Cena Lit. 20'—
JC/	**/>. XV;
URADNI LIST
. 4® '4 S.
POVERJENI ŠIVA POKRAJINSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE

Uredništvo in uprava: Ajdovščina	Ajdovščina 19. februarja 1947.		Leto I. — Št. 23
VSEE 584.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju PPNOO za Slovensko Primorje. 585.	Uredba o spremembi dan dopolnitvi uredbe o določanju in izplačevanju minimalnih rent in pokojnin socialnega zavarovanja na področju Slovenskega Primorja št. 54 od 31. XII. 1945 (Ur. list št. 7). 586.	Uredba o ukinitvi odredb o uvrstitvi draginjskih razredov v koperskem okraju.		ilNA: 587.	Odločba o imenovanju članov sodišča socialnega zavarovanja. 588.	Odločba o imenovanju petega člana začasne uprave socialnega zavarovanja v Kopru. 589.	Odločba o imenovanju nadaljnih članov začasne uprave socialnega zavarovanja. Uradne objave.	
584.		a) Brezplačna zdravniška pomoč, brezplačna zdra-	
Odredba
o spremembah in dopolnitvah odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju PPNOO za Slovensko Primorje
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst sledečo
odredbo;
Člen 1.
.Člen 10 se izpreminja in glasi:
Za vse zavarovance plačuje delodajalec vse prispevke iz svojih lastnih sredstev.
Člen 2.
vila, potrebne obveze in pomožne priprave za zdravljenje za dobo, dokler traja bolezen, vendar največ za dobo enega leta za vsako posamezno obolelost.
b) Brezplačno bolnišnično zdravljenje do največ šest mesecev za posamezno obolelost.
Glede pravic iz zavarovanja za primer bolezni se štejejo kot zavarovančevi rodbinski člani s pogojem, da z zavarovancem žive v skupnem gospodinjstvu in da jih on dejansko vzdržuje:
a)	zakonski drug zavarovanca;
b)	zakonski, nezakonski in posvojeni otroci, pastorki, vnuki, bratje in sestre zavarovanca, vsi do dopolnjenega 17. leta starosti oziroma do dopolnjenega 23. leta starosti, če hodijo v šolo; če pa so zaradi telesne ali duševne hibe nesposobni za pridobivanje, dokler traja ta nesposobnost;
c)	oče in mati zavarovanca.
Člen 13 točka 4 se spremeni in se glasi:
Za zdravljenje v javnih bolnicah, vseučiliških kli-nikih in porodniških šolah najdalj© do onega dne, ko preneha pravica do podpore in sicer po najnižjem oskrbnem razredu.
Člen 13 točka 5 se spremeni in se glasi:
Po izstopu iz službe obdrži oseba, ki je bila zadnje leto pred izstopom iz službe zavarovana najmanj šest mesecev, vse pravice do dajatev iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti ali poroda, ki nastopi v dobi dveh mesecev po izstopu zavarovanca iz službe. Oseba, ki je bila v zadnjih dveh letih pred izstopom iz službe zavarovana najmanj 12 mesecev, obdrži pri istih pogojih pravico do teh dajatev tudi za primer bolezni, nosečnosti ali poroda, ki nastopi v treh mesecih po izstopu zavarovanca iz službe.
Členu 13 se doda: točka 6, ki se glasi:
Za ves čas, dokler je član na bolnišničnem, sana-torijskem, zdraviliškem ali klimatskem zdravljenju, ima pravico na denarno podporo za vzdrževanje družine v višini Va hranarine ali na denarno podporo za dnevne majhne stroške do višine Vs hranarine, če ne vzdržuje družine.
Člen 3.
Člen 16 prvi odstavek se spremeni in se glasi: Zavarovančevim rodbinskim članom se nudijo ob njihovi bolezni tele dajatve:
Člen 4.
Člen 18 odstavek (2) drugi se izpreminja in glasi:
V primeru starosti ima zavarovanec pravico na starostno rento, ako je vplačal 520 tednov prispevkov in ako je dovršil 60. leto starosti, odnosno zavarovanka, če je dopolnila 55. leto starosti. Invalidska odnosno starostna renta (pokojnina) znaša po dovršenih 260 tednih zavarovanja 30% od povprečne zavarovane. mezde v zadnjih 5 letih zavarovanja, a za vsakih nadaljnjih 26 tednov zavarovanja se povišuje za 1%.
Člen 18., odstavek (3) tretji, točka b), se izpreminja in glasi:
dečjo rento za vsakega zakonskega in nezakonskega ali pred onemoglostjo zakonsko posvojenega otroka pod
17.	letom, dokler otrok ne dovrši 17. leta starosti, če pa obiskuje šolo, dokler ne izpolni 23. leto starosti, v letnem znesku lU roditeljske pravice do rente odnosno roditeljske rente.
Členu 18. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Uživalcem invalidske in starostne pokojnine, kakor tudi tistim uživalcem rent, ki so zaradi posledic nezgode pri delu onemogli, se nudi v primeru bolezni brezplačno zdravljenje, t. j. brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila, zdravilne kopeli, zdravilne vode, potrebne obveze in pomožne priprave za zdravljenje in sicer za ves čas uživanja pokojnine oziroma rente. Namesto tega brezplačnega zdravljenja se lahko daje brez-
plačno bolnišnično zdravljenje za dobo treh mesecev v teku enega leta, računajoč od dneva začetka bolnišničnega zdravljenja. Predpisi prejšnjega odstavka veljajo tudi za uživalce rodbinskih rent oziroma rodbinskih po kojnin.
Uživalci osebne in rodbinske rente ali pokojnine iz socialnega zavarovanja morajo plačati za zdravstveno varstvo prispevek v višini 3% skupnega zneska njihove rente oziroma pokojnine. Ta prispevek se odtegne pri izplačilu rente oziroma pokojnine.
Plačevanja prispevka za zdravstveno varstvo so oproščeni tisti uživalci rente oziroma pokojnine, katerih renta oziroma pokojnina bi po odbitku gornjega prispevka znašala manj kakor znašajo predpisani zneski minimalne rente in pokojnine.
Uživalci pokojnine in rente imajo to pravico v enakem obsegu tudi za svoje rodbinske člane, s katerimi žive v skupnem gospodinjstvu in ki jih dejansko vzdržujejo.
Člen 5.
Člen 19., prvi • odstavek, se spremeni in glasi:
Ncsitelj obveznega zavarovanja izplačuje delavcem in nameščencem dodatek za otroke v znesku 24.— lir za vsakega otroka za vsak delovni dan. odnosno mesečno 600.— lir.
Pravica do dodatka gre zavarovancu za vsakega zakonskega, nezakonskega in posvojenega otroka, kakor tudi za pastorke in sirote, ki jih zavarovanec vzdržuje, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu in če jih dejansko vzdržuje.
Dodatek za otroka se izplačuje, dokler otrok ne izpolni 17 let. Od izpolnjenega 17. leta pa do izpolnjenega 23. leta se izplačuje dodatek za otroke, ki se šolajo.
