^eto xxxiv., št. 22 PtUJ, 11. junija 1981        , cena 6 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE
Usposabljanje prebivalstva za naloge
SLO (stran 3)
Vpis še ni zaključen (stran 5)
Kmetijstvo v Podravju (stran 7)
Turistično društvo Pestrnik (stran 8)
PRED lil. KONGRESOM SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
VELIKA AKTIVNOST, STVARNE OCENE,
ODLOČNI SKLEPI
pelavski razred, delovni jjudje in
občani socialistične Jugoslavije so
pred velikim političnim dogod-
kom, pred III. kongresom samo-
upravljalcev Jugoslavije, ki se bo
zaCel v torek, 16. junija v Beogra-
du in bo predvidoma trajal tri dni.
2a kongres je bilo pripravljeno in
v začetku letošnjega leta dano v
javno razpravo delovno gradivo
Združeno delo v boju za sociali-
stično samoupravljanje in družbe-
no ekonomski razvoj".
Posebno zanimanje delavcev in
vseh delovnih ljudi pa je zbudilo
besedilo osnutka resolucije III.
kongresa. S tem je bila dana široka
možnost javne razprave o tem po-
membnem dokumentu, ki so mu
nekateri namenili tudi precej kriti-
jnih besed, saj to je bil tudi namen
javne razprave, ki bo prav gotovo
prispevala, da bo kongres sprejel
tako besedilo resolucije, ki bo
konkretno akcijsko in krepko oro-
žje v rokah delavcev, da bodo sku-
paj in enakopravno z drugimi de-
lavci v združenem delu upravljali z
delom in sredstvi ter odločali o ce-
lotnem dohodku v svoji temeljni
Organizaciji združenega dela.
Javna razprava o osnutku resolu-
cije, povezana s konkretno oceno
stanja v lastnem okolju, je tudi v
ptujski občini potekala v organiza-
cijah združenega dela pod vod-
stvom osnovnih organizacij sindi-
kata in v krajevnih skupnostih v
organizaciji KK SZDL. Prav tako
so bile razprave v občinskih dru-
žbenopolitičnih organizacijah in v
samoupravnih interesnih skupno-
stih. Javna razprava je bila uradno
končana z 10. junijem, dejansko
pa bo trajala vse do kongresa, saj
ne gre toliko za to, da bi dajali
pripombe k besedilu osnutka reso-
lucije, temveč predvsem za to, da
na podlagi načelnih opredelitev
konkretno ocenimo lastno delo in
prakso ter na podlagi tega zastavi-
mo naloge za kar najboljše delo v
naprej, v boju za uresničitev vsega
tistega, kar smo zapisali v naši
ustavi, zakonu o združenem delu
in v drugih dokumentih, kar smo
si začrtali v naših srednjeročnih
programih. Tu ne gre za ponavlja-
nje že zapisanih načelnih opredeli-
tev, temveč za konkretne akcijske
naloge v svojem okolju.
V ptujski občini beležimo v tem
tednu še posebno aktivnost v
razpravah o osnutku resolucije.
Posebej velja omeniti razširjeno
sejo zbora združenega dela skup-
ščine občine Ptuj, ki se je sestal v
torek, 9. junija popoldne in je
praktično pomenil učinkovit za-
ključek javne razprave o osnutku
resolucije za III. kongres samo-
upravljalcev Jugoslavije. Na seji so
s svojimi razpravami sodelovali vsi
štirje delegati za III. kongres z ob-
močja ptujske občine, predstavniki
občinskega sveta ZSS Ptuj, dru-
žbenopolitičnega zbora in zbora
krajevnih skupnosti, predvsem pa
delegati iz organizacij združenega
dela.
Danes (11. junija) se bosta na
skupni seji sestali predsedstvi ob-
činske konference SZDL in občin-
skega sveta ZSS Ptuj ter ocenili
javno razpravo v združenem delu
in krajevnih skupnostih, prav tako
pa tudi druge aktivnosti v občini v
zvezi s pripravami na III. kongres
samoupravljalcev Jugoslavije.
Jutri, 12. junija pa bo celodnevni
posvet predsednikov delavskih sve-
tov o konkretnih nalogah, v tem
okviru pa bo tudi razgovor z dele-
gati za III. kongres samoupravljal-
cev Jugoslavije iz ptujske občine.
V organizacijah združenega dela
in v krajevnih skupnostih pa so
razprave o onutku kongresne reso-
lucije še v teku.
FF
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Poročilo o delu
izvršnega sveta in
upravnih organov
Na skupni seji se bodo v torek, lo. junija sestali zbor združenega j
dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine ^
občine Ormož. Središčne teme razprave na skupni seji bodo poročila |
o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine Ormož za leto 1980,;
poročilo o delu javnega pravobranilstva v Ptuju in f)oročilo o delu i
družbenega pravobranilca samoupravljanja. Povzetek iz poročila o delu^
občinskega izvršnega sveta objavljamo na 2. strani, ker javno pravob-i
ranilstvo in družbeni pravobranilec samoupravljanja delujeta za ob-,
močji ptujske in ormoške občine, smo povzetke njunih poročil že ob-i
javili. j
Po skupni seji se bodo zbori skupščine občine Ormož sestali še na i
ločenih sejah. Najobširnejši dnevni red ima zbor združenega dela, ki bo \
sklepal o predlogu družbenega plana občine Ormož za obdobje]
1981—85; v nadaljevanju pa imata z zborom krajevnih skupnosti v-
glavnem enak dnevni red, ki obsega:
Dogovor o usklajevanju davčne politike v SRS. odlok o določitvi'
odstotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno
stavbo zemljišče v občini Ormož, odlok o spremembi odloka o posebnem .
občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve in;
družbeni dogovor o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči v SR j
Sloveniji. ^
Tako družbenopolitični zbor kot ostala dva zbora imajo na dne-;
vnem redu kadrovska vprašanja. Med drugim bodo imenovali delegata i
v delavski svet Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož, imenovali dva dele-,
gata v koordinacijski odbor za spremljanje dogovora o temeljih plana -
udeležencev na območju skupnosti podravskih občin, razrešitve in vo-
litve sodnikov združenega dela v Mariboru, imenovali bodo odgovorno i
osebo za opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo trgovskega ob-j
jekta v Veliki Nedelji in podobno. -u ;
j
ORMOŽ
Priprave na kongres-
šest tematskih razprav
v ormoški občini so v okviru priprav na IM. kongres samoupra- :
vijalcev Jugoslavije, izvedli šest tematskih razprav in sicer v združenem ;
delu in v krajevni skupnosti. V tovarni Jože Kerenčič so delavci raz-i
pravljali o svojem deležu pri pridobivanju in razporejanju dohodka in \
delitvi sredstev na OD, v TOZD Primat — bančna oprema je tematska ;
razprava nosila naslov: združeni delavci v delegatskem sistemu, v ;
kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož so razpravo izvedli na nivoju \
DO: govorili pa so o samoupravnem povezovanju in združevanju na '
podlagi dohodka. Poleg tega so celovito ocenili delovanje delegacij in ;
delovanje DPO v krajevnih skupnostih in tudi razpravljali o informi- '
ranju ormoški občini. V KS Ormož pa so organizirali razpravo o delo-
vanju vanju delegatskega sistema in delovanju DPO.
Po dogovoru bodo izvedli sklepno razpravo o osnutku resolucije HI. j
kongresasamoupravljalcev Jugoslavije v času od 10. do 15. junija. Iz DO I
in K S pa prihajajo spodbudni podatki o razpravah, ki so zelo konkretne}
in akcijsko naravnane. MG ;
V. MEDREPUBLIŠKA VAJA CIVILNE ZAŠČITE  I
Bratstvo-enotnost-
solidarnctst-Krapina '81
v nedeljo, 14. junija se ob 10. uri dopoldne prične v Krapini V. ^
medrepubliška združena praktično reševalna vaja enot in štabov civilne ;
zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, pod geslom: :
»Bratstvo-enotnost-solidarnost-Krapina '81«. Na vaji sodelujejo: enote ;
in šrabi za civilno zaščito občin Čakovec, Lendava. Koprivnica, Krapina. ]
Maribor. Murska Sobota, Ormož, Pregrada, Ptuj. Slovenska Bistrica in \
Varaždin. letalci in padalci Aerokluba Zagreb, enote teritorialne ob- I
rambe občine Krapina ter številne druge organizacije. j
Doslej so bile združene praktično reševalne vaje enot in štabov za j
civilno zaščito bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Čakovcu,
Ptuju. Koprivnici in v M urski Soboti. Zaželjeno je, da si vajo ogleda čim ;
več delovnih ljudi in občanov — vabljeni! FB ■
---i
Pred zasedanjem
zborov SD Lenart
Prihodnji četrtek, 18. junija se bodo na ločenih sejah scsian zbori ^
skupščine Lenart. Med drugim bodo obravnavali poročilo o ddu temelj- \
nega javnega tožilstva Maribor, o delu organa za kaznovanje prekrSkovv i
občini Lenart in poročilo o delu Postaje milice Lenart. i
Posebej bodo obravnavali oceno mobilizacijske pripravljenosti oboro- '
ženih sil in drugih struktur v občini Lenart, smernice .ra izvajanje prve
faze in začetka druge faze referendumskega programa 1980—84 v občini ;
Lenart, oceno pripravljenosti organizacij združenega dela v občini za pre- i
hod na usmerjeno izobraževaje ter srednjeročni plan SIS za varstvo pred j
požarom v občini.
Na dnevnem redu imajo tudi volitve in imenovanja ter razpravo o '■
poročilu skupine delegatov za delegiranje v republiško skupščino in o ma-
terialih republiške in zvezne skupščine. Zbor združenega dela in z*- 3r :
krajevnih skupnosti pa imata v. skladu s svojimi pristojnostmi 5c nekaj ■
dodatnih točk dnevnega reda. — u :
Z-D-R-A-V-0. ZDRAVO. ZDRAVO, ZDRAVO!
BrigadirskiH0-RUK81
Pričelo se je brigadirsko poletje.
Od začetka junija do konca avgu-
sta bo v Sloveniji več kot 4.600
brigadirjev iz vse Jugoslavije so-
delovalo na 4 zveznih in 6 repu-
bliških mladinskih delovnih akci-
jah. Na vseh gradbiščih teh akcij
bodo opravili okoli 577.000 norma
ur ali 395.640 efektivnih delovnih
ur. Vso njihovo delo bo vredno več
kot 80 milijonov.
V nedeljo 7. Junija so svečano
odprli 4 zvezne in tri republiške
VIDA v naši republiki. Brigadirski
HO-RUK Je zadonel na Kozjan-
skem, v Posočju, Suhi Krajini,
Brkinih, Beli Krajini, na Krasu in v
Slovenskih goricah.
Ob brigadirkem domu v Dor-
navi so v nedeljo dopoldne sve-
čano odprli prvo zvezno mladin-
sko delovno akcijo v ptujski občini
— Slovenske gorice 81. Že v so-
boto so tja prispeli brigadirji prve
izmene letošnje akcije in sicer
bngada »19. november« iz Prišti-
ne brigada »Kozara« iz Bosanske
Gradiške, brigada >>Matija Gu-
bec« iz Ljubljane-Šiške in pobra-
tene občine Zagreb-Trnje. ter
brigada »Prežihov Voranc« z
Raven na Koroškem.
Slovesnosti ob otvoritvi akcije
so se razen brigadirjev udeležili
tudi pred.stavniki republiške
konference ZSMS, predstavniki
družbeno-političnih organizacij
občine in regije ter številni krajani
Dornave in občini ptujske občine.
Udeležencem je uvodoma govoril
Vinko Vidic, predsednik medob-
činskega sveta ZSS za Podravje. V
imenu krajanov Dornave je bri-
gadirje pozdravil Konrad Vrtič, v
imenu Rdečega križa Slovenije pa
Alojz Arko. Zatem je brigadirje
pozdravil še Mile Šetinc, član
predsedstva republiške konfe-
rence ZSMS, kije akcijo tudi od-
pri.
V kulturnem programu so so-
delovali dijaki Centra srednjega
usmerjenega izobraževanja iz
Ptuja, ter učenci osnovnih šol
Ivana Spolenjaka in Franca
Osojnika ob spremljavi orkestra
ptujske vojašnice in godbe na pi-
hala DPD Svoboda Ptuj.
V ponedeljek 8. junija .so bri-
gadirji ZMDA SG 81 prvič za-
vihteli krampe in lopate in sicer na
dveh deloviščih. Brigada Matije
Gubca je pričela z deli pri izkopu
jarka za vodovod na odseku Ze-
rjavci—Ana Kremberg v občini
Lenart. Ostale tri brigade pa so
pričele z deli pri izkopu jarka za
vodovod v smeri Desenci—Ločič
v ptujski občini. Vse brigade so na
delovišču pričakali predstavniki
krajevnih skupnosti obeh krajev,
kjer so pričeli z deli.
Že prvi dan so brigadirji poka-
zali kaj zmorejo, saj so se pogu-
mno lotili trde ilovnate slovenje-
goriške zemlje. Danes so na trasi
že četrtič in za njimi je prav gotovo
že več kot pol km jarka po kate-
rem bo kmalu stekla voda. Zaže-
limo jim čim več uspeha, da bi
normo presegli za čim večji od-
stotek in da bi še bolj trdno kovali
bratstvo in prijateljstvo med na-
rodi in narodnostmi Jugoslavije.
M. Ozmec
Slavnostni govornik Vinko Vidic,
predsednik medobčinskega sveta
ZSS za Podravje
'^"gadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice in gostje na nedeljski
^*>oritvi
Izvajalci kulturnega programa med slovesnostjo
brigadirsko kolo na letošnji akciji...
In prvi metri jarka za vodovod v Slovenskih goricah
2 - družba in gospodarstvo
ll.iunii 1981 -
TEDNIK
Kljub pomanjkanju surovin
je proizvodnja dobro tekla
Od preselitve v nove prostore,
dograditve Se ene proizvodne hale
in zaposlitve novih delavcev v letu
1979 se je v tem obdobju v ptujski
DELTI marsikaj spremenilo na
boljše, čeprav sam delovni proces
norme in zahteve tržišča terjajo
izredne napore tega — pretežno
ženskega kolektiva.
V kakšnem položaju je trenutno
DELTA v primerjavi s poslovnimi
rezultati v prvih mesecih letošnjega
leta in kaj vse jih je pogojeva-
lo? .. . je bilo vprašanje, ki smo
ga zastavili direktorici te Labodove
temeljne organizacije združenega
dela v Ptuju.
,,Dograditev še ene proizvodne
hale je pogojevala dodatno zapo-
slitev 120 delavcev in če pri tem
upoštevamo še tiste, ki jih nujno
potrebujemo zarždi izpadov in
fluktuacije smo v Delti dodatno
zaposlili skupno 143 delavcev.
Usposabljanje novih delavcev ni
potekalo po pripravljenem progra-
mu, ker se je zataknilo pri dobavi
pravočasno naročene strojne opre-
me. Tako je kasnila dobava opre-
me iz uvoza, pa tudi tista, ki smo
jo naročili pri edinem domačem
proizvajalcu industrijskih šivalnih
strojev. Stroje, ki so bili naročeni
že v letu 1978 smo postopoma do-
bivali do leta 1980, ko smo tudi
formirali zadnjo skupino za uspo-
sabljanje. Na ta način je tudi skozi
vse letošnje leto še 50 delavk inter-
no benificiranih pri planu za 30
odstotkov.
Naša tovarna sodi v delovno
intenzivno industrijsko dejavnost
kjer se lahko le s pridnim delom
in z racionalnim poslovanjem do-
segajo planirani rezultati. Zato ni
bilo lahko vključiti v kolektiv kar
tretjino novih delavcev in precej
truda je bilo potrebno zlasti med
mladimi člani in še več s strani
strokovnih delavcev, da smo vse to
tudi organizacijsko izpeljali. Zdru-
žene temeljne organizacije smo se
dogovorile za nekatere vrste med-
sebojne solidarnosti, da ne bi
položaja delavcev v našem TOZDu
v tem prehodnem obdobju poslab-
šali. Novo zaposleni delavci pov-
sem razumljivo niso mogli dosegati
sto odstotnih proizvodnih učin-
kov. Predvsem smo sklenili, da
bomo na ravni delovne organizaci-
je spremljali rast dohodka in
možno rast osebnega dohodka v
smislu resolucijskih določil. Tako
smo lahko glavne probleme v zvezi
z usposabljanjem in vključevanjih
novih delavcev v kolektiv prebro-
dili. Poleg tega pa smo se ubadali
še z dosedaj povsem novo pro-
blematiko.
Za preteklo in letošnje leto je
značilno slabšanje pogojev pri na-
bavi nujno potrebnih surovin tako
pri domačih proizvajalcih kot ti-
stih iz uvoza. Kljub temu pa je na-
bavna služba vložila vse napore,
da smo uspešno reševali vse na no-
vo nastajajoče težave in priskrbeli
dovolj materiala, da je lahko pro-
izvodnja stekla. Na redno izvrše-
vanje pogodb dobaviteljev in
samovoljno podaljševanje rokov
izcjobave pa je vplivalo, da smo
imeli vseskozi težave s predpripra-
vo proizvodnje, ker nismo raz-
polagali s tako imenovano kon-
tinuirano proizvodnjo po planu.
Zaradi tega smo morali v sami
proizvodnji pogosto menjavati
modele, kar je močno vplivalo tudi
na samo storilnost dela.
Kljub vsem tem problemom in
težavam tudi v letošnjem letu
uspešno poslujemo. Naši rezultati'
so v okvirih slovenske tekstilne
konfekcije. Celotni dohodek je kar
na 63 odstotkov višji od lanskega v
enakem obdobju. Skoraj četrtino
povišanja je na osnovi povečanja
cen materialov tako, da je doho-
dek višji le za 36 odstotkov v
primerjavi / lanskim in 5 odstot-
kov višji v primerjavi s planiranim.
Ugoden pa je bil tudi ostanek
dohodka za sklade.
Primerjava med TOZDi znotraj
delovne organizacije LABODA pa
kaže že lani, nekoliko manj pa le-
tos, da je uspešnost na delavca
nekoliko nižja v Delti. To smo tudi
pričakovali oziroma že vgradili v
plan zaradi novega zaposlovanja.
Mislim pa, da smo na dobri poti in
da bomo v prihodnjih letih s
pomlajenim kolektivom dosegali
optimalne učinke."
Za DELTO je značilno, še, da že
nekaj let izvaža kar'polovico pro-
izvodnje v kateri je 50 odstotkov
izdelkov iz domačega materiala in
50 odstotkov uslug iz začasno uvo-
ženega materiala. Za večino izvoza
imajo tudi sklenjene dolgoročne
pogodbe.
,, Naj več izvažamo v Holandijo,"
pravi direktorica Dragica Novako-
va, ,,prek izvoza pa prav tako ču-
timo vpliv ekonomskih problemov
v zapadnih državah. Tako imamo
pri partnerjih s katerimi poslujemo
že dobrih 10 let iz meseca v mesec
popravke planov in iskanje soglasij
za premike določenih količin pro-
izvodnje na kasnejša obdobja.
Vse to nam povzrčča dodatne te-
žave, ker moramo v zelo kratkem
roku najti drugega odjemalca in to
za izvoz, sicer se nam porušijo vsa
planska razmerja.
Z izvozom imamo resnično dolo-
čene izkušnje, če pa se poslovanje
odvija po dolgoročni pogodbi je to
nekoliko lažje. Obstaja
obojestranski interes in tudi želja,
da ima tak posel ekonomsko
pokritje, če ne drugače pa vsaj z
nabavami materiala iz uvoza za
popestritev asortimana za domači
trg. Tudi sicer imamo konfekci-
onarji večjo obveznost pri izvozu,
da bi v okviru tekstilne dejavnosti
pokrivali potreben uvoz surovin."
V Delti smo povprašali še po
njihovi organizirani obliki rekre-
acije in preživljanja letnih dopu-
stov, ker za drage hotele in penzi-
one ne bo več denarja, vsaj delavec
ga ne bo imel. Takole pravi tovari-
šica Novakova:
,,Kolektivni dopust imamo v
mesecu juliju. Združeni TOZDi si
organiziramo letne dopuste na ta
način, da imajo delavci enega
TOZDa v določenem času na voljo
vse razpoložljive Labodove zmo-
gljivosti. Tako imamo na voljo na
Lošinju 14 hišic in 6 stanovanj, v
Savudriji pa 3 stanovanja in 3
prikolice. S tem omogočimo leto-
vanje 26. velikim družinam v eni
izmeni.
Prizadevamo si, da bi iz leta v le-
to povečevali zmogljivosti za oddih
in s tem omogočili cenejša letova-
nja čim večjemu številu delavcev.
Cena letovanja je 25 dinarjev in
taksa za posameznika. Povsod pa
imamo vse urejeno in poskrbljeno
za samostojno kuhanje.
Regres za letni dopust, ki bo ob
junijskem izplačilu osebnega do-
hodka gotovo dobrodošel, je bil že
predmet razprave na zadnji seji
delavskega sveta, ko smo slišali
pripombe, da je regres za letni do-
pust zelo različen od kar ni nekih
konkretnih družbenih usmeritev.
Tako ponekod izplačujejo visoke
zneske, tisti, ki pa imamo težje
pogoje gospodarjenja pa smo se
morali zadovoljiti z 2500 dinarji."
mš
STALIŠČE OK ZKS PTUJ
Poročali smo že, da je občinska
konferenca ZKS Ptuj na seji, 4.
maja letos obravnavala naloge ko-
munistov na področju kmetijstva in
agroživilstva v ptujski občini. Po
razpravi so na seji konference ime-
novali komisijo, ki je pripravila os-
nutek stališč in sklepov in jih pred-
ložila članom občinske konference
ZKS Ptuj na seji, 8. junija. Člani so
dokument soglasno sprejeli, ki ga
skrajšano objavljamo.
Po ugotovitvi, da naloge na pod-
ročju kmetijstva niso bile uresniče-
ne v celoti in tako kot sta jih zasta-
vili OK SZDL in OK ZKS, so v do-
kumentu zapisana naslednja stali-
šča:
Predlagamo, da se formira komite
za kmetijstvo pri izvršnem svetu SO
Ptuj. Prek tega organa bi mnogo
lažje izvajali in usklajevali proble-
matiko kmetijstva in agroživilstva
po enotnih kriterijih za družbeni in
privatni sektor kmetijstva. V tem
organu bi sodelovali predstavniki
vseh kmetijskih organizacij v obči-
ni. Sodelovale bi naj še: ostale služ-
be SIS, upravni organi in vsi, ki se
ukvarjajo s kmetijsko zemljiškimi
zadevami.
Posebno skrb je treba posvetiti
kmetijskemu šolstvu. V usmerje-
nem izobraževanju bo potrebno
posvetiti več pozornosti kmetijstvu,
izboljšati pouk in okrepiti pospe-
ševalne službe v okviru kmetijskih
zadrug.
Pospešeno in aktivno je
potrebno delovati na področju sa-
samoupravne organiziranosti za
družbeni in zasebni sektor kmetijst-
va. V kmetijskih zadrugah izbolj-
šati notranjo organizacijo in dati
večji poudarek pospeševalni službi
pri strokovnem usposabljanju te
službe pri kmetih s konkretnim de-
lom. Prav tako moramo poskrbeti
za financiranje te službe, če hoče-
mo doseči željene cilje. Proučiti je
potrebno oblike povezovanja in de-
litve dela v kmetijstvu.
Krepiti družbeni sektor kmetij-
stva in prav tako tudi družbeno or-
ganiziran zasebni sektor kmetijstva
s ciljem pridelati čimveč hrane kot
tržnih viškov.
Takoj pristopiti k izdelavi pro-
storsko ureditvenega plana in prav
tako k izdelavi agro karte.
Nadaljevati s prostorsko zemlji-
škimi ureditvenimi operacijami s
poudarkom na nakupu zemljišč v
družbenem sektorju kmetijstva in
pospešeno delovati tako na hidro in
agro melioracijah kot na komasaci-
jah (zložbah) zemljišč.
Pričeti in zagotoviti kolobar v
proizvodnji z namenom povečanja
hektarskega donosa za vse kulture
v primarni kmetijski proizvodnji in
realizirati programe v živinoreji,
prvenstveno za lastno predelovalno
industrijo.
Za realizacijo planskih nalog
moramo dati velik poudarek zdru-
ževanju vseh družbenih sredstev na
vseh nivojih predvsem pa znotraj
TOZD, občine in republike. Urediti
je potrebno dohodkovno povezo-
vanje, ki še vedno ni na zadovoljivi
ravni. Poskrbeti je za sovlaganja,
ki morajo preseči kreditne odnose.
Programe in sredstva za progf^
me, ki smo si jih zadali za nasledi"
plansko obdobje je treba vzporg|[
no zagotoviti tudi finančna sr^^
stva. Za realizacijo planskih obvjj^
nosti v kmetijstvu si je treba prj^j
devati za pridobitev nepovratnji
sredstev za vlaganja v kmetijsko it,,
frastrukturo.
Pri kmetijsko prostorskih operj.
cijah je treba upoštevati realizacjjj
obeh prioritet melioracije.
Pospeševalna služba bi moralj
izdelati konkretne programe zavs{
perspektivne kmetije v občini in jii,
skupno z davčno politiko prou{i(j
in pristopiti k realizaciji.
Običnska konferenca ZKS Ptuj
sprejema na osnovi teh ugotovitev
in stališč naslednja sklepa:
Komunisti v kmetijskih in drugih
organizacijah združenega dela, ob-
činski skupščini, IS SO Ptuj, občin,
skih in upravnih organih, SIS in
DPO, zlasti v SZDL, morajo prj.
praviti konkretne akcijske progra.
me za:
a) tekoče spremljanje in izvaja-
nje dogovorjenih planskih nalog,
b) dogovarjanje kmetijske pot
tike v občini,
c) za organiziranje delavcev jj
občanov predvsem v sekcije SZDL
po krajevnih skupnostih.
Komite OK ZKS Ptuj bo spren.
Ijal in redno poročal občinski kon-
ferenci ZKS Ptuj o realizaciji dogo-
vorjene politike vsakih 6 mesecev, t
PTUJSKE TOPLICE
Tudi letos vstopnice
s popustom
Kopalno sezono so letos v ptujs-
kih toplicah pričeli s 1. majem. Z
novo sezono pa za kopanje v no-
tranjih in zunanjih bazenih veljajo
nove cene in sicer za zunanje baze-
ne za odrasle 40 dinarjev, za otro-
ke 30 dinarjev ter za notranje ba-
zene za odrasle 50 dinarjev in za
otroke 35 dinarjev. Uprava toplic
je omogočila nabavo abonma kart
za 10-kratno kopanje, ki velja eno
leto. Ob tej priložnosti velja
opomniti vse, da veljajo še vsto-
pnice, kupljene prek sindikatov v
preteklem letu s tem, da je potre-
bno doplačati razliko do veljavne
nove cene.
Na pobudo skupščine udeležen-
cev skupnega poslovanja v Ptujs-
kih toplicah je tudi letos mogoče
kupiti vstopnice s sindikalnim po-
pustom za delavce ptujskih delov-
nih organizacij; le-te je mogoče
nabaviti v upravi toplic. Vstopnice
s popustom pa lahko dobe kraja-
jani tudi na sedežih krajevnih
skupnosti; občani ptujskih kraje-
vnih skupnosti jih lahko dobijo na
sedežu v Jadranski ulici. Naj ome-
nimo še, da je cena vstopnice za
odrasle v odprtih bazenih 28
dinarjev, v notranjih 35 dinarjev;
za otroke do 15 let je cena vstopni-
ce v odprtem bazenu 20 dinarjev, v
notranjem pa 25 dinarjev; v teh
cenah je že upoštevan popust.
Ugodno vreme prispeva k vedno
večjemu obisku v toplicah, večji
obisk pa beležijo tudi športna igri-
šča. Poleg že obstoječih igrišč, so v
toplicah na novo uredili tudi bali-
nišče, za katerega pa je še premalo
zanimanja.
MG
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Skri) za izvajanje politike
in izvrševanje predpisov
Izvršni svet ima 12 članov, od teh so 4 profesional-
ni in 8 neprofesionalnih. Do 26. junija 1980 je delal
samo v sestavi 11 članov, ker je bil član IS razrešen
zaradi upokojitve (1/12-1979); šele od navedenega
datuma dalje je imel zopet vse člane.
V letu 1980 je izvršni svet imel 26 sej. Na vseh se-
jah je bil prisoten le eden profesionalni član, ostali pa
na 11 oz. 25 ali v povpreču na 19 sejah.
Na 26 sejah so člani izvršnega sveta obravnavali 38
poročil, 6 analiz, 3 resolucije, 43 družbenih dogovo-
rov, 35 samoupravnih sporazumov, 40 splošnih aktov
in 180 drugih zadev, skupno 345. Pod druge zadeve
so mišljena razna imenovanja, pogodbe, izplačila iz
nerazporejenih sredstev, potrditev periodičnih obra-
čunov in drugo.
Izvršni svet je delal po programu za leto 1980. Ne-
katera poročila in analize, ki jih ni imel v programu,
je obravnaval dodatno in sicer:
— Uresničevanje dogovora o uresničevanju dru-
žbene usmeritve razporejanja dohodka v I. tromese-
Cju 1980;
— Poročilo Zavoda za šolstvo SRS organizacijske
enote Maribor o pregledu Osnovne šole Ormož;
— Informacija o gibanju osebnih dohodkov v I.
tromesečju 1980;
— Informacija o gibanju osebnih dohodkov in o
uresničevanju dogovora družbene usmeritve razpore-
janja dohodka v I. polletju 1980;
— Analiza gibanja ekonomskih odnosov občine
Ormož v letu 1979 in predvidevanja zunanje trgovin-
ske menjave v obdobju 1981 — 1985;
— Poročilo o problematiki Tovarne sladkorja Or-
mož in sklepi izvirnega odbora poslovne skupnosti
za sladkor Slovenije;
— Poročilo o graditvi zaklonišč v šolah, vzgojno-
varstvenih in zdravstvenih organizacijah v SRS;
— Varnostne razmere v letu 1979 in aktivnost or-
ganov za notranje zadeve;
— Poročilo o uresničevanju in doseženi stopnji
razvoja zasnove SLO v občini Ormož v letih
1978—1980;
— Osnutek progiama za gradnjo splošnega social-
nega zavoda za organizirano varstvo odraslih v občini
Ormož;
— Analiza poslovanja v TOZD Vinogradništvo v
letu 1979 in vzrokov nastanka izgube;
— Poročilo Zavoda za spomeniško varstvo Mari-
bor o delu na področju varstva narave v letu 1979;
— Poročilo o poteku planskih aktivnosti in o pro-
blemih usklajevanja v občini;
— Finančna konstrukcija za izgradnjo osnovnošol-
skega prostora v občini Ormož za leto 1980;
— Gospodarska gibanja v letu 1980;
"■i-^ Program ukrepov za izvajanje cen proizvodov
iii'S.td'ritev v občini Ormež za leto 1980;   , ^   ., \, ,,
— Program aktivnosti in nalog s pQaročJa,ccn -v,'
obei'rti Ormož za letb 1980; ,    /
— Informacija o f)ridobivanju površin za sladkor-
no peso;
— Informacija o svinjski kugi in ukrepih;
— Problematika v zvezi s solidarnostjo Občinske
skupnosti za zaposlovanje Ormož.
Dodatno je obravnaval še 19 odlokov in drugih
splošnih aktov, ki jih ni imel v programu in jih pred-
ložil skupščini, 26 družbenih dogovorov in 36 samo-
upravnih sporazumov (predvsem samoupravne spo-
razume o srednjeročnih planih SIS in drugih).
