Kako se lan pripravlja Gotovo ste že kdaj pozorno pogledali belo ruto ali robec. Izpoznali ste, da je stkan iz samih močnih niti, ki sc dadč razkrojiti na dvoje. Vse, kar-koli je iz niti gosto spleteiio ali stkano, imemije se tkanina. Razločujejo se tkanine samo po rlaknu, iz katerih so stkane. Niti so lehko svilene, bombažnaste, lanene L dr. Pajčevina je torej tudi tkanina in sicer nsjtenkejša, a pajek je med živalmi tkalec, ker tke tkanine — pajčeviue. Tkanine, iz katerih se izdelnje naše periio, sestoji iz vlaken aeke jako koristne doniače rastline, ki se imenujc 1 a n. Iz teh vlaken se izpredpjo iiiti, katerim pravimo. kadar se ima a njih delati platno, preja ali osnova. Ali mnogo dela je treba, predno je platno gotovo in tako olikano, da se more iz njega gotorili perilo. Lan se mora na polji sejati in nekolikokrat pridno pleti, da nežnih rastlinic ne zaduži plevel. Bavno stebelce nosi moder cvet, prav take Imrve je, kakor n^bes. Seme je ploCato iu rujavo, leskeže se, in tiči v krogljici. Iz semena se tlaH laneno olje, ki je rabijo za srečavo. Ko je lan doz6rel, pulijo ga s korenino iz zemlje in ga razprostrajo po zemlji. da bi vsahnil. Potem ga zbirajo in drgnejo t. j. skozi železni grebea ga potezajo, da se mu potrgajo glaviee. Na to se moči t otiipil v tocU ali pa se razklada vrsta poleg vrste na roso, da se razpnstf vez, ki spaja go-reojo skorijo % ?la.kni. Potem se mora, sušiti botli-si na solncu bodi-si v po-sebuih sušilnicah; toplola naredf skorijo krbko, da se lehko lomi in od vlaken odloči. To prelamljauje skorije imenujemo tr§nje, ki se godi na-?adoo na posebnem nastroji, ki se trlica iiuenuje. Pezdirje je to, kar pri trenji odpada. Treni lan se češe ali niiba in sieer z nokako železno ki--tačo; na deski so pribite železne pldfie z mnogimi špicami, po teh se laa nekolikokrat podrgne in poiieše, kar skozi greben ne gre, to se zo^e tiilje, ki se zaniota v kodelje; (Suo predivo pa, ki je prestalo desanje, imentije se p r a ž n j e. V.