Otrokom, ki so se šolali, pa so pred izpolnjenim
17.	letom oziroma pred izpolnjenim 23. letom postali zaradi duševne ali telesne bolezni ali hibe trajno nesposobni za pridobivanje, pripada dodatek tudi po izpolnjenem 17. letu oziroma 23. letu vse dotlej, dokler ta nesposobnost traja.
Člen 6.
Člen 22. se izpreminja in glasi:
Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje je javna ustanova, ki je osnovana na načelu samouprave. Do izvolitve samoupravnih organov bo postavilo Poverjeništvo PNOO na predlog organizacij interesentov začasno poslovno samoupravo 8 (osmih) članov.
Člen 7.
Ta odredba dobi obvezno moč z dnem objave v Uradnem listu, izvajati pa se začne s 1. januarjem 1947.
Ajdovščina dne 22. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
Načelnik oddelka za soc. skrbstvo:
Dr. Franc Marušič s. r.
585.
Uredba
o spremembi in dopolnitvi uredbe o določanju in izplačevanju minimalnih rent in pokojnin socialnega zavarovanja na področju Slovenskega Primorja št. 54 od 31. XII. 1945 (Uradni list štev. 7)
Poverjeništvo PNOO v Ajdovščini, v soglasju z Vojno upravo JA za Istro, Julijsko krajino, Reko in Slo-
vensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja sledečo
uredbo:
Člen 1.
Člen 2. uredbe št. 54 od 31. XII. 1945.se menja in glasi:'
Minimalne rente iz nezgodnega zavarovanja znašajo mesečno:
1. za upravičence do osebnih rent z zmanjšano spo-
sobnostjo za delo:
a)	nad 10% do vštevši 20% ....	325.—	lir
b)	nad 20% do vštevši 33.33°/o . . .	650.—	„
c)	nad 33,38% do vštevši 50% . . .	1.325.—	„
d)	nad 50% do vštevši 60% ....	1.650.—	„
e)	nad 60% do vštevši 80% . . . .	2.325.—	„
f)	nad 80% do vštevši 100% ....	3.000.—	„
g)	nad 100%................................ 4.000.—	„
2. Za upravičence do vdovskih (vdove in vdovci),
roditeljskih, sorodniških in otroških rent:
a)	za vdovo (vdovca) roditelja in sorodnika ................................. 1.500.—	lir
b)	za vsakega otroka ......	600.— „
c)	za prvo siroto.......................... 1.500.—	„
d)	za vsako nadaljnjo siroto ....	600.—	„
Mesečne rente vseh upravičencev skupaj ne smejo presegati 100%-ne rente ponesrečenega zavarovanca.
Člen 2.
Člen 3. iste uredbe se menja in glasi:
Minimalne pokojnine in zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti (pokojninsko zavarovanje) zna-
šajo mesečno:
1.	za upravičence do osebnih pokojnin:
a)	za	onemoglost................... 2.325,—	.,
b)	za	starost..................... 3.000.—	„
2.	za upravičence do vdovskih (vdove in vdovci), roditeljskih, sorodniških in otroških pokojnin:
a)	za	vdovo (vdovca) ali	sorodnika	.	1.500.—	,.
b)	za	vsakega otroka............... 600.—
e) za	prvo siroto..................1.500.—	„
d) za	vsako nadaljnjo	siroto	.	.	.	600.—	„
3.	Zavarovanci in upokojenci, ki so bili pokojninsko
zavarovani za dobo, navedeno v tem odstavku spodaj, prejmejo od 1. I. 1947 dalje mesečno minimalno pokojnino kakor sledi:
nad 10 do 20 let zavarovanja .... 3.000.— „ nad 20 do 25 let zavarovanja . •	• 3.500.— ,.
nad 25 do 30 let zavarovanja ....	4.000.— ..
nad 30 let zavarovanja................ 4.500.— „
Mesečne pokojnine vseh upravičencev skupaj ne smejo presegati zneska pokojnine umrlega zavarovanca ali njegove pravice do pokojnine.
Člen 3.
Člen 8. iste uredbe se menja in glasi:
1.	Če pridobi upravičenec do osebne rente pravico za osebno pokojnino, odnosno če pridobi upravičenec do osebne pokojnine pravico na osebno rento, se mu pokojnina zmanjša za dve tretjini zneska rente. V kolikor sta ti dve tretjini enaki pokojnini ali večji od pokojnine, se izplačuje samo renta. Renta in pokojnina skupaj ne smeta presegati zneska 100%-ne osnove za rento, odnosno osnove za pokojnino, vzeto v obzir večjo osnovo.
2.	Če pridobi zavarovanec istočasno pravico na osebno rento in na osebno pokojnino,' mu pripada samo ena dajatev in to ona, ki je večja.
3.	Če pridobi oseba, ki uživa roditeljsko rento ali roditeljsko pokojtiino, pravico na osebno rento ali osebno pokojnino, odnosno če pridobi oseba, ki uživa osebno rento ali osebno pokojnino, pravico tudi na roditeljsko rento ali roditeljsko pokojnino, se ji izplačuje samo ena dajatev in to ona, ki je večja, medtem ko ji pravica do druge dajatve počiva. S prestankom pravice do dajatve, ki jo je taka oseba uživala, oživi pravica do dajatve, ki je mirovala.
Člen 4.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem objave v Uradnem listu, a uporablja se začenši s 1. VII. 1946.
Ajdovščina dne 8. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
Načelnik oddelka za soc. skrbstvo:
Dr. Franc Marušič s. r.
586.
Uredba
o ukinitvi odredb o uvrstitvi draginjskih razredov v koperskem okraju
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst in po odobritvi Vojne Uprave JA naslednjo
uredbo:
Člen 1.
S 1. januarjem 1947 se za področje koperskega okraja ukinjajo vsa določila uredb o razvrstitvi krajev v prvi in drugi draginjski razred.
Vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz teh uredb, se morajo od 1. januarja 1947 dalje regulirati v višini in obsegu, kot so bili predpisani za kraje v prvem dra-ginjskem razredu.
Na podlagi 2. odstavka tega člena povišani prejemki se povišajo še za 10%.
Ta uredba velja od dneva podpisa.
Ajdovščina dne 15. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
587.
Odločba
o imenovanju članov sodišča socialnega zavarovanja
Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje na podlagi pooblastila Vojne Uprave JA za Jul. Krajino, Istro, Reko in Slov. Primorje ter po pooblastilu PNOO za Slov. Primorje in Trst izdaja naslednjo
odločbo: V
2.	za člana Skočir Matteo;
3.	za člana Primožič Avgust.
Ajdovščina, dne 17. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. Načelnik oddelka za soc. skrbstvo:
Dr. Franc Marušič s. r.