Izvršni svet ni obravnaval naslednjih poročil, ki jih
je imel v programu dela za leto 1980: Poročilo o delu
OTKS Ormož za obdobje 1976—1979, poročilo ode-
lo OSOV Ormož za obdobje 1976—1979, poročilo o
delu in življenju udeležencev NOV, poročilo o delo-
vanju SIS za komunalno in cestno dejavnost občine
Ormož za obdobje 1977—1979, poročilo o odmeri
davkov in prispevkov občini Ormož, poročilo o učno
vzgojnih uspehih v šolskem letu 1979/80 v šolah v
občini Ormož, poročilo SIS za varstvo pred požarom,
naloge na področju kmetijske politike, analiza reali-
zacije družbenega plana občine Ormož za obdobje
1976—1979, analiza razvoja industrije v občini Or-
mož in nadaljnje usmeritve. Obravnavanih in pred-
loženih skupščini ni bilo 12 odlokov.
Poročil o delu SIS izvršni svet ni dobil od pristojih
SIS. Z občinsko skupnostjo otroškega varstva je bilo
dogovorjeno, da bo poročilo izdelano v letošnjem le-
tu za celotno srednjeročno obdobje. Prav tako poro-
čila ni dostavil OOZZB NOV. Poročilo o učno vzgoj-
nih uspehih in poročilo SIS za varstvo pred požarom
je izvršni svet prejel v mesecu novembru oz. deceffl;
bru 1980 in zaradi obilice drugega nujnega gradiva m
bilo obravnavano. Ostalega gradiva, ki bi ga morali
izdelati upravni organi, ni bilo možno pripravit:
predvsem zaradi kadrovskih težav.
Splošni akti niso bili izdelani zato, ker niso bil
spremenjeni republiški predpisi ali sprejeti ustrezn
družbeni dogovori, ki so podlaga za sprem.embe al
sprejem odloka.
Sodelovanje izvršnega sveta z družbenopolitičnim
organizacijami, TOZD, DO in KS je stalno. Gradiv'
za seje je, razen članom izvršnega sveta, dostavljeni
še predsedstvu občinske skupščine, vodstvom družbe
nopolitičnih organizacij, delegatu zvezne skupščin«
novinarju ,,Večera" in lokalni radijski postaji. S Si!
je bilo sodelovanje vzpostavljeno prek sej IS, kateri'
so se udeleževali njihovi predstavniki, kadar so bit
obravnavana poročila SIS oz. zadeve, ki imajo šir?
značaj.
Posebna pozornost je bila dana vodenju in izvrS«
vanju politike na področju skupne, splošne, osebn
in investicijske porabe za tekoče leto in novo srednj^
ročno obdobje. Opravljeno je bilo veliko delo na pf
pravi, izdelavi in vsklajevanju planskih dokumentov
za kar je bilo potrebno izvršiti vrsto aktivnosti z nc
silci v občini, regiji in republiki. Stalni so bili tudi st
ki, z banko, zbornico, republiškim IS in s pristojnih
sekretariati, FAGG Ljubljana in drugimi strokovnih
institucijami. Aktivno se je vključeval v razreševanj
problemov v posameznih sredinah, povsod tam kj'
je to bilo potrebno.
Iz gradiva za sejo SO Ortnc

-11 junij 1981
delegatska sporočila - 3
Listina s plaketo, Josip Broz Tito -
30 let samoupravljanja"
Siiupnost klubov samoupravljalcev Jugosla-
, jg sklenila, da se ustanovi priznanje —
^JVpa s plaketo „ Josip Broz Tito — 30 let
''mouP''^^'^^"^* ^° podeljujejo organiza-
^."^ združenega dela, družbenopolitične organi-
"^flje in skupnosti, družbene organizacije in
fJm, samoupravne interesne skupnosti in
Jubi samoupravljalcev.
Listina s plaketo se podeljuje organizacijam
, jgiavcem — samoupravljalcem za prispevek
1" aktivnost: k razvoju družbenoekonomskega
političnega sistema socialističnega samou-
'"gvljanja, povečanju samoupravne zavesti
Lovnih ljudi in občanov, razvijanju
jglegatskega sistema in delegatskih odnosov,
razvijanj" bratstva in enotnosti ter enakop-
^vnosti narodov in narodnosti, negovanju ter
razvijanju revolucionarnih tradicij, utrjevanju
splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite ter osebno pripravljenost in prispevek
posameznikov k razvoju socialističnih samou-
pravnih odnosov in političnega sistema so-
cialističnega samoupravljanja.
Zato skupščina skupnosti klubov samou-
pravljalcev Slovenije priporoča organizacijam
in organom, da Listino s plaketo ,,Josip Broz
Tito — 30 let samoupravljanja" podelijo
organizacijam iii delavcem — samoupravljal-
cem ob obeleževanju 30-letnice samou-
pravljanja, 40-letnice vstaje jugoslovanskih
narodov in narodnosti, ob 3. kongresu samou-
pravljalcev in drugih pomembnih jubilejih v
razvoju posameznih organizacij združenega
dela.
Postopek za sprejem sklepa o podelitvi Listi-
ne s plaketo ,,Josip Broz Tito — 30 let samou-
pravljanja" je opredeljen v priporočilu o
podeljevanju, ki ga je sprejela skupščina skup-
nosti klubov samoupravljalcev Slovenije 25.
marca letos.
Organizacije združenega dela, družbeno-
politične organizacije in skupnosti,. družbene
organizacije in društva, samoupravne interesne
skupnosti in klubi samoupravljalcev, ki so
sprejeli sklep o podelitvi Listine s plaketo ter v
občini uskladili predloge, tako kot je navedeno
v priporočilu o podeljevanju Listine s plaketo,
lahko naročijo ustrezno število Listin s plaketo
pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova
4.
KLUB BRIGADIRJEV
„FRAWC BELŠAK-TONE" PTUJ
PRVI UDARNIŠKI
DAN '81
Po programu dela bodo člani Kluba brigadirjev »Franc Belšak-
Tone« Ptuj opravili v letu 1981 pet udarniških dnevov, od tega tri na
zvezni mladinski delovni akciji »Slovenske gorice—Haloze '81«. Prvi
letošnji udarniški dan bo v soboto, 13. junija. Udeleženci udarniškega
dneva se bodo tega dne zbrali ob 6.30 na Trgu mladinskih delovnih
brigad v Ptuju. Svet kluba brigadirjev je imenoval vodstvo udarniškega
dneva, ki ga sestavljajo: Franc ŽINKO komandant. Marko POTOČ-
NIK, namestnik komandanta. Rudi KOŠIR, intendant, Savo KOZJAK
referent za šport in rekreacijo ter Slavica PlCERKO, referent za kulturo
in obveščanje. Udeleženci udarniškega dneva se bodo pridružili briga-
dirjem letošnje prve izmene na zvezni mladinski delovni akciji ter ramo
ob rami krepko prijeli za krampe in lopate.
FB
Predavanje za borce
in rezervne starešine
v ponedeljek 8. junija sta se na skupni seji sestali predsedstvi
občinskih organizacij borcev in rezervnih starešin ptujske občine.
Osrednji del je bil namenjen obravnavi mednarpdnega političnega
položaja v svetu in notranjim razmeram pri nas. Članom obeh pred-
sedstev je o tem predaval sekretar MS ZKS Maribor Milan Kneževič.
Teme so bile aktualne in zanimive, borci in rezervni starešine pa bodo
vsebino prenesli v sredine kjer živijo in delajo.
V nadaljevanju so rezervni starešine na razširjeni seji predsedstva
OK ZRVS ocenili izvedbo programa vzgoje in izobraževanja za leto
1980—1981. Ugotovljeno je, daje program izveden ob zelo dobri ude-
ležbi velike večine članov, predavanja in praktično delo pa so dali zelo
dobre rezultate na preverjanju znanja. Ker bo program zaključen to
jesen, je bila beseda tudi o okvirnem programu izobraževanja v pri-
hodnjem letu.
I. kotar
TELESNOKULTURNA SKUPNOST
Sredstva za
dejavnost razdeljena
Delegati obeh zborov skupščine
Telesnokultume skupnosti občine
Ptuj so na seji, bila je v ponedeljek
8. junija, v osrednji točki spreje-
mali predlog razdelitve sredstev
osnovnim telesnokulturnim orga-
nizacijam za leto 1981. Kljub ne-
katerim mnenjem, da delitev ni
pravilna, je bU predlog izvršnega
odbora z večino glasov sprejet.
Udeležba na seji je bila nekoliko
nad mejo sklepčnosti. V uvodu so
delegati brez pripomb sprejeli in
potrdili zapisnik prejšnje seje in
dopolnitev poročila samoupravne
kontrole za leto 1980, ker to poro-
čilo na prejšnji seji ni bilo spreje-
to, saj ni vsebovalo celovitega pre-
gleda sanacij športne dvorane
Mladika.
Precej razprave je bilo ob obrav-
navi zaključkov seminarja o telesni
kulturi, ki so pravzaprav smernice
prihodnjega dela. Sporna je bila
razvrstitev panog selektivnega
športa z odpravo prioritet. Delega-
ti so menili, da brez temeljite
obravnave opravljenega ne more-
mo spreminjati ali ukinjati priori-
tete oziroma sprejemati nove. Z iz-
jemo financiranja dejavnosti so
delegati ostale zaključke seminarja
sprejeli.
Podobna razprava je bila tudi ob
obravnavi predloga razdelitve fi-
nančnih sredstev osnovnim tele-
snokulturnim organizacijam za le-
to 1981. Po finančnem načrtu zna-
šajo ta sredstva 3 503 874 din, raz-
deljena pa so za množičnost,
ŠDortno rekreacijo in selektivni
šport. Delitve 50:50 (množičnost,
športna rekreacija: selektivni
šport) še sicer nismo dosegli, ven-
dar smo se ji zelo približali. No-
vost je tudi ta, da s sicer skromni-
mi sredstvi ždimo spodbuditi tele-
snokuiturno aktivnost tudi v tistih
krajevnih skupnostih, kjer ta de-
javnost še ni zaživek. Za selektivni
šport je razdeljenai 2,703.874 din
sredstev. Razdelitev po Športnih
panogah pa tudi tokrat požela
odobravanja, prej kritiCne im-
pombe na nesorazmerje med pa-
nogami, kar je že veCletni običaj
in resnica. To pa zato^ ker imamo
preveč športnih panog in za tako
široko dejavnost premalo sredstev.
Zato bi morali ob trdnih usmeri-
tvah imeti tudi, kot so nekateri
menili, pravilne kriterije za finan-
ciranje programov. Vendar mora-
mo opozoriti, ta takšne kriterije
imamo sprejete, drugo vprašanje
pa je, ali so ti kriteriji pri delitvi
upoštevani. Pravgotovo pa ne gre
dvomiti v prav vse, kar je pripra-
vljeno. Se to. Kriterij za letošnjo
razdelitev je bil sprejet na posvetu
predstavnikov vseh osnovnih tele-
snokulturnih organizacij. To bi
nekateri izvajalci programov mo-
rali vedeti, saj so na tem posvetu
sodelovali.
Ob obravnavi predloga športnega
dodatka kategoriziranim in per-
spektivnim športnikom in športni-
cam so nekateri delegati menili, da
bi poskusili pomagati tudi tistim,
ki sicer niso na listi, vendar si to s
tekmovalnimi dosežki v zadnjem
zaslužijo. Po določitvi prispevne
stopnje za letos glede na presežke
iz leta 1980 je bilo med delegaski-
mi vprašanji izpostavljeno vzdrže-
vanje stadiona Drava. Odgovor bo
na naslednji seji, določene aktiv-
nosti v tej smeri pa so v teku.
1. kotar
S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ
s KADRI DO STABILIZACIJE
ptujski komunisti so v zadnjih
jjstih letih storili kaj malo, da bi
tudi v občini pripravili svoj dogo-
vor o uresničevanju kadrovske
politike in štipendiranja. Republi-
ški dogovor je sicer v občini v pobii
veljavi, žal pa ostajajo njegova do-
loJila le na papirju — v vsakdanji
praksi jih le malokje zasledimo. Se-
veda kritika velja vsem subjektiv-
silam, ne le komunistom. Pa
vendar je prav njihov delež v vseh
delovnih okoljih premajhen, da bi
slabo kadrovsko in štipendijsko na-
jrtovanje speljali na pot sočasnega
in temeljitega planiranja. Na seji
občinske konference je bila beseda
tudi o uresničevanju socialne poli-
tike, katere razvoj je v resoluciji 8.
kongresa ZK Slovenije smelo in do-
volj jasno začrtan. Pa o uresniče-
vanju teh stališč v razpravi ni bilo
kaj dosti konkretnega slišati, če iz-
vzamemo uvodne misli, ki jih je po-
dala Silva Gorjup, članica komiteja
za to področje.
Delovna skupina, ki Je pripravila
gradivo za sejo je dovolj obširno
opisala' stanje — čeprav ji je moč
pri mislih o kadrovski in štipendij-
ski politiki očitati premajhno kon-
kretnost, ki pa je toliko večja v ti-
stem delu, ko je beseda o socialni
politiki. Očitno pa je, da člani kon-
ference v svojih okoljih o gradivu
niso razpravljali z ostalimi komuni-
sti in v drugih družbenopolitičnih
organizacijah. Večina razpravljal-
cev je povedala že znana dejstva —
kadrovski plani so netočni in po-
manjkljivi, kadrovske službe so
premalo strokovne in ne ažurirajo
kadrovske evidence, štipendijska
politika ne sledi razvojnim načrtom
združenega dela, štipendisti so vse
preveč odmaknjeni od štipenditor-
jev in podobno. Ugotovitve, ki niso
v ponos, hkrati pa dovolj jasno na-
potilo za delo. Seja konference
zveze komunistov, ki je bila skupaj
s sejo predsedstva občinskega sveta
zveze sindikatov Ptuj, bi morala
poiskati odgovor na vprašanje,
kakšno je stanje v združenem delu
in v krajevnih skupnostih na teh
treh področjih. Zal ga ni poiskala,
saj so podatki vse premalo konkret-
ni in zato morda celo manj vzne-
mirljivi kot bi morali biti.
Skupna seja je sicer povzela
določena staUšča in prisotni so jih
soglasno podprli, skupaj s priprav-
ljenimi sklepi in jih dopolnili v raz-
pravi. Vendar so sklepi še vedno
preveč splošni in premalo konkret-
ni za posamezne nosilce v združe-
nem delu in v krajevnih skupno-
stih. Morda je pričakovati večjo
aktivnost na tem področju v času
priprav na 3. konferenco Zveze sin-
dikatov Slovenije, ko bi naj ocenili
delež sindikatov pri uveljavljanju
delavcev kot nosilcev socialne poli-
tike in zagotavljanja socialne var-
nosti.
Ko je eden od razpravljalcev de-
jal, da je moč stabilizirati gospo-
darstvo le s strokovno izobraženimi
kadri — takimi, ki jih združeno de-
lo dejansko potrebuje, jih zato šti-
pendira in zatem tudi zaposli — je
gotovo zadel v bistvo problema.
Zdi pa se, da sklep, ki zavezuje OK
ZKS in komite občinske konferen-
ce, da mora ta vzpodbuditi delo ko-
munistov v klubu ptujskih študen-
tov in hkrati štipenditorje, družbe-
nopolitične organizacije in organe
ustreznih interesnih skupnosti v ob-
čini, premalo opredeljuje odgovor-
nost omenjenih organizacij. Spreje-
ti sklepi tudi niso rokovno oprede-
ljeni in premalo zavezujejo komu-
niste, da v svojih delovnih organi-
zacijah preverijo dejansko stanje,
ga ocenijo in ukrepajo tako, da se
bo izboljšalo. Vprašanje pa je, ko-
liko so komunisti usposobljeni za
tako delovanje, saj je Stanko Le-
pej, izvršni sekretar komiteja dejal,
da ,,smo družbenopolitične organi-
zacije akterji kadrovske politike,
nismo pa dovolj močni, da bi znali
dolgoročno začrtati kadrovsko po-
litiko".
N. Dobljekar
Usposabljanje
prebivalstva za naloge
SLO in DSZ
v občini Ormož
z nadaljnjim razvojem SLO in
DSZ ter v procesu podružbljanja
obrambe in zaščite dobivajo de-
lovni ljudje in občani nove pravice
in dolžnosti. Zaradi tega se kaže
čedalje večja potreba po kvalite-
tnejšem usposabljanju prebival-
stvu za odgovorne in zahtevne
naloge pri obrambi samoupravne
socialistične Jugoslavije, pri va-
rovanju osebnega in družbenega
premoženja in pri reševanju
družbenih dobrin ob morebitnih
naravnih katastrofah.
Tudi v letošnji akciji »NNN P—
80/81« je dan poseben povdarek
usposabljanju vseh struktur na
področju SLO in DSZ. Ena od
^kcij v okviru usposabljanja pre-
bivalstva je bila tudi izvedba
predavanj na podlagi stališč in
oklepov Sveta predsedstva SRS za
LO.
Predavanja so se pričela v ob-
^'"i Ormož v mesecu marcu in se
''"nčala v mesecu maju s krajevno
^l^upnostjo Ormož. Teme preda-
^^nj so bile:
- Vojaško politični položaj v
^veiu in varnostne razmere pri nas
— Vsebina in oblika subverzi-
propagande proti SFRJ
p Narodna zaščita in njene
naloge ter
Sistem opazovanja, obve-
in alarmiranja in protide-
^^"tna obramba.
Na skupni seji komiteja za SLO
Dzs ter sveta za ljudsko ob-
^arnbo, varnost in družbeno sa-
{!|ozaščito pri skupščini občine
^rniožje bil sprejet sklep, da se ta
P''^davanja izvedejo v krajevnih
)^^Pnostih z la.stnimi silami in da
r^rajo imeti pri izvedbi le naloge
P^^embno vlogo člani organiza-
'J ZRVS v naši občini.
Danes lahko z zadovoljstvom
Solavljamo, da so člani organi-
Q^'J ZRVS svojo nalogo dobro
sisi^^^^''' '^''^ vključenih v
18 izobraževanja prebivalstva
leljev      ZRVS od 24 predava-
H>'deležba prebivalstva na pre-
ba ^"■'"^ je bila zelo dobra v vseh
udif^"'^ skupnostih, saj se jih je
''^•ežilo 90 % vseh vpoklicanih
(6.226 prebivalcev) kar predsta-
vlja dobro tretjino prebivalstva
občine Ormož. Pozvanih pa je bilo
6.881 prebivalcev. Vsi ostali so bili
opravičeno odsotni. Udeležba po
krajevnih skupnostih je bila na-
slednja: Ormož 1.505, Ivanjkovci
1.037, Velika Nedelja 798, Sredi-
šče 758, Tomaž 691, Podgorci 568,
Miklavž 509 in Kog 360 slušate-
ljev.
Za samo izvedbo predavanj so
bili po krajevnih skupnostih za-
dolženi komiteji za SLO in DSZ.
ki so organizirali pisanje pozivov
in njihovo raznašanje preko svoje
kurirske mreže. Na ta način seje
obenem preverjala kurirska služ-
ba. Komiteji za SLO in DSZ so
tudi kontrolirali prisotnost na
predavanjih. Delo, ki so ga opra-
vili ni bilo malo in lahko mirno
rečemo, da so ga zelo dobro
opravili in s tem pripomogli k
uspešni izvedbi predavanj.
Ob tej priliki se lahko zahvali-
mo tudi ravnateljem vseh osno-
vnih .šol na področju občine Or-
mož, da so zagotovili šolske pro-
store za predavanja.
Ostala organizacijska dela pri
nabavi literature in priprave pre-
davateljev ter usklajevanja je
opravila delavska univerza Or-
mož in oddelek za ljudsko ob-
rambo SO Ormož.
V času predavanj je lokalna
radijska postaja Ormož namenila
usposabljanju prebivalstva za
SLO veliko pozornost, saj je ob-
veščala prebivalstvo na našem
področju o predavanjih pri svojih
poročilih, nato v oddaji aktualna
tema, kjer .so povdarili vlogo tak-
šnega načina izobraževanja in v
reportažni oddaji kjer so imeli
razgovore z udeleženci predavanj.
Delovni ljudje in občani .so z
zanimanjem sledili predavanjem,
saj seje velikokrat razvil pogovor
prek predvidenega časa. Prepri-
čani smo. da smo z letošnjim po-
ukon in usposabljanjem prispe-
vali k razvijanju socialistične in
samoupravne zavesti in usposob-
ljenosti za uspešno obrambno in
samozaščitno delovanje delovnih
ljudi in občanov v miru in v vojni.
J. K.
Slaba
kadrovska
evidenca
Kadrovske službe v organizacijah
združenega dela bi se morale zavze-
mati za ažurno kadrovsko eviden-
co, saj ji to daje pravilen pomen. V
ptujski občini je precej takih organi-
zacij združenega dela, ki svoje Kad-
rovske evidence niso ažurirale ozi-
roma tega niso sporočile občinski
kadrovski službi, vse od leta 1975
dalje, ko je bil opravljen osnovni po-
pis kadrov. Vzrok za to je iskati
predvsem v slabo organiziranih in
strokovno neustrezno zasedenih
kadrovskih službah. V podravski
regiji ima organizirano kadrovsko
službo z ustrezno zasedbo le 75 or-
ganizacij združenega dela, perso-
nalno službo pa 45 organizacij zdru-
ženega dela. Podatki gotovo ne po-
trebujejo komentarja.
Člani občinske konference ZKS
Ptuj so na nedavni seji ugotovili, da
bi morali v ptujski občini ustanoviti
komisijo, ki bi spremljala izvajanje
družbenega dogovora o kadrovski
politiki, sproti analizirala družbene
plane, samoupravne sporazume,
plane tozdov in drugih nosilcev pla-
niranja. Njena naloga bi bila tudi
skrb, da bi planiranje kadrov in izo-
braževanja postalo sestavni del
družbenega planiranja. Prav tako bi
bilo potrebno povečati prizadevanje
za okrepitev kadrovskih služb v
združenem delu tako, da bodo lah-
ko učinkovito opravljale strokovne
naloge s svojega področja.
Potreba po kvalitetnem in stro-
kovnem kadrovskem delu izhaja iz
dejstva, da brez strokovnih osnov
ni mogoče spremljati ustreznih sa-
moupravnih odločitev, je dejal eden
od razpravljalcev. Brez kontinuira-
ne strokovne dejavnosti pa tudi ni
mogoče spremljati dogovorjene
kadrovske politike. Dolgoročnih
kadrovskih načrtov skorajda ni,
prav tako je z načrtovanjem izobra-
ževanja ob delu in iz dela. Mnogo
delovnih ljudi se izobražuje za tiste
poklice, ki jih organizacija, v kateri
so zaposleni, sploh ne potrebuje,
pa kljub temu plačuje izobraževa-
nje takih delavcev. To je gotovo
posledica pomanjkljivih kadrov-
skih načrtov, ki ne temeljijo na raz-
vojnih prizadevanjih organizacij
združenega dela, temveč iznajajo iz
obstoječe strukture dela in kadrov.
Jasno je, da takemu načrtovanju
kadrov ne bo moč narediti konec
kar čez noč. Ce pa bi dosledno upo-
števali dogovorjene naloge v druž-
benopolitičnih organizacijah, bi da-
nes lahko pisali o dobrih kadrovskih
planih, o načrtnem izobraževanju
delavcev in mladine ter o kvalitetnih
razvojnih programih, ki jih bo moč
uresničiti, ker je tudi strokovno us-
posobljenih kadrov dovolj. Tako pa
je bilo treba ponovno sprejemati
znana stališča in sklepe ter se spri-
jazniti z dejstvom, da dejanja niti
približno ne sledijo besedam.
N. Dobljekar
Pesem povezuje slovenske in hrvatske otroke
v nedeljo. 7. junija je bilo v
osnovni šoli Pohorski odred Slo-
venska Bistrica tradicionalno
srečanje šolskih mladinskih pev-
skih zborov prijateljskih sloven-
skih in hrvatskih občin Čakovec.
Ptuj. Koprivnica. Varaždin. Or-
mož. Krapina. Slovenska Bistrica
in Pregrada. Letošnje srečanje je
bilo posvečeno tudi 40. obletnici
ustanovitve OF in začetka ljudske
revolucije. V avli osnovne šole v
Slovenski Bistrici se je skupno
zbralo okoli 530 pevcev. Vsak
zbor je zapel dve. nekateri tudi po
tri pesmi. Prav vsi pa so pokazali,
da je pesem njihova pomembna
oblika izražanja prijateljstva, tr-
dnejših medsebojnih vezi in oh-
ranjanja tradicij NOB. Ko so se
predstavili vsi zbori posamezno,
so ob koncu osrednje revije še
skupno zapeli Budnico. . Raču-
najte na nas in Jugoslavijo.
Po skupnem nastopu so se vsi
udeleženci z avtobusi odpeljali .še
na Osankarico. od tukaj pa peš k
Trem žebljem, poslednjemu bo-
jišču legendarnega Pohorskega
bataljona. Na kraju padca Po-
horskega bataljona so skupn pe-
sem Računajte na nas, s čemer so
dali tudi zaobljubo, da bodo ču-
vali bogastvo, mir in samoupra-
vno .socialistično ureditev, za ka-
tero so padali številni borci NOB
med njimi tudi celotni Pohorski
bataljon.
Delegacija, ki so jo sestavljali
učenci vseh udeleženih občin, je
položila venec, k osrednjem spo-
meniku pri Treh žebljih. Ravna-
telj OŠ Pohorski odred Slovenska
Bistrica pa je udeležencem na
kraju samem orisal dan posled-
njega boja Pohorskega bataljona.
Po vrnitvi so si udeleženci
ogledali še spominski muzej NOB
na Osankarici. Pot so nato nad-
aljevali do Šumika, kjer so ob
krajšem postanku izkoristili čas za
medsebojna spoznavanja in na-
vezovanja trajnejših prijateljskih
vezi učencev bratskih slovenskih
in hrvatskih občin, ki so si oblju-
bili, da se bodo še večkrat sreče-
vali ob pesmi pa tudi v domačem
okolju.
Letošnje srečanje šolskih mla-
dinskih pevskih zborov bratskih
hrv atskih in slovenskih občin seje
odlikovalo po dobri organizaciji,
saj ni bilo nikakršnih pomanj-
kljivosti. Za to sta poskrbela or-
ganizator občinski sindikalni .svet
Slovenska Bistrica in letošnji po-
krovitelj srečanja OZD Kon-
struktor Maribor TOZD Granit
Slovenska Bistrica. Velik prispe-
vek v organizaciji pa je dalo tudi
vodstvo osnovne šole Pohorski
odred Slovenska Bistrica, skupno
z vsemi dirigenti zborov in tudi s
spremljevalci. Ob tem je potrebno
povdariti. da so prireditev podrle
številne delovne organizacije in
zasebni obrtniki občine Sloven-
ska Bistrica.
Viktor Horvat
4 - delegacue obravnavajo
11. junij 1981 —
TEDNIK
OBČINSKA ZDRAVSTVBtA SKUPNOST
Preveč bolniških
dopustov
Izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je obravnaval
nekatere podatke o porabljenih sredstvih te skupnosti v letošnjem letu.
Zaskrbljujoče je, da se podatki za prve štiri mesece precej razlikujejo od
načrtovanih, posebej še načrtovana sredstva za zdravila. To je posledica
višjih cen zanje, pa tudi večjega števila izdanih receptov.
Močno naraščajo tudi stroški zobne nege in protetike ter stroški za
ortopedske in druge pripomočke, pa tudi za reševalne prevoze. Višji od
načrtovanih so torej izdatki za dejavnosti, ki niso v letnem programu
prioritet.
Dokaj zaskrbljujoč je tudi podatek o porastu bobiiških dopustov. Ti
so v prvih štirih mesecih tega leta v primerjavi z lanskini enakim ob-
dobjem večji kar za 11.667 delovnih dni. Narašča predvsem stalež bolnih
nad 30 dni in sicer za 6.642, prekoračen pa je tudi stalež bolnih nad 30
dni za 5.125 delovnih dni. Izvršni odbor na podlagi analize ugotavlja, da
naraščajo nesreče pri delu, nega družinskega člana in tudi druge bolezni,
čeprav doslej ni bilo večjih epidemij. Ce bo stalež bolnih naraščal s tako
dinamiko še v naslednjih mesecih, bomo v občini ob koncu leta dosegli
prek 30.000 delovnih dni več kot v letu 1980. Skupno smo v občini v
štirih mesecih zaradi staleža izgubili že 75.177 delovnih dni.
Ti podatki dovolj zgovorno kažejo, da za lastno zdravje preventivno
ne storimo dovolj. Hkrati pa se ne zavedamo, koUkšno škodo pov-
zročamo s tem sami sebi in celotni družbi. Vemo, da denarja za nobeno
od družbenih dejavnosti ni na pretek in da ga je treba izkoristiti za
zdravljenje tistih občanov, ki so res bolni. Vemo pa tudi, da je med
bolniki precej takih, ki na račun ,,bolniške" postore kaj doma, ali pa kar
tako počivajo in s tem nalagajo na pleča svojih sodelavcev večje breme.
Prav je, da v vseh delovnih okoljih namenimo takim delavcem vso
pozornost in poskušamo kolikor je mogoče preprečevati take ,,bolniSke."
Gotovo pa lahko svoj delež pri racionalni porabi zdravstvenega
dinarja prispevajo tudi zdravstveni delavci z odgovornejšim odnosom pri
odobravanju staleža. Izvršni odbor meni, da morajo tudi zdravstvene
delovne organizacije na vseh področjih porabe skrbeti za racionalno
porabo materialnih stroškov.
Nesorazmerna poraba sredstev v zdravstveni skupnosti je gotovo
vprašanje, ki mu morajo delegati v zboru izvajalcev in zboru uporab-
nikov nameniti vso pozornost. Seveda pa ne gre o teh podatkih zgolj
govoriti in ugotavljati zaskrbljujoče stanje, temveč v delovnih okoljih
sprejeti ukrepe, da se bo stanje izboljšalo. Za to pa smo zadolženi vsi
zaposleni, ne samo delegati v obeh zborih ali pa družbenopolitične
organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela.
N. Dobljekar
Razprava o osnutku
kolektivne pogodbe
Med osrednjimi aktivnostmi osnovne organizacije delavcev
zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj v tekočem obdobju, je
organizacija razprave o osnutku nove kolektivne pogodbe. Dogovor je,
da se razprava izvede v okviru kluba samoupravljalcev občine Ptuj ob
sodelovanju obrtnega združenja Ptuj. Na nedavnem članskem sestanku je
osnovna organizacija v poročilu o dosedanjem delu razgrnila več slabosti
dosedanjega delovanja in tudi vzroke neuresničevanja zastavljenega
programa. Med nalogami tekočega obdobja je tudi povečanje števila
članov organizacije sindikata. Po podatkih je od blizu 600 zaposlenih v
zasebni obrti ptujske občine, le okrog 180 članov osnovne organizacije
sindikata. V bodoče želijo izboljšati tudi informiranje članstva, saj je le-
to pomanjkljivo in je ovira boljšemu uveljavljanju vseh oblik družbenega
delovanja članov sindikata.
Skupaj s skladom za dopolnilno izobraževanje delavcev želijo
spodbuditi delavce, da se v večjem številu odločajo za oblike dopolnilnega
izobraževanja. Sredstva za to so na voljo. Pri organizaciji strokovnih
ekskurzij so poudarili, da bi le-te bilo organizirati po dejavnostih.
Pomembno je tudi, da se v tekočem letu razreši vprašanje kreditiranja
individualne stanovanjske gradnje delavcev zaposlenih v zasebni obrti. V
kratkem bo to vprašanje na dnevnem redu skupnega sestanka pred-
stavnikov osnovne organizacije, obrtnega združenja in samoupravne
stanovanjske skupnosti.
