izkazalo, je bilo to
ravno dovolj za hrano in
pijačo v enem dnevu.
(prihodnjič dalje)
Bila je nedelja in ni bilo otroka brez lepo krojene
»uniformice«: modro krilo, bela bluza, okrog vratu pa
rdeča rutica z zlatim obšitkom. Nedeljski čas so iz-
koristili za obisk muzejev
Vtiinuii.slrativno središče romunskega Banata Temišvar se ponaša pred vhodom v
mesto z velikanskim napisom. Ceste so prazne, prometna signalizacija pa kljub
temu zelo dobra.
PARIŠKI UTRINKI
Zdaj, aouer mesec po parišem Pret-a-Forterju ;e po-
letje bliže, poletna moda je bliže in z njo vse novosti.
Poletno modo smo že sprejeli, kmahi jo bomo nosili.
Takrat, v zgodnji spomladi, pa nas je nova poletna
moda tu in tam še presenetila. Še težje je bilo, ker se
je bilo treba znajti med tolikšno množico krojev in li-
ni], različnih materialov in barv, ki so bile že takrat
na naše veselje izkristalizirane v tri vodilne po vrst-
nem redu: bela. rdeča in modra.
Na pariškem modnem sejmu so nam sloviti modni
kreatorji torej obljubljali uovo poletno modo in prav
zanimivo je sedaj ugotavljati kaj od tega se je ali pa
se bo uresničilo.
Pri modnih barvah prav gotovo ni vprašanja. Ze
sedaj se vedno bolj sprehajajo po naših ulicah barve
trobojnice. Skoraj se je težko spomniti, da je bila
moda tako neusmiljena, da je tako strogo določila
skopo barvno lestvico in kdaj smo bile nazadnje tako
poslušne, da smo jo takoj ubogale. Toda gorje, ko bo
konec sezone in ne bomo imele kaj početi z vsemi temi
belo-rdeče-modrimi oblačili.
Razen novih vodilnih barv so vselej ob pričetku
sezone zelo zanimivi tudi novi kroji. Tokrat so bili
takšni, da so nam morali biti všeč. Med vsemi novost-
mi najbolj opazen je bil že nekajkrat omenjen dekliški
stil ljubkih mladostnih oblek. Potein so poletju v po-
zdrav zaplapolale tudi nove dolge hlače. Sicer letošnje
poletje bolj malo plapolajo, ker so tako ozke, toda
moderne so pa zelo. Pariianke so jih seveda sprejele,
saj so jih že takrat nosile z velikim veseljem. Med
tovrstne novosti sodijo tudi hlače s podaljšanim prsni-
kom in kombinezoni, za katere so se nekateri kreator-
ji zelo zavzemali. In jih tudi z velikim veseljem lansi-
rali, saj že pridno polnijo obešalnike mnogih blagovnic
in boutiquov po svetu. Mnoge in predvsem mnogi se
bodo raztesclili na novo priljubljenih kratkih, zelo
kratkih hlačk. Te hlačke so športne, z žepi spredaj ali
zadaj, primerne pa so za res vroče poletne mesece ob
morju. In še ena novost v zvezi z hlačami. Poletni
hlačni kostimi v stilu moških oblek so že sedaj velika
moda. še večja bodo jeseni prave moške obleke na
visokih, vitkih dekletih.
STAŠA GORENŠEK
SEX IN
TURIZEM
Kupljiva ljubezen, nenasit-
ni eros in seksualni firbec,
kaj je še? česar ne pyoznam,
to je tako dobičkanosno, da
pred vse bolj odkritimi vna-
njimi manifestacijami nekoč
zagrnjene prostitucije zapira
oči legitimna javna morala.
Tudi v Nemčiji. Tam so na-
prodaj poleg mestnih načr-
tov za avtomobiliste, za tu-
riste, ki si hočejo ogledati
mestne zanimivosti, še po-
sebne sorte vodiči. V teh vo-
dičih so naslovi privatnih
klubov, ki se gredo zamenja-
vo partnerjev, masažnih sa-
lonov, kjer vas povsod pre-
gnetejo ljubke Tajlandke,
klubi za sadiste, mazohiste,
za istospolne ljubezni, privat-
ni telefoni takoimenovanih
družabnic za eno noč itd. Na-
vadno imajo taki vodiči tudi
ilustracije, da skrite in od-
krite kotičke lažje najdete in
pa reklamo za »glavne pred-
mete«, kot je tale na naslovni
strani.
so kelti
odkrili
ameriko?
Ze dolgo vemo, da veli-
ki pomorščak Krištof Ko-
lumb ni prvi odkril Ame-
rike. v zadnjih časih pa^
se poleg Vikingov, ki naj'
bi prispeli v novi svet
kar nekaj stoletij pred
Kolumbom, pojavljajo še
novi kandidati za odkrit-
je tega velikega kontinen-
ta. Tako mnogi omenjajo
tudi stare Feničane, ki so
kot vešči pomorščaki in
iznajdljivi trgovci pač, ra-
ziskujoč nova tržišča, pri-
speli v Ameriko že pred
pričetkom novega veka.
In kot zadnje se pojav-
lja predpsotavka, glede na
katero so prvi zakoračili
na ameriški kontinent
Evropejci, in to Kelti.
Skupina arheologov, ki
jih je vodil profesor Fel,
je opravljala izkopavanja
na področju Damberija v
ameriški državi Koneti-
kat. Odkrili so risbe In
napise na skalah, ki priča-
jo o tem, da bi lahko bila
ta predpostavka resnična.
Risbe prikazujejo ljudi,
kako trgujejo z lokalnimi
Indijanci. Sodeč po napi-
sih pa so raziskovalci pri-
šli do zaključka, da hi
lahko to bili samo Kelti,
torej plemena, ki so ne-
koč naseljevala zapadno
Evropo. Iz risb je mogoče
razbrati, da so Kelti trgo-
vali s krznom, ogrlicami
in raznimi železnimi pred-
meti. Torej, Feničani, Vi-
kingi, Kelti in morda še
kdo drug^
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo-
žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra-
šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna.
Tekočn račun .^102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-;i69. 23-10.1, oglasi in naročnina 22-«0ö