I
588.	,
Odločba
o imenovanju petega člana začasne uprave socialnega zavarovanja v Kopru*
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje na podlagi pooblastila Vojne Uprave JA ter po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja naslednjo
odločbo:
V	smislu čl. 22. odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja z dne 6. avgusta 1945 se dopolnjuje odlok, objavljen v številki 2/12 Uradnega lista od
22.	septembra 1945 s tem, da se imenuje kot petega člana v začasni upravi pri Pokrajinskem zavodu za soc. zavarovanje v Kopru
Gorkič Josip, vodja posredovalnice za delo v Kopru z dodatkom, da opravlja funkcijo predsednika te začasne poslovne samouprave.
Ajdovščina dne 8. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
589.
Odločba
o imenovanju nadaljnih članov začasne uprave socialnega zavarovanja
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje na osnovi pooblastila Vojne Uprave za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter po pooblastilu PNOO za Slov. Primorje in Trst izdaja sledečo
odločbo:
V	smislu člena 22 odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja z dne 6. avgusta 1945 se dopolnjuje odlok, objavljen v štev. 2/12 Uradnega lista od
22.	septembra 1945 s tem, da se imenujejo naslednji člani začasne samouprave:
1.	Jaksetič Emilio, izdelovalnica metel in krtač;
2.	Fonda Libero;
3.	tretjega člana imenuje Okrajni NOO Buje. Ajdovščina dne 29. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r.
V smislu člena 23. odredbe o izvajanju obveznega Načelmk oddelka za soc. skrbstvo: socialnega zavarovanja z dne 6. VIII. 1945 se imenuje za	Dr. Franc Marušič s. r.
člane sodišča socialnega zavarovanja z vse področje Pokrajinskega zavoda za soc. zavarovanje v Kopru in sicer:	_______
1.	za predsednika sodišča sodnika Okrajnega ljudskega sodišča v Kopru, ki ga določi imenovano sodišče;
Objave
Priloga k št. 23
Sodna oblastva
Registracija gospodarskih podjetij
Pokrajinsko podjetje »KURIVO« s sedežem v Št. Petru na Krasu je bilo 14. II. 1947 vpisano pri PPNOO — finančni oddelek v. Pokrajinski register.
Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje je ustanovilo podjetje, katero kupuje in prodaja goriva, drva in lesno oglje potom svojih nakupovalnic v Kozini, Podgorju, Obrovu, Divači, Zgornjem Ležečem, Bujah, Stari Sušici, Št. Petru na Krasu, Ribnici, Prestranku, Hruševju, Velikem Ubeljskem, Senožečah, Št. Vidu nad Vipavo, Vipavi, Ajdovščini, Ozeljanu, Colu, Podkraju-Hrušici, Spodnji Idriji, Sv. Luciji, Podmelcu, Kneži, Podbrdu, Tolminu, Čepovanu, Grgarju.
Za ravnatelja je imenovan Pajntar Franc — major Močnik, za pomočnika ravnatelja pa Žnidaršič Vence, katera sta pooblaščena podpisovati za podjetje posamezno ali skupno.
Ajdovščina 14. februarja 1947.
Oddelek za finance PPNOO
*
Pokrajinsko podjetje Destilacija in predelava sadja v Ajdovščini je bilo 21. II. 1947 vpisano pri PPNOO finančni oddelek v Pokrajinski register.
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje je ustanovilo podjetje, katero se bavi z destilacijo raznih vrst sadja, izdelavo raznih likerjev, predelavo raznih vrst sadja v sadne šoke in sadne mezge, zbiranjem in nakupovanjem vseh vrst zdravilnih zelišč, sušenjem in konzerviranjem sadja, nakupom in izvozom vseh prej omenjenih pridelkov in izdelkov.
Za upravnika je imenovan tov. Š t e k a r Ivan.
Za pomočnika upravnika pa tov. Gačnik Joško, katera sta pooblaščena podpisovati za podjetje.
Ajdovščina 18. februarja 1947.
Oddelek za finance PPNOO *
Krajevno podjetje »Trgovina K. N. O. O. Cerkno« je bilo 5. III. 1947 vpisano pri PPNOO finančni oddelek v Pokrajinski register.
Podjetje je ustanovil K. N. O. O. v Cerknem, z nalogo prodaje na drobno oblačilnega in galanterijskega blaga ter živilskih in raznih drobnih potrebščin.
Upravo podjetja izvaja Upravni odbor Trgovina K. N. O. O. Cerkno, ki ga sestavljajo tov. Štravs. Lida, Selak Andrej in Peternelj Gabriel.
Za poslovodjo je imenovan tov. Bevk Ciril, kateri je pooblaščen podpisovati skupno s tov. Štravs Lido za podjetje.
Ajdovščina 17. februarja 1947.
Oddelek za finance PPNOO
Uvedbe postopanja za proglasitev za mrtve
Sp 97/47—2
Antler Anton, s-in živ. Karla in Marije roj. Črnigoj, rojen dne 24. decembra 1919 v Malih Žabljah, delavec, samski, iz Malih Žabelj št. 260 se je po borbi za Gorico ob razpadu Italije vrnil domov' ter je bil dne
27.	decembra 1943, ko je prišla v Male Žiablje nemška patrola, aretiran z ostalimi mladinci, od koder je bil preveden v Trst in dodeljen v vojaško službo k SS- oddelkom. Okrog Božiča 1943 je dobil dopust in na poti domov je bil aretiran in ustreljen.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Antler Karla, železniškega upokojenca in posestnika iz Malih Žabelj uvede postopek za proglasitev Antler Antona za mrtvega ter se mu postavi za skrbnika Antler Karel, žel. upokojenec in posestnik iz Malih Žabelj št. 260,
Poziva se Antler Anton in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglastitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 11. februarja 1947.
*
Sp 94/47
Hlača Miroslav, pok. Tomaža in žive Emilije roj. Seražin, rojen dne 16. decembra 1910 v Stomažu pri Štjaku, stanujoč v Trstu, strada per Longera št. 1285, delavec pri transportu »Exner« v Trstu, jo bil mobiliziran dne 1. januarja 1941 v italijansko vojsko in je bil najprej v Sežani, nato po raznih krajih Julijske Krajine ter je dne 6. junija s svojo edinicoi odšel na rusko fronto. Služil je v 6. bataljonu »Montebello« Raggruppamento C. N. I. Genio Grappo Autocaretto Montebello, I compagnia, posta militare 88, kjer je baje po izjavi župnika iz Nabrežine padel dne 17. decembra 1942.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita doumeva smrti, se na predlog Hlača Erneste, zasebnice iz Plač št. 194 uvede postopek za proglasitev Hlača Miroslava za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Hlača Ernesta, zasebnica iz Plač št. 194.
Poziva se Hlača Miroslav in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbnici, najkasneje do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo> sodišče odločilo! o> proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 11. februarja 1947.