MG
KPDSAVAFRANKFURT
OBISKALI SO
GORENJSKO
Letos so se člani slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava iz
Frankfurla, ki že leta tesno sodeluje s ptujsko občino, odločili za izlet po
Gorenjski. Tako je v petek pripotovalo v Begunje osemintrideset članov
društva. Najprej so si ogledali tovarno Elan. zalem pa so se srečali s
svojimi nekdanjimi člani, ki so se že vrnili v domovino. Po prisrčni
dobiodošlici Begunjčanov in pestrem kulturnem programu, so v pogo-
vorih obudili spomine na dni. ko so bili še skupaj, delavci, ki so se vrnili
domov, pa so pripovedovali o svojem življenju v domovini.
Srečanja z rojaki so se udeležili tudi predstavniki ptujske občine —
Jože Vidovič. predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja delav-
cev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri OK SZDl . Milan Osternian
iz skupnosti za zaposlovanje in Marjan Pišek i/ lelesnokulturne sku-
pnosti. V soboto so si udeleženci srečanja ogledali Prešernovo rojstno
hišo. tam pa sojim v izredno kvalitetnem kulturnem programu prikazali
življenje in delo našega največjega pesnika člani kulturno prosvetnega
društva Zasip, sodelovali pa so tudi člani društva Sa\ a. Pt)poldan so se
člani srečali z domačini na pikniku, predstavniki ptujske občine pa so se
s predsednikom društva Sava Janijem Nallačnom pogovorili o uresni-
čevanju sprejetega skupnega programa. Predstavniki društva so izrazili
željo, da bi ptujska občinska konferenca SZDL letos organizirala obisk
ansambla domače zabavne glasbe na Vinski trgatvi in gostovanje pev-
skega zbora ob kakšni drugi priložnosti. Žal teh želja ne bo moč ure-
sničiti, saj so finančna sredstva pičla, zato bodo najbrž organizirali le
sodelovanje na Vinski trgatvi, kije največja prireditev društva Sava.
Predstavniki društva pa so predlagali, da bi navezali tesnejše stike
tudi z eno od ptujskih osnovnih šol. Želijo namreč, da bi njihovi otroci,
ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine bolj sodelovali'z učenci iz
domovine, se medsebojno obiskovali in tako izpopolnjevali znanje
materinščine. O nadaljnjem sodelovanju bo beseda tudi na seji ome-
njenega koordinacijskega odbora, ki se bo sestal prihodnji teden.
N. Dobljekar
Ob 50-letnem jubileju CD Tržeč so razvili pionirski gasilski prapor
Slavnostna seja organov krajevne samouprave in DPO
OB TRETJEM PRAZNIKU KS VIDEM
Številne prireditve - množična udeležba
v nedeljo so v krajevni skupnosti
Videm zaključili bogat program pri-
reditev, ki so jih pripravili v počasti-
tev tretjega krajevnega praznika. 2e
ob prvem prazniku so se dogovorili,
da bodo 3. junij, praznik svoje KS
slavili vsako leto v drugem kraju,
povezano z kakšnim pomembnej-
šim dogodkom. Gasilsko društvo
Tržeč slavi letos svojo 50-letnico,
zato so bile vse letošnje prireditve v
Tržcu.
S prireditvami so pričeli že 14 dni
pred nedeljskim zaključkom. Zvrsti-
la so se gasilska tekmovanja ter va-
ja gasilskega centra Videm. Na
osrednji prireditvi ob 50-letnem
jubileju, ki jebilavnedeljo, 31.maja
je bil slavnostni govornik Janko
Mlakar, predsednik občinskega
sveta zveze sindikatov Slovenije
Ptuj, ki je najprej govoril o pomenu
društvenih organizacij, nato pa se
dotaknil problemov sedanjih eko-
nomskih in političnih problemov
doma in v svetu. Razvili so tudi pio-
nirski gasilski prapor ter nanj pripeli
115 trakov, ki so jih darovali posa-
mezniki, društva in organizacije, ter
pribili veliko število zlatih in srebr-
nih žebljičkov.
S prireditvami zelo bogat je bil te-
den med 31. majem in 7. junijem./
Organizirali  so šahovski turnir,
strelsko tekmovanje osnovnih Sol,
literarni večer, nastop domačih
pevcev in godcev z območja krajev-
ne skupnosti, množični kros kraja-
nov, od najmlajših do veteranov.
Prosvetno društvo France Prešeren
iz Vidma je pripravilo premiero
veseloigre ,,Prevarani vdovec", NK
Tržeč je organiziral turnir v malem
nogometu, srečanje pa so pripravili
tudi ostarelim prebivalcem krajevne
skupnosti.
Na nedeljski slavnostni seji je go-
voril Milan Cucek, sekretar
SZDL Ptuj. Omenil je velike delov,
ne uspehe, ki smo jih dosegli v jk^
vojni Jugoslaviji in med drugim 04
govorne stabilizacijske naloge, t
jim bomo kos le z združenimi ino{.
mi in veliko mero odgovornosti, ^
koncu pa je čestital krajanom ob
njihovem prazniku in v imenu DPo
in SO Ptuj zaželel tudi v prihodnje
mnogo uspehov pri razvoju krajev,
ne skupnosti. Po slavnostni seji so
si številni udeleženci z zanimanjem
ogledali kmečke igre, zaključili pa
so z veliko družabno prireditvijo.
Pomembno je poudariti, da seje
vseh prireditev v počastite\' tretjega
praznika KS Videm udeležili veliko
število krajanov, kar je dokaz, da si
tovrstnih prireditev želijo, zato bo-
do podoben program pripravili tudi
ob bodočih praznikih KS Videm.
Prirediteljem gre za odlično
organizacijo vso priznanje, zasluži-
jo ga tako gasilci iz Tržca, pred-
stavniki krajevne samouprave,
športno društvo Tržeč, mladina,
prosvetno društvo ,,France PreS«-
ren" in morda še kdo. 3B
Fantje so tekmovali v kmečkih opravilih
XVII. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI
DESTRNIK
V spomin na 7. junij 1942. ko so
partizani napadli orožniško po-
stajo v Vintarovcih. da bi osvo-
bodili svoje somišljenike, akcija ni
uspela, praznujejo v Destrniku
vsako leto svoj krajevni praznik
kol spomin na borce in ostale ro-
doljube v tem predelu Slovenskih
goric.
»Kljub temu. da se leto hitro
obrne, smo dosegli nekaj po-
membnih uspehov.« pravi pred-
sednik sveta krajevne skupnosti
Franc Simeonov in nadaljuje:
»Največji naš uspeh v prete-
klem obdobju je bilo asfaltiranje
ceste Svetinci—Zgornji Velovlak
v dolžini treh kilometrov, omeniti
pa je potrebno še primerni vodo-
vod iz smeri Pacinja. kije lani že
stekel do Levajnc. za letos pa ra-
čunamo, da bo ob pomoči delo-
vnih brigad podaljšan za dva ki-
lometra in sicer do Svetine.
Veliko denarja - 550.000 di-
narjev, samo namenili za gramo-
ziranje in vzdrževanje krajevnih
cest in za popravilo mostov, kra-
jani Jiršovc pa so se posebej iz-
kazali pri zbiranju sredstev za
novo transformatorsko postajo. V
tem predelu skorajda ni bilo moč
več gledali niti televizije, kaj šele
vključiti razne gospodinjske in
druge stroje. Zelo veseli pa smo.
da smo končno — po enem letu
priprav in pogovorov le asfaltirali
igrišče pod osnovno šolo Bratov
Reš. obenem pa pred gasilskim
domom uredili prometni poligon
s spominskim parkom v katerega
bomo zasadili 88 dreves za tova-
riša Tita. Ta poligon bo lahko na
voljo za prometno vzgojo tudi
ostalim šolam kot so Trnovska vas
in Vitomarci. Poleg tega pa je
potrebno omeniti še eno veliko
pridobitev — novi otroški vrtec\
prostorih prosvetnega doma, kije
tik pred otvoritvijo, pa tudi za
zadostno število otrok bo potreb-
no še poskrbeti.«
V okviru letošnjega krajevnega
praznika so pripravili v petek
slovesno otvoritev novega asfal-
tiranega igrišča, v soboto pa
sprejem za starejše krajane ter
otvoritev dveh razstav — likovne
in izdelkov Intesa. ki so jo pope-
strili še z izdelki gospodinj -
kruha, peciva in gibanic. V nede-
ljo pa .so imeli še slavnostno sejo
krajevne skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organizacij
pri gasilskem domu v Destrniku
Vse letošnje slovesnosti .so po-
pestrili še učenci tamkajšnje
osnovne šole, ki so ob tej prilo-
žnosti pripravili prisrčen kulturni
program
Novo asfaltirano igrišče je bilo že prizorišče prvih športnih srečanj, (foto:
1. Ciani) . _ _
DEŽ - SONCE - DEŽ!
Pod tem vremenskim naslovom
se skriva sobotna ekskurzija
ptujskega zgodovinskega društva,
ki se je napotilo k spomenikom
revolucije na celjskem področju.
Člani društva in drugi udeleženci
srno bili prijazno sprejeti v Muzeju
revolucije v Celju. Direktor muze-
ja, tov. Lajh nam je pokazal Siari
pisker — zloglasne okupatorjeve
zapore, kjer je trpelo in tudi daro-
valo svoja življenja veliko Sloven-
cev, med njimi tudi nekaj Ptujča-
nov.
Muzej revolucije nas je kar ne-
kam utišal, v prvi vrsti zaradi vse-
bine in seveda zaradi urejenosti in
posrečenih prijemov postavitve
stalne razstave. Pred dvema leto-
ma je bilo v muzeju uničeno vse
kar je bilo steklenega in deloma
tudi lesenega zaradi eksplozije v
stavbi na nasprotni strani ceste. Z
ogromno truda jim je uspelo raz-
stavo postaviti v prvotno stanje. V
muzeju skrbe tudi za šolarje in
nudijo vsem srednješolcem tri učne
ure s problematiko iz NOB. Vse
celjske srednje šole to s pridom
uporabljajo.
Po ogledu smo se ob kavi pogo-
varjali o delovanju Zgodovinskega
društva v Celju in našega društva
in ugotovili, da se srečujemo s pri-
bližno istimi problemi, ki bi jih naj
v bodoče reševali z združenimi
močmi.
Na poti v Joštov mlin nas je
sprem.ljala godba, videli smo mi-
mohod mladih, pravkar se je nam-
reč približevala zaključku republi-
ška akcija NNNP.
V Joštovem mlinu je bila na Sil-
vestrovo 1939—1940 partijska
konferenca za Slovenijo. Sprejela
nas je tov. Joštova in nas povabila
v kuhinjo. Narezek in pijača sta
nas presenetili, čeprav nismo bili
lačni smo posegli po ponujenem.
Ogromni mlin, zgrajen pred drugo
svetovno vojno, po osvoboditvi
nacionaliziran, je bil obnovljen
pred nekaj leti, vendar se mlinsko
kolo ne vrti več, potok so namreč
picubiiicnli. V ogromni trinad-
stropni stavbi danes ni ničesar, ra-
zen stanovanje Joštovih. V
spominski knjigi je mnogo vpisov
iz katerih zveni želja, da bi mlin
spet mlel, ali pa spremenjen v mli-
narski muzej, kazal našim otro-
kom zraven revolucionarne prete-
klosti tudi gospodarsko, oz. tehni-
čno in etnološko. Tudi naše mne-
nje je izzvenelo v potrditev misli
drugih. Kar malo predolgo smo se
zadržali, kajti besede tov. Joštove
so bile živa predstavitev dogodkov
pred 40. leti, kljub temu, da mesto
partijske konference sovražniku
nikoli ni bilo znano in tudi litera-
tufe niso našli, so morali Joštovi v
taborišče.
Pot nas je vodila naprej na Nežec
pri Rogaški Slatini, v domačo hišo
dr. Frana in Borisa Kidriča. Dr.
Fran Kidrič — slavist in predava
telj na univerzi se je ukvarjal pred-
vsem s starejšim slovenskim slovst-
vom in s Prešernom. Njegov sin
Boris je šel po poti politika, žal je
prekmalu odšel, da bi mogel iz*
veti sebe in svojo ustvarjalno moi
namenjeno naši domovini.
Sonce nas je ravno na KnežO
prijazno pozdravilo, vendar se j'
kmalu skrilo, ko smo se priblii'
vali Obsotelju. Obiskali sm'
Spominski park v Trepčah •;'
Muzej maršala Tita. Kljub dežji
smo pred hišo srečali Titovo ses
trično Ano Kostanjšek in izmenjal
nekaj besed.
Napotili smo se tudi na Lap,
rojstno hišo Marije Broz. Hiša j
lepo in okusno vzdrževana in ko
samotar ždi nad kotanjo, do nj
vodi cesta naprej pa ne več. De
nas je neusmiljeno nagnal pr"'
domu.
Zgodovinsko društvo v Ptuju J
izvedlo ekskurzijo, ki je bila kraj«
vno pravzaprav zelo blizu, ravfl'
tako po tematiki, vendar se J
pokazalo, da vsega še vedno i
poznamo, niti krajev, niti p^^
blematike in škoda, da ni bilo
udeležencev.
K.§.^
f CDNIK -11-junij 1981
sestavki in komentarji - 5
STARE POHORSKE DOMAČIJE
POSTAJAJO PRETEKLOST
Idilična domačija v bližini Šmartna na Pohorju v boju
obstanek ne bi smela izgubiti.
Ckiseljevanje mladih v industrijska srediSča občine
Slovenska Bistrica in tudi v oddaljenejše kraje
povzročajo, da na številnih kmetijah ostajajo starejši,
največkrat že onemogli prebivalci, ki jim je pohorska
gruda prirasla k srcu, pa čeprav je na njej zasluženi
kruh še vedno tanek in trd.
Pri hišah, kjer so mladi dobili zaposlitev v bližini
doma in se tako na delo vozijo je mogoče opaziti
skrb za obnovo domačije, posodobitev kmetijske
Kroizvodnje, tudi mehanizacije ie vse več.
lemalokrat pa je pri hiši tudi avtomobil, ki kmetom
v tistih nekaj dneh, kolikor jim ostane za oddih,
pomaga, da se za kratek čas odtrgajo od zemlje in si
pogledajo kako gospodarijo v drugih krajih. To je
žal samo tam, kjer ostajajo mladi doma. Veliko pa je
takšnih hiš, kier vladata utrujenost in nemoč po
obnovi življenskega prostora.
Hiše največkrat s slamo krite postajajo nevarnost
za tiste, ki v njih prebivajo, to pa so največkrat
onemogli kmetje, ki so svojo mladost in zrela leta
pustili na tej zemlji njihovi otroci pa so si poiskali
novi življenski prostor in prihajajo domov samo še o
pomembnejših praznikih. Da bi pomagali pri
domačih opravilih največkrat ,,nimajo časa".
Idilični pogledi na domačije, ki so še pred katkim
pomenile kulturno zgodovinsko vrednost, danes pa
so zapuščene ali slabo vzdrževane, prevzamejo
marsikaterega mimoidočega. Ob tem se le malokdo
spomni, da bi bilo potrebno tudi takšnim domačijam,
še posebno, če v njih živijo kmetje z zmanjšano
delovno zmožnostjo, priskočiti na pomoč. Spomniti
se je treba, da so prav ti kmetje v mladih letih dali
veliko za našo družbo, ki pa jim sedaj le malo tega
vrača, ali pa celo ničesar.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
ŠTEVILNE AKTIVNOSTI
Z vaje v Muretincih — gašenje  požara
Evakuacija ostarelih
V krajevni skupnosti Gori-
šnica so se v zaključnem delu
akcije NNN P udeležili skupne
vaje krajevnih skupnosti Dorna-
va, Polenšak. Markovci in Gori-
šnica skupaj s terilorialci v Mo-
škanjcih. V sami krajevni sku-
pnosti so prvo vajo izvedli do-
poldan skupaj z Dravskimi elek-
trarnami in osnovno šolo. Ob
zračnem napadu so se učenci
umaknili v zaklonišča, sledilo je
reševanje iz zaklonišč in nato
združena vaja s prikazom reševa-
nja ljudi iz dovodnega kanala HE
Form in ter prevoz zaupne pošte
prek vode na porušenem mostu.
V akciji pri Domu upoko-
jencev v Muretincih so akcijo iz-
vedli krajani Gajevec. Male vasi
in Muretinc. Enote civilne zaščite
so ob nastalem požaru le-tega
jogasile. rešile poškodovane pre-
jivalce in izvedle evakuacijo iz
ogroženega območja na varno.
Popoldan so na Forminu pri
Agisovi TOZD izvedli združeno
vajo civilne zaščite temeljne or-
ganizacije in vasi s prikazom
ukrepov po letalskem napadu, v
Zamušanih pa je tamkajšnja
enota civilne zaščite izvedla pri-
kaz ukrepov po napadu na vlak.
Tekst in foto:
1. kotar
SKRB ZA OSKRBOVAAKnrOOMA UPOKOJENCEV
KONČUJEJO PRIZIDEK
Dom upokojencev Ptuj —
Muretinci je izvajalska organiza-
cija na področju socialnega
skrbstva. Osnovna dejavnost te
delovne organizacije je sprejema-
nje starejših občanov v začasno
ali stalno oskrbo. Predvsem gre
za tiste starejše občane, ki ne
želijo ali ne morejo živeti sami ali
v družini. V Domu upokojencev
Ptuj ter izpostavi v Muretincih
jih tako nastanijo, skrbijo za
njihovo prehrano, zdravstveno
varstvo in za aktivnosti, ki so
prilagojene za njihove sposobno-
sti. V razgovoru z Mileno Med-
vedovo, direktorico doma upo-
kojencev smo najprej želeli zve-
deti koliko oskrbovancev imajo
trenutno v Ptuju in v Muretin-
cih?
»V obeh enotah našega doma
imamo .sedaj 245 oskrbovancev,
od tega 125 v ptujski enoti in 120
v enoti v Muretincih. Problem, ki
je trenutno najbolj pereč je
prezasedenost obeh domov. Prav
zaradi lega smo v enoti Muretin-
ci že nred lani pričeli z gradnjo
prizidka k tamkajšnjemu domu.
To je objekt s 60 posteljami in z
njim bomo prav gotovo izboljšali
življenski standard naših oskrbo;
vancev. pa tudi močno zmanjšali
prezasedenost.«
Kdo pa je investitor lega
objekta?
»V bistvu je investitor naš
ustanovitelj, lo je skupnost so-
cialnega skrbstva občine Ptuj.
Operativno izvajanje investicije
pa je preneseno na našo delovno
organizacijo. Predračunska vred-
nost te investicije znaša
37.530.38l.-din. Kot je znano,
smo pričeli z gradnjo novembra
1979. sedaj pa je objekt že v
zaključni fazi. Predvidoma bodo
vsa dela končana do avgusta
letos.
S tem bomo sanirali tudi
sedanji objekt doma upokojen-
cev, ki je v bivšem gradu iz
dvanajstega stoletja. Tam bomo
sprostili kapacitete za 50 oskrbo-
vancev in jih namestili v novi
objekt. Pridobili bomo seveda 10
novih mest. tako. da bodo pozne-
je naše kapacitete v tem domu
130 postelj.«
Pa se sedaj vrnimo na oskrbo-
vance, kakšna je trenutno njiho-
va struktura'.'
»V domu upokojencev Ptuj —
Muretinci je približno 50 odstot-
kov upokojencev — oskrbovan-
cev, ki v celoti ali deloma sami
plačujejo oskrbo v našem domu.
Moram pa dodati da je v posa-
meznih enotah to razmerje zelo
različno. V ptujski enoti je reci-
mo 90 odstotkov tistih, ki plaču-
jejo oskrbnino sami. v Muretin-
cih pa je ravno obratno, saj je 90
odstotkov tistih, ki nimajo lastnih
dohodkov in sredstev za plačilo
oskrbnine.«
Na svoji delovni mizi imate
osnove za prehrambene normati-
ve v slovenskih zavodih. Kako je
v vašem zavodu, se držite teh
normativov?
»Na vsak način, saj so bili
sprejeti v okviru skupnosti social-
nih zavodov Slovenije. To je
namreč priloga samoupravnega
sporazuma, ki smo ga sprejeli.
Dejstvo je, da morajo imeti
starostniki sebi primerno prehra-
no, v okviru tega seveda tudi
dietno prehrano, ki jo predpiše
domski zdravnik.«
Koliko pa znaša mesečna
oskrbnina za pokretnega oskrbo-
vanca?
»Če vzamemo povprečje znaša
mesečna oskrbnina 6.000 din.
Seveda pa je precej odvisno od
dodatne oskrbe ali diete. V tem
primeru je oskrbnina nekaj viš-
ja.«
Kakšno je sploh življenje oskr-
bov4ncev v vasem domu?
»Čeprav vemo, da so starejše
osebe po navadi manj željne
zabave, načrtujemo vsako leto v
okviru letnega programa dela
tudi družabno življenje. Ob vseh
državnih praznikih pripravljamo
oskrbovancem proslave, družab-
na srečanja ob gotovih priložno-
stih. Vsako leto imamo tudi izlet
oskrbovancev. Naj k temu do;
dam, da smo prejšnji torek imeli
v t)kviru tedna stareiših občanov
lep izlet naših oskrbovancev na
Pohorje.«
Kako ocenjujete shrb za
zdravstveno varstvo vaših oskr-
bovancev?
»V obeh enotah našega doma
imamo ambulanto iž tozda
Splošne medicine Zdravstvenega
centra Ptuj — Ormož, fmamo
svojega domskega zdravnika, ki
ordinira dvakrat tedensko po ves
dan, seveda v obeh enotah. Tako,
da imajo naši oskrbovanci mož-
nost zdravstvene zaščite v samern
domu. V primeru intervencij
izven redne ordinacije pa smo
seveda vezani na dežurno službo
v Zdravstvenem domu.«
Prav gotovo dobro poznate
razmere v ostalih domovih po
Sloveniji. Kako glede na to oce-
njujete razmere v. ptujskem do-
mu?
»Mislim, da so zadovoljive,
prav jgotovo pa je potrebno še
marsikaj postoriti za boljše poču-
tje naših starostnikov, za katere
smo v našem družbenem sistemu
dolžni skrbeti.« M. Ozmec
Sedanji prostori doma upokojencev v Muretincih so utesnjeni
Milena Medved, direktorica, do-
ma upokojencev Ptuj
V novem objektu, ki bo zaključen do avgusta bo prostora za 60 oskrbo-
vancev.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Vpis še ni zaključen
v ptujskem centru srednjega usmerjenega izobraževanja je po
najnovejših podatkih vpisanih v prve letnike srednjega usmerjenega
izobraževanja 741 učencev, ki so uspešno zaključili osemletno šolanje.
Center je ob prvem razpisu objavil 750 vpisnih mest v skupno petih
samostojnih usmeritvah in v enem dislociranem oddelku. Največ presežka
— če smemo tako reči — je prav v dislociranem oddelku zdravstvene šole
Maribor. Za izobraževanje v zdravstveni usmeritvi se je prijavilo toliko
učencev, da bodo morali pri sprejemu upoštevati že znane kriterije, med
drugim tudi preizkus znanja iz slovenskega jezika in biologije. Tako bo 66
učencev 18. junija ob 9. uri opravilo v CSUI ta preiskus znanja. Seveda pa
bodo za sprejem odločali tudi ostali kriteriji.
Sicer pa je v centru še nekaj vpisnih mest, ki čakajo na prijavo
učencev. Tako je v kmetijski usmeritvi še prostih 22 mest za izobraževanje
v srednjem programu, 31 mest pa za izobraževanje v srednjem programu
metalurške usmeritve in 4 mesta v tej usmeritvi za skrajšan program. V
kovinarski usmeritvi je v srednjem programu prostih še 9 vpisnih mest in 19
vpisnih mest v skrajšanem programu. Učenci pa se lahko vpišejo tudi v
upravno administrativni program, saj je tam za 90 vpisnih mest
prijavljenih 52 učencev, to je program v družboslovni usmeritvi.
Letos je med vpisanimi učenci v centru kar 54 odstotkov takih, ki so se
odločili za izobraževanje v proizvodnih p)oklicih, medtem ko jih je bilo lani
nekaj nad 22 odstotkov. Gotovo je doseženo razmerje v prid proizvodnim
poklicem posledica poklicnega usmerjanja mladih v osnovnih šolah, čeprav
je bilo časa zanj prej malo kot dovolj. Zato je pričakovati, da bo to
razmerje prihodnje leto še boljše, posebej še, če bodo organizacije
združenega dela pripravile temeljite kadrovske in štipendijske programe.
V tem času pa je potrebno v pti-jski občini opraviti še eno pomembno
nalogo. Občani se morajo odločiti za nadaljnjo izgradnjo centra srednjega
usmerjenega izobraževanja. Prosvetni delavci poudarjajo, da je treba v
naslednjih dveh letih zgraditi remizo za kmetijske stroje, delavnice iz
praktični pouk v kovinarsko predelovalni in metalurški usmeritvi ter
telovadnice. Sedanje zmogljivosti delavnic ne zadoščajo za predviden
obseg izobraževanja, remize sedaj ni, telovadba pa poteka na različnih
krajih, kar otežuje kvalitetno delo.
Zato je potrebno v najkrajšem času izdelati program nadaljnje izgrad-
nje in predvideti vire financiranja zanjo. Levji delež bodo vsekakor
prispevali občani z občinskim samoprispevkom — zanj pa bi se morali
odločiti v decembru letos, tako da bi ga pričeli izvajati z januarjem 1982.
N. Dobljekar
Zatemnitev in praktično preverjanje
v MARKOVCIH NNNP
z zaključnimi aktivnostmi v akciji NNNP so v markovški krajevni
"^^upnosti — gre za tiste v katerih je sodeloval širok krog krajanov —
pričeli v petek zvečer z uspešno izvedbo akcije zatemnitve. V soboto
'Jopoldan so se v predpostavko boja proti diverzantom vključili v skupno
^^Jo v Moškanjcih in na območju svoje krajevne skupnosti z varovanjem
pomembnih objektov, v akcijo pa .so bili vključeni tudi mladi osnovne
^ole. V Vopušnici so izvedli prikaz evakuacije ogroženih ob poplavah^v
petek in soboto pa .so mladi s plakati, na katerih so bila napisana
rodoljubna gesla, prelepili v.se pomembnejše točke.
„ Popoldan so na območju krajevne skupnosti izvedli dve vaji. V
^''etincih so na obratu TOZD Ptujsko polje Kmetijskega kombinata
'^J izvedli prikaz gašenja požara in oskrbe živine, v Zamušanih pa
gašenje požara v mlinu in evakuacijo žitnih zalog. Oba požara sta bila
posledica diverzantskih akcij.
. . V akcijah so sodelovala vsa gasilska društva in druge enote iz sestava
'^'•ne za,ščite ter vaška in krajevna samouprava.
Tekst in foto: I. kotar
gašenja požara v Zamušanih
Mladi so izpisali številna gesla
Gasilci iz Stenje so predstavili veliko pridobitev — cisterno
6 - iz naših krajevnih skupnosti
11. junij 1981 - XEDNllt
Uspela vaja
NNNP-81
v Kidričevem
Tako kot v drugih K S so v soboto, 30. maja i/a ajah praktični del vaje
NNNP tudi v Kidričevem. Predpostavka je bila, da so sovražna letala
raztrosila nad gozdovi gorljive snovi, nastali so gozdni požari, ki jih je
bilo treba čimprej lokalizirati in pogasiti. Ob tem pa so stopile v akcijo
tudi reševalne ekipe, ki so pokazale, da so sposobne nuditi medicinsko
prvo pomoč na kraju samem.
Vaja v Kidričevem je nadvse uspela. Zveza z občinskim centrom je
bila stalna, vsi sodelujoči so opravili svojo nalogo, tudi občani so se vaji
in predpostavki ustrezno ravnali, le nekaj voznikov motornih vozil, ki so
vozili skozi naselja, se ni obnašalo v skladu z opozorili. Sicer pa naj o vaji
govore naslednji posnetki: Besedilo m posneteki: Konrad Zoreč
Iz »ruševin« so potegnili fantka in deklico ter jima nudili prvo medicinsko
pomoč
iz »gorečih« gozdov so odnašali poškodovane, ki jih je rešilec sproti
prepeljal do najbližje »bolnišnice«
Center vaje NNNP je bil v naselju Njiverce
Vodohram Nova vas
bo končan v juliju
Po pogodbi z Gradisom — temeljno organizacijo Gradnje Ptuj bi se
morala dela na novem vodohramu pričeti že v jeseni leta 1979, vendar so
vremenske neprilike zahtevale prestavitev začetka gradnje na pomlad
leta 1980. Objekt je montažnega tipa, zato so bila montažna dela hitro
opravljena, zataknilo seje pri nekaterih obrtnih, montažnih in uredit-
venih delih, za katera v osnovnem investicijskem programu tudi ni bilo
zagotovljenih sredstev. Šele med gradnjo objekta so bila zagotovljena
sredstva za izvedbo vodovodnega in kanalizacijskega priključka ter za
več dela in podražitve, ki so nastopile predvsem.zaradi nepredvidenih
večjih izkopov gradbene jame in zasipi, ki bodo opravljeni v teh dneh.
Novi vodohram bo količinsko zagotovil boljšo oskrbo z vodo po-
trošnikov in pa izravnavo pritiskov v prvi tlačni coni. Problem p^ nastaja
pri porabnikih, ki ležijo v ravnini rezervoarja ali nekaj metrov pod
ravnino. Ti imajo razumljivo slabši pritisk zaradi višinske razlike, kije
minimalna. Njihov problem bo rešen še v tem srednjeročnem obdobju,
ko bo zgrajena druga tlačna cona, to je sistem vodovodnega omrežja in
objektov nad nivojem sedanjih rezervoarjev.
Iz konkretnega rezervoarja se bo vodo prečrpavalo (po študiji v višje
ležeči rezervoar nekje v Rabeljčji vasi (lokacija še ni določena), odkoder
se bo gravitacijsko napajalo območje druge tlačne cone. MG
ŠMARTNO NA POHORJU
Mladi gradijo cesto
Tedni mladi občine Slovenska Bistrica, skupno z vojaki mariborske
in bistriške garnizije JLA gradijo cesto, ki $o povezovala partizanski
kmetiji Lepej-Mušič. To cesto bodo povezovali z glavno gozdno cesto, ki
px)vezuje Šmartno z osrednjim turistično rekreacijskim centrom občine
Slovenska Bistrica, s Tremi kralji na bistriškem Pohorju.
Cesto so mladi bistriške občine v sodq|ovanju z Gozdnim gospo-
darstvom Maribor TOZD Slovenska Bistrica in študenti mariborske
Univerze pričeli graditi že v lanskem letu. letos pa jo bodo predali
svojemu namenu.
S to cesto želijo mladi bistriške občine prispevati svoj delež pri
hitrejšem razvoju pohorskih kmetij in tudi k ohranitvi nekdanje podobe
okolja partizanske bolnišnice Jesen pri Šmartnem.       Viktor Horvat
RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA
G komunalnih
dejavnostih posebnega
družbenega pomena
v okviru komunalne skupnosti
občine Ptuj oziroma njenega izvr-
šilnega odbora bo v kratkem
razprava osnutka zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona
o komunalnih dejavnostih posebne-
ga družbenega pomena. Osnutek
prinaša spremembe v nomenklaturi
komunalnih dejavnosti posebnega
družbenega pomena, ki predvideva
le osem razUčnih dejavnosti, ki se
bodo poslej štele za dejavnost po-
sebnega družbenega pomena in si-
cer: oskrba naselij z vodo, odvaja-
nje odpadnih in padavinskih voda,
vzdrževanje čistoče v naseljih, vzdr-
ževanje in varstvo javnih parkov,
nasadov, drevoredov, zelenic, zele-
nih površin, otroških igrišč in dru-
gih javnih površin s pripadajočimi
napravami m opremo, vzdrževanje
dovoznih poti, peš poti, hodnikov
in drugih javnih poti v naselju, lavna
razsvetljava v naselju, opravljanje
mestnega prometa in pokopališka
in pogrebna dejavnost.