$
Sp 104/47—2
K lem še Alojz, živ. Franca in Frančiške roj. Kravos, roj. 7. junija 1920 v Malih Žabljah, kmečki sin, samski, iz Malih Žabelj št. 277 je po končani borbi za Gorico se vrnil domov, kjer je bil dne 26. septembra 1943 aretiran od Nemcev, ki so ga ?J ostalimi tovariši odvedli v Trst ter ga dodelili k SS-oddelkom. Okrog Božiča 1943 je odšel na dopust domov ter je bil med potjo v Šempasu aretiran in baje ustreljen.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kremše Franca, pos. iz Malih Za-belj št. 277 uvede postopek za proglasitev Klemše Alojza za mrtvega in se mu "postavi za skrbnika Klemše Franc, pos. iz Malih Žabelj 277,
Poziva se Klemše Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 11. februarja 1947.
Sp 105/47—2
V i d m ar Ivan, živ. Leopolda in pok. Marije roj. Krapež, roj. 19. avgusta 1916 na Kovku, delavec, samski iz Kovka št. 287, je bil leta 1942 mobiliziran v italijansko vojsko, ter je služil v južni Italiji. Pozneje je baje odšel v Bosno in se je nahajal nekaj časa v bolnišnici. Po ozdravljenju je bil dodeljen IV. armiji. Podrobnejših vesti se ni moglo dobiti, niti se ni moglo izvedeti, kaj se je pozneje z njim zgodilo.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vidmar Leopolda, invalida iz Kovka št. 287 uvede postopek za proglasitev Vidmar Ivana za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Vidmar Leopold, invalid iz Kovka št. 287.
Poziva se Vidmar Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbniku do
31.	maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 11. februarja 1947.
Sp 106/47—2
Bavčar Alojz, pok. Franca in žive Ivane roj. Medic, rojen dne 15. marca 1916 v Batujah, krojač iz Batuj št. 5, jo odšel k partizanom dne 20. septembra 1943 in je bil v začetku dodeljen k Kosovelovi brigadi, pozneje pa brigadi Simona Gregorčiča v II. bataljon. Meseca julija 1944 je bil radi bolezni odpuščen kot borec in poslan domov, da dela na terenu. Dodeljen je bil vaški zaščiti in je v glavnem imel dolžnost, da straži položene mine, katere so postavili partizani. Dne 22. decembra 1944 je bil aretiran od italijanskih alpinov, ter odveden v Gorico v zapore in po enem mesecu pa v nemško internacijo v Mauthausen, kjer je bajei zbolel v začetku pomladi 1945 in dne 9. marca 1945 baje tam umrl. Nosil je tabor. št. 126.627.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bavčar Albina, mizarja iz Batuj št.
5.	uvede postopek za proglasitev Bavčar Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Bavčar Albin, mizar iz Batuj št. 5.
Poziva se Bavčar Alojz dn vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu^, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 12. februarja 1947.
samski iz Oseka št. 60, je bil mobil:z;ran v partizane dne 5. februarja 1944 in je služil v II. četi, III. Gradnikovi brigadi, II. bataljon, XXXI. divizije. V začetku se je zadrževal s svojo edininico na področju Trnovskega gozda, pozneje, po formaciji, protitankovskega voda, v katerega je bil preveden, je odšel s svojo' edinico na Gorenjsko in je baje padel dne 18. maja 1944, ko je s svojo edinico zašel v nemško zasedo in se je razvila borba in sicer v bližmi Kropivnika nad Bohinjsko B!strioo.
Ker je verjetno-, da je Cigoj Drago res padel dne
18.	maja 1044, se na predlog Cigoj Mirka, pos. iz Oseka št. 60 uvede postopek za dokaz smrti Cigoj Draga in se mu postavi za skrbnika Cigoj Mirko, pos. iz Oseka št. 60.
Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da to javi tuk. s-odišču ali skrbniku do 31. maja 1047. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 13. februarja 1947.
Sp 111/47—2
St rane ar Štefan, živ. Štefana in Leopolde roj. Vrtovec, rojen dne 3. junija 1915 v Vrtovčah, kmet, samski, iz Vrtove št. 32, je odšel po polomu Italije v partizane in je bil dodeljen v Začetku vaški zaščiti vi Vrtovčah, novembra 1943 pa v Kosovelovo brigado in se je zadrževal na položajih v Lokvah. Dne 16. decembra 1943 je bil poslan za 10 dni domov na bolovanje. Dne 18. decembra ob 11. uri dopoldne so prišli v vas SS-odd.dki in so ga aretirali ter odvedli v goriške zapore in od tam pa Št. Vid pri Celovcu, kjer je bil interniran. Poslednjič se je javil od tam dne 7. avgusta 1944. Od tedaj ni ni-kakega glasu več o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Štrancar Leopolde, posestnice iz Vrtove št. 32 uvede postopek za proglasitev Štrancar Štefana za mrtvega in su mu postavi za skrbnico Štrancar Leopolda, pos. iz Vrtove št. 32.
Poziva se štrancar Štefan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. maja 1947. Po preteku tega roka ih na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi. za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 14. februarja 1947.
*
Sp 116/47—2
Čebron Avgust, živ. Ivana in Alojzije roj. Čebron, rojen dne 28. avgusta 1913 v Batujah, samski, kmečki sin iz Batuj št. 44, je odšel k partizanom dne 11. februarja 1943 ter se je zadrževal v okolici Grosuplja. Dne
24.	junija 1943, ko je šel na patrolo, je baje bil zadet od rafala in je od tedaj zginila za njim vsaka sled. ter se ga tedaj ni moglo najti.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Čebron Alojzije, pos. iz Batuj št. 44, uvede postopek za proglasitev Čebron Avgusta za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Čebron Alojzija pos. iz Batuj št. 44.
Poziva se Čebron Avgust in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Sp 107/47—3
Cigoj Drago, živ. Mirka in žive Jožefe roj. Faganel, rojen dne 9. maja 1926 v Oseku, krojaški vajenec,
Sp 109/47-2
Rener Stanko, živ. Franca in žive Terezije roj. Grmek, rojen dne 4. januarja 1924 v Štjaku, kmečki sin iz Štjaka št. 6, je odšel v partizane po razpadu Italije in je služil v brigadi Srečka Kosovela v III. bataljonu. V začetku se je zadrževal s svojo edinico v domačem kraju, pozneje pa je odšel v Benečijo. Dne 19. februarja 1944, ko se je vršila borba med! njegovo edinico in Nemci v bližini vasi Srednje nad Kanalom in ko so bili radi sovražnikove nadmoči razpršeni, je bdi baje zadet v glavo ter je baje na posledicah zadobljenih ran umrl in bil baje pokopan v skupnem grobu v Srednjem nad Kanalom.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rener Terezije uvede postopek za proglasitev Rener Stanka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Rener Terezija pos. iz Štjaka št. 6.
Poziva se Rener Stanko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da to javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 14. februarja 1947.
Sp 118/47—2
Ferjančič Boris, sin živ. Ivana in živ. Katarine roj. Semenič, rojen 11. aprila 1926 v Mančah, kmečki sin iz Mano št. 8, je odšel v partizane dne 12. februarja 1943 in je bil dodeljen 10. ljubljanski brigadi, s katero se je zadrževal v raznih krajih Slovenije. Dne 26. oktobra 1944 se je udeležil napada na Štampetov most pri Vrhniki, ob kateri priliki je bil baje zadet od sovražnikove krogle v glavo in je baje na mestu padel in pokopan istotam.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Ferjančič Ivana. pos. iz Manč št. 8, uvede postopek za proglasitev Ferjančič Borisa za mrtvega in mu postavi za skrbnika Ferjančič Ivan, pos. iz Manč št. 8.
Poziva se Ferjančič Boris in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947.
$
Sp 117/47—2
Pečenko Stanislav, pok. Franca in Frančiške roj. Jerkič, rojen 25. novembra 1906 v Batujah, kmet iz Batuj št. 22, je po polomu Italije odšel k partizanom, kjer je zbolel in je bil odpuščen domov. Po delni ozdravitvi je bil dodeljen vaški zaščiti, pri kateri je deloval do 22. decembra 1944, ko so ga aretirali italijanski alpini in ga odvedli v goriške zapore, odkoder je bil 2. februarja 1945 odpeljan v Nemčijo v taborišče Mauthausen in je dobil tab. št. 126.826, kjer je baje umrl dne 10. aprila 1945 leta.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti se na predlog Pečenko Ivane, kmetice iz Batuj št. 22 uvede postopek za proglasitev Pečenko Stanislava za mrtvega in su mu postavi za skrbnico Pečenko Ivana, kmetica iz Batuj št. 22.
Poziva se Pečenko Stanislav in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici
do' 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947,
*
Sp 119/47—2
Forchino Karlo, pok. Franca in Frančiške roj Toplikar, rojen 27. aprila 1920 v Milanu, mesar iz Ajdovščine, Prešernova ulica, je po polomu Italije sodeloval pri partizanskemu pokretu, s tem da je vozil razne stvari za partizane. Pozneje je vstopil v 18. Kosovelovo brigado, kjer je bil ranjen in napoten v bolnišnico, od koder je bil odpuščen domov. Dne 27. avgusta 1944 je bil aretiran od Nemcev in odveden v Gorico, kjer so ga dodelili k Landschutzu, od koder pa je decembra 1944 pobegnil in prišel v Ajdovščino, kjer je bil aretiran ter je od tedaj izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjeno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Forchino Stanislave, zasebnice iz Vrhoplja št. 102 pri Vipavi, uvede postopek za proglasitev Forchino Karla za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Forchino Stanistava, zasebnica iz Vrhpolja št. 102 pri Vipavi.
Poziva se Forchino Karlo in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 17. februarja 1947.
$
Sp 116/47
Petrič Anton, pok. Antona in žive Karoline roj. Štrancar, rojen dne 1. maja 1911 na Planini, kmečki sin iz Planine št. 64, je po razpadu Italije odšel iz »bataljona speciale« takoj v partizane ter je iz Barija odšel s prvo prekomorsko brigado v Dalmacijo, kjer je bil dodeljen prvi proleterski diviziji ter se je udeležil borb za Da-ruvar. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Petrič Ivana, kmeta iz Planine št. 64, uvede postopek za proglasitev Petriča Antona za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Petrič Ivan, kmet iz Planine št. 64.
Poziva se Petrič Anton in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 17. februarja 1947.
Sp 115/47
Petrič Alojz, pok. Antona in žive Karoline roj. Štrancar, rojen dne 23. junija 1926 na Planini, kmečki sin iz Planine št. 64, je odšel v partizane dne 2. februarja 1943 in je služil v Cankarjevi brigadi, 15 divizije. Zadrževal se je s svojo edinico v Suhi krajini na Dolenjskem. Dne 20. junija 1944, ko se je vračal iz neke vasi, kjer je nabavil hrano za partizane, je bil napaden od domobrancev, kateri so ga ranili. Preveden je bil v bolnico 15. divizije, kjer je baje naslednjega dne umrl. Pokopan je bil baje v Veliki lipi.
Ker je verjetno, da je Petrič Alojz resnično umrl dne 21. junija 1944, se na predlog Petrič Ivana, kmeta iz
Planine št. 64, uvede postopek za dokaz smrti Petrič Alojza in se mu postavi za skrbnika Petrič Ivan, kmet iz Planine št.1 64.
Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešane u, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 34. maja 1947. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o dokazu smrti.
Okrajno; nar. sodišče v Ajdovščini, dne 17. februarja 1947.
*
Sp 1.23/47
Škapin Miro, živ. Franca in Karoline roj. Škapin, roj. 12. marca 1924 v Jakovcah pri Vrabčah št. 18, kmečki sin iz Jakovc št. 18, je odšel februarja 1943 v partizane in je bil baje dodeljen Cankarjevi brigadi, s katero se je pozneje zadrževal večinoma na Dolenjskem. Konec februarja 1943 ga je mati videla v bližini vasi, ko mu je izročila nekaj hrane in obleke. Pozneje ga v domačem kraju ni bilo več videti, in je izginila za njim tudi vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Škapin Karla, kmečkega sinu iz Jakovc št, 18, uvede postopek za proglasitev Škapin Mi-rota za mrtvega, ter se mu postavi za skrbnika Škapin Karl, kmečki sin iz Jakovc št. 18 pri Vrabčah.
Poziva se Škapin Miro in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. maja 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947.
*
Sp 183/47—2.
Čermelj Ferdinand, nezak. sin žive Marije roj. Čermelj, rojen dne 14. februarja 1918 v Gojačah, trgovski pomočnik iz Gojač št. 7, je dne 11. februarja 1943 odšel v partizane in je bil dodeljen partizanski karauli, ki se je nahajala nad Vitovljami. Že po kakih 10 dnevih je bila ta karaulai napadena od Italijanov, kateri so vse partizane, ki so se nahajali tam, baje pobili, med njimi tudi verjetno Čermelj Ferdinanda.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Marc Milene, kmečke hčere iz Gojač št. 7, uvede postopek za proglasitev Čermelj Ferdinanda za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Marc Milena, kmečka hči iz Gojač št. 7.
Poziva se Čermelj Ferdinand, in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 18. februarja 1947.
Sp 132/47—2	*
Faganel Jožef, živ. Franca in pok. Pavle roj. Komel, rojen dne 22. decembra 1914 v Lokah, sedlar i:Z Lok št. 24 pri Šempasu je odšel v partizane po polomu Italije in sicer v Dubrovniku, kjer se je do tedaj nahajal kot italijanski vojak in je bil' dodeljen južno-hercegov-skemu odredu, pozneje pa je bil dodeljen 4. bataljonu
13.	brigade ter se je udeležil borb pri Mostarju, ob kateri priliki je po izjavi Matičetov Milka iz Koprive na Krasu, sedaj v Ljubljani, Korotanska ulica št. 11, baje padel dne 2. februarja 1945.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Faganel Franca, poljskega delavca iz Lok št. 24 pri Šempasu, uvede postopek za proglasitev Faganel Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Faganel Franc, poljski delavec iz Lok št. 24.
Poziva se Faganel Jože in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 18. februarja 1947.