Spremembe in dopolnitve v os-
nutku se nanašajo na novo oprede-
litev komunalnih dejavnosti poseb-
nega družbenega pomena, na
zadeve skupnega odločanja, na sa-
moupravno organiziranost, na od-
nose v svobodni menjavi dela, na
družbeno-ekonomske odnose in
planiranje, na reševanje sporov iz
družbeno-ekonomskih  in  drugih
odnosov ter na opravljanje nadzo-
ra.
Iz komunalnih dejavnosti poseb-
nega družbenega pomena so
izločene tiste dejavnosti, ki sodijo v
obrtno dejavnost. Občinska skup-
ščina lahko določi vzdrževanje lo-
kalnih cest, ulic, trgov v naselju ter
oskrbe naselij s toplotno energijo in
plinom kot komunalne dejavnosti.
Posamezne komunalne dejavnosti
so opredeljene širše, da je razvidno,
katera dela sodijo v opravljanje teh
dejavnosti. Med nje sodi tudi
opravljanje zadev v zvezi z gradnjo
in rekonstrukcijo komunalnih
objektov in naprav. Občinska skup-
ščina lahko poleg opredeljemh
predpiše še druge dejavnosti
posebnega družbenega pomena
kot komunalne dejavnosti.
V osnutku so še posebej določeni
viri sredstev za zadovoljevanje
skupnih potreb in interesov za
vzdrževanje, rekonstrukcijo in gra-
ditev komunalnih objektov in na-
prav, ki jih uporabniki in izvajalci
opredelijo v samoupravnem spora-
zumu o temeljih plana komunalne
skupnosti. Opredeljene so cene,
prispevek od clohodka za povračila,
nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, sredstva investitorjev,
združevanje sredstev za skupne
naložbe in druga sredstva.
Letos na likovnem
srečanju
največ udeležencev
Utnnek z likovne razstave na Destrniku.
Foto: I. Cia,^
V soboto, ob 18. uri so v osnovni šoli Bratov Reš na Destrniku odprl,
tudi zanimivo likovno razstavo, ki je bila takorekoč plod vsakoletneoj
likovnega srečanja. Letos je privabilo v Slovenske gorice kar 38 udefe,
žencev. Med njimi je bilo veliko starih znancev in novih prijateljev
predvsem študentov mariborske pedagoške akademije, ki jih je vodjj
profesor Bojan Golja. Destrnik jih je tudi to pot sprejel z odprtij
rokami,, letos žal brez iniciatorja tega vsakoletnega srečanja, domačina
Emila Stumbergerja, ki ga je prezgodnja smrt iztrgala sredi dela ij
snovanj za prihodnjost. Njemu so domačini posvetih posebni del raz.
stave, saj njegova dela krasijo marsikatero stanovanje in tudi svojemu
delovnemu kolektivu — šoli jih je nekaj zapustil v trajno last.
Na sobotni slovesni otvoritvi likovne razstave so najzaslužnejšim
podelili posebna priznanja za 5-letno sodelovanje. Med drugimi sojjii
dobili tudi Tošo Primožič, prof. Bojan Golja, Ervin Kralj in Ton«
Tratnik.
Srečanje starejših občanov v Juršincih
,,Zaupana mi je prijetna naloga,
ko začnem to srečanje in da v ime-
nu KS Juršinci in družbenopoliti-
čnih organizacij iskreno pozdravim
vse zbrane drage starejše občane.
Hkrati želim in tudi ostali, da bi se
danes zopet pogovarjali in obudili
spomine iz šolskih let in na lepe in
težke trenutke, ki ste jih tekom va-
šega plodnega življenja doživljali
ali preživeli." Tako je začel otvo-
ritveni nagovor predsednik KS
Juršincj Ignac Hrga.
Še in še lepih in prijetnih besed je
izzvenelo od tov. Ignaca hkrati se-
veda tudi pohval na vse pridne ob-
čane, ki so brez elektrike, vodovo-
da, traktorja in kombajna pridno
delali, skrbeli in gospodarili in s
težkimi žulji priskrbeli danes nam
mlajšim prijetno življenje. Zlasti
pa ste biU vedno veselega duha in
vedre narave; ob slehernemu delu
v vinogradu, najsi-bo z motiko ali
pri trganju grozdja ali na njivi ob
žetvi ali na travniku v času košnje:
vedno je iz vaših ust donela le-
pa slovenska pesem. Tudi vam ni
bilo žal časa, ob vsakem vremenu
se potruditi k raznim drugim dru-
štvenim dolžnostim, kot npr.
dramske ali folklorne vaje, k dru-
štvenim izletom pa naši lepi domo-
vini itn.
Zato naj bo skromna cvetka, ki
vam jih poklanja tokrat naša mla-
dina, veren dokaz, da mi vsi in tu-
di mlajši rod goji do vas iskreno
spoštovanje, ker se zavedamo, da
je vse kar imamo in uživamo, v
mnogočem sad vašega truda in
skrbi.
Okrog sto občanov obojega spo-
la, starejših nad 75 let se je zbralo
v dvorani. Po otvoritvenem nago-
voru so se vrstile še druge prijetne
točke programa, ki ga je pripravila
šola pod pokroviteljstvom ravna-
teljice tov. Bezjakove, nato mla-
dinska organizacija in slednjič je
vse navdušil pevski zbor ,,LO-
VEC". Tu gre zahvala pevovodji
Francetu Bezjaku, saj se je poka-
zalo, da zbor zmore zelo popestriti
prireditev s prijetnimi melodijami.
Po kulturno-zabavnem programu
v prosvetni dvorani je vsem prisot-
nim bila pripravljena tudi zakuska
v šoli, kjer je ob žlahtni kapljici
zopet mnogokaterim pričarala na-
zaj mladostno dobo, kajti tukaj je
vsa zbrana družba priskočila na
pomoč pevskemu zboru, kjer so
vsi zapeli nekaj lepih narodnih, ki
jih današnja mladina že skorajda
ne pozna, razen iz radia. Na ža-
lost se nekaj starih občanov sreča-
nja ni moglo udeležiti, ker so ali
popolnoma naglušni, onemogli ali
nesposobni za hojo ali celo prevoz,
nekaj pa jih je že dalj časa pri-
klenjenih na posteljo.
Le-te pa bo mladina še te dni
obiskala na domovih in jim poklo-
nila darilne pakete in cvetje, ki jih
je v ta namen pripravila
KS. Omembe in pohvale,vredno je
tudi dejanje mladine in šole, da
starejše občane, zlasti Se onemo-
gle, občasno obiskujejo in napra-
vijo kakšne usluge, opravila itn. in
kako prijetno je bilo slišati pohva-
le starostnikov na račun teh lepih,
zares humanih akcij, ki jih v Jur-
šincih mladi že nekaj let uspešno
izvajajo.
Želja nekaterih mladih pa je, da
bi se še odrasli mladinci vključili v
to sodelovanje, namesto da
zapravljajo čas s pohajkovanjem
ali popivanjem.
Iz mnogih pohvalnih besed staro-
stnikov se je čutilo veliko zado-
voljstvo, da je to srečanje bilo ze-
lo koristno ali uspešno in kar je
res omembe vredno, bilo je izvr-
stno pripravljeno, za kar zaslužijo
izredno priznanje vsi sodelujoči
pri KS na čelu z Ignacem Hrgom
in tajnico šmigočevo,enako ravna-
teljica šole Bezjakova z vsem nje-
nim osebjem in mladinke, ki so se
izvrstno izkazale. Vsi, tudi mi
mlajši si takšnih srečanj še želimo,
saj je prav prijetno pri srcu videti
in prisluhniti nekje zbranim ter od
daleč naokrog raztresenim in celo
osamljenim starim ljudem napra-
viti priliko, da se le-ti malce razve-
drijo, poklepetajo ali kakor bi Sc
rekli, vsi hkrati zberejo od blizu in
daleč in zapojejo, tokrat združeni
z naprednim pevskim zborom, na-
kar je zborovodja Janko Bec dejal:
,,Tudi nam je v velik ponos, &
lahko komu, zlasti še tem starejšim
razveselimo srca." In tokrat so
domala sleherno srce resnično raz-
veselili.
...ak
V RESTAVRACUl HOTELA PETOVlO
Razstava likovnih del lil.
slikarske kolonije Majšperk
V torek popoldan je bila v restavraciji hotela Petovio krajša prilo-
žnostna slovesnost ob otvoritvi razstave likovnih del udeležencev III
slikarske kolonije Majšperk. kije bila od 25. do 30. maja v organizacij
DPD Svoboda Ptuj in pod pokroviteljstvom SOZD MTT DO Merinb
TOZD Volneni Izdelki Majšperk.
Na razstavi, ki bo odprta do 30. junija, se z deli predstavljajo: Vuk.
Kumar-Hiti iz Kopra, Marija Korbar iz Krčevine — Vurberg, Zdenka
Krpan iz Ajdovščine, Julij Ošlovnik iz Ptuja, Tone Ravnikar iz Domžai
Aljana Šebetič iz Ptuja, Rozina Šebetič iz Ptuja in Irena Tušek iz Ptuja
V NEDELJO, 14. JUNIJAV MARKOVCIH
SREČANJE PIONIRSKIH
FOLKLORNIH REVIJ
V organizaciji folklornega društva Ptuj in občinske zveze prijatelje'
mladine Ptuj bo v nedeljo, 14. junija v Markovcih že drugo srečanji
pionirskih folklornih skupin. Sodelovale bodo pionirske folklorni
skupine iz Obreza, Beltince, Križevec pri Ljutomeru, Maribora, Svečin«
Vitomarc, Lancove vasi, Zabovec, Trnič, Markovec in Ptuja.
Tudi v Kidričevem skrbijo za
starejše občane
v okviru tedna starejših občanov je komisija za zdravstvena in
socialna vprašanja pri krajevni skupnosti v Kidričevem pripravila v
petek 5. junija tradicionalno srečanje starejših občanov — starih nad 65
let. Srečanja seje udeležilo precej občanov, v dvorani TGA pa sojim
pionirji tamkajšnjeosnovnešole, najmlajši iz otroškega vrtca in godba na
pihala pripravili prisrčen kulturni program. _ OM
DOBROTE INTESOVIH IN KMEČKIH IZDELKOV
NA RAZSTAVI V DESTRNIKU
Ena izmed zanimivih prireditev, ki sojo pripravni v okviru XVII.
krajevnega praznika na Destrniku je bila tudi razstava izdelkov TOZD
INTESA vključujoč pekarne Vinko Reš v Ptuju in dobrot, ki so jih v
svojih kmečkih pečeh pripravile gospodinje.
INTESje bil letos že tretjič med razstavljale!, tokrat z vsemi vrstami
kruha in peciva pekarne Vinko Reš v Ptuju in ostalih temeljnih orga-
nizacij združenega dela. kijih kombinat Intes vključuje. Smisel razstave
je v tem, da bi zainteresirali tudi gospodinje — kmečke žene, da bi same
razstavile svoje izdelke, ob tem pa se morda navdušile tudi za neko vrsto
kmečkega turizma, ki ima v tem čudovitem predelu Slovenskih goric vse
možnosti in pogoje.
Marica Omanova, kije bila nekak glavni organizator domaČe peke
— kruha in gibanic, nam je dejala: »Gospodinje smo se kljub,obilici
kmečkega dela potrudile, da smo lahko predstavile vsaj delček lega —
kar še pečemo doma. za vsak dan. Res je tudi. da s Polenšakom ne
moremo tekmovati, kljub temu pa upamo, daje začetek tu in da bomo
naslednje leto pritegnile še katero gospodinjo. Letos smo gostom na
Destrniku ponudile rženi kruh. mešanega s koruzno moko in gibanice,
pridjale pa smo še domačo zaseko in čebulček. karje kot kaže gostom tudi
zelo teknilo.<i mš
Pogled na razstavljene dobrote v OS Bratov Reš. Foto: 1. Ciani
fEDNIK
- 11. junij 1981
naše kmetijstvo - 7
PONOVNA ZAHTEVA DELEGATOV SO PTUJ
Obramba pred točo
je naloga vseh
^Q je na zaunji seji zborov
l^upščine občine Ptuj tekla raz-
prava o osnutku odloka o dolo-
čitvi stopnje prispevka za izvaja-
^L sistema obrambe pred točo v
;£lot>JU 1981-85, je1>ila tako v
jboru krajevnih skupnosti kot v
zboru združenega dela ponovno
^stavljena zahteva, da naj za
^rarnoo pred točo prispevajo vsi,
„e pa samo kmetovalci in kme-
tijske delovne orgaruzacije na
(jgroženih območjih. Ce sije SR
sfovenija zapisala v svoj srednje-
ročni program, da moramo zago-
toviti 85 odstotkov potreb po
hrani doma. potem mora tudi v
interesu vse Slovenije biti, da ob-
varujemo pridelke pred naravno
ujmo, ki ji ljudje pravijo tudi »le-
Jeni bič«.
Odlok so v osnutku v obeh
zborih delegati tudi soglasno
sprejeli in bo na naslednji seji
predložen že kot predlog. Odlok
za prispevek zasebnega kmetij-
stva za obrambo pred točo je bil
sprejet že lansko leto, v osnutku
tega odloka pa je predlagano, da
bi naj delavci v kmetijskih orga-
nizacijah združenega dela pri-
spevali za obrambo pred točo po
stopnji 0,32 % od dohodka dose-
ženega v posameznem letu, de-
lavci v OZD, ki so registrirane za
predelavo, dodelavo in promet s
kmetijskimi proizvodi po stopnji
0.16%, delavci v gozdno eo.spo-
darskih OZD po stopnji 3/ % in
lovske družine po stopnji 1,3 %od
dohodka iz lovišča doseženega v
posameznem letu. Odlok je po-
treben zaradi tega, ker vsi delavci
iz omenjenih skupin organizacij
združenega dela niso podpisali
samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana območne samo-
upravne skupnosti severovzhod-
ne Slovenije za obrambo pred
točo.
Delegati so v svojih razpravah
menili, daje zakon o sistemu ob-
rambe pred točo krivičen, saj ob-
vezuje le delavce na ogroženih
območjih in še to samo liste, ki
delajo v kmetijstvu, kmetijski
predelavi, v gozdarstvu in lovce,
ko pa je hrana življenska potreba
vseh ljudi. Povrh lega pa so prav
delavci v kmetijstvu razmeroma
slabo plačani, saj seje osebni do-
hodek delavca v kmetijstvu zad-
nja leta v poprečju najmanj po-
večal.
Nadalje je v razpravi bilo tudi
povedano, da pri.spevki vseh na-
vedenih skupin OZD ne bodo
zadoščali za učinkovito obrambo
pred točo, saj so v letošnjem letu le
ob nekaj primerih zbiranja ne-
vihtnih — točonosnih oblakov
porabili dve tretjini letne zaloge
raket. Iz teh in še vrste drugih
razlogov so delegati zadolžili ob-
činski izvršni svet, da pripravi
predlog pobude za spremembe in
dopolnitve republiškega zakona o
sistemu obrambe pred točo, kije
bil sprejet leta 1979. Bistvo pred-
loga je v tem, da bi naj za obrambo
pred točo prispevali vsi kmeto-
valci in vsi delavci v združenem
delu na področju gospodarstva.
FF
Če bo šlo tako naprej, se bomo
morali odločiti za tako najcenej.šo
obrambo pred točo ...
Pravočasno določiti cene
za prihodnje leto
v sklepih razširjene seje medobčinskega sveta ZKS Maribor, kije
bila 12. maja v Ormožu, je med drugim zapisano, daje treba najkasneje
do 1. avgusta letos določiti cene za prihodnje leto za najpomembnejše
kmetijske pridelke (pšenica, koruza, sladkorna pesa. oljarice, govedo,
svinje) in to na ravni federacije ter določiti stabilna in dolgoročna
razmerja cen oziroma kompenzacije za posamezne kulture, ki bodo
zagotavljale realen in enakopraven dohodkovni položaj znotraj kolo-
barja.
Nadalje je treba zagotoviti enoten nastop na> ravni republike pri
zagotavljanju tržnih manjkov krušnih in krmnih žit. oljaric, sladkorne
pese iz drugih republik in pospešiti dinarsko in devizno povezovanje na
zagotavljanju uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Pri politiki
izvoza surovin in reprodukcijskega materiala pa je potrebno zagotoviti
prej nemoteno oskrbo domačega trga. -u
LETNI PREGLED IN OCENJEVANJE LISASTIH BIKOV
PTUJSKI PLEMENJAKI
UGODNO OCENJENI
Tretjega junija je bilo v
osemenjevalnem središču v Ptuju
ocenjevanje in pregled bikov lisaste
pasme. Namen tega ocenjevanja je
v tem, da republiška komisija odbi-
ra bike, ki so najprimernejši za
razmnoževanje, ki zanesljivo
prenašajo svoje pozitivne dedne
lastnosti na zarod. Tovrstno
ocenjevanje in pregled bikov
opravljajo vsako leto, komisijo pa
določa republiški komite za kmetij-
stvo. V pregled in ocenitev zajame-
jo bike vseh osemenjevalnih cen-
trov v Sloveniji, ti pa so v Ljubljani
za črno-belo, sivo-rjavo govedo ter
za nekatere mesnate pasme, v Ptuju
in Murski Soboti pa sta centra za
svetlo-lisasto govedo.
V osemenjevalnem centru v Ptu-
ju so z rezultati letošnjega
ocenjevanja zadovoljni. Komisiji
so predstavili 28 plemenjakov iz
različnih skupin. Predstavili so se-
dem plemenjakov s popolnim tes-
tom, šest z delnim testom, deset bi-
kov z biološkim testom ter šest bi-
kov, ki so jih vključili v
osemenjevanje v lanskem letu.
Razporeditev v določeno skupino
opravijo na podlagi informacij,
zbranih o določenem biku.
Najzanimivejša je seveda skupina
bikov, ki ima popoln test, zbiranje
podatkov za takšen test pa traja pet
do šest let.
Na tokratnem ocenjevanju je do-
bil najvišjo oceno bik Bego, ki je
prišel v eUto plemenjakov, kot edi-
ni v severovzhodni Sloveniji. Tudi
drugi starejši biki, kot so Saldo, Si-
len in Kolo so dobjli dobro oceno in
s tem možnost razmnoževanja brez
omejitev.
V osemenjevalnem centru v Ptu-
ju imajo 28 bikov, letno pa opravi-
jo okoh 75 tisoč osemenitev. Seme
dobavljajo takorekoC vsem
osemenjevalnim zavodom sirom
Slovenije, od Ljutomera, Ormoža,
Lenarta, Maribora, Celja, Posavja
in Gorenjske.
Že drugič so se tokrat udeležili
ocenjevanja bikov tudi predstavni-
ki kmetijstva iz sosednje Italije,
natančneje iz Goriške pokrajine. Z
zanimanjem so spreinljali ocenje-
vanje in zatem že naročili prve ko-
ličine semena, ki ga bo ptujski
osemnjevalni center izvozil v Itali-
jo. Odločili so se za seme najboljših
bikov in sicer Begota, Saldota,
Pica, Huma in bika Silen.
JB
Najprej so komisiji predstavili bike s popolnim testom.
Nasveti
vinogradnikom
Sončno in vroče vreme je močno pospešilo rast in razvoj mladik. Ker
je tudi vode v tleh dovolj, so mladike v rasti nežne, raztegnjene, medClenki
debeli in dolgi, lističi in vršički zelnati in izredno občutljivi.
Rast mladik je sicer glede na stopnjo poškodb po pozebi in sortno
različna, vendar kaže nekatere podobnosti. Le nekatere sorte (kot npr.
sovinjon, traminec) so pognale veliko spečih očes iz starega lesa po vsem
trsu. So povsem ,,kosmati". Sorazmerno so dobro obrasle trte pri sortah r.
rizling, beli pinot in delno tudi 1. razling. Povsod tam kjer so bile trte dobro
oplete oz. mladike ustrezno razredčene, kot smo to priporočali v navodilih
z dne 18. maja 1981, je obrast kar dobra. Mladike so se razvile dokaj
enakomerno.
Smer rasti mladik na spojišču s starim lesom je različna. Mladike, ki so
zbrstele iz višjih delov debla, krakov ali kordonov rasejo dokaj navpično in
brez ,,loka" na spojišču. Mladike iz cepljenega mesta pa imajo pri
nekaterih sortah na spojišču močan, včasih tudi pravokotno na stari les
razvito kolence ali pa rasejo celo vodoravno po tleh (če jih nismo
pravočasno privezali). Ze pri najmanjšem dotiku ali poskusu, da bi jih
vzravnali se na spojišču odlomijo ali počijo. Vzroke za to je iskati v izredno
majhnem stičišču med osnovo bivšega spečega očesa in sedanjo bujno
rastjo mladike oz. stebelca mladike. Stičišče se zato močno zalije s kalusom
tvornega celičja, ki pa se zaradi bujne rasti počasi utrjuje oz. dozoreva.
Zaradi takega stanja v po zimski pozebi poškodovanih vinogradih
priporočamo naslednja dela in ukrepe:
V vinogradih, v katerih so trte pozeble in brstijo le iz cepljenega mesta,
moramo končati s pletvijo zlasti Se pri tistih sortah in v nasadih, kjer je
zbrstelo veliko mladik. Ce so zbrstela tudi speča očesa na višjih delih trte
mladike razredčimo. Praviloma so mladike na višjih delih debla, krakih in
kordonih slabše razvite, etiolirane, rdečkasto obarvane (ne glede na sortno
značilnost), raztegnjene ali kržljave. Zato je nujno, da bomo take trte
morali v celoti pomladiti iz cepljenega mesta oz. iz debla. Tako so mladike,
ki so zbrstele iz cepljenega mesta glede na sorto trenutno 60—80 cm dolge,
mladike na višjih delih debla, krakih in kordonih pa so močno zaostale v
rasti. Mladike iz cepljenega mesta zelo previdno in v velikem loku
(,,košu") privežemo ob kol ali staro deblo in to Cisto na koncu mladik. Ne
privezujmo koša mladik dva ali celo trikrat. To bomo lahko storili šele, ko
bodo stebelca na osnovi olesenela. Zalistnikov ni potrebno odstranjevat],
kot sprašujejo nekateri za sovinjon. V nekaterih starih nasadih, v katerih
so bile cepljenke ob sajenju sajene globoko, poganjajo mladike iz glave, ki
je pod površino tal. Take trte bomo morali odkopati, da se bo spojno j
mesto, oziroma osnova stebelca utrdila oz. olesenela. Odgmjena cepljena -
mesta preprečujejo tudi razvoj rosnih korenin iz osnov mladik.
Tiste trte, ki brstijo višje oz. na krakih in kordonih obravnavamo Se ]
posebno previdno. Praviloma se je en krak ali kordon (ne glede na sorto) ■
slabše obrasel. Pri pletvi pazimo, da bomo pustili ustrezne mladike iz!
cepljenega mesta za pomladitev krakov ali kordonov, zlasti še, če je obrast^
zgornjih delov debla slaba. Opozarjamo na sklep, da bomo v vseh I
poškodovanih vinogradih ne glede na stopnjo poškodbe pustili v času
sanacije na deblu vseh trt v poškodovanih vinogradih vsaj po eno mladiko,
spomladi pa iz nje narezali t. i. ,,pričuvni reznik" ali čep.
Skrbimo, da pleveli ne bodo ovirali rasti in dozorevanja mladja. Žetev
oz. okopavanje v mladih nasadih je nujno opravilo.
Ne pozabimo na redno in temeljito zaščito nežnih in bujno rastočih
mladik. Tudi tukaj vas opozarjamo na sklep, da bomo poSkodovane
vinograde oskrbovali kot,,mlade nasade".
Dognojevanje ni potrebno, razen morda v slabo bujnih nasadih in to
le preko listja.
Komisije počasi končujejo z ogledi najbolj p>oSkodovanih vinogradov.
Pred krčenjem še enkrat ocenimo upravičenost tega najskrajnejšega
ukrepa. Nekatere trte so močneje zbrstele prav v tem času.
'  Strokovna služba Poslovne skupnosti
za vinogradništvo in KZ Ptuj
Na kmetijskem posestvu
v četrtek smo bili na ekskurziji na kmetijskem posestvu v Domavi.
Eden od strokovnjakov nam je razkazal objekte in nam povedal veliko
zanimivega.'Videli smo mnogo velikih kmetijskih strojev. Ogledali smo si
sodobne hleve za krave in ,,porodnišnico". Z zanimanjem smo opazovali
majhne teličke in krave, njihove mamice. Zelo se nam je zasmilil teliček, ki
se je rodil kot spaček. Potem smo odšli v molzišCe in mlekarno, kamor
spraljajo mleko, ki ga dajejo krave. Vse je urejeno zelo moderno.
Tovariš, ki nas je vodil, nas je seznanil tudi s samoupravljanjem v
njihovi delovni organizaciji.
Pred odhodom se je Gregor zahvalil vodiču, jaa pa sem mu izročila
sliko, ki jo je izdelal eden od učencev naše šole. Nazadnje smo si Se sami
ogledali stroje, ki so bili razpostavljeni na dvorišču. Presenečeni smo bili
nad redom in čistočo, ki je vladala povsod naokrog.
Po poldrugi uri smo se zadovoljni in veseli vrnili v šolo. Takšni stiki z
delovnimi organizacijami se nam zdijo pomembni in koristni.
Darinka DoberSek
3. a razred
OS ,,Dr. Pranja 2geCa"
Domava
KMETUSTVO IN OSNOVNA PREDELAVA V PODRAVJU
Načrtovane naložbe za obdobje 1981-1985
Celotno kmetijstvo v Podravju ima glede na
pogoje in naravne danosti izredno pomembno
in odgovorno nalogo za povečanje proizvodnje
hrane tudi za širši slovenski prostor. Kmetijski
prostor tega območja daje razmeroma velike
možnosti razvoja kmetijstva ob ustreznem ak-
tiviranju naravnih danosti in vlaganj v najbolj
smotrne naložbe. O tem je pripravila infor-
macijo Medobčinska gospodarska zbornica za
Podravje Maribor, iz katere povzemamo nekaj
značilnih podatkov.
Celotno Podravje razpolaga z 216.791 ha
kmetijskih površin ali 14 odstotkov vseh
kmetijskih površin v Sloveniji, od tega
104.247 ha ali 86,67 %vzasebnem 16.017 ha ali
13.33 % v družbenem sektorju. V zasebnem
sektorju odpade poprečno na kmetijo 4,2 ha.
Njiv in vrtov je skupno 46.163 ha ali 18%,
sadovnjakov 13.713 ha ali 39 % in vinogradov
4949 ha ali 26 odstotkov površin v Sloveniji.
Goved je na območju Podravja okrog 47.000
glav, od tega v zasebnem sektorju 78 %. Go-
zdov je skupno 93.455 ha ali nad 42 odstotkov
vseh površin v Podravju.
NAČRTOVANE NALOŽBE V KMETIJ-
STVO IN OSNOVNO PREDELAVO
Načrtovane naložbe v kmetijstvo in osnovno
predelavo za celotno srednjeročno obdobje
1981 — 1985 so zbrane na podlagi prijav inve-
stitorjev in predstavljajo naslednjo predra-
čunsko vrednost po cenah iz leta 1980: Nakup
zemlje 2.612 ha v vrednosti 224,9 milijona din,
hidro in agromelioracije 5.740 ha v vrednosti
805 milijonov din, agromelioracije 3.260 ha v
vrednosti 162 milijonov din, sovlaganja v
zemljo v drugih republikah 184,5 milijona din,
ostala vlaganja v zemljo 41 milijonov din, za
^rave in pitano govedo 22.300 stojišč v vre-
dnosti 711,7 milijona din, 80.000 stojišč za
prašiče v vrednosti 725,9 milijona din, za pe-
.rutninarstvo 945,4 milijona din, spremljajoči
objekti za proizvodnjo mesa 406,9 milijona din,
sadovnjaki in nasadi jagodičevja 875 ha v
prednosti 277,1 milijona din, obnova vinogra-
dov 830 ha v vrednosti 394,9 milijona din, za
(^•Tietijsko mehanizacijo 917,1 milijona din, za
'O ha hmeljišč 20,9 milijona din in za ostale
Jialožbe v kmetijstvu 1.176 milijonov dinarjev,
•ako bi znašale skupne naložbe v kmetijstvo
^'993.301.000, din naložbe v osnovno prede-
'^vo pa so načrtovane v višino 2.602.235.000,
d'n. Tako bi skupne naložbe v kmetijstvo in
predelavo v Pcxiravju znašale 9,595.536.000
amarjev.
uresničitev načrtovanih naložb v sred-
l^jeročnem obdobju je napravljena tudi struk-
^[i^ ^^'rov sredstev. Tako bi naj lastna in
družena sredstva znašala 27 odstotkov, krediti
Maribor pa kar 51 %. ostalih 22 odstotkov
vK "'.•'rili iz različnih drugih virov. Za ugota-
uiv.;^^ posameznih deležev virov sredstev so
^POstevani doslej veljavni kriteriji samoupra-
1(3^ sporazuma o kreditiranju naložb v
^jrietijstvo in živilsko industrijo. Večina teh
, ov pa jg zaradi zaostrenih pogojev gospo-
y '^^"ja še velika neznanka, zato se poslavlja
^rašanje realnosti predvidenih virov sredstev
''ačnovane naložbe Po predvidevanjih in-
vestitorjev naj bi pretežni del potrebnih sred-
stev zagotavljala banka s krediti. Glede na
kreditno denarno politiko in usmeritve go-
spodarskega razvoja pa bo KB Maribor lahko
namenila za kmetijstvo le 23 odstotkov kredi-
tov, to pa je samo 58 odstotkov tistega, kar je v
srednjeročnem načrtu predvideno pod »krediti
KB Maribor«. Tako bo za uresničitev načrto-
vanih naložb manjkalo nekaj nad dve milijardi
dinarjev (novihI).
NAČRTOVANE NALOŽBE S PRIČETKOM
URESNIČEVANJA V LETU 1981
Na podlagi prijav naložbe v kmetijstvo in
osnovno predelavo s pričetkom realizacije v
letu 1981 investitorji predvidevajo naložbe v
predračunski vrednosti (cene 1980) za kmetij-
stvo skupaj 2.143.759.000 din; za predelavo pa
skupaj 985.702.000-din. K temu je izdelan tudi
načrt virov sredstev za uresničitev naložb,
ugotavljajo pa. da ti viri niso realni.
Glede na doslej znane vire sredstev bi bilo
možno v letošnjem letu uresničiti le naslednje
prednostne naložbe: 266.358.000 din za nakup
zemlje, agro in hidromelioracije. 60 milijonov
din za 1.200 stojišč za govedo (Agrokombinat
Lenart). 135.370.000 din za 20 tisoč prašičev v
integriranih farmah KZ Zadružnik Maribor in
farmo za 45.000 prašičev v Kmetijskem kom-
binatu Ptuj v vrednosti 354 milijonov din. Iz
tega sledi, da za vse ostale načrtovane naložbe,
ki bi jih naj začeli uresničevati v letošnjem letu.
ni na razpolago potrebnih sredstev.
SKLEPNE UGOTOVITVE MGZ MARI-
BOR
Ugotavljajo, da načrtovanih naložb v kme-
tijstvo in osnovno predelavo v letu 1981 in za
celotno srednjeročno obdobje do leta 1985 v
Podravju ne bo možno realizirati zaradi po-
manjkanja virov sredstev. Naravne danosti
kmetijskega prostora v Podravju omogočajo še
večje pridelovanje hrane kot je predvideno z
načrtovanimi naložbami, vendar bi bilo treba
tudi več vlagati. Nujno je, da zagotovimo vsaj
uresničitev načrtovanih naložb, ki so tudi
osnova za to. da se bo SR Slovenija lahko s 85 %
potrebne hrane oskrbovala samafV zvezi s tem
predlagajo naslednje: ____
— Za vlaganja v kmetijsko infrastrukturo
(nakup zemlje, agro in hidromelioracije) je
treba zagotoviti v celoti nepovratna sredstva.
— Z združevanjem sredstev vseh temeljnih
bank v SR Sloveniji je treba zagotoviti sredstva
za uresničitev načrtovanih prednostnih naložb
v primarno kmetijstvo. V ta namen bi morale
temeljne banke, ne glede na to kakšen je delež
kmetijstva v strukturi bančnega kapitala, za-
gotoviti v globalni delitvi sredstev v srednje-
ročnem planu 1981 — 1985 večji delež za po-
trebe kmetijstva — tako kot je to primer v
temeljnih bankah s kmetijskim zaledjem.
— Glede na obseg načrtovanih naložb v
prvih dveh letih srednjeročnega plana je nujno,
da vse temeljne banke usmerijo več sredstev iz
razpoložljivega kreditnega potenciala za na-
ložbe v kmetijstvo za leti 1981 in 1982.
— Organizacije združenega dela predvide-
vajo tudi določen del opreme iz uvoza za ure-
sničitev načrtovanih naložb. Glede na to
predlagajo, da se prednostno zagotovi možnost
uvoza te opreme.
— Za zagotavljanje načrtovane proizvodnje,
tržnih viškov za potrebe domačega tržišča, bo
potrebna nemotena preskrba z umetnimi
gnojili, z zaščitnimi sredstvi in z drugim re-
produkcijskim materialom (sojine tropine,
ribja moka. mesna moka ipd!) iz uvoza, za kar
pa lastni izvoz ne bo zadoščal. Zato predlagajo,
da se v okviru SISEOT (samoupravna intere-
sna skupnost za ekonomske odrfose s tujino)
dogovorimo o izvozni politiki in proizvodih, ki
Jih bomo dolgoročno usmerili v izvoz, o deležu,
ki bi ga imelo kmetijstvo pri izvozu in o zago-
tavljanju potrebnih deviznih sredstev iz drugih
enot.
— Zagotoviti združevanje potrebnih sred-
stev za predvidene intervencije v kmetijstvo,
porabi hrane, za financiranje kmetijske po-
speševalne službe in za zagotavljanje renta-
bilne proizvodnje v hribovitem svetu in ob-
mejnih območij — enotno za vso Slovenijo.
— Za zagotavljanje trajno deficitarnih pro-
izvodov (krušna žita. sladkor, oljarice, koruza)
predlagajo, da se v okviru Slovenije zagotovi
enotni pristop za sovlaganja v druge republike
in avtonomni pokrajini na osnovi dolgoročnih
dohodkovnih odnosov.
— Za uresničitev prehrambene bilance in 85
odstotne oskrbe Slovenije je potrebno inten-
zivnejše usmerjanje in usklajevanje prek splo-
šnega združenja kmetijstva, živilske industrije
in prehrane Slovenije in republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v smeri
prednostnega koriščanja naravnih danosti v
Sloveniji, jasno in dolgoročno opredeliti poli-
tiko izvoza in uvoza, uskladiti razvoj tistih de-
javnosti, ki so vezane na kmetijsko proizvodnjo
(proizvodnja umetnih gnojil, zaščitnih sred-
stev, mehanizacije itd.) in opredeliti vključe-
vanje in vlogo SIS za preskrbo prebivalstva.
PODPORA PREDLOŽENEMU NAČRTU
Poročali smo-^e, da je 29. maja obiskal
podravsko regijo predsednik izvršnega sveta
skupščine ŠR Slovenije Janez Zemljarič, kije
s svojimi sodelavci posvetil precejšnji del svo-
jega obiska razgovorom o konkretnih progra-
mih agroživilstva podravske regije. V teh raz-
govorih so med drugimi sodelovali tudi Jože
Florjančič. podpredsednik IS SRS, Ivo Ma-
renk. predsednik republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Andrej
Verbič, predsednik Gospodarske zbornice
Slovenije.
Skupno so načrte razvoja kmetijstva pod-
ravske regije ocenili pozitivno, obenem pa
opozorili na vrsto problemov, ki jih pogojuje
sedanja neugodna gospodarska situacija, prav
zato se je toliko dosledneje treba boriti za
uresničitev zastavljenih načrtov, imeti pa tudi
pripravljeno in strokovno dobro preučeno do-
kumentacijo, če hočemo, da bomo s prednos-
tnimi naložbami tudi uspeli. Podrobneje smo o
tem poročali že v prejšnji številki Tednika.
FF
8- iznaSihkrajev
11. junij 1981
TEDNIK
Dober den, drgoč po dugen cajli. Tis I in, ki ste me malo pogrešali,
moren povedati, da sen tejko dela na grunti meja, ke sploh neje za pisaje
cajta bilo. V tistih vročih pesjih dnevih, sen od zore do mraka mojo kosilnico
BČS (butln čupaj seno) za rogle drža no trovo kosija. Premoj duši tak je
vroče bilo, ke mi je po ritnen žlebi švic doj teka. Z Mico srna srečo mela no
srna skoro vso seno na stale spravla. Gnes gdo van jaz toto pismo pisen je
sobota. Dežek po strehi škrebljo no nan naša suha polja namoče, studence
no mlake zalevle. Malo nas je že suša montrala. Samo je hujdič, eni bi radi
lepo vremen za sušenje sena meli, drugi za dež prosijo, ke bi j in karuzo no
šeloto namoča, tretjin pa je vse rovno do prvega brega no j in je vseeno
kokšno je vremen.
Kak pa ste se mi kaj to prejšji tjeden v akciji Nič nas ne sme presenetiti
izkazali? V naši krajevni skupnosti smo .se proti slinavki no parkljevki
borili, Ptujčane je potres strosa, v Halozah so poplove bile, na Drovskem
polji so požare gasili, na Ptujskem polji pa se proti sovražniki borili. Takšne
vaje se zlo koristna zadeva, saj nikol ne vemo, če nas nede resen kakšna
naravna kastrofa fčesnola. Vajo smo uspešna zaklučli tudi na našem
Suhen bregi. Zvečer smo ga štabavci v gostilni mala na zob djali. Sosidav
Juža je malo slinavi grota na je to tak prestrašlo jegava Julo, da je začela
na vse glas kričali: »Ježeš Juža, ti si slinavka doba, zaj pa se je živina-
zdravnik že na Ptuj odpela. . .!« Vete, hec pač more biti tudi ob resnih
zadevah.
Drogi moji delegati no delegatska baza, kak pa se mi kaj na volitve
priprovlate. Mislim na volitve, ki do spomladi drugega leta. Ste že evi-
dentirali možne kandidate za delegatske funkcije? Meni se končuvle že
drugi mandat no mo zaj tata funkcijo doj da. J a, dobra morete premisliti no
zvogati koga te predlagali. Takšnih, ki bi na sejah samo kimali na v praksi
nič naredli, mama že zadosti. Delegat more tudi po mizi vdani no v roke
pljuniti, če je treba.
Vaš Lujžek
Zakaj čakanje, ko
pa ni potrebno!
Vsakega prvega v mesecu vidimo pred pošto v Ptuju, kako nestrpno
nekateri čakajo na svojega pismonoša, da jim kar tam izplača njihovo
pokojnino ali invalidnino. Ni lahko čakati tudi v dežju niti ni potrebno
in ne varno kar tako izplačevati na trgu ali ulici, saj tatovi prežijo na
vsakem koraku.
Morda še dosti upokojencev ni seznanjeno, da lahko dobivajo svojo
pokojnino na najbližji banki ali poslovalnici, karje tudi bolj varno in brez
čakanja. O tem bi jih morala bolj seznaniti sama društva upokojencev,
jredvsem pa delavci banke. Morda se bodo nekateri čakajoči upokojenci
e odločili stopiti do najbližnje banke in si uredili vse potrebno. Zado-
stuje, da prinesejo zadnji odrezek pokojnine in stvar je urejena, dvignejo
pa lahko svojo pokojnino takrat, ko jim to najbolj ustreza, sicer pa
vsakega prvega v mesecu, ob določenih praznikih pa tudi prej. S tem si
bodo prihranili marsikatero sitnost posebno ob slabem vremenu in v
zimskem času.
Besedilo in posnetek: Kondrad Zoreč
Čakajoči pred zgradbo PTT v Ptuju.
NOVOUSTANOVLJENO TURISTIČNO
DRUŠTVO DESTRNIK
VELIKO NAČRTOV -
KMEČKI TURIZEM
Na pobudo Občinske turistične
zvezeTluj in turističnega društva
Ptuj so se turistični entuzijasti z
Deslrnika 16. maja letos zbrali na
ustanovnem zboru turističnega
društva Destrnik. Že ob prvem
srečanju so si zadali obetaven
delovni program, s katerim bodo
zaokrožili turistično ponudbo in ji
dali organizirano obliko. Za to
imajo vse pogoje. Kmečki turi-
zem, želijo razvijati na Ojstrovcu;
le-ta si pridobiva vedno več lju-
biteljev.
Že letos bodo postavili temeljni
kamen za razgledni stolp, orga-
nizirali srečanje turističnih de-
lavcev ter poskrbeli za širšo turi-
stično afirmacijo kraja. Izvirnost
krajine in domačnosti pa bodo
prikazovali na dveh prireditvah,
ki jih bodo organizirali dvakrat
letno in sicer spomladi in v jeseni.
Na programu bo prikaz vseh do-
mačih običajev, ki že tonejo v
pozabo.
Za pred.sednika društva je bil
izvoljen Otmar Simonič, ki po-
udarja, da je v društvu velika
pripravljenost, da se sprejete na-
loge tudi uresničijo. Na srečanju
turističnih delavcev, ki ga bodo
organizirali v kratkem, pa želijo
navezati tesnejše stike z ostalimi
društvi.
MG
Otmar Simonič
foto: Ciaii
0RM02
Uspel pevski festival |
Ormož je bil minido nedeljo spet gostitelj tradicionalnega pionirskega j
pevskega festivala osnovnošolskih zborov območja občine Ormož. Kljub j
izredno lepemu vremenu je bila dvorana ormoškega doma kulture skoraj \
premajhna za številne obiskovalce, ki so prišli poslušat mlade pevce. ■
,,Festival poteka v letu številnih jubilejev naše revolucionarne preteklosti in 1
v mesecu mladosti. V tem času mladina sirom naše domovine predstavlja
vso širino svojih bogatih dejavnosti. Ti dosežki, med katere sodi tudi pev- i
ski festival v Ormožu, kažejo trdno odločenost, da mlada generacija ob^
starejši nadaljuje izgradnjo naše socialistične domovine, da nadaljuje delo j
tovariša Tita s tem, da se uči, da brani in razvija pridobitve naše:
revolucije," je med drugim na začetku festivala povedal Bojan Burgar, \
ravnatelj ormoške osnovne šole, ki je skupaj z občinskim svetom ZKO '
Ormož pripravila pevsko revijo.
Skupno je na festivalu nastopilo sedem mlajših in trije starejši pevski^
zbori, ki skupno štejejo blizu 450 pevcev in pevk. Letos je bila zelo očitna:
izredna množičnost zborov tudi podružničnih osnovnih šol, največ otrok:
pa je v mladinsko petje vključenih v Ormožu in Središču ob Dravi; vi
Središču poje blizu polovica vseh učencev šole. Na letošnjem festivalu niso j
soddovale osnovne šole Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu in Podgorci, j
razlog za to pa je v pomanjkanju zborovodij na ormoškem območju.      1
Revija je potekala tako, da so zbori najprej skupaj zapeli Budnico]
Marjana Kozine in Druže Tito, nato pa je vsak zbor sam zapel še po tri;
pesmi. Po festivalu pa so se zborovodji sestali na krajšem družabnem j
srečanju, na katerem so razčlenili tudi probleme in uspehe zborovskega:
petja v ormoških osnovnih šolah. yc\
ŠIKOLE
OBNAVLJAJO
GASILSKI DOM
90-lelnico gasilskega društva bodo v Šikolah proslavili leta 1983.
Odločili so se. da bodo svoj jubilej slavili v obnovljenem in razširjenem
domu gasilcev. Tako so složno poprijeli za delo in opravili že nad 2500
prostovoljnih ur, kmetje pa so prispevali 30 kubičnih metrov lesa. Seveda
brez denarja ne gre, zato so zaprosili zanj pri krajevni skupnosti Cir-
kovce, nekaj denarja pa je prispevala ptujska gasilska zveza.
Čeprav so dom že štirikrat obnavljali, še vedno ni tak kot si želijo.
Sedaj bodo zgradili še garaže, klubsko sobo, sanitarne prostore in
stanovanje za gospodarja gasilskega društva. Ker bo v obnovljenem
domu dovolj prostora za aktivno delo gasilcev — med 86 člani sta najbolj
aktivni mladinska in pionirska desetina, ki sta med najboljšimi v gasil-
skem centru Cirkovce, — bodo v starem delu doma dobili prostor tudi
člani mladinske organizacije in enote civilne zaščite.
Janez Vidonja, predsednik gasilskega društva Sikole je povedal, da
si novih prostorov vsi želijo, saj bodo pripomogli k še bolj uspešnemu
delu gasilcev v tem kraju na Dravskem polju.
N. Dobljekar
Skobki ^uOci so pričeli z deli dovolj zgodaj, tako da bo do leta 1983 dom
dograjen, (foto zk)
Končana je tretja likovna
kolonija »Vanček"
z namenom, da bi poživili in pri-
tegnili kar največ mladih tudi na
področje likovnega izražanja, so
pred tremi leti v osnovni šoli Po-
horski bataljon Oplotnica prvič
organizirali likovno kolonijo ,,Van-
ček". Poimenovali so jo po naj-
mlajšem sinu pohorskega kralja Al-
fonza Sarha, ki sta skupno padla v
poslednjem boju legendarnega Po-
horskega bataljona 8. januarja 1943
pri Treh žebljih na Pohorju.
Letošnje likovne kolonije Vanček
v Oplotnicijse je udeležilo blizu 30
mladih likovnikov, ki so svoja dela
upodobili v temperi, voščenkah in s
svinčniki. Organizator kolonije,
osnovna šola Pohorski bataljon Op-
lotnica pa se pri delu srečuje že se-
daj s problemom pomanjkanja raz-
stavnega prostora, saj so morali
letošnjo razstavo razdeliti na dvoie.
Polovico ustvarjenih likovnih del so
razstavili v domu na Osankarici dru-
go polovico pa v avli osnovne šole
Oplotnica. Organizator razmišlja,
da bi pridobili posebni razstavni
prostor v muzeju NOB na Osanka-
rici ali v Oplotnici. Želijo pa si tudi,
da bi kolonija prešla iz okvira šole in
bi jo lahko organizirali vsako leto v
drugem kraju na območju občine
Slovenska Bistrica.
Za uresničitev teh želja bo po-
trebno pritegniti tudi zanimanje ob-
činske izobraževalne skupnosti in
družbenopoHtičnih organizacij ob-
čine Slovenska Bistrica.
Viktor Horvat
SKRB ZA
OHRANJANJE
KULTURNE
PRETEKLOSTI
v neposredni bližini osnovne šole
Pohorski bataljon v Oplotnici je
mogoče videti, da imajo v tem kra-
ju  dober  posluh  za  vrednosti
spomenikov iz naše kulturne
preteklosti. To dokazuje tudi lepo
ohranjeno kužno znamenje, ki tu-
kaj stoji že več sto let pa je tako
ohranjeno kot bi ga postavili šele
pred nekaj tedni ali letom dni. Prav
gotovo je to zasluga krajanov, ki
jim je to samo eden od podobnih
spomenikov preteklosti. Žal
pomanjkanje finančnih sredstev
omejuje njihovo dejavnost v smeri
ohranjanja takšnih obeležij. Med
njimi sta tudi dve sončni uri'na
zgradbah v bližini gasilskega doma,
pa tudi znamenito obzidje tamkajš-
nje graščine.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Orhideja raste
in cvete v Kicarju
Orhideja Stanhopea tigrina
foto: Ciani
Že prvi pogled v rastlinjak
Marjana Turnška v Kicarju pre-
vzame. Tu živijo orhideje, kaktusi
in drugo rastlinje z vseh delov
sveta. Med vsemi zanimivostmi,
vzbuja še posebno zanimanje živo
kamenje iz južne Afrike. Orhideje
rastejo ob glasbi, ki igra od pete
ure zjutraj do 21. ure zvečer.
Ob našem obiskuje v polnem
sijaju zacvetela orhideja Stanho-
pea tigrina. Ljubezen do rož ga
spremlja od mladih nog in mu
odvzema večino prostega ča.sa:
vsaka rastlina zahteva čas. Že
zjutraj ob štirih jih obišče, v so-
boto in nedeljo pa tako ves čas
preživi med njimi.
MG

- ll.iunii 1981
KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 9
GLEDALIŠKO LJUBITELJSKO DELO
V OBČINI PTUJ
pfuisko amatersko gledališče, ki
''je kot sekcija DPD Svoboda
g ,j životari poslednja leta brez
'^klicnega režiserja kar pomeni, da
P" povsem odvisno ocf režiserjev
)^ lov, ki pripravijo z ansamblom
%ni sezom največ dvoje dramskih
i 1 Izbor je povsem prepuščen re-
fserju samemu, kar gotovo ni
^fid smotrni repertoarni politiki,
v bi jo gledališče vsekakor moralo
IJijfj Z nastavitvijo stalnega
linklicnega režiserja v sezoni
fngl/82 bo to kočljivo vprašanje
pšeno. Gledališče ima na voljo
nribližno 15, večinoma starejših
Valcev in igralk, ki že dolga leta
nastopajo na ptujskem odru zato
hO potrebno v prihodnje pomladiti
,>rdski ansambel z mladimi močmi
I* novimi obrazi.
ptujska kulturna skupnost nudi
dramski sekciji brezplačne prostore
y gledališču. Takšne preclnosti in
ugodnosti ne uživa nobena dram-
ska skupina na podeželju izvzemši
Grajene kjer so si s svojimi močmi
jj] denarjem nekatere stvari uredili
5e boljše.
Vsaka nova uprizoritev doživi na
domačem odru približno 8—10, na
gostovanjih (Ljutomer, Radgona,
Ormož, Cirkovce, Kranj) pa 4—6
predstav. Zanimiv je še podatek, da
50 scene vedno izdelane v domači
gledališki delavnici, garderoba pa
po potrebi izposojena v maribor-
skem gledališču.
V preteklih letih so bila v ptuj-
skem gledališču uprizorjena nasled-
nja dramska dela: Mahnič—Ma-
lec—Večer v ptujski čitalnici,
Župančič—Veronika Deseniška, J.
W. Goethe—Ifi^enija na Tavridi,
F. Schiller—Manja Stuart, Huxley-
ller—Marija Stuart, Huxley—
Strup, Ustinov—Komaj do sred-
njih vej, Maugham—Sveti plamen,
F. G. Lorca—Mariana Pineda,
Casona—Drevesa umirajo stoje, C.
Golar—Vdova Rošlinka, I. Can-
kar—Kralj na Betajnovi in Pohuj-
šanje v dolini šentflorjanski, F. S.
Finžgar—Razvalina življenja,
Frantarjeva dramatizacija Finžgar-
jevih Stricev—Lucija, Kozak—Afe-
ra. Cervantes—Tri medigre, Sar-
tre—Ujeti v Altoni, Goldo-
ni—Zdrahe na vasi. S to zadnjo
predstavo so se Ptuičani predstavili
tudi na letošnjem IV. srečanju gle-
daliških skupm občine Ptuj in na
področnem srečanju gledaliških
skupin Slovenije.
INekaj ptujskih starejših in izku-
šenih igralcev pomaga z nasveti in
mentorstvom tudi pri podeželskih
odrih, kar pa bo v bodoče predv-
sem naloga novega poklicnega
režiserja.
NA PODEŽELJU VKLJUČENI
PREDVSEM MLADI
Na podeželju so vidnejše in
aktivnejše dramske skupine predv-
sem na Grajeni, Hajdini, v
Vitomarcih in Zetalah. Poleg teh
pa je potrebno omeniti še igralske
družine v Juršincih, Cirkulanah,
Podlehniku, Stopercah, Vidmu pri
Ptuju in Kidričevem. Vse te druži-
ne, ki so tudi članice občinske zveze
kulturnih organizacij, uprizorijo v
mi sezoni tudi samo eno dramsko
delo s katerim po tem redno
gostujejo po okoliških odrih.
Razveseljivo je, da je v teh skupi-
nah ob starejših in izkušenih igral-
cih vedno več mladih, ponekod pa
delajo izključno mladi ljudje.
Dramska družina PD GRAJE-
NA je zelo delavna. Imajo svojo ze-
lo sposobno in razgledano režiser-
ko Marijo Vaupotičevo in precejš-
njo število igralcev, še posebno
mladih moči. Igrajo v lepo urejeni
dvorani kulturnega doma, s precej
velikim odrom in skrbno urejenimi
pomožnimi prostori, za prve vaje in
aranžirke pa so jim na voljo tudi
šolski prostori.
V preteklih sezonah so odigrali
dramatizacijo Sosedovega sina.
Miška Kranjca — Pot do zločina.
Vitomila Zupana — Stvar Jurija
Trajbasa, komedijo — Cvetje
hvaležno odklanjamo, Mihe Remca
— Mrtvi kurent in Delavnica obla-
kov. Letos so naštudirali komedijo
N. Novaka — Gugalnik in z njo
nastopili na IV. srečanju gledali-
ških skupin občine Ptuj. Brez dvo-
ma je ta dramska diružina ena
najboljših v občini. Nivo njihovih
uprizoritev je precej večji od pred-
stav na ostalih podeželskih odrih.
Za dramsko družino PD na
HAJDINI ie značilno, da ima ne-
kaj starejših rutiniranih igralcev in
igralk, poleg tega pa skrbijo tudi za
naraščaj, ki pa ga je pri njih nekoli-
ko težko pridobiti za ljubiteljsko
dramsko dejavnost. Pod veščim
vodstvom domačega režiserja
Maksa Kampla 50 v preteklih letih
vzbudile pozornost uprizoritve:
Stilmonski župan. Večna lovišča.
Včeraj popoldne, Klopčič, Sveti
plamen in letos Kmetija, z njo so se
predstavili tudi na srečanju v Ptu-
ju. Dela študirajo in uprizarjajo v
kulturnem domu, ki ima prostorno
dvorano in ne prevelik oder. Tej
delovni dramski družini bo potreb-
no nekoliko več strokovne pomoči
pri delu.
Dramska skupina pri prosvet-
nem društvu v VITOMARCIH
ima dolgo gledahško tradicijo, še
izpred vojne. Poleg nekaterih sta-
rejših izkušenih igralcev, so letos
pridobili lepo število mlajših
nadarjenih Članov, ki kažejo za
dramsko igro precejšnje zanima-
nje. Družina ima svojega požrt-
vovalnega režiserja, domačina
Franca Toša. Bralne vaje in aran-
žirke imajo v šoli, zadnje vaje in
predstave pa v ne preveliki in hla-
dni dvorani prosvetnega društva.
V njej je zelo majhen oder pod
katerim je tudi neprimerni prostor
za oblačenje in šminkanje. Uspele
predstave v zadnjih letih so bile
Samorastniki, Užitkarji, Sveti pla-
men. Vdova Rošlinka, Kastelka —
videli smo jo tudi na srečanju v
Ptuju. Tudi ta družina dela z ve-
liko zavzetostjo saj je med sode-
lujočimi vedno prisrčno tovarištvo
in disciplina.
Mlada dramska družina prosvet-
nega društva v ZETALAH po svo-
jih sposobnosti zelo izstopa od
ostalih skupin. Imajo nekaj izra-
zitih igralskih talentov, s katerimi
lahko ustvarijo tudi kvalitetne
predstave, za katere si poleg igral-
cev samih prizadeva tudi domača
režiserka tovarišica Krušičeva. Za-
četne vaje imajo v šoli, igrajo pa v
dvorani prosvetnega doma, ki ima
urejen oder, le da mu na žalost
manjka globina. Pred leti so
opozorili nase z igro Mire Pucove
— Svet brez sovraštva, kmalu za
tem pa z obema Partljiče-
vima—Ščukama. Letos so se spo-
prijeh s Kraigherjevo — školjko, s
katero so se spodobno predstavili
tudi v Ptuju. Tej simpatični in
mnogoobetajoči skupini bomo
morali tudi v prihodnje posvečati
veliko skrbi in strokovne pomoči.
Delo v dramski družini v JUR-
ŠINCIH zadnje čase nekoliko
pojema. Predvsem jih pestijo teža-
ve, ker nimajo dovolj sposobnih
igralcev. Starejši člani so popus-
tili, s podmladkom pa imajo velike
težave. Kljub vsem nevšečnostim
jim je uspelo v pomočjo mentorja
iz Ptuja, dostojno predstaviti
Golarjevo-Vdovo Rošlinko,
Finžgarjevo-Razvalino življenja in
v letošnjem letu Marinčevo kome-
dijo — Poročil se bom s svojo
ženo, ki pa je na srečanju v Ptuju
nismo videli. Začetne vaje imajo v
šoli, nastopajo pa v prenovljeni
dvorani prosvetnega doma, ki ima
kar primeren oder in uporabne
pomožne prostore. Brez strokovne
pomoči iz Ptuja v Juršincih nimajo
izgledov za svoje nadaljne uspe-
šno udejstvovanje.
Približno 15-članski, pretežno
mladi gledališki ansambel dela v
Podlehniku pod vodstvo tovarišice
Jezove. Prve vaje imajo v šoli,
predstave pa v dvorani zadružnega
doma. V preteklih sezonah so imeli
pri občinstvu uspeh z ljudsko
igro-Domen, IngoUčevimi—Krapi,
z Budakovim—Klopčičem, nav-
dušila jih je tudi pribljubljena
Finžgarjeva — Razvalina življenja.
Letos niso pripravili nobene pred-
stave. Kot vse manjše ljubiteljske
dramske družine na podeželju, pri-
čakujejo tudi v Podlehniku
strokovno pomoč iz Ptuja.
Dramski skupini v Stopercah in
Cirkulanah na žalost nimata naj-
boljše možnosti delovati niti
nastopati v kolikor toliko uporab-
nem in kulturnem prostoru. Mu-
čita se z vajami in predstavami v
šolskem razredu v katerem imajo
vgrajen skromen improvizirani
oder. To pomeni, da sta brez pro-
storov, ki bi minimalno ustrezali
potrebam ljubiteljske kuhurne
dejavnosti. Vsako zahtevnejše
dramsko delo je tu povsem nemo-
goče uprizpriti. Obe igralski dru-
žini pa imata veliko veselja in volje
do gledališkega ustvarjanja. Kljub
navedenim težavam pa so upri-
zorili v Cirkulanah s sodelovanjem
mentorja iz Ptuja Nušičevo kome-
dijo—DR, Borove — Raztrgance,
Popovičevo — Jaro meščanko in
letos Fii^arjevo — Razvalino živ-
ljenja. Zal je zaradi bolezni v
ansamblu nismo videli na srečanju
v Ptuju.
V Stopercah pa je občinstvo
pred leti več ali manj toplo spre-
jelo komedije Dva ducata rdečih
rož. Vdovo Rošlinko, Mutavko in
letos Ad Acta s katero so se pred-
stavili tudi ptujsemu gledališkemu
občinstvu.
Obe dramski skupini nujno
potrebujeta za svoje nadaljno delo
strokovno pomoč in primernejše
prostore.
Na novo živela in pomlajena
dramska družina na DESTER-
NIKU, ^ odlikuje veliko navdu-
šenje in zavzetost za dramsko igro,
je prav tako potrebna pozornosti,
ker sami ne razpolagajo s primer-
no usposobljenim človekom, da
bi lahko igralcem svetoval in jih
usmerjal pri njihovem delu. Imajo
majhno dvorano s tesnim odrom
in so takorekoč brez nujno potre-
bnih vsporednih prostorov in sani-
tarij. S pomočjo mentorja iz Ptu-
ja so letošnjo pomlad uspešno
uprizorili Budakov — Metež, ki ga
je lepo sprejelo tudi ptujsko občin-
stvo na IB. srečanju gledaliških
skupin občine Ptuj. Tudi tej dru-
žini bo v prihodnje potrebno nu-
diti več strokovne pomoči in
vspodbude za delo.
Zelo živo in razgibano je gle-
dališko življenje pri dramski dru-
žini VIDEM PRI PTUJU in do
nedavna   tudi v KIDRIČEVEM.
Videmska dramska skupina ima
svojo domačo režiserko tovarišico
Selakovo. Že pred lani so imeli lep
uspeh z uprizoritvijo Miklove Zale
in za tem z Lucijo. Kidričevska
maloštevilna igralska skupina pa se
je svojemu številnemu občinstvu
predstavila pred leti s komedijama
Dodl De Bodi in Zares čuden par.
V letošnji sezoni je pri obeh
skupinah vladalo mrtvilo in nista
naštudirali nobenega dramskega
dela s čimer tudi ni bila možna
predstavitev na občinskem sre-
čanju v Ptuju.
Občasno zaživijo tudi dramske
skupine v BUKOVCIH, APACAH
in KUfJGOTl. Vse imajo na voljo
primerne dvorane z odrom in dru-
gimi potrebnimi prostori. Težave
pa so pri igralciti, ki jih je v teh
krajih, po.sebno med mladino,
težko najti. Strokovna pomoč bi
jim bila prav tako nujno potre-
bna. Nedavno tega so uprizorili v
Kungoti komedijo Prevarani so-
prog, v Apačah pa dramo Svet
brez sovraštva.
Velika škoda je, da je povsem
zamrlo ljubiteljsko gledališko delo
in življenje v GORIŠNICI, ki se
ponaša z bogato gledališko tra-
dicijo. Njena dramska družina iz
katere je izšlo tudi nekaj znanih
poklicnih igralcev, je žela njega
dni velike uspehe in uživala precej-
šen sloves v občini, pa tudi izven
njenih meja.
P. Malec
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Za izdelavo posod na lončar-
skem kolesu na nožni pogon,
kije značilno za naše področ-
je, je potrebno najprej pripra-
viti material. Glino ali ilovico
kopljejo lončarji v bližini, ali
pa jo dovažajo iz drugih
krajev, npr. ptujski lončar jo
nabalja iz Sel. kjer je dolga
tradicija kopanja in kjer je
bilo nekoč, veliko lončarjev. Pripeljana glina se v delavnici
očisti primesi, reže gnele. Včasih sojo gnetli in teptali z noga-
mi, danes JO meljejo strojno. Iz tako pripravljene gline se na
lončarskem kolusu oblikujejo posode. Kolo je sestavljeno iz več
delov. glavni pa so: zgornja in spodnja plo.šča, ki sta p>ovezani z
osjo. Spodnjo ploščo lončar poganja z nogo. na zgornji pa
oblikuje posodo. Pri delu drži v eni roki kos vlažne kože. v
drugi trikotno deščico in s temi gladi stene posode. Izdelano
posodje se suši na deskah v delavnici in še en dan na soncu.
Posušeni izdelki se pečejo v pečeh. Poznamo več tipov peči od
povsem primitivnih do sodobnih tipov. Peče se dvakrat. Naj-
prej vse posodje. drugič še tisto, kije glazirano.
Včasih so lončarske izdelke prodajali na trgih, sejmih, danes
pa la obrt že počasi izumira in redkokdaj vidimo lončarja na
sej m u,
Smiljana Peir-Marčec
Dvojna lončka. Dve trebušasti posodi spojeni z ročajem, v njih so včasih
nosili hrano na polje. Št. fototeke 2042, inventame št. 561 (Haloze),
foto: Kosi, 1981
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (26)
Slaba ocena za »ocenjevalce"
,,Ocenili smo, da se moramo lotiti zakonskih
ukrepov... Obe strani ocenjujeta, da je položaj na
meji resen... Strokovni sodelavci skupnosti so
ocenjevali finančni in delovni program... Ocenili so,
da jesenska setev kasni... Po ocenah samoupravne
interesne skupnosti... In kako ocenjujete vreme za
soboto... Državnika ocenjujeta..."