Sp 128/47—2
Ličen Alojz, pok. Jožefa in žive Antonije roj. Bele, rojen dne 8. septembra 1912 v Oseku, kmet iz Oseka št. 58 je bil mobiliziran takoj v začetku sedanje vojne v italijansko vojsko ter je bil dodeljen k »artigli-eria pesante campale« ter se je nazadnje nahajal v Palermu, od koder je šel s svojo vojaško edinico na rusko fronto in se zadržal v zadnjem času na Donu, kakih 90 km severno od Stalingrada, od koder je poslednjič pisal dne 11. novembra 1942. Zadnji njegov naslov je bil: >30 Ragruppamento artiglieria C. A. Reparto co-niando cannoni 105/32, posta militare No. 88.«
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Ličen Antonije, kmetice iz Oseka št. 58 uvede postopek za proglasitev Ličen Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Ličen Antonijo, kmetica iz Oseka št. 58.
Poziva se Ličen Alojz in vsakdo, ki mu je kaj; znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947.
*
Sp 134/47—2.
Ferjančič Pavel, sin živ. Matije in žive Frančiške roj. Kodre, rojen dne 11. januarja 1925 v Podragi, samski, kmečki sin iz Podrage št 25, je odšel v partizane dne 15. februarja 1943 in je bil dodeljen II. udarni slovenski brigadi Ljuba Šercerja, baterija topov ter se je s svojo edinico večinoma zadrževal na Dolenjskem. V borbi z Nemci je baje padel dne 24. decembra 1943 pri Mali gori blizu Kočevja na Dolenjskem ter je baje tudi tam pokopan.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Ferjančič Frančiške, kmetice iz Podrage št. 25, uvede postopek za proglasitev Ferjančič Pavla za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Ferjančič Frančiška, kmetica iz Podrage št. 25.
Poziva se Ferjančič Pavel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 16. februarja 1947.
Sp 135/47—2.
Vuga Rudolf, pok. Franca in žive Štefanije roj» Brecelj, rojen dne 18. aprila 1915 v Malovšah, mizar, na>-zadnje stanujoč v Tržiču pri Trstu, je odšel dne 8. septembra 1943 v partizane in se je udeležil borb za Go-
rico. Od tedaj pa je izginila za njim vsaka sled; in so vsa poizvedovanja ostala brezuspešna.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Cigoj Štefanije, zasebnice iz Malovš št. 59, uvaja postopek za proglasitev Vuga Rudolfa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Cigoj Štefanija, zasebnica iz Malovš št. 59.
Poziva se Vuga Rudolf in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk, sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog- bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 16. februarja 1947.
Sp 108/47—2.
Volk Mirko, sin živ. Karla in pok,. Viktorije roj. Kravos, rojen dne 4. septembra 1919 v Malih Žabljah, samski, zidar iz Dobravelj št. 35, je odšel v partizane dne
10.	februarja 1943 in je bil dodeljen brigadi Simona Gregorčiča, ki je pozneje odšla nekam v Slovenijo. Nato pa je bil premeščen v Šercerjevo brigado kot tankist, kjer so ga videli še ob priliki italijanskega razpada. Od tedaj pa je zginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Volk Karla, zidarja iz Dobravelj št. 35, uvede postopek za proglasitev Volk Mirka za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Volk Karel, zidar iz Dobravelj št. 35.
Poziva se Volk Mirko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do' 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 16. februarja 1947.
*
Sp 137/47—2,
Mesesnel Alojz, živ. Jožefa in pok. Terezije roj. Renar, rojen dne 6. februarja 1924 na Erzelju, kmečki delavec iz Erzelja št. 28, je odšel v partizane dne 3. februarja 1943 in je bil dodeljen v II. Vipavsko^ četo, katera je odšla dne 14. februarja 1943 na Dolenjsko. Na poti tja so bili v Jelenovem žlebu pri Ribnici napadeni od Italijanov. Mesesnel Alojz je bil tedaj na straži in od tedaj je zginila vsaka sledi za njim.
Ker jo verjetno, da bot nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Mesesnel Jožefa, kmečkega delavca iz Erzelja št. 28, uvede postopek za proglasitev Mesesnel Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Mesesnel Jožef, poljski delavec iz Erzelja št. 28.
Poziva se Mesesnel Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 16. februarja 1947.
Sp 180/47-2
Bandelj Alojz-Slavko, pok. Lovrenca in žive Amalije roj. Merkelj, rojen dne 01. junija 1924 v Velikih Žabljah, pek iz Velikih Žabelj št. 81, samski, je po razpadu Italije odšel v partizane in bil poslan na go-riško fronto, kjer je,bil ranjen okoli 15. septembra 1943 ter poslan v bolnico v Vrtovin, od koder so ga premestili
v bolnico v Skrilje. Po prihodu Nemcev tja pa je izginila vsaka sled za njim.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bandelj Amalije, pos. iz Velikih Žabelj št. 81 uvede postopek za proglasitev Bandelj Alojza-Slavka za mrtvega in se mujrostavi za skrbnico Bandelj Amalija pos. iz Velikih Žabelj št. 81.
Poziva se Bandelj Alojz-Slavko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog to sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 16. februarja 1947.
Sp 143/47—2.
Bolčina Zdravko, sin Andreja in Frančiške roj. Velikonja, rojen dne 12. februarja 1925 na Predmeji, delavec iz Predmeje št, 9, je po razpadu Italije v Spezij; . v Italiji prešel v pratizane. Konec leta 1943 je bil baje ranjen v Škofji Loki, ko se je nahajal v Prešernovi brigadi. Pozneje je bil radi poškodb na nogah dodeljen komandi mesta Čepovan. Po napadu Nemcev na Čepovan okrog 25, julija 1944 se je njegova1 komanda umaknila preko Predmeje na Dolenjsko. Okrog 25. avgusta 1944 je prišel s svojo edinioo v okolico Sv. Petra na Krasu, kjer so prišli v sovražnikovo zasedo in je baje tedaj padel.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bolčina Frančiške, žene delavca iz Predmeje št. 9, uvede postopek za proglasitev Bolčina Zdravka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Bolčina Frančiška, žena delavca iz Predmeje št, 9.
Poziva se Bolčina Zdravko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk, sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 16. februarja 1947.
Sp 142/47—2.
Bratina Rudolf, sin Franca in Ivane roj. Črnigoj, rojen dne 4. aprila 1924 na Predmeji, samski, delavec -j z Predmeje št. 7, je po razpadu Italije dne 18. septembra 1943 'odšel v partizane in je bil dodeljen Kosovelovi brigadi II. bataljonu, III. četi. Po izjavi Blažko Avgusta, načelnika pri odseku za notranje zadeve pri okrajnem INOO v Ajdovščini in Vovk Matevža, člana NZ na Colu. je bil Bratina Rudolf baje ranjen v glavo dne 18. februarja 1945 pri nekem spopadu z Nemci v Štomažiu in je baje takoj umrl.