Že nekaj časa smo priča pravi povodnji besed
OCENA, oceniti, ocenjevanje in nepotrebnemu
širjenju — razkroju — pomenskega območja te
besedne družine. Gre za papagajsko izražanje, ki se iz
političnogospodarskega in časnikarskega jezika
nebrzdano širi v druge jezikovne zvrsti, celo v
pogovorni jezik. Vzrokov je verjetno več: močan
vsakdanji vpliv Tanjuga na jezik množičnih občil,
nekritično sprejemanje političnega žargona, miselna
lenoba pišočih in govorečih in še kaj. Izražanje
postaja tako čedalje bolj enolično, brezbarvno in
prazno. Izrazi, ki jih nekritično obešajo vsemogoče
pomene, izrivajo številne le utrjene besede, prinaSajo
v izražanje miselno ohlapnost in nam siromaSijo
jezik. V obravnavanem primeru nam pretirana m
nedomača raba sicer domače besede izpodriva tele
utrjene pomene: misliti, meniti, biti mnenja, skleniti,
ugotoviti, obravnavati, dognati, tehtati, prepričan
biti, soditi, zdeti se, poudarjati, pripominjati, itn.
Razsodišče vabi posameznike, društva,
organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako
Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in
pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno
razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana,
Komenskega 7, Dober slovenski jezik naj bo naSa
skupna skrb!
Grad ima viharno preteklost. Omenili smo boje ob koncu 13 stoletja,
med katerimi najbrž ni ostal nepoškodovan, podobno ali še huje pa se mu
je godilo za časa ogrsko-habsburške vojske. Ni čuda, da je bil kot hudo
razmajan — GAR BAUFALLIGE ob cenitvi premoženja 1542 ovred-
noten vsega na 800 goldinarjev. Pozneje so ga bržčas nekolikanj
Grad Bori - risba iz začetka 19. stoletja
BORL (Ankenstein), grad
Na strmi skakii vzpetini nad Dravo, Dolane 1, vzhodno od Ptuja ob
starodavnem prehodu čez reko blizu nekdanje štajerskoogrske meje.
ločina Ptuj.
Ogrsko ime Borlyn označuje podobno kot nemško Ankenstein rečni
prehod. Grad se prvič omenja 1255, ko je ogrski kralj Bela izdal Frideriku
tujskemu fevdno pismo za gradove Središče, stolp Tran (Pogrenja?) in
1258 so, po Rimani kroniki, Ogri bežali mimo Borla.
Iz prve omembe Borla je razvidno, da je bila utrdba takrat na
°8rskein ozemlju, vendar pa fevd štajerske rodovine. 1291—1337 so si
^8ri zaman prizadevali, da bi si jo pridobili. Po nekih podatkih iz 1493
^} bi imela samostojen status, tako da Ptujčani z gradom niso služili ne
""iskemu ne ogrskemu kralju.
■ ^0 so Ptujčani izumrli, je prišel grad v skladu z delitveno pogodbo
'441 v roke grofice Ane Schaunberške, njen sin Ulrich pa ga je 1464 z
nienjavo odstopil grofu Johannu Montfortskemu. Ta ga je oddal v
kup Bernhardu Griebingerju, ki je verjetno okr. leta 1478 umrl,
Jegova vdova Veronika pa ga je proti odškodnini odstopila cesarju. Ta
J^"a njem 1480 namestil oskrbnika Bernharda Breunerja.
iehi^^'^'^^^       divjala vojna med ogrskim kraljem .Matijo Korvinom, ki
na H ^ salzburškim nadškofom Bernhardom, na eni in cesarjem
.  ^rugi strani.  Bori je 1481 zavzel ogrski poveljnik Viljem Fettauer, ki
in      Sospoščino dobil v zakup. Vendar pa ga je Korvin kmalu izplačal
Bori 1488 izročil v last svojemu sorodniku   Jakobu Szekelyju pl.
^^endt, poveljniku Ptuja in Radgone.
Po Korvinovi smrti je Szekely ostal nekaj časa zvest   njegovemu
^1    .onskemu sinu Johannu Korvinu, pozneje pa je prišel z njim nav-
.    se je pridružil Habsburžanom. Johann je dal Bori zavzeti, vendar
S^^^ '"oral — v bojih huJo opustošenega — kmalu spet zapustiti,
gold    -^^ ^'^^^ ^'^ Habsburžanov v zakup za 12000
'"^rjev, cesar Maksimilijan pa je zakup 1499 potrdil in mu podelil
'^'^a v svobodno last.
nek ■ je bila pozneje, za časa Szekelyjevih dedičev, posest Borla
slg.^^ ^asa sporna, gospodarske razmere lastnikov so se iz leta v leto
posest se je drobila. OkoU 1620 je prišel Bori v roke pastork
Stub ^'eikharta pl. Herbersteina, grofic Suzane iz Zofije pl. Thurn, roj.
barQ^^'"8' že 1639 pa je grof Henrik Ludvik Thurn prodal gospoščino
noB Hansu Karlu Sauerju. Ta rodovina jo je spet trdno postavila na
knez si je ime VON UND ZU ANKENSTEIN in jo 1801 prodala
grof^.^^^^inslavu Poniatowskemu. Ta jo je že čez dve leti prepustil Jožefi
'^daih """j- ^'urmbrand. 1901 je grad prišel v posest baronice
^■"užb      Kabeck, med obema vojnama pa ga je posedovala delniška
°5 .,Barlin" iz Maribora. Doslej je v njem bilo gostiSče grad Bori.
popravili, a tudi ob sodni cenitvi 1595, ko je bil ovrednoten na 4.000
goldinajev, se omenja kot DIE FESTUNG ODER .DAS SCHLOSS
ANKENSTEIN, alles baufallig und zum Teil eingefallen. 1674 so grofje
Sauerji pozidali v njem novo grajsko kapelo sv. Trojice, ki je do 1684
rabila tudi za župnijsko cerkev. 1706 je grad pogorel, škodo pa je suvlmi
izvedenec Johann Mengin iz Ptuja ocenil na 2866 goldinarjev.
Bori je grad s komplicirano tlorisno zasnovo, ki priča o njegovan
večstoletnem kontinuiranem razvoju. V grajski kompleks vstopimo skozi
portal v jugozahodnem zapornem zidu, ki na tej strani zapira zunanje
dvorišče. Zid je opremljen s ključastimi renesančnimi strelnrcami, na vrhu
so nove line. Desno od vhoda je manjši, enonadstropni stolpič z gotsko-
renesančnimi arhitekturnimi sestavinami, v katerem je urejeno stopnišče,
nato sledi na desni enonadstropni pomožni trakt. Severni trakt z baročno
členjeno fasado, za katero se v nadstropju skriva nekdanja viteška
dvorana, odlikujejo okna s segmentnimi in trikotnimi čeli. V pritličju je
portal zgodnjebaročnih oblik, ki je okrašen z bisernim nizc«n. Nad njim
je vstavljena napisna plošča, ki jo flankirata angelski glavici.
Nad ploščo je volutasto čelo s kronogramom, ki da letnico 1674.
Sredi čela sta dva zabrisana, naslikana grba, nad njima je v ovalni kartuSi
freska sv. Trojice.
Na levi strani dvorišča se vzdiguje masa mogočnega, poligonalnega
bergfrida, ob njem je vhod na notranje dvorišče. Portal je rustičen,
renesančen, nad njim je v vsaki od obeh etaž preprosta bifora z ravno
preklado, odprta s pravokotnim stebričem. Z zunanjega dvorišča, kjer še
vedno stojita kamnitni baročni plastiki sv. Florijana in Herkula, pridemo
skozi opisani portal na notranje dvorišče, ki ima v tlorisu podobo
nepravilnega pravokotnika. Dvorišče je na dveh ožjih in eni daljših
stranic opremljeno z arkadami, ki so v pritličju delno oprte na slc^e
(verjetno sekundarne — v enem je izluščenega pol stebra), v obeh nad-
stropjih pa na okrogle stebriče. Prostore v zahodnem traktu povezujeta
preprosta lesena hodnika — ganka s trebušastima železnima ograjama. V
vseh traktih so tako v pritličju kot v nadstropju delno še ohranjeni
kamnitni portali, v zazidanem arkadnem loku južnega arkadnega hodnika
tik stolpa pa je — verjetno sekundarno — vzidano gotsko okno, usločeno
na oslovski hrbet. Na dvorišču stoji baročna cisterna, vsel^pa v živo
skalo, z ohranjenim kamnitnim obročem in kovanim nastavkom. Ostema
ima izjemne dimenzije, na pogled vsaj 4 x 4 m v obsegu in 20 m v
globino, tako da v našem spomeniškem gradivu bržčas nima para. Na
steni zahodnega trakta je vzidana spominska plošča iz 1957 z nafnsom:
,,Ta grad so nemški fašisti spremenili v letih 1941—43 v hgo tr-
pljenja — koncentracijsko taborišče od koder so pošiljali slovenske
rodoljube pred puške, v izgnanstvo, druga koncentracijska taboriS^ in
mučUišča."
Nadaljevanje prihodnjič
10 - naši dopisniki
11. junij 1981 -
TEDNIK
Iz izletniške knjige
Naša razredničarka je zgodovinarka, zato nam je predlagala, da
pojdemo na izlet po poteh AVNOJ-a. Ilam je bil predlog všeč in tako
smo se odločili zanj. Zavedali smo se, da bomo za izlet potrebovali veliko
več denarja, kot prejšnja leta. Zato smo sklenili, da ga večidel tudi sami z
raznimi opravili prislužimo. V mesecu oktobru smo dva dni obirali
grozdje v Halozah. Zbirali smo steklenice in star papir. Tako smo
zaslužili precejšnjo vsoto denarja. Skrbno smo varčevali tudi v Pionirski
hranilnici na na?a šoli. Za uresničitev zadanega plana izleta pa so
poskrbeli tudi naši starši.
Nekaj dni prej smo se med seboj pogovarjali samo še o izletu, na
učenje pa smo skorajda pozabili. Na izlet smo hodili 22. in 23. maja. V
petek zjutraj ob 5 uri smo se zbrali pred šolo. Strpah smo se v avtobus in
odpeljali skozi Ptuj, Zagreb proti Jasenovcu. Da ne bi zaspali, smo
prepevali in se šaUli. Ko smo se bližali Jasenovcu, smo že od daleč videli
spomenik. Tu smo si ogledali film, ki prikazuje strahote, ki so jih
doživljali ljudje v taborišču. V tem taborišču je umrlo nad 700 000 ljudi.
Pred vhodom v dvorano so razstavljeni predmeti, slike, poslovilna pisma,
razno orožje in napisi. Nato smo si ogledali spomenik, ki se imenuje
,,Jasenovački cvijet". Ob reki Savi je tudi železniška proga, po kateri so
takrat vozili ljudi v taborišča. Vse okrog spomenika vidiš male griče,
porasle s travo, kamor so tedaj odlagali človeška trupla. Nas je kar
stresalo od groze. To naj bo nepozabno še mnoga stoletja.
Tako smo se pobii neprijetnih vtisov odpeljali na Kozaro, kjer smo si
ogledali memorijalni spomenik, ki ga je idejno zastavil Dušan Džamonja.
Tu vedno gori ogenj v spomin na žrtve s Kozare. Tam smo si še ogledali
film o Kozari in o odkritju spomenika, ki ga je odkril tov. Tito. Naša pot
nas je vodila naprej v Banja Luko, da si ogledamo džamijo. Ta je bila
zaklenjena, zato smo si jo ogledali le skozi okna. Nato smo se odpeljali v
Jajce, prijetno mesto ob slapovih Plive, kjer so bili položeni temelji naše
sedanje države.
Bili smo v muzeju II. zasedanja AVNOJ-a. Tu je tov. Tito dobil leta
1943 naziv ,,maršal". Se danes so klop in oder tako, kot je bilo takrat. V
dvorani so zastave in Titove slike.
V drugi sobi pa so razstavljene knjige in slike, ki govore o trpljenju
med NOB. Potem smo si ogledali Jajce, ki leži na bregovih Plive in
Vrbasa. Pliva se zliva v visok slap, ki daje mestu poseben čar. V Jajcu se
skrivata ponos in tradicija. Znana je tudi ,,turška kafana", ki ima
notranjost iz lesa in je v turškem stilu. V Jajcu je tudi več značilnih
bosanskih hiš, ki so zaščitene kot redki primeri stare bosanske
arhitekture. Tu smo imeli tudi čas za razvedrilo.
Proti večeru pa smo krenili v Sipovo, kjer smo prespali. Ko smo
prišli v motel SOKOČNICA, so nas razdelili. Deklice smo spale v motelu,
dečki pa v Ribiški hiši in v Vikendici. Sicer je bila to bolj noč smeha in
norčij, pa vseeno smo zjutraj ob pol sedmih vstali in šli na zajtrk.
Vsem so oči samo lezle skupaj. Vse povprek smo se pogovarjali o
tem, kaj vse smo počenjali. Počasi smo se odpravili v Drvar. Med potjo
smo videli na travnikih, poljih in hribih iz kamna napise kot so: Tito,
Druže Tito, mi d se kunemo, itd. Pot nas je vodila ob reki Unac, ki je
zelo čista. Cesta .se vije visoko nad reko. Na vsaki strani reke so visoke
gore, porasle z gozdovi. V Drvarju smo po dokaj strmih skalah splezali
do Titove pečine, iz katere se je 25. maja 1944 uspešno umaknil, nemška
ofenziva je doživela neuspeh. Nato smo šli k spomeniku v Drvarju.
Nadalje nas je pot vodila v Bihač. Tu je bilo I. zasedanje AVNOJ-a.
Zunaj pred muzejem je doprsni kip ,,dr. Iva Ribarja". V dvorani je tako
kot je bilo na I. zasedanju. V Bihaču smo imeli tudi kosilo, ki nam je zelo
teknilo.
Potem smo se mislili sprehoditi ob Plitvičkih jezerih. Ker pa je na
Plitvicah deževalo, smo si ogledali samo jezero Kozjak z okolico in se
odpravili domov. Med potjo smo se še ustavili v Podlehniku, kjer smo šli
na kremne rezine. Ni nam zmanjkalo pesmi, ne borbenih in ne šaljivih in
ni nam zmanjkalo dobre volje.
Bilo je lepo, prijetno in koristno, saj smo hodili tam, kjer so se
bojevale velike bitke za naš lepi vsakdan, za našo brezskrbno mladost.
Obogateni z novimi spoznanji smo zopet sedli v šolske klopi.
Stanka Holc, 8. b Dornava
OBNOVA KOPALIŠČA
V KIDRIČEVEM
Organizacija sindikata TGA »Boris Kidrič« je vložila precej sred-
stev za prenovo kopališča v Kidričevem, ki služi predvsem njihovim
delavcem pa tudi krajanom in drugim, ki radi prihajajo v to kopališče.
Na celotni ploščadi ob bazenih so položili nove betonske plošče. Na
južni strani bazena so dogradili tuš. da si lahko kopalci pred kopanjem
v olimpijskem bazenu umijejo noge. kar prej ni bilo, zato je bilo večje
onesnaževanje bazena in potrebno dodatno čiščenje. Posebej .so do-
gradili tudi prostor za zaposlene delavce v kopališču.
Tako bo kopališče v Kidričevem še bolj privlačno za kopalce od
drugod, saj bodo lahko tudi avtomobile parkirali v senci dreves, ker
takega prostora marsikatero kopali.šče ne premore.
Besedilo in posnetki: Konrad Zorec;
Obnovljena ploščad in prostor za tuširanje pred kopanjem v bazenu
Dograjen prostor za zaposlene delavce v kopališču Kidričevo
STAREJŠI
NA OSANKARICI
Avtobus z izletniki — oskrbovanci in delovnim osebjem je čakal pred
domom upokojencev v Ptuju v sredo, 3. junija še na avtobus, ki je pripe-
ljal vrstnike iz enote Muretinci. Obe vozili sta okrog pol devetih krenili na
pot na Pohorje skozi Pragersko, SI. Bistrico, Oplotnico do Osankarice,
kjer je bila prva postaja z dopoldanskim okrepčilom. Vsi, ki se niso čutili
zmožne pešačiti pol ure po označeni gozdni poti, do kraja, kjer je 8.
januarja 1943. izkrvavel Pohorski bataljon, so se dobro odpočili in si
ogledali muzej narodnoosvobodilnega boja.
Zmožnejši pa so se povzpeli po pešpoti do Treh žebljev, do mesta, kjer
so položili — na oltar domovine — svoja mlada življenja, 69 bork in bor-
cev; prižgali svečke in počastili spomin legendarnih junakov, ki so se
borili do zadnjega diha in do predzadnjega naboja, ker zadnjega je vsak
hranil za sebe. da ne bi prišel živ v roke krutemu tiranu. Najstarejši borec
je bil kmet Alfonz Sarh-Iztok, najmlajši pa njegov sin Vanč. Na srečo,
od odreda ob napadu ni bilo v taboru 23 borcev, ki so si tako rešili življe-
nje; padlim pa: ,,Slava njihovemu spominu!"
S tesnobo v srcu smo se vračali od spomenika padlih borcev, kjer je
imel vsak kamen, vsako obeležje svoj cvet, k avtobusu, z mislijo, koliko
življenj je bilo darovano za našo svobodo. Okrog poldneva smo nadalje-
vali vožnjo proti Arehu, kjer nas je pričakalo izdatno kosilo za tem je bil
ogled okolice in nadaljevanje poti čez Hoče v Maribor. Tam smo si ogle-
dali dragocen akvarij in se nato srečni, zadovoljni, s pohorskim zrakom
osveženi in razvedreni vračali v svoje domove, enote Ptuj in Muretinci.
Ob povratku so se slišali glasovi: ,,Dobro in pravilno skrbno urejeni
domovi, primerna hrana in oskrba za ostarele, še posebno za onemogle; a
tudi duševna hrana, razvedrila in rekreacije, so kaj dobra opora ob jesen-
skih uricah življenja.
V počastitev tedna starejših občanov je dom upokojencev enote Ptuj
obiskala skupina VVZ iz soseščine z lepo izbranim in izpeljanim progra-
mom. Nastop malčkov je razveselil, razbistril in duševno osvežil oskrbo-
vance. Se solzice so se zablisknile v očeh in marsikatero ovelo čelo se je
razjasnilo ob toplem spominu na mladostne dni, ki so tako hitro odšli.
Mladim izvajalcem, in tudi njihovim mentorjem iskrena zahvala in še na
večkratno svidenje. JM
Iz VVZ
Kidričevo
Veselo nasmejani ,,absolventi"
zadnjega letnika odelka VVZ v Kid-
ričevem, ki bodo po preteku šolskih
počitnic stopili v prvi razred OS
,,Boris Kidrič" v Kidričevem. Ob
koncu še spominski posnetek z
vzgojiteljicama in kuharico ki so
skrbele za to, da so se v vrtcu veliko
naučili in da niso bili nikoli lačni.
Besedilo in posnetek: K. Zbrec
Prosim za
pojasnilo
Vsi smo za napredek naše kra
jcvne skupnosti, sicer ne bi bilj;.
glasovan naš samoprispevek
Vendar se vsako leto čudim Ik
dobivamo upokojenci zraven po^
kojninc denar za rekreacijo n
nam še od teh 900.-din odtegujejo
samoprispevek in še ostali odteg.
Ijaji .so večji. Zanima me. ali tudi^
podjetjih ico izplačujejo denarza
rekreacijo tudi odtegujejo samo-
Dr!spevek?_V kolikor je meni
znano, ne! Če .se pa morda motim
mi prosim pojasnile. Saj nu
mnogo, ko še od teh 900.- djj
odtegujejo in če lo morda same
nam upokojencem, potem sma-
tram, da lo ni pravilno. Ali pasmo
upokojenci morda druge vrste
ljudje'?
Vaša vdana bralka L. K. iz Ptuja
ODGOVOR:
Na območju ptujskih krajevnih
skupnosti ugotavljamo, da vsem
upokojencem niso odtegnili sa-
moprispevka od regresa za do-
pust. Na skupnosti za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje
pravijo, da so odtegnili upoko-
jencem v tistih KS, kjer sklepi o
uvedbi samoprispevka niso glede
lega dovolj precizni. V organiza-
cijah združenega dela praviloma
od regresa za dopust ne obraču-
navajo krajevnega .samoprispev-
ka. Zadeva je še v pravnem raz-
jasnjevanju in bomo o tem poro-
čali prihodnjič.
SLOV. BISTRICA
USPELA
AKCIJA
ZBIRANJA
Na območju občine Slo-
ven.ska Bi.strica je v nedavni
akciji zbiranja oblačil, obut-
ve, posteljnine in odpadnih
krp sodelovalo 12 krajevnih
skupnosti, medtem ko so bila
v ostalih KS bistriške občina
zbirali.šča prav tako odprla.
V organizaciji občinskega
odbora RK Slovenska Bistri-
ca je v akciji sodelovalo okoli
120 mladih članov RK.
predvsem iz osnovnih šol in
blizu 60 odraslih. S prevozi
zbranega materiala pa j"^
sodelovalo deset delovnili
organizacij. Ker je vsako leto
v lej občini zbranega materia;
I a manj kot so potrebe, so pn
občinskem odboru RK Slo-
venska Bistrica prejeli .še p*^
eden kamion iz občine Mari
bor in Ljubljana.
Viktor Horva
Bili smo
v partizansici
bolnišnici
„Frania"*
Sindikalni izleti pa tudi .šol-
ske ekskurzije ob koncu šolskega
leta bi naj bile še bolj usmerjene k
obiskovanju spomenikov naše
kulturne dediščine, predvsem pa
spomenikov našega narodno-
osvobodilnega boja. Z enega od
takih izletov so tudi naslednji
posnetki:
Besedilo in posnetki:
Konrad Zorec
Operacijska baraka v bolnišnici Franja
Lovske trofeje iz Trente, v ozadju slike lovcev in planinskih vodičev, med
njimi je tudi Anton Tožbar, kije v spopadu z medvedom izgubil čeljust in
kljub temu živel še 22 let.
Velika lesena skuiptura po i gra-
dom muzeja v Laškem
Kdaj se bomo zopet srečali
v sredo 27. maja 1981 smo se slušatelji ,,Politične
šole ZK Ptuj" in slušatelji ,,Dopisne šole marksiz-
ma" udeležili ekskurzije, ki jo je ob koncu pripravila
Delavska univerza Ptuj.
Slušatelji obeh šol P§ ZK in KŠM smo si ogledali
elektrarno v Forminu, kjer smo si pod strokovnim
vodstvom ogledali vse naprave v elektrarni. Na Gorci
pri Podlehniku pa je bila svečana podelitev spričeval
za uspešno končano šolo.
Vsaka beseda, ki je bila izrečena v spodbudo, da
smo uspešno končali šolo, nam je toplo zalegla v
srcu.
Težko nam je bilo, ko smo se spomnili, da smo bili
tokrat zadnjič skupaj. Vendar beseda je dala besedo
in obljubili smo si, da bomo izmenjali izkušnje, kdaj
pa kdaj se bomo poskušali zopet sestati. Sola sama,
ni bila sama sebi v namen, marveč smo v tej šoli
postali veliki prijatelji, neglede na starost, spol,
poklic in izobrazbo. Čeprav smo bili v začetku drug
drugemu tujci in izmenjali smo le tu in tam kakšno
besedo, se je kmalu med nami razvilo močno
prijateljstvo in bilo nam je žal, da so se naši dnevi
tako hitro iztekli.
To ponovno srečanje nam je obudilo vse lepe
trenutke in tako nam je bilo težko, ko smo se razšli.
Vsi slušatelji PS ZK in KSM se zahvaljujemo vsem
predavateljem, DU in vsem tistim, ki so nam
kakorkoH omogočili vključiti se v eno ali drugo smer
šolanja.
Jana Hvaleč
NAŠ OBRAMBNI DAN
Pri uri srbohrvaščine smo vadili branje cirili-
ce. Naenkrat smo zaslišali po zvočniku glas:
,,Dobili smo sporočilo, da se nam približuje
bombni napad. Učenci čimprej zapustimo šolo
po evakuacijskem načrtu, ki je izobešen v vsaki
učilnici."
Tako smo po določenem vrstnem redu v krat-
kem času zapustili šolo in odšli v zaklonišče v
gozdičku za šolo. Ob 8.15 se je začelo tekmova-
nje po kontrolnih točkah. Razredi so bili
razdeljeni v dve skupini. Veliko strelov je šlo v
prazno, vendar je bil prvi polskus za nekatere še
kar zadovoljiv.
Po streljanju so bila na vrsti vprašanja iz
NOB. A skupina 5. b razreda je bila vprašana:
,,Kdaj je bil desant na Drvar?" Odgovorili so
kar uspešno, da je bil 25. maja 1944, ko je imel
tov. Tito rojstni dan. Drugo vprašanje je bilo:
,,Kaj je desant?" Tudi na to vprašanje so pravil-
no odgovorili. Povedali so, da je desant spušča-
nje padalcev. Za oba pravilna odgovora in za
streljanje so dobih 30 točk.
Pri 5. točki — orientaciji je spraševal tov.
Butolen. Prvi so prišli k njemu učenci 5. a
razreda. Dobili so 5 ali 6 vprašanj. Najprej so
morali našteti glavne in stranske strani neba, po-
tem jih je vprašal, kdaj je bil napad na Drvar,
kaj je desant in še drugo. Odgovorili so pravilno,
zalo so si prislužili 10 točk. Nato so nadaljevali
pot h končnemu cilju. Za njimi so prišli še drugL
Vsi so bili izmučeni, ker je pripekalo vroče
sonce. Tako so šle mimo njega vse skupine učen-
cev od 5. do 8. razreda.
H kontrolni točki metanja bomb je najprej
prispela A skupina 5. a razreda. Bombe so meta-
li v označen cilj v razdalji 10 m. Met v središče
cilja je veljal 7 točk, ostali pa manj. Štelo se je
pet najboljših metov. Ta skupina je zbrala 27
točk.
Pri kontrolni točki — tema iz puške, so naj-
prej odgovarjali učenci A skupine iz 8. a raz-
reda. Bili so vprašani 6 vprašanj, dve od teh pa
sla;
1. Kakšne vrste pušk poznamo?
Poznamo:  avtomatske,  polavtomatske '
repelirke.
2. Čemu je puška namenjena?
Za uničevanje sovražnika, tehnike in javni
zgradb.
Na obrambnem dnevu je dobil vsak novink
svojo nalogo. V šoli so bili porazdelje"
kontrolne točke. Pri vsaki kontrolni točki si
bila po dva novinarja, ki sta zapisovala podatk
tekmovanja pri eni od kontrolnih točk. Koni"
cilj, kjer smo se zbrali novinarji in tekmovalci]
bila Gorca. Novinarji smo oddali podatke to'
tajnici, ki jih je pretipkala.
List smo še razmnožili kot izredna števil*
našega glasila ,,Mladost". Poročevalci so glas"
razdelili učencem, nato pa smo se vsi izmuČ^
okrepčali z dobrim partizanskim golažem.
NOVINARSKI KROZi
OSNOVNE SOLE MARTIN KOR^
POD LE H Ni

DELO DRUSTEV- 11
ALUMINIJ-
DRAVA6:1
/a zaključek sezone v kadetski li-
. so v Kidričevem želeli
^''-nizirati turnir vseh kadetskih
"liTs področja MNZ Ptuj. Zal sta
pojavili na prizorišču samo dve
.pi in sicer domači Aluminij in
^Jjlca Drava. Ker pač ni bilo dru-
•h ekip so odigrali dvoboj. Igralci
^jve so začeli zelo dobro in so si
stvarili nekaj lepih priložnosti,
toda žoge niso uspeli poslati na
ravo mesto. Kar ni uspelo gostom,
^ je uspelo Glažarju in kasneje še
^rparju. ki sta premagala dobre-
j gostujočega vratarja.
V drugem polčasu je bil tempo
igre hitrejši in domačini so zasluže-
]^ premagali svoje nasprotnike,
jiomisija v sestavi predstavnikov
^f,eh klubov in sodnikov, je raz-
glasila za najboljšega igralca Dani-
^Ivančiča iz NK Aluminij. Naj-
f^ljSi vratar je bil Krajnc Edi iz
prave Ptuj, najboljši strelec pa Sil-
vo Korpar Aluminij z dvema zadet-
koma.
Namen neodigranega turmrja je
bil, da bi pregledali kader v tretjih
selekcijah in videli, kaj se je v
minulem letu ustvarilo, selekcioni-
talo na področju MNZ Ptuj. Podo-
ben turnir pripravljajo v Kidriče-
vem v mesecu avgustu, kar naj bi
bila generalka za prvenstvo kade-
tov. Danilo KlajnSek
SKORBA-
SLIVNICA2:0
Na stadionu Aluminija v Kidri-
Jevem sta se pomerila prvaka rekre-
acijskih lig in sicer Skorba, kot
prvak za MNZ Ptuj in Slivnica kot
prvak Mariborske rekreacijske lige.
Tekmo sta oba nasprotnika začela
zelo previdno. Alccije so potekale
med obema šestnajstmetrskima
prostoroma. V 33. minuti je eden
izmed napadalcev Skorbe zadel
prečko. V zadnji minuti prvega pol-
časa pa je Horvat izkoristil zmedo v
vrstah Slivnice in dosegel vodeči za-
detek.
V drugem polčasu so agresivneje
začeli gostje, ki so na vsak način
hoteli rezultat izenačiti. Ustvarili so
si nekaj priložnosti, ki pa jih niso
izkoristili. Proti koncu srečanja pa
so igro vzeli v svoje roke igralci
Skorbe in prek Polajžerja povedli z
2:0 in se tako uvrstili v nadaljnje
kolo za rekreacijskega prvaka Slo-
venije. Z igro proti Slivnici so si to
tudi zaslužili.
Za Skorbo so nastopili naslednji
igralci: Valh, Vogrinec Martin,
Mohorko, Slamberger, Vogrinc
Ivan, Mlakar, Horvat, Korenjak,
Polajžer, Plajnšek in Horvat An-
ton. Na klopi za rezervne igralce pa
so bili Leljak, Galun, Zelezinger,
Ogrinc in Klarič. Pred 200 gledalci
je srečanje dobro vodil sodnik Vu-
kadinovič iz Maribora. D.Klajnšek
Organizacijo letošnje novinarske
ribičiade so poleg pokrovitelja Stavbarja
omogočili:
Labod - TOZD Delta Ptuj, MIP Ptuj, Elkonn Hiko ,,Olga
Meglic" Ptuj, Emona - Merkur, KB Maribor - PE Ptuj, Cer-
tus Maribor - TOZD Potniški promet Ptuj, KK - TOZD
gostinstvo ,,Haloški biser", KK - Tozd Petovia Ptuj, Petro!
— poslovalnica I. Ptuj, obrtno-nabavno prodajna zadruga Pa-
norama, medičarstvo in svečarstvo Ivan Puž Ptuj, občinski
svet ZSS Ptuj, zlatarstvo Tofant, diskoteka Rudi VrabI, foto-
graf Kosi, ribiška družina Ptuj, cvetličarna ,,Spominčica".       j
ŠE„VSINAKOLG
ZA ZDRAVO TELO"
Poročali smo že, daje v nedeljo, 31. maja Planinsko društvo Ptuj
skupno s TVD Partizan Grajena in ZTKO Ptuj organiziralo občinsko
trimsko akcijo » V.si na kolo za zdravo telo.« Pot je vodila po določeni trasi
na Gomilo in po drugi poti nazaj. Udeležba ni bila takšna kot sg
organizatorji pričakovali, saj je bilo vseh udeležencev le 77. med njimi je
bil najstarejši star 75 let, najmlajši pa 4 leta in pol. Pot ni bila ravno lahka,
kar 41 km dolga in vmes še nekaj makadama.
Besedilo in posnetek: R. Rakuša
Udeleženci trim akcije na zbirnem mestu pri OŠ Franc Osojnik v Ptuju,
kjer je bil ob 830 start proti Rogoznici
Mladi čebelarji v celodnevjii
osnovni šoli
Boris Kidrič, Kidričevo
y osnovni šoli Kidričevo deluje čebelarski krožek. V krožek nas je
včlanjeno 18 učencev od petega do osmega razreda. Krožek je zanimiv,
saj nas poučuje o delu, življenju in o udeležencih čebeljega zaroda. Zelo
bomo veseli in srečni, ko bomo dobili panje in bomo lahko opazovali
čebelje delo in življenje v živo. Zato pro.simo okoliške čebelarje, če bi nam
podarili kakšno čebeljo družino ali panj.
Na začetku delovanja krožka smo tudi izvolili odbor,Ta odbor ima
svoje delo. Člani krožka se udeležujemo proslav in sestankov. Tudi
razvitja prapora v Cerkvenjaku sta se dva »krožkarja« udeležila. Zelo
ponosni smo, da smo prav krožkarji iz Kidričevega zastopali ptuj.sko
občino pri tej čebelarski slovesnosti v Cerkvenjaku.
Člani krožka
čebelarjev ni
osn. šoli Kidričevo
Mladi
kandidati
za šolo
nogometa
Na stadK)nu Kladivarja vGelju
je bila izbirna tekma za mlajše
pionirje, potencialne kandidate
za šolo nogometa. S področja
MNZ Ptuj so se v ekipo uvrstili
Strel in Kelc iz NK Aluminija
Kidričevo, Klarič, Rimele iz NK
Drava iz Ptuja, ter pionir iz NK
Boč iz Poljčan. To predstavlja
veliko priznanje za trenerje in
klube, kakor tudi za same mlade
igralce, kar pomeni dodatni sti-
mulans za nadaljnje delo.
Danilo Klajnšek
Ekipa Uniala
prvak
aluminijašev
Jugoslavije
Tudi letos so sc zbrali delavci
aluminijaste stroke na delavskih
športnih igrah. Igre so potekale v
Titogradu, udeležilo pa se jih je
sedem ekip. med njimi ekipa iz
Slovenije in sicer je ta ekipa nosila
ime in sicer UNI AL. Predstavnike
za to ekipo pa so dali delavci iz
TGA Kidričevo in Impol iz Slo-
venske Bistrice.
Ekipa seje dobro odrezala in je
osvojila prvo mesto. Znotraj
športnih disciplin pa je bila ekipa
UNIALA tudi solidna. V malem
nogometu so osvojili četrto mesto,
v namiznem tenisu peto, v stre-
ljanju prvo mesto, v rokometu
peto mesto, v šahu tretje mesto, v
atletskem mnogoboju prvo mesto,
v odbojki tretje mesto, v kegljanju
prvo in v pikadu so zasedli četrto
mesto. Kot sem že omenil je prvo
mesto osvojila ekipa UNIALA, ki
je zbrala 51 točk, druga je bila
ekipa Sevojna, tretja ekipa Tito-
grada itd.
O desetih jubilejnih igrah de-
lavcev aluminijeve stroke, bi lah-
ko rekli, da so popolnoma uspele
tako v rezultatskem smislu, kot
tudi pri širjenju bratstva in eno-
tnosti. Danilo Klajnšek
Slepi in slabovidni na
pohodu okoli Ljubljane
Čeprav z nekoliko zamude sporočamo, da smo sc tudi slepi in
slabovidni iz Ptuja v soboto 9. maja udeležili pohoda okoli pMirtizanske
Ljubljane. V živi obroč okoU Ljubljane je bilo ta dan vklenjenih nad 70
tisoč pohodnikov. Iz Ptuja se nas je udeležilo 8 članov, vseh slepih in
slabovidnih (v okviru zveze društev) pa je bilo 112 članov.
Slepi in slabovidni iz Ptuja na pohodu okoli Ljubljane
Po proslavi na Trgu osvoboditve smo se vsi udeleženci iz zveze slepih
in slabovidnih Slovenije zbrali na dvorišču naše hiše na Groharjevi, kjer
je bil poseben program in slavnostni govor. Srečali smo sc stari znanci, si
stisnili roke in si zaželeli na svidenje prihodnje letoi
Besedilo in posnetek: R. RakuSa
ZVEZA LOVSKIH DRU2lN PTUJ-ORMOŽ
ORMOŽANI
PRVIČ BOLJŠI
Odkar obstaja zveza lovskih družin Ptuj, ki združuje tudi lovske
družine ormoškega območja, so na tekmovanjih v streljanju na glinaste
golobe, kadar je šlo za tekmovanje v okviru zveze, vedno zmagovale lovske
družine iz ptujske občine, največkrat pa je triumfirala kar lovska družina
Ptuj. Na letošnjem srečanju, ki je bUo pred nedavnim na olimpijskem
strelišču v Hajdošah, pa so prvič zmagali Ormožani.
Ponosni so na to zmago, čeprav gre za minimalno razliko; lovska
družina Ormož je namreč dosegla 105 točk, drugouvršCena lovska družina
Ptuj pa 103 točke. Tretja je bila lovska družina Kidričevo. Med
posamezniki pa je bil najboljši Franc AntoliC iz lovske družine Ormož,
drugi je bil Milan Hlupič — LD Jože Lacko, Ptuj, tretji pa Rudi RakuSa —
LDPtuj. jr
Uspehi mladih delavcev športnikov
Za ŠŠD na kovinarski meta-
lurški in kmetijski šoli bi lahko
dejali, da so v minulem šolskem
letu dobro delali in temu primer-
no tudi dosegali dobre rezultate,
še posebej v atletiki.
Pogoji za delo so prej slabši kot
-Solidni. Pozimi so delali v majhni
telovadnici, ki ni bila ogrevana.
poleti pa imajo na razpolago
igrišče ob kovinarski šoli, zraven
je tudi jama za skakanje v daljino
in lesnato igrišče za košarko.
Vendar, če kdo hoče uspeti, mora
tudi delati. V okviru šole imajo
medrazredno ligo v košarki in ligo
v malem nogometu, zraven teh pa
še druge krožke, ki dobro delajo.
V občinskem merilu so dosegli
nekaj lepih rezultatov, predvsem
v atletiki, kjer ni bilo enakovre-
dnega konkurenta. Postali so
atletski dvoranski prvaki, prav
tako na prostem, v spomladan-
skem občinskem krosu, v poulič-
nem teku v štafeti 3 x 1000 m. Po
desetih letih seje prvič zgodilo, da
se je primat v atletiki preselil na
kovinarsko .šolo. Uspešnost fan-
tov iz kovinarske šole bi bilo po-
trebno iskati v dobri vsakodnevni
fizični obremenjenosti in manj v
treniranju. Posebno uspešni so
bili v atletiki, nekoliko pa so za-
tajili v igrah z žogo, kjer so vedno
bili v občinskem področnem in
celo republiškem vrhu.
Zraven fantov se s športom
ukvarjajo tudi dekleta, vendar so
ta manj uspešna od fantov. Delno
je vzrok tudi to, da jih je številčno
manj, saj v glavnem nosi breme
športne aktivnosti le določena
skupina deklet.
Za delo ŠŠD na poklicni kovi-
narski, metalurški, kmetij.ski šoli
bi lahko rekli, daje bilo dobro in
da samo tako naj nadaljujejo.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
zmagovalna ekipa KMK šole z mentorjem društva Marjanom Lenarti-
Godbeniki IMPOLA so razvili prapor
, ^ petek, 5. junija je pihalni orkester sindikahie
J°"ference DO IMPOL Slovenska Bistrica proslavil
• obletnico obstoja in 30 letnico delovanja v okviru
(*'?^ne organizacije IMPOL. Svečanosti so združili
r>ki ^ praznovanji 40. obletnice ustanovitve OF in 40.
°^'etrUce vstaje.
Dopoldne je orkester igral v vseh TOZD delovne
p^l^^^izacije IMPOL. Zvečer pa so v avli osnovne šole
^ gorski odred v Slovenski Bistrici pripravili siavnost-
^oncert, na katerem so skupno z orkestrom sindi-
kalne konference delovne organizacije IMPOL nasto-
pili kot gostje še godba na pihala TGA Kidričevo in
godba na pihala iz občine Slovenske Konjice.
Na svečanosti so najzaslužnejšim članom podelili
priznanja za dolgoletno delovanje v godbi IMPOLa,
orkester pa je razvil tudi prapor, ki seje pobratil s pra-
pori iz bistriške občine.
Program so zaključili z nastopom vseh sodelujočih
godb posamezno. Nekaj skladb pa so zaigrali še skup-
no. Viktor Horvat
12 - naSi dopisniki
11. junij 1981 -
TEDNIK
TOVARIŠ TITO
Tovariš Tito je bil komunist,
bilje naš vodja
in naš poveljnik.
Tovariš Tito je bil komandir.
v svetu pa borec za mir.
Zato v svetu priljubljen
je bil, ker za neuvrščenost ^
se je boril. \
Sedaj smo vsi svobode deleini       |
tovarišu Titu pa smo hvaleini
za vse, kar nam je storil
in ker nam je svobodo priboril
Robert Lenart, 4/b,
OS Destrnik
OB REKI
Tu danes oh reki stojim
in nemo strmim v dan,
ko se ho stražar lahko oddaljil od
mene,
vdan,
ko sneli mi bodo okove.
Zbežal hom v noč.
k njej.
ki je že dolgo nisem videl.
Ko hom prišel iz ujetništva,
prost hom kol ptička.
Od tod se ne da pobegnili.
Vse je pusto in prazno,
le reka leče prijazno.
Tu danes oh reki stojim
in z željo strmim v reko,
ki me poziva:
skoči v vodo.
pobegni od njih.
Zaslišim stražarja.
Konec je prijetnih misli.
Konec je misli, o dom.
spet mislim na svoj polom.
Sašo Primožič. 61 b,
OŠ Ivan Spolenjak,
Ptuj
ČE BI BIL MARTIN KRPA N
Če hi bil Martin Krpan,
z belo srajco šel hi v hran
in ne s staro suknjo.
ki ima veliko luknjo.
Se z Brdavsom ne hi rokoval.
kar hitro hi se v hoj podal.
Za plačilo vzel hi vse:
od krače do pogače.
Ne hi se hranil.
če dobil hi .^e kakšne hlače.
Še grajsko hči hi pridobil.
če hoja ne hi izgubil.
ČLOVEK IN ZEMLJA
Zemlja,
majhen planet.
okrog katerega krožjo sateliti.
Planet.
na katerem prevzeme le ena
te misel: oditi, oditi. . . .
Na eni strani so bogataši,
ki v razkošnih palačah živijo,
na drugi strani siromaki,
ki v zakotnih ulicah spijo.
Ponekod v smetnjakih bel kruh
leži.
drugod pa otrok od lakote ječi.
Na svetu .se vojne vrstijo
ter goljufije in sovraštva se
kopičijo in množijo.
In delajo .še vedno nova orožja,
atomske homhe mečejo,
da uničujejo cela okrožja.
A človek?
Ves je žalosten in strt,
zateka se k mamilom,
kjer čaka ga gotova smrt.
A kje /C izhod'.' ]
Oditi, oditi mi pravi nek glas,      j
a drugi mi kliče,
borili, borili za lepši .se čas.
Stavko Horvat. 8/h
OŠ, Ivan Spolenjak,
PtuJi
SPOMIN
Solza po licu mi zdrsi,
ko spomnim se nje.
solza žalosti in obupa,
ki pride in gre.
in misel žalostna me v srcu zaskeli.
la misel na čase.
ki bili so in šli.
Sedaj prisluškujem
šumenju vetrov.
če morda bi zaslišal njen tihi šepet,
.sedaj prisluškujem
hučanju valov,
če morda zaznal hi njen radostni
klepet.
A vetrovi mi ne odgovorijo
in ludi valovi vztrajno molčijo.
Tako te žalostna misel ostaja mi.
la misel na čase. ki bili so in šli.
Slavko Horvat. 8/h.
OŠ Ivan Spolenjak.
Ptuj
OGLEDALI SMO SI TOVARNE V MAJŠPERKU
V šoli smo se učili o Majšperku in tovarnah. Zato smo sklenili, da
bomo odšli v Majšperk. V četrtek zjutraj smo se odpeljali z avtobusom v
Majšperk. Ko smo prišli v Majšperk, smo morali počakati pri vratarju.
Potem je prišel vodič in nas vodil v tovarno. Najprej nas je vodi! v
predilnico. V tovarni je tako hudo ropotalo, da se skoraj nič nismo slišali.
Ogledali smo si stroje, potem smo šli v tkalnico. V tkalnici smo videli,
kako tkejo blago. Nato nas je vodil v pralnico, sušilnico, v likalnico. Še
nato smo videli, kako so volno razčesali. Nazadnje smo šli po stopnicah
navzgor. Ko smo prišli navzgor, smo videli zelo lepe izdelke. Bili so
gobelini. Potem smo se zahvalili za obisk. Šli smo v trgovino. V trgovini
smo si nakupovali razne sladkarije. Nato smo si še ogledali stavbo, kjer
je nekoč stala elektrarna. Ko smo si vse ogledali, smo šli še v tovarno
Konus. Tam smo morali spet počakati. Koje prišel vodič nas je spet vodil
v tovarno. V tovarni smo videli, kako šivajo, režejo copate. Ko smo jo
pogledali do konca, smo šli na avtobusno postajo. Nato smo končali z
ekskurzijo. Tako smo se odpeljali domov. Ko sem se peljala, sem si
mislila, da to mora biti težko delo. Tudi moja sestra dela v TVL Na
ekskurziji mi je zelo ugajalo. Vida Lampret. 3. r.. OŠ Stoperce
ZNAČILNOSTI DOMAČEGA KRAJA
Moj rojstni kraj leži v osrčju Dravskega polja. Dravsko polje pa
obdaja na zahodni strani Pohorje in najužni strani Boč. To so hribi, ki so
za nas večjega pomena. Spominjajo nas na nekdanje čase iz vojnih dni.
Tu so se borili borci Pohorskega bataljona za naš lepši danes. V
dana.šnjem času pa nam nudijo lepe izletniške točke.
Če se povrnem k svojemu domačemu kraju, ne smem pozabiti, da
je ta kraj ne samo lep. ampak tudi koristen. To je namreč velika ravnina,
pokrita z gozdovi in še večjimi polji. Kmetje se tukaj bavijo z živinorejo
in poljedelstvom. Lahko bi rek i. daje to kromjarjeva dežela. Res je, da
je tu glavna kultura, ki jo sodijo kmetje kromjar. Naša KS ima svoj sedež
v vasi Cirkovec. No in Cirkovce .so obdane z več vasmi. Zg.
Jablane so moj rojstni kraj. Tu stanujem in tu mi je lepo. Ponosna .sem na
.svojo, vas in zdi se mi lepa. Našo hišo z južne strani obdajajo travniki.
Tudi okna moje sobe so obrnjena na to stran. Zelo lepo diši. kadar kmetje
spravljajo seno. Na tej strani je tudi lepo reguliran nov potok, ki smo ga
vsi veseli, saj nam voda ne poplavlja več dvorišč in ne sili v kleti, kol voda
izstare struge potoka. Stara struga je sedaj na zadnji strani zakopana, vsaj
delno. To je vsekakor za nas velik napredek. Pa kaj pomaga, ko pa imamo
pred hišo še eno strugo, ki pa ni ne zasipana in ne polna vode. Oh. ta nam
pa kvari ves ugled v vasi. Je že tako kot pravijo ljudje, da tam kjerje dobro
je tudi nekaj slabega. Zaradi nesporazumov z nekaterimi kmeti nam bo
ta struga ostala verjetno za spomin. Otroci in kokoši se igrajo po njej.
Ponekod pa tudi ni čisto osuSena. Notri se steka gnojnica z nekaterih
kmečkih dvorišč, pa tudi smeti najdejo prostor v njej. Okrašena je tudi z
ne p-eveč lepim grmovjem.
Če bi se preselila sedaj še v Cirkovce. kjer hodim v .šolo vam lahko
povem še marsikaj zanimivega. Naša šola je sicer stara, a v njej se učenci
počutimo odlično. Lepo je prenovljena in še ji manjka razredov. Ponos
vseh krajanov pa je naš sedanji Dom krajanov. Nov je in velik. V njem
iraamo tudi mi učenci veliko telovadnico in pa jedilnico. Tu so zgrajeni
tudi lepi prostori v katerih je otroški vrtec. Vsi ti novi in lepo urejeni
prostori pa nudijo prostor tudi različnim sekcijam, ki sc lahko lepo
razvijajo. To sta dve sekciji prosvetnega društva Cirkovce in sicer:
tamburaška in folklorna sekcija. Po delovanju se seveda med seboj tudi
razlikujejo. Najbolj uspešna se mi zdi folklorna sekcija, saj je po času
delovanja tudi najstarejša. Sekcija tamburaševje tudi zelo aktivna. Imeli
smo ludi pevsko sekcijo, ki pa je po dveh letih delovanja razpadla.
Mislim, da je za vse to potrebno veliko truda, ki pa ga nekaterim
organizatorjem teh sekcij ne manjka. V zadnjih letih je bilo izvršeno v KS
še veliko drugih stvari. Nc smemo namreč pozabili, da ni bil zgrajen
samo novi dom krajanov, ampak ludi napeljava mestnega vodovoda in
telefona je bila izvedena. Lansko leto je bila zgrajena tudi nova mrliška
vežica, kije sedaj zelo lepa. Torej je tudi pokopališče dostojno urejeno in
daje ravno lako lep zgled naši KS. Ne smem pozabiti tudi na to. da vse
te aktivnosti niso kar lako. Vsem organizatorjem teh del bi morali bili
zelo hvaležni. Kljub velikim delom in veliko prostovoljnih ur. ki so jih tu
»pustili« prenekaleri naši krajani se da vse urediti in pozabi se na vse
nevšečnosti, če se pokaže uspeh kot seje pri nas v Čirkovcah.
Pionirji in ludi mi mladinci pa se bomo trudili, da ostane naš kraj lak
kolje in še lepši. Ponosni smo nanj! Kita. 8/b. OŠ Cirkovce
V ŠOLI
Naša tovarišica je modra predica.
ki mreže nam spleta
in nam obeta.
da pisatelji homo postali.
če spise pridno homo pisali.
A mi se smejemo
in se zelo veselimo,
če tovarišica se krega
nad kakim nehodigatreha.
Damijan Širovnik. 6/a,
OŠ Ivan Spolenjak
Ptuj
GLASBA, DISKO. PUNK
Glasba, glasba, la je t a.
ki mladino vabi tja.
kjer se poje. giblje, pleše,
da sc celi disk o trese.
Disko. diska, la je ta.
ki mladini miru ne da,
da hi v miru se učila,
in na glasbo pozabita.
Punk. punk. ta je ta.
mladina za njim je nora vsa.
ročk oh njem je zastarel.
bluz pa je lako optet.
Ztalko Žerak, 61 a,
OŠ Ivan Spolenjak
Ptuj
STRELSKI KROŽEK NAS
PRITEGUJE
Veliko dečkov, pa ludi deklic
obiskuje strelski krožek. Prija-
vljeni so učenci nižje in višje
stopnje. Ker nas je veliko, smo
razdeljeni v dve skupini. Sestaja-
mo se ob ponedeljkih in sredah. V
prvih urah se najprej naučimo
pravilne drže puške in druge po-
trebne stvari, nato pa začnemo s
streljanjem. Ob začetku smo še vsi
tu zelo nevešči, vendar pa ne iz-
gubimo volje, saj vemo. da se
človek uči na napakah.
V zimskem času. ko nimamo
pogojev za streljanje, gledamo
razne filme o Jugoslovanski ljud-
ski armadi in se seznanjamo z
njihovim življenjem in delom.
V začetku letošnjega šolskega
leta smo izvolili novi odbor. Naš
krožek vodi ravnatelj naše šole
tovariš Franjo Levstik. O kakšnih
velikih uspehih ne moremo go-
vorili. Na raznih tekmovanjih
smo .se vedno uvrstili v »zlato
sredino«, kot se temu reče. in smo
zadovoljni, saj vemo. da nimamo
takšnih pogojev kot druge šole.
Srečni smo. da se lahko vklju- \
čujemo v ta krožek, ki nas vse zelo 1
priteguje. _ j
Brigita. 8/b. OS Videm ,
VČASIH SE TUDI PRAVLJICE^
URESNIČIJO
Živel je siromak. Garal je cele
dneve in si služil vsakdanji kruh.
Včasih se ga je hudobni graščak
usmilil in mu dal kakšno dvajse-
lico. Siromak sije denar spravil in
ga skrbno čuval.
Bila jc zima in siromak je šel po
dr\a. Zazeblo gaje in zakuril sije.
Ko se je sneg malo stopil je za-
gledal zlati ključck. Mislil si je:
»Kjer je ključek. je ludi ključa-
vnica. Iskal je in iskal dokler ni.
zagledal zlate skrinjice. Odprl joje
in v njejje našel listek, na katerem
je pisalo: »Kmetje, uprite se gra-
ščaku. ki vas lako malo plača.«
Siromak je to novico povedal po
vsej vasi. Kmetje so si pripravili
orožje. Neko noč so graščaka
pregnali.
Njegove njive so si razdelili in
jih pridno obdelovali. Tudi siro-
mak JC dobil nekaj. Prodajal je
razne pridelke in za tisti denar sije
zgradil hišo. Z zlatim ključkom si
jo je zaklepal in srečno živel.
Ciorazd Černila. 3'/b,
OŠ Videm pri Ptuju ^
BILA SEM PARTIZANSKA
KI RIRKA
Neko noč sem sanjala, da sem
bila kurirka. Mama me ni pustila
k partizanom. Zalo sem ponoči
vstala, se toplo oblekla in smu-
knila skozi okno. Plazila sem se
mimo italijanskih straž. Srečno
sem prišla iz mesta. V gozduje bilo
tiho. le v daljavi se je oglašala
sova. Tišino je pretrgal klic:
»Stoj!« Zdrznila sem se. Iz grmo-
vja je stopila postava s titovko na
gla\i. Bil je partizan. Ta me je
določil za kurirko. Nekega jutra
meje zbudil. Pokazal mi je listič.
Dal mije posebna navodila. Nato
sem odšla. Nad gozd seje spuščala
noč. Oprezala .sem na vse sfrani.
Prišla sem na polje. Tedaj je nek-
do zaklical: »Sloj!« Brž sem slekla
po polju. Za mano so streljali
Italijani in kričali: »Držijo! Go-
tovo je partizanka!« Nenadoma
me je nekaj zapeklo v roko. Bila
sem ranjena. Končno je vse po-
tihnilo. Prišla sem v štab. Ko-
mandant se je zelo razveselil pi-
sma. Šele tedaj je opazil, da sem
ranjena. Bolničarji so mi obvezali
roko. Tako sem izvršila svojo prvo
nalogo v partizanih. Bila sem zelo
ponosna nase. In takrat sem se
tudi zbudila.
Valerija Turnšek. 4/b.
OŠ Videm pri Ptuju
MOJ DIRKALNI AVTO
Zvečer, ko sem se vlegel, sem
sladko zaspal. Med spanjem sem
sanjal, da imamo nov avto, kije bil
prav tak kot dirkalni. Imel je ši-
roke gume. dva .sedeža, mali vo-
lan, spredaj pa štiri velike luči.
Opremljen je bil z najmodernej-
šimi napravami. Na števcu mu je
kazalo kar 360 km. Sedel sem za
volan, v ključavnico sem dal kluč
in vžgal motor. Ko sem se hotel
odpeljati, je nekaj počilo. Zbudil
sem se in videl, da sem padel s
postelje. Spomnil sem se na sanje.
Hitro sem vstal in stekel v garažo.
V garaži ni bilo dirkalnega avto-
mobila, ampak je bil listi stari
avto. ki gaje očka kupil pred 10
leti.
Ves potrt sem prišel iz garaže.
Rekel sem si. da nikoli ne bom
verjel sanjam.
Renato Bračič. 3/b,
OŠ Videm pri Ptuju
MOJA SOŠOLKA
Moja sošolka je Jelka. Ima rjave
lase. Je pridna. Pri učenju zelo
napreduje. Rada bi bila odlična.
Sošolko imam rada. Včasih se
skregava. Stara je devet let. Sta-
nuje v Strafelovi ulici. Rada nosi
hlače. Je zelo prijazna. Ko pridem
k njej, me njeni starši lepo sprej-
mejo. Ko sem bolna mi prinese
naloge. Včasih me tudi obišče. Z
Jelko greva skupaj na kosilo. Ko
se najeva, greva skupaj domov.
Rada bi bila, da bi bili še naprej
dobri prijateljici.
Irena Mar, 3/a,
0§ Tone Znidarič Ptuj
SPOMENIK NA OJSTROVCU
Rešev spomenik stoji na
Ojstrovcu na temelju njihove
domačije. Spodaj je podstavek v
obliki črke L. Na tem podstavku
stoji šest belih marmornih plošč.
Teh šest plošč je namenjenih Re-
ševi družini. In sicer so namenjene
očetu Ernestu, materi Geri, trem
sinovom in pa Mirkovi ženi Matil-
di. Spodaj na podstavku piše:
IN SELESTELI BODO VETROVI
VEDNO TOD OKOLI
ŠEST  REŠEV PADLO JE ZA
ZVESTOBO GRUDI RODNI.
Irena Kovačič
KLRIRČKOVA POŠTA
V četrtek 23. aprila smo imeli
sprejem kurirčkove pošte. Popol-
dan smo se zbrali pred našo šolo.
Nato je prišel tudi pevski zbor, ki
nam je zapel nekaj pesmic. Zraven
so se vrstile še deklamacije. Tudi
učenec našega razreda je nastopal
s pesmico Kje si mati in Pismo.
Ker nas je bilo zelo veliko smo se
prerivali. Zvedeli smo tudi, da bo
kurirčkova pošta prenočila na naši
šoli, nato pa bo potovala naprej.
Ko je bilo konec mitinga, so nekate-
ri odšli domov, nekateri pa smo
pospravljali stole. Bilo je lepo, če-
prav je bilo mrzlo in je pihal veter.
Smiljana Potisk, 4/c,
OS Tone Znidarič,
Ptuj
SREČANJE S PESNICO
Ob zaključku letošnje Ingoli-
čeve bralne značke nasje obiskala
pesnica Milena Batičiz Maribora.
Učenci naše šole smo se zjutraj
zbrali v avli in jo pričakali. Spre-
jeli smo JO s ploskanjem. Nato je
Dušan Rojko recitiral pesem Po-
gumna pol. kijojc ona napisala.
Za tem je mladinski pevski zbor
zapel narodno —Na planincah.
Tovarišica Majcenovič je pre-
brala o pomenu knjige za nas.
Dejala je. daje knjiga naša naj-
boljša prijateljica. Nato je nekaj
učencev in učenk prebralo svoje
spise. Vsi .sestavki so mi bili všeč.
Potem je tovarišica prebrala še
imena vseh učencev, ki so lek-
mo\ali za bralno značko. Med
njimi sem tudi jaz. Značke bomo
dobili pozneje, ker jih sedaj še ni.
Nato nam je Milena Balič pove-
dala nekaj o svojem življenju in
prebrala 4 pesmi za otroke. Pesem
Klopotci pa je povedala. Učenci
so ji poslavljali vprašanja o nje-
nem življenju, ona pa jim je od-
govarjala. Vmes smo se tudi na-
smejali. Po končanem razgovoru
ji je učenec dal sliko kurenta,
učenka pa šopek nageljnov. Nato
seje poslovila od nas.
Pesmic Mijene Balič smo bili
zelo veseli. Želim, da bi še kdaj
obiskala našo šolo.
Darja Cajnko, 4/b,
OŠ. Dr. Franja Žgeča,
......._ ..Domava
PROSLAVA OB 8. MAJU
DNEVU RDEČEGA KRIŽA
Dan pred praznikom Rdečega
križa smo se zbrali učenci osnovne
šole in krajani krajevne skupnosti
Dornava v avli šole. Okrasili smo
jo z znaki Rdečega križa naše dr-
žave in z dvema znakoma drugih
držav. Mi uporabljamo znak rdeči
križ. nekatere države imajo rdeči
polmesec. Iran pa rdečega leva s
soncem.
Pozdravil nas je predsednik
Rdečega križa krajevne organi-
zacije Dornava. Mladi člani
Rdečega križa so zapeli in reciti-
rali pesmice. Za kulturnim pro-
gramom je bil sprejem pionirjev
prvih razredov v mlade člane
Rdečega križa in učencev sedmih
razredov v člane Rdečega križa.
Vsak član je dobil značko, člansko
izkaznico in nekaj slikanic Rde-
čega križa. Podeljeval jih je
predsednik krajevne organizacije
RK Dornava. mentorica mladih
članov na šoli in predsednica
mladih članov.
Vsi smo bili veseli značk in sli-
kanic, posebno .še mlajši, ki so jih
vneto prelistavali, saj so res lepe in
zanimive. Po proslavi smo prve-
mu razredu pripravili majhno
zakusko. eni smo šli še k pouku,
drugi pa domov.
VTISI IZ BEOGRADA
Predsednica mladine v KS
Dušan Kveder mi je predlagala,
če bi šel v Beograd. Seveda bi šel,
kdo pa ne bi. Hitro je prišla ne-
delja 24. maja. Živčnost na višku.
V želodcu meje stiskalo in ščipalo.
Samo mislil sem kako bo v Be-
ogradu. Na hrano niti pomislil
nisem.
Vsedli smo se v avtobus in se
odpeljali. Naslednjega dne zjutraj
smo bili na Dedinju. Dolge ure in
minule so pretekle in že smo sto-
pali okoli grobnice tovariša, uči-
telja, revolucionarja. Vsa naša'
ljubezen do lega velikega človeka
je zlita v štiri črke na_ belem mar-
morju — TITO —. Čudenje ob-
čutek, ki te premrazi ob misli, kdo
leži za temi marmornatimi stena-
mi! Pol okoli grobnice je hitro
minila. Spel smo bili v avtobusu,
spet smo se vozili.
Avala. Mogočen spomenik ne-
znanemu junaku. Kdo ve. kdo je
bil ta junak, ki mu je postavljen.
Črni marmor ponekod okrušen,
zaradi bomb. ki so jih metali so-
vražniki. Potem pa zopet čakanje,
mučno čakanje na nekaj veliča-
stnega, na prireditev ob dnevu
mladosti. Ob 18. uri smo še sedeli
na tribunah in čakali za začetek
prireditve. Vzdu.šje je vedno bolj
napeto. Stadion buči. slišali je
zvoke znanih pesmi. Začetek.
Predsedstvo SFRJ je že na sla-
vnostnih tribunah. Po stadionu
buči DRUŽE TITO. Ml TI SE
KUNEMO. Program. Besede.liki
velik pomen ... Na stadion pri-
spe štafeta mladosti. Iz 50.000 gd
se zaslišijo radostni vzkliki. In
zadnjemu nosilcu iz razburjenosti
zmanjka besed. Nato rakete, zdi
se. kot da se para nebo.
Polni mogočnih vtisov smo se
vrnili v hotel. V torek smo še ob-
iskali muzej vojne opreme na
Kalemegdanu. Okrog 13. ure pa
smo se napotili proti domu. Poln
lepih vtisov sem se vračal domov
in premišljeval, ali bom znal do-
mačim, znancem prenesti, kaj vse
sem dt>živel.
Andrej Šilak. 8/a.