Ker je verjetno, da je Bratina Rudolf resnično umrl dne 18, februarja 1945, se na predlog Bratina Ivane, žene delavca iz Predmeje št, 7, uvede postopek za dokaz smrti Bratina Rudolfa in se mu postavi za skrbnico Bratina Ivana, žena delavca iz Predmeje št. 7.
Poziv se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo' o predlogu glede dokaza smrti.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 16. februarja 1947.
Sp 126/47—2
Črnigoj Marjan, sin Avgusta in Antonije roj. Ferjančič, rojen dne 23. marca 1925 v Gradišču pri Vi-
pavi, kmečki sin, samski iz Gradišča pri Vipavi št. 41 je odšel v partizane okoli 25. januarja 1944 in je služil v Gradnikovi brigadi kot kurir v pokretni bolnici. Nazadnje se je nahajal z omenjeno bolnico pri Cerknem. Dne 25. junija 1944 je prišel v nemško zasedo ter je bil na begu ustreljen na Zeli ni pri Cerknem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Črnigoj Antonije, pos. iz Gradišča št. 41 pri Vipavi, uvede postopek za proglasitev Črnigoj Mrrjana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Črnigoj Antonija, pos. iz Gradišča št. 41 pri Vipavi.
Poziva se Črnigoj Marjan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 16. februarja 1947.
Sp 129/47—2
Kalin Anton, pok. Antona in žive Julije roj. Kravos, delavec iz Sv. Križa št. 56 je po razpadu Italije, septembra 1943 bil mobiliziran v partizane ter se je udeležil borb za Gorico v okolici Šempasa, nato pa se je umaknil skupno z drugimi partizani in ker je bil izčrpan od nemške internacije, iz katere je pobegnil, je bil poslan domov in dodeljen delu na terenu, kjer je bil obveščevalec in je držal zvezo s Furlanijo in odredi v Trnovskem gozdu. Dne 20. novembra 1944 je bil zopet mobiliziran k Gorenjskemu področju in sicer k I. transportni četi B. Nahajal se je na Banjšici in prenašal živež iz Plav pri Kanalu na Bate pri Banjšici. Dne 27. marca 1945 pa je odšel v fronto na Porezen, kjer je bila velika nemška ofenziva. Od tedaj je- izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kravos Ide iz Sv. Križa št. 56 uvede postopek za proglasitev Kalin Antona za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kravos Ida iz Sv. Križa št. 56.
Poziva se Kalin Anton in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 3. marca 1947. dne 16. februarja 1947.
Sp 122/47—2
Koron Milan, živ. Jožefa in žive Apolonije roj.. Ščukovt, rojen dne 14. decembra 1922 v Črnicah, kmečki sin iz Črnič št. 64, je stopil v partizane dne 2. decembra 1944 in je služil pri topništvu IX. korpusa XXX. divizije in se je nahajal v območju Trnovskega gozda, kjer je bil zajet od domobrancev in baje dne 1. aprila 1945 ustreljen na Dolu pri Predmeji.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Koron Antonije, pos. iz Črnič št. 64 uvede postopek za proglasitev Koron Milana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Koron Antonija pos. iz Črnič št. 64.
Poziva se Koron Milan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Sp 131/47—2
Nusdorf.er Avgust, sin Avgusta in Ivane rojr. Rešeta, rojen dne 30. januarja 1927 na Planini, samski, delavec iz Planine št. 82 je odšel v partizane dne 30. aprila 194 in je služil pri štabu IX. korpusa kot kurir. Nazadnje je bil dodeljen kot borec k Kosovelovi brigadi IX. korpusa in je baje padel dne 5. marca 1945, ko je prišel v neko zasedo. Od tedaj ni o njem nobenega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Nusdorfer Ivane, žene delavca iz Planine št. 82, uvede postopek za proglasitev Nusdorfer Avgusta za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Nusdorfer Ivana, žena delavca iz Planine št. 82.
Poziva se Nusdorfer Avgust in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 17. februarja 1947.
Sp 125/47—2
Pegan Alojz, živ. Franca in žive Antonije roj. Kočevar, rojen dne 21. januarja 1905 v Kamnjah, samski, čevljar, iz Kamenj št. 25, je po razpadu Italije odšel v partzane in se je nahajal najprej v Vrkmnu, nato na Erzelju in končno v Trnovem v sklopu Kosovelove brigade. Okoli velike noči leta 1944 se je nahajal v Mrzli rupi pri Vojskem. Baje je padel dne 2. aprila 1944 ob hudem napadu Nemcev na njegovo edinico ter je baje pokopan v Mrzli rupi pri Vojskem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Pegan Franca, pos. iz Kamenj št. 25 uvede postopek za proglasitev Pegan Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Pegan Franc, pos. iz Kamenj št. 25.
Poziva se Pegan Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 17. februarja 1947.
Sp 127/46—2
Rosa Štefan, pok. Jožefa in Ane roj. Ule, rojen dne 20. decembra 1875 v Št. Vidu pri Vipavi, poročen, posestnik iz Podrage št. 14 je odšel kot avstrijski vojak dne 27. julija 1914 na fronto v Galicijo ter je zadnjič pisal dne 2. novembra 1914 iz Przemisla. Od tedaj dalje ni bilo o njem nikakega sledu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rose Marije, pos. iz Podrage št. 24 uvede postopek za proglasitev Rosa Stefana za mrtvega •in se mu postavi za skrbnico Rosa Marija iz Podrage št. 24.
Poziva s« Rosa Štefan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 17. februarja 1947.
Sp 140/47—2.	*
Stopar Jožef, sin Jožefa in Ivane roj. Furlan, rojen dne 6. marca 1923 na Slapu pri Vipavi, samski, kmet iz
Slapa št. 64, je odšel v partizane dne 22. septembra 1943 in je služil v Gradnikovi brigadi, IV. bataljonu, III. četi. Po izjavi Koritnik Jožefa iz Otošc št. 8 pri Lozicah je Stopar Jožef baje padel v borbi z Nemci dne 6. januarja 1944.
Ker je verjetno, da je Stopar Jožef resnično pade! dne 6. januarja 1944, se na predlog Stopar Štefanije, hišne iz Slapa št. 64, uvede postopek za dokaz smrti Stopar Jožefa in se mu postavi za skrbnico Stopar Štefanija, hišna iz Slapa št. 64.
Poziv se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu glede dokaza smrti.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini.
dne 17. februarja 1947.
Sp 139/47—2.
S ti bil j Stanislav, živ.. Franca in pok. Terezije roj. Štrancar, rojen dne 30. julija 1913 v žapužah pri Ajdovščini, delavec iz Žapuž št. 34, je bil prisilno mobiliziran in odpeljan v italijanski vojsko poleti leta 1942 na Sardinijo. Po razpadu Italije je prestopil v partizane in je s prekomorsko brigado odšel v Dalmacijo. S svojo edi-nico se je prebil na Hrvaško, kjer ga je v jeseni 1. 1944 še videl v Karlovcu Lulik Franc, mesar iz Ajdovščine. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Stibilj Ivana, delavca iz Žapuž št,. 34 pri Ajdovščini, uvede postopek za proglasitev Stibilj Stanislava za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Stibilj Ivan, delavec iz Žapuž št. 34.
Poziva se Stibilj Stanislav in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na1 ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 17. februarja 1947.
Sp 136/47—2.
V r t o v e c Albert, pok. Jožefa in Pavline roj. Lisjak, rojen dne 6. januarja 1916 v Gojačah, samski, kmet iz Gojač št. 46, je odšel v partizane dne 12. februarja 1943 in je služil v brigadi Simona Gregorčiča. V začetku avgusta 1943 je odšel s svojo edinico na Dolenjsko, kjer je baje padel dne 27. avgusta 1943 ob priliki borb z Nemci in Italijani pri Mirni peči pri Novem mestu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vrtovec Pavline, pos, iz Gojač št. 46, uvede' postopek za proglasitev Vrtovec Alberta za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Vrtovec Pavlina, posestnica iz Gojač št. 46.
Poziva se Vrtovec Albert in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 17. februarja 1947.
Sp 124/47-2
Pegan Ana, roj. Princes, hči Jožefa in Ane roj. Lisjak, rojena dne 9. julija 1885 v Vipavi, posestnica iz Vipave št. 193 je bila odpeljana od doma dne 4. maja 1945 v Ajdovščino, od koder je bila odvedena dne 29.
maja 1945 neznano kam in je od tedaj izginila za njo vsaka sled ter so vse poizvedbe ostale brezuspešne.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Pegan Angela, elektromonterja iz Vipave št. 198 uvede postopek za proglasitev Pegan Ane za mrtvo in se ji postavi za' skrbnika Pegan Angel, elek-tromonter iz Vipave št, 193.
Poziva se Pegan Ana in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 16. februarja 1947.
Sp 145/47—2,
Remec Alojz, sin Alojza iu Jožefe roj. Ličen, rojen dne 27. oktobra 1920 v Oseku, kmečki sin, samski iz Oseka št, 70, je odšel v partizane dne 18. januarja 1944 iz Egipta, kjer je bil kot italijanski vojni ujetnik. Dodeljen je bil 11. dalmatinski brigadi, V. bataljonu, 1. četi ter je bil prepeljan 20. junija 1944 na otok Vis in se nato udeležil torb na otoku Pelešac. Pozneje je bil preko-mandovan pri Kninu, v III. prekomorsko brigado, III. bataljon, I. četo 26. divizije' in postavljen v čin poročnika-komisarja. Pri pohodu na Trst je bil v bojih pri Klani pri Ilirski Bistrici ranjen in po osvoboditvi Trsta je odšel v bolnico, od katerega časa je izginila vsaka sled za njim.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Remec Alojza, kmeta iz Oseka št. 70 uvede postopek za proglasitev Remec Alojza ml. ¡za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Remec Alojz, kmet iz Oseka št. 70.
Poziva se Remec Alojz ml. in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 18. februarja 1947.
Sp 144/47—2.
Remec Jožef, sin Alojza in Jožefe roj. Ličen, rojen dne 7. januarja 1924 v Oseku, samski, kmečki sin iz Oseka št. 70, je odšel v partizane iz taborišča Gravina kot angleški vojni ujetnik in je bil dodeljen v III. prekomorsko brigado, II. bataljon, I. četa 26. divizije kot mitraljezec. Preko Visa je dospel v Dalmacijo, kjer se je udeležili bojev na raznih krajih in je padel pri Mostarju dne 14. februarja 1946.
Ker je verjetno, da je Remec Jožef resnično padel omenjenega dne, se na predlog Remec Alojza, kmeta iz Oseka št. 70, uvede postopek za dokaz smrti Remec Jožefa in se mu postavi za skrbnika Remec Alojz, kmet iz Oseka št. 70.
Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ati skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov do sodišče odločilo o dokazu smrti..
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini,
dne 18. februarja 1947.
Sp 147/47-2.
Širca Alojz, pok. Jožefa in Marije roj. Bajc, delavec iz Podkraja št. 36, je delal za nar. osvobodilno gibanje kot terenec v Podkraju ter je bil radi tega aprila me-
Tf J___
seča 1944 odpeljan od Nemcev v goriške zapore, od koder je b i po šestili tednih odveden v zapore v Trst, kjer je bil baje po treh tednih ustreljen kot talec julija meseca 1944.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Širca Marije, kmečke hčere iz Podkraja štev. 36 uvede postopek za proglasitev Širca Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Širca Marija, kmečka hči iz Podkraja štev. 36.
Poziva se Širca Alojz in vsakdo, ki mu je kaj zna-nega o pogrešaneu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947.
*
Sp 146/47—2.
Valič Viktor, pok, Andreja in žive Jožefe roj. Lozar, rojen dne 12. decembra 1914 v Skriljah, samski, električar, iz Skrilj št. 11, je odšel v partizane dne 10. februarja 1943 in je služil v Kosovelovi brigadi. Sredi aprila 1943 se je udeležil bojev v bližani Čepovana ter je baje tam padel in bil pokopan v Gorici na pokopališču.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Valič' Jožefe, žene posestnika iz Skrilj št. 11, uvede postopek za proglasitev Valič Viktorja za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Valič ložefa, žena posestnika iz Skrilj: št. 11.
Poziva se Valič Viktor in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno nar. sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947.
*
Sp 149/46-2
Krapež Jožef, sin pok. Leopolda in pok. Marjete roj. Krapež, rojen dne 13. marca 1887 na Otlici, stanujoč
v Ajdovščini-Šturje, Slomškova ul. 72, delavec, je bil odveden od doma od domobrancev dne 3. avgusta1 1944 v zapore v Ajdovščini, od koder je bil prepeljan v goriške zapore dne 28. avgusta 1944 in dne 6. septembra 1944 pa je bil odveden v Nemčijo v taborišče in je baje v taborišču v Hamburgu umrl.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Krapež Alojzija iz Ajdovščine-šturij, Slomškova ul. 72, uvede postopek za proglasitev Krapež Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Krapež Alojzijo iz Ajdovščine-šturje, Slomškova ul. 72.
Poziva se Krapež Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 18. februarja 1947
* i
Sp 150/47—2
Krapež Franc, sin Jožefa in Alojzije roj, Vidmar, rojen dne 30. septembra 1920 na Otlici, invalid, stanujoč v Ajdovščini-Šturje, Slomškova ulica 72, je bil odveden od doma od domobrancev dne 20. februarja 1944 in odpeljan v Trst, po par dnevih pa v zapore v Postojno, od koder so ga odvedli v ljubljanske zapore, kjer je bil baje ubit. Vsa dosedanja poizvedovanja so ostala brezuspešna.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Krapež Alojzije, iz Ajdovščine-šturje, Slomškova ulica št. 72, uvede postopek za proglasitev Krapež Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Krapež Alojzija iz Ajdovščine-šturje, Slomškova ulica št. 72.
Poziva se Krapež Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini,
dne 18. februarja 1947.
Prosvetna tiskarna v Ljubljani