OŠ Olga Meglic
NAŠE TOVARNE
Zjutraj ob osmih se je začel
pouk. Pouk smo imeli samo dve
uri. Prvo uro smo imeli spozna-
vanje narave in družbe, drugo uro
pa slovenščino. Nato smo imeli
malico. Po malici smosi šli ogledal
tovarni na Bregu. Šli smo vsi
učenci i/ tretjega a in b razreda in
obe tovarišici.
Najprej smo si ogledali tovarno
volnenih izdelkov. Pri vhodu sla
nas sprejela dva tovariša, ki to-
varno dobro poznala. Vodila sla
nas iz oddelka v oddelek in raz-
lagala. Ogledali smo si barvarno.
V barvarni .so delavci barvali,
prali in sušili volno. Potem smo si
ogledali predilnico. V predilnici
smo videli, kako češejo, čistijo,
parijo in predejo volno. V tkalnici
tkejo blago in stroji povzroča
velik hrup. V oplemelilnico ry
peljejo blago iz tkalnice. Najp!"'
blago pregledajo, izmerijt). i;,jj-^J
JO, zašijejo v vrečo valkajo. pergj
sušijo, iznopajo, krtačijo, siriž^j
kosmatijo. likajo in zavijejo
bale. Potem blago odpeljejo ^
skladišče. Čudili smo se velik,J^
balam blaga in zavitkom ra^^^
barvne volne. Delavci se moraj"
res trudili, da delodobroopravijo
Tudi moja mamica dela med nji
mi.
Potem smo si šli ogledat tovar
no lahke obutve Konus. V lovam
lahke obutve smo videli, kako
delajo copale. Delavci so delali na
tekočem traku. Delavke so rezajj
usnje, šivale copale, lepile. Dj_
lavci so dajali copate na vrofj
železna kopita. Nekatere copm^
so pa dajali na lesena kopu;,
Gotove copale so pakirali v velika
škatle. Copati .so bili gotovi za ir.
govino. Ko smo si vse ogledali
smo šli domov. Ko smo se vračali
v šolo smo bili ponosni, ker volno,
blago in copale iz naših tovarn
pošiljajo po celi naši domovini in
tudi v druge države.
Edvard Brglez,
OŠ Majšperk, 3/b
NOVI DOM
Dedek in babica sla nam po.
darila staro hišo in nekaj zemlje.
Hiša je bila v slabem stanju zato
sta se očka in mamica odločila, da
bosta gradila novo hišo.
Hišo smo začeli gradili leta
1978. Najprej smo si pripravili
cement, opeko, pesek in apno.
Podrli smo staro hi.šo in skopali za
temelje. Zelo sem se razveselil, da
bomo imeli novo hišo. Zalo sem
jim pridno pomagal. Ko smo be-
tonirali. sem pomagal nosili vodo.
Ko so bili temelji končani, smo
začeli zidali. Takrat je bilo bolj
lahko delo zame. Pomagal sem
nositi opeko in malto. Včasih sem
zidarjem prinesel pili. Zidarji pa
so me pohvalili, kako pridno de-
lam. Dobili smo tudi tesarje, daso
naredili streho. Za streho sem
pomagal nositi plošče, žičnike in
zeta vijake.
Naša želja je, da bi uredili v hiši
čim lepše. Naredili smo že vodo-
vod in elektriko. Pripravljeno
imamo že za centralno ogrevanje.
Napravili moramo še okrog hiše
ograjo in vrl. Največja je želja, da
bi bili v novi hiši vsi zdravi.
Franci Širovnik, 3/b.
OŠ Majšperk
TIŠINA V NOČI
Popoldan se že začne nagibati h
koncu. Rahel mrak pada na goste
postavljene lihe hiše. Ozka. pusta
cesta molči. Ne čuje se več glasov
iz dvorišč. Vse je tiho. Čuješ ru-
mene liste, ki plešejo po zraku. V
ozadju se mogočni topoli pozi-
bavajo v vetru. Nebo se popol-
noma zmrači. Svetle zvezde se
neslišno prižigajo na nebu. Red-
kokdaj zaide človek v to tišino.
Tedaj se sliši vsak korak. Luna
nežno osvetli osamljenega popo-
tnika, ki lava po cesti. Veter po-
tegne, rumeno pisano listje še bolj
na gosto odletava z osamljenega
kostanja.
Naenkrat s hrupom pripelje
črn. strašen avlo. Pretrga lo lepo
tišino. Listi, kot da zastanejo v
zraku, zvezde, kot da potemnijo,
in luna se skrije za oblake. Avto
oddrdra dalje.
Listi spet zaplešejo v zraku,
zvezde se zaiskrijo in luna veselo
prikuka izza oblakov in osvelli
počivajočo se zemljo, ki čaka ju-
tro, ko bo spet otroški krik zavla-
dal po njej.
Sašo Primožič. 6/b
OŠ Ivan Spolenjak
Ptui
POGOVOR Z ZDOMCEM
V Sloveniji je mnogo ljudi, ki so
na začasnem delu v tujini. Naš
sosedje že pet let v Nemčiji. Pred
leti so zgradili hišo. zalo so po-
trebovali veliko denarja. Domov
so prihajali le ob praznikih.
Imata dva otroka, k: živita p"
starih starših. Vedno znova se
veselila, ko dobita pismo iz tujine,
dajih bosta starša kmalu obiskala.
Ob vsakem prihodu jima prine-
sela igrače, vendar jima to nič ne
pomeni, saj je njuna največja že-
lja, da bi za vedno ostala doma in
bi bili vsi skupaj. Tudi staršem je
hudo. ko zapuščala svoja otroka.
Venda jima obljubljala, da se
vrneta za nekaj mesecev.
Sosed mi je pripovedoval kako
Sla se z ženo trudila, da bi čim ve^
zaslužila. Mnogokrat sta delala
ludi ob praznikih in pozno v noč-
Stanovala sta v majhni sobici, da
bi čimveč prihranila.
Delavci v tujini so dohro ob-
veščeni, kaj se dogaja v domovini
Imajo razne časopise in revije.
Hišt) so si dokončno zgradili ■'^
tako je bila lani izpolnjena otro-
kova želja vrnitev.
Jam Krapša. 5/b
OŠ Olga Meglic. PtUJ
^(DNIK
— 11. junij 1981
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
36. Športno prvemstvo lao
Ekipa Ptuja
opravičila pričakovanja
y Črnomlju se je v nedeljo končalo 36. športno prvenstvo Ijub-
j^ega armadnega območja, na katerem je prvič samostojno sode-
Ij^*^ la ekipa Ptuja, v njeni sestavi pa tudi vojaki in starešine iz Slovenske
l^^^jVj^.^ in Celja. Ptujčani so se dobro držali in v skupni uvrstitvi osvojili
Hmo mesto, karje za prvič zelo spodbudno. Najbolj.še uvrstitve so
egli ^ streljanju, rokometu in košarki. Izkazali so se z borbenostjo in
'^^ 7eio!>tJ*' ter opravičili pričakovanja. Zmagovalec letošnjega prven-
^■^\    postala ekipa Kranja pred Ajdovščino in Mariborom, četrta je
tojni' (lanski zmagovalec), peta Ljubljana, šesta Vrhnika, sedmi Ptuj
osmo Novo mesto.   Naslednje, 37. športno prvenstvo LAO, bo
hodnj^" Itto v Slovenski bistrici.
P" 1. kotar
Večji del ekipe Ptuja pred odhodom v Belo Krajino
(foto 1. kotar)
Občinsko prvenstvo
z IVI K puško
Občinska strelska zveza je v nedeljo izvedla občinsko prvenstvo v
streljanju z malokalibersKo puško serijsKe izdelave, ki se gaje udeležilo
55 strelcev in strelk. Pri članih je med"^ekipami zmagala prva ekipa SD
turnišče pred SD Kidričevo in SD Agis. pri posameznikih pa Slavko
Gole (Turnišče) pred Stankom Pulkom (Turnišče), tretji pa ie Albin
Frčeč (Kidričevo). Med posameznicami je zmagala Zdenka Matjašič
(Turnišče) pred Marjano Kramberger (Kidričevo), pri mladincih pa
Darko Jazbec (SD Turnišče). Strelska družina Turnišče je tako osvojila
vsa posamezna in ekipna prva mesta. Normo za nastop na republiškem
prvenstvu je izpolnilo 8 članov, dve članici in štirje mladinci.
A. Koželj
Jutri partizanski mnogoboj
TVD Partizan Ptuj bo partizanski mnogoboj, ki je v soboto zaradi
slabega vremena odpadel, izvedlo jutri popoldan od 16. ure dalje ria
stadionu Drava in v športni dvorani Mladika. Pridite in preverite svoje
telesne sposobnosti!
l.k.
snl vzhod: ptuj-pragersko 730 aHi) *
HATTRICK
ČEHA IN ŽGEČA
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 400, sodnik Bači (Lendava).
Strelci- 10 (21, 11-m) Čeh, 2:0 (37} Čeh, 3:0 (49) Čeh, 4:0 (73). Skok, 5:0
(75) Žgeč, 6:0 (83) Žgeč, 7:0 (88) Zgeč.
PTUJ: Simonič, Šrnigoc, Temeni, Matic, Žgeč, Kajzer, Gabrovec,
Skok, Vrabl (Ogrizek), Čeh, Krajnc (Brodnjak);
PRAGEPvSKO: Bezjak, Fištravec, Hojnik, Petrovič, Fistravec,
Koren, Pufič, Petek, Majal, Krajnčič, Arnuš;
Nogometaši Ptuja so si z zmago proti moštvu Pragerskega in ob
remiju Kovinarja na Ravnah praktično že zagotovili uvrstitev v enotno
republiško ligo, saj imajo dve koli pred koncem štiri točke prednosti. V
prihodnjem kolu gostujejo v Rogaški Slatini pri domačem Steklarju, za
tem pa se bodo doma pomerili z Elkrojem iz Mozirja.
Prvi polčas nedeljskega srečanja ni obetal takšnega končnega re-
zultata. Toplo vreme in dobra igra Pragerčanov v polju (dobro pokri-
vanje) so onemogočili prodorno igro oslabljenega moštva Ptuja (na-
stopili so brez šestih igralcev). Kljub temu pa so domačini ob bučni
podpori brigadirjev zvezne M DA Slovenske Gorice 81 dosegli dva
zadetka, oba je dosegel Čeh.
V drugem polčasu, kije potekal v oblačnem vremenu, so se igralci
obeh moštev izkazali z odprto in hitro igro ter si oboji priigrali lepo število
priložnosti. To zlasti velja za domačine, ki so svoje priložnosti izkoriščali,
gostom pa to ni uspevalo in so doživeli visok poraz. Po prikazani igri je
razlika morda previsoka, zmaga Ptuja pa popolnoma zaslužena. Posebej
velja pohvaliti trikratna strelca Čeha in Zgeča, dobro pa sta igrala tudi
mladinca Kajzer in Gabrovec.
1. kotar
Čeh (na levi) je tokrat trikratni strelec
(foto B. Rode)
Neuspeh mladink
Mladinska ekipa RK Drava je v nedeljo nastopila na polfinalnem
turnirju za prvenstvo SRS v rokometu v Novem mestu. Po zaslugi preveč
blede igre in pristranskih domačih sodnikov je dosegla dva neodločena
izida in se tako ni uspela uvrstiti v republiški finale, čeprav bi si to
zaslužila. Najprej so Ptujčanke igrale 11:11 z Novim mestom in nato
14:14 z Itasom iz Kočevja. Nastopile so Farič, Rimele, Gomilšek, Vič; r.
Galun, Lepej, Kmetec in Vraber.
L k.
Vsi na kolo za
zdravo telo
Pod tem znanim geslom so ptujski planinci v sodelovanju s TVD
Partizan Grajena in ZTKO občine Ptui pred kratkim izvedli zanimivo
trimsko akcijo v kolesarjenju. Kot sm poročali, je akcija med občani
naletela na manj ugoden odziv kot smo pričakovali. Verjetno bi kazalo
v prihodnje občane za to obliko koristne rekreacije Se bolj animirati, še
bolje seznaniti. Priložnosti za to bo še dovolj. Nekaj utrinkov s 45
kilometrov dolge poti smo zabeležili s fotografskim objektivom.
Tekst in foto:
1. kotar
Kolona se je po startu raztegnila, eni prihajajo, drugi pa se že vračajo s
spominskega parka v Mostju
Na Gomilo so prvi prispeli mladi kolesarji, vendar akcija v noDenem
primeru ni bila tekmovalna
Malica v senci se je močno prilegla, udeleženci so nato pot nadaljevali
proti Polenšaku, Dornavi in nazaj v Ptuj
srl čuvnice: eta-drava 1421 (6:9)
Uspeh V gosteh
v slovenskih rokometnih ligah so v soboto odigrali srečanja
predzadnjega kola. Pri članicah so igralke Drave zmagale v Cerknem,
igralci Velike Nedelje pa sO doma premagali Lipo iz Ajdovščine z
rezultatom 19:16.
Ptujčanke so v Cerknem vodile skozi vso srečanje in zmagale
popolnoma zasluženo. Zadetke so do.segle: Rimele 2, Kelenc 1, Vičar 7,
Galun 2. Lepej 1, Mumlek 4, Kmetec 2. Vraber 1 in Gomilšek 1. V
zadnjem kolu se bodo Ptujčanke doma pomerile z Burjo iz Škofij.
Srečanje bo v .soboto, pričelo pa se bo ob 17.30. Ob istem času pa se bo
v Veliki Nedelji pričelo zanimivo srečanje med domačini in Šoštanjem.
I. k.
3. dirka za dp v kartingu
Šesto mesto za mlado vrsto Ptuja
Na kartodromu v Hajdošah je
bila v nedeljo tretja dirka za le-
tošnje državno prvenstvo v kar-
tingu. Nastopilo je 72 tekmoval-
t-ev in tekmovalk iz 17 karting
klubov Slovenije, Hrvatske. Srbi-
je in Vojvodine. Prireditev so že
tradicionalno odlično pripravili in
izvedli člani in športni funkci-
onarji M DA Ptuj pod pokrovi-
teljstvom DO Agis. V lepem vre-
menu si je vožnje ogledalo prek
2000 gledalcev.
Zaradi večjega števila kategorij
(teh je sedaj pet), .so približno
polovico voženj izvedli dopoldan,
preostali del pa popoldan po
uradni otvoritvi. Tekmovanje je v
imenu pokrovitelja odprl gene-
ralni direktor DO Agis Martin
Učakar.
Vožnje so bile zelo zanimive
kljub temu. da mladi ptujski tek-
movalci za sedaj še ne posegajo po
najvišjih mestih. Opaziti pa je, da
gledalci dobro poznajo karting.
saj so že med vožnjami s ploska-
njem pozdravili uspele poteze
mojstrov mini formule 1.
V nacionalnem razredu (stroji
TOMOS do 90 ccm) je zmagal
Igor Vošinek (Piran) pred Sandi-
jcm Jakopičem (Bled) in Zlalkom
Horvatom (Moste Ljubljana).
Ptujčan Jože Moharič je osvojil
10. mesto.
Pri juniorjih (razred A 100
ccm )je v vseh treh vožnjah zmagal
Boris Brenčič (Moste) in zasluže-
no prejel lovorov venec. Drugi je
bil Aleš Pepel (Celje) in tretji
Sandi Šeligo (Piran). Anton Babic
(AMD Ptuj) je osvojil 13. mesto.
V članskem razredu A 100 ccm
je vse tri vožnje dobil Anton Rotar
pred Ireno Lavrič (oba Moste).
Na tretjem mesto se je uvrstil
Alojz Prek iz Celja. V tej kategoriji
.so se Ptujčani dobro uvrstili. Ar-
mando Hvala je šesti, Dušan Ko-
rošec deveti in Jože Šeruga dva-
najsti med 22 tekmovalci.
V razredih C1 in C2 v kategoriji
do 125 ccm je od šestih kar pet
voženj dobil Mirko Živec (Moste)
in tako dvakrat zmagal. V razredu
CI (\odno hlajeni stroji) je drugi
Dorijan Majnarič (Zagreb), tretji
pa Slavko Dekleva (Nova Gori-
ca); v razredu C2 (zračno hlajeni
stroji) pa je drugi Milan Kostanj-
ski (Siget Zagreb) in tretji Miro
Fric (L^-narl). Ptujčan Matej Ra-
kovec je osvojil 10. mesto.
Vrstni red ekip: 1. Moste 132,2.
Celje 108. 3. Piran 89. 4. Nova
Gorica 88. 5. Koprivnica 84, 6.
Pluj 77 itd. Med republiškimi
ekipami jc zmagala Slovenija
pred Hrvatsko in SAP Vojvodino.
Prireditev je pokazala, da
Ptujčani pripravljeni pričakujejo
izvedbo velikega mednarodnega
tekmovanja Nagrado Ptuja, ki jo
bodo izvedli V' drugi polovici av-
gusta. Dokončna odločitev o tem
bo v prihodnjih dneh.
I. kotar
Gledalcem se je v uvodu predstavila najmlajša članica sekcije za karting
Pf' AMD Ptuj petletna Daniela CartI (foto B. Rode)
^"♦on Rotar (41) dohiteva Ptujčana Albina Kostanjevca (63), ki je v
•»zredu A 100 ccm osvojil 14. mesto (foto B. Rode)
Start v kategoriji 125 ccm C2 (foto B. Rode)
14 - za razvedrilo
11. junij 1981 -
TEDNIK

11. junij 1981
OGLASI IN OBJAVE - 15
TV spored
TV LJUBLJANA
'LeK, 12. JUNIJA:
j5 Poročila; 17.20 Družina
ola- madžarska risanka; 17.45
nlio ročk: „Na lepem prijazni";
•'J 15 Obzornik; 18.25 Vidiki soei-
'Lga dela: Center za socialno de-
^18.55 Ne prezrite; 19.10
Lnka; 19.24 TV nocoj; 19.26
mo do zrna; 19.30 TV dnevnik;
f,55 Vreme; 20,00 Ustvarjanje
Titove Jugoslavije, dokumentarna
!,rija; 21.00 T. Mann: Budden-
hrookovi. nemška nadaljevanka;
2 V znamenju; 22.15 Nočni
^jpo: Jaz, Pierre Riviere, francoski
film;
SOBOTA, 13. JUNIJA:
g 30 Poročila; 8.35 Minigodci v
jlasbeni deželi; 8.50 Kapitan Kuk,
Jlovaška pravljica; 9.00 ZBIS —
K, Grabeljšek: Moje akcije; 9.10
[(o utihne šolski zvonec, otroška
oddaja; 9.40 Jezik v javni rabi:
Izbira med oblikami; 9.50
pokumentarna oddaja; 10.20 J.
pietl: Bolnišnica na koncu mesta,
jejka nadaljevanka; 11.20 Poroči-
la; 17.00 Poročila; 19.05 Vankee
na dvoru kralja Arthurja, ameriški
niladinski fihn; 18.50 Naš kraj;
19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka;
19 24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zr-
na; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre-
me; 20.00 Dober večer, zabavno
glasbena oddaja; 21.00 Boj na ži-
vljenje in smrt, nizozemski film;
22.55 TV kažipot; 23.15 poročila;
NEDELJA, 14. JUNIJA:
9.15 Poročila; 9.20 Sezamova
ulica, ameriška otroška serija;
10.20 D. Sušič: Tale, nadaljevan-
ka; 11.05 T V kažipot; 11.30 Naro-
dna glasba; 11.58 Mozaik; 12.00
Ljudje in zemlja; 13.00 Jugoslavi-
ja, dober dan; 13.35 Poročila;
15.45 Na razpotju, ameriški fihn;
18.05 Športna poročila; 18.15 Ses-
tanek v nebotičniku; 19.10 Risan-
ka; 19.22 TV nocoj; 19.25 Zrno do
zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55
Vreme; 20.00 B. DraSkovič—M.
Kovač: Tobačna pot; 21.00
Zanima me; 21.30 V znamenju;
21.50 Reportaža z nogometne tek-
me CZ : Partizan; 22.20 Športni
pregled;
PONEDELJEK, 15. JUNIJA:
17.10 Poročila; 17.15 Vrtec na
obisku: Morski zakladi; 17.30 Z
zverjadjo iz oči v oči, madžarski
poljudno znanstveni film; 17.55
Človek in duševna stiska: Iskanje;
18.20 V društvu mišično prizade-
tih, oddaja iz cikla. Ob letu invali-
dov; 18.35 Obzornik; 18.45 Kontra
ritem, mladinska oddaja; 19.15
Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik;
19.55 Vreme; 20.00 M. Sabolovič:
Prepozno, nadporočnik, drama;
21.20 35 mm, oddaja o filmu;
22.20 V znamenju.
TOREK, 16. JUNIJA:
9.55 Beograd: 3. kongres samo-
upravljalcev, prenos otvoritve;
17.15 Poročila; 17.20 Kapitan
Kuk, slovaška pravljica; 17.30
Ptuj 80, glasbena oddaja; 17.55
Pisani svet; 18.30 Obzornik; 18.40
Obramba in samozaščita; 19.10
Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik.
Poročilo s III. kongresa samo-
upravljalcev; 20.30 Vreme; 20.35
W. Hohnensee: bojni tovariš Hans
Beimler, vzhodno-nemška nadalje-
vanka; 22.25 Poročila
SREDA, 17. JUNIJA:
17.40 Poročila; 17.45 Z besedo in
sliko — K. Grabeljšek: Moje akci-
je; 18.00 Pionirji modernega
kiparstva; 18.25 Obzornik; 18.40
Festival MPZ Celje 81; 19.10
Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik;
19.55 Vreme; 20.00 Film tedna:
akcija, slovenski film; 21.25 Tretji
kongres samoupravljalcev; 22.25
Poročila.
Četrtek, i8. junija:
17.20 Poročila; 17.35 Cas za pra-
vljice; 18.05 Mozaik kratkega fi-
lma; 18.35 Obzornik; 18.45 Mladi
za mlade: Kultura mladih — kul-
tura za mlade: Krajnska razgledni-
ca; 19.10 Risanka; 19.22 TV
nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30
TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00
Mednarodna obzorja; 21.30 Tretji
kongres samoupravljalcev; 22.10
Poročila.
mali oglast
PRODAM ali zamenjam kvinton
za koruzo ali pšenico. Budina 61
ali telefon 062 — 36 806 ob so-
botah.
PRODAM košnjo sena pri Ptuju
ob asfaltni cesti. Informacije po
16. uri. Karo. Ptuj. Volkmerjeva9.
PRODAM ali posodim kovinske
nuHiele za silos (opaž), premer 3,5
m. Ogled v Zgornji Hajdini 101.
PRODAM prvemu kupcu za zelo
skromnocenoAMI-8, letnik 1971,
še registriran, v voznem stanju,
potreben manjših vzdrževalnih
del. Ogled vsak dan proti večeru.
Cafuta. Kersnikova 2, Na Ob-
režju, Ptuj.
PRODAM montažno garažo na
lepem kraju v Kidričevem za ta-
kojšnje plačilo. Naslov v upravi.
ZAKONCA brez otrok iščeta^
stanovanje ali večjo sobo z mo-
žnostjo kuhanja in pranja v Ptuju.
Naslov v upravi.
IŠČEM varstvo za dvoletnega
otroka. Naslov v upravi ali telefon
dopoldan 771-961
POCENI PRODAM ŠKODO
Š-100. Naslov v upravi.
PRODAM ohranjeno kopališko
peč (bojler) na trdo gorivo z
vgrajenim električnim grelcem.
tušem in mešalno armaturo ter
kU)p za jedilni kot. Maks Potoč-
nik. Slovenskogoriška cesta 10.
Rogoznica, Ptuj ali telefon:
772-088.
NAJAMEM dvosobno stanova-
nje v Ptuju za nedoločen čas.
Naslov v upravi.
HIŠNI SVIT. Žgečeva 10, Ptuj
išče čistilko. Plačilo po dogovoru.
PRODAM lamelni parket 70m-.
Naslov v upravi.
Lastniki ŠKOD! UGODNO
PRODAM karambolirano Ško-
do-Š 100. letnik 1977. Oglasitese v
MEIALKI Ptuj, Rogozniška ce-
sta 7.
PRODAM prikolico za prevoz
živine, traktorski priklop. Martin
Meznarič. Strelci 4, Markovci.
PRODAM obračalnik /a kosilni-
co BCS. Šikole 1.
PRODAM motor JAWA 350cm\
Željko Derbic, Pletarska 4, Ptuj.
PRODAM avto Austin 1300
IMV. letnik 1972. Ogled je možen
vsak dan od 16. do 18. ure, v so-
boto in nedeljo ves dan. Naslov v
upravi.
SPREJMEM otroka v varstvo.
Levanič. Ob Grajeni 1, Ptuj.
PRODAM uvožen^loboki otro-
ški voziček. Ogled po 19. uri. Ze-
lenik. Ciril-Metodov drevored 3
ali telefon: 771-270.
Podlehnik. 14. maja 1981:
Stanko Habjanič. ZakI 19: Rudi
Jerenec, Zakl 32; Jakob Vavpo-
tič, Jurovci 23; Milica Vražič.
Gorca 72; Marija Junger, Pod-
lehnik 106; Jože Golob. Podvin-
ci 12; Franc Čuš, Zg. Hajdina
158; Alojz Grabrovec. Podlehnik
3; Angela Rep, Gorca 43; Janko
Gajšek, Podlehnik 61; Rozalija
Cafuta, Zagrebška 119: Slavko
Fric. Podlehnik 6; Franc Čurič,
Sedlašek 43; Maks Gregorec,
Podlehnik 55; Stanko Vavpotič,
Slavšina 12; Danica Čemas, Gor-
ca 72; Ljudrhila Gajšek. Podleh-
nik 19; Janko Gajšek, Gorca 3/a;
Janez Kurež, Gorca 1; Stanko
Kozel. Gruškovje 3/a; Marija
Feguš. Sedlašek 12;
Cirkovce. 26. maja 1981: An-
drej Jančič. Mihovce 35; Jože
Kramberger. Cirkovce 60/c; Mi-
roslav Greifoner, Cirkovce 68;
Miran Fras, Cirkovce 68; Franc
Lah. Šikole 76; Jože Drevenšek,
Mihovce 48; Marija Vivod, Zg.
Jablane 27; Franc Pišek, Stari log
31; Slavko Klasinc, Drag. vas 33;
Anton Golenko, Drag. vas 32;
Stane Šenica. Cirkovce 56; Alojz
Mlakar. Drag. vas4/a; Franc Lah,
Mihovce 30; Janko Pihler, Šikole
44;, Stanko Zaje, Mihovce 54/a;
Martin Golenko, Dragonja vas
32; Franjo Golenko, Trstenjakova
9; Milan Lačen. Cirkovce 60;
Marjan Bukšek, Drag. vas 6; Alojz
Obreht. Starošinci 13; Branko
Kramberger. Pragersko n. h.; Pe-
ter Petek, Starošinci 5; Filip Pu-
šaver, Cirkovce 30; Jože Frangeš,
Sp. Jablane 3; Emil Veler, Cir-
kovce 76; Štefan Potočnik, Sp.
Jablane 36; Franc Kmetec, Mi-
hovce 15; Franc Trčko. Cirkovce
59; Rozi Sagadin. Drag. vas 20.
Srednješolski center — TOZD
gimnazija Ptuj. 28. maja 1981:
Miran Reberc. Gorišnica 76;
Vinko Vajd. Kicar 123; Milko
Kosi. Remčeva 6; Matija Zoreč,
Destrnik 48; Tanja Mlakar, Zi-
herlova 6; Mirjana Filipič. Obrez
44; Miran Podhoslnik. Gubčeva
ul. 30; Milan Zver. Janež, vrh 37;
Ksenja Horvat. Remčeva 1; Sonja
Bogdanovič. Cvetkov trg 2; Vla-
dimira K rajnik, Frankovičeva 6;
Viktorija Stojnšek. Nadole 12;
Branko Hajduk, Kajuhova 2;
Miranda Špoljar. Krempljeva 10;
Anton Mlakar. Sestrže 40; Ivan
Kuserbanj, Podgorci 17; Zoran
Pelernelj, Kajuhova 3; Silva Ci-
merlajt. Tomaž 16.
Elektro Ptuj in Maribor, maj
1981: Bojana Koražija. Brunšvig
49; Antonija Srečec. Prešernova
21 Ptuj; Franc Koražija. Brunšvig
49; Franc Leskovšek. Celjska 12
Maribor. Jože Jevšek. Titova 55;
Maribor; Andrej Ratej, Lackova
84 Maribor; Alojz Robič. Zg.
Kungota 36.
Posamezniki, maj 1981: Janez
Muhič. Bukovci 63; Anton Pla-
ninšek, Pleterje 34; Stanislav
Ekart, Sp. Jablane 37; Simon
Anžel. Žabjak 3; Branko Žuran,
Zasadi 5; Jože Predikaka, Grajena
44; Stanko Rep. Nova vas 1; Jože
Kelc. Brstje 27/b; Zvonko Ulaga,
Videm 35; Vlado Zemljarič. Rot-
man 37; Milan Lazar. Kicar 89;
Anton Vorih. Kicar 124; Slavko
Vilčnik. Kicar 125; Franc Živič",
Kraigherjeva_ 32; Milan Lašič,
Kidričevo 5; Štefan Polančec, G.
Macelj 53; Friderik Topolovec,
Slovenja vas 55; Janez Murko,
Janežovci 15; Alojz Fajti. Cesta
OM; Ernest Horvat. Pobrežje 21;
Ferdo Trunk. Formin 26; Ivan
Adamič. Vratno gornje; Miran
Zagoršek. Mezgovci 28; Dušan
Belec, Ormož 15; Miran Arnuš,
Krčevina 152; Ivan Pavlinič,
Hardek 23; Vera Fridl. Sp. Haj-
dina 72/a; Anton Leva. Kungota
35; Stanko Černel. Vitomarci 56;
Martin Krajnc. Strmec 19; Janez
Ljubeč. Grlinci 17;
Skupščina občine Ptuj. 2. junija
1981: Anialija Rižnar. Vičava 16;
Majda Sirec, Rogoznica 53; Mi-
lena Vrečar. Drstelje 57; Breda
Sever. Potrčeva 50; Jože Lah,
Kraigherjeva 40; Alojz Ivanuš,
Lackova 10; Jerica Fištravec,
Muretinci 21; Marija Petrovič,
Kraigherjeva 33: Bernarda Le-
vičnik. Trstenjakova 16; Silva
Brodnjak. Skorba n. h.; Dušanka
Brodnjak. Gorišnica 37; Karla
Žinko. Trubarjeva 11; Franc
Vreze. Kidričevo 13/a; Stanko
Fabjan. Mariborska c. 18; Milan
Korže. Majšperk 36; Milan Ma-
slen. Spoicnjakova 18; Marjan
Furek. Videm 24; Franc Krajnc.
Majstrova 9; Julijana Slana. Bel-
šakova 16; Igor Majnik. Plojeva
ul. 7; Jožica Petrovič. Jezova 2.
Turistična agencija
Petovio
pričela z delom
v začetku tega mesecaje pričela
delali nova turistična agencija
Petovio. ki je v sestavi temeljne
organizacije Avtopark komunal-
nega podjetja Ptuj in v okviru
katere je združena dosedanja de-
javnost turist biroja turističnega
društva Ptuj. ki je v njen sestav
preneslo vso gospodarsko deja-
vnost. Turistično društvo Ptuj pa
bo še naprej skrbelo za informa-
cijsko dejavnost ter turistično
vzgojo prebivalstva in sodelovalo
v številnih olepševalnih akcijah
ter drugih aktivnostih širšega tu-
rističnega pomena.
Na dosedanji lokaciji turist bi-
roja se bodo še naprej opravljali
menjalski posli in to vse uotlej.
dokler nova agencija ne bo pri-
dobila dovoljenja za te posle.
Nova agencija bo skrbela za
splošno, celovito in nepristransko
turistično informacijsko deja-
vnost, zbirala turistične informa-
cije splošnega in komercialnega
značaja, v nadaljevanju bo po-
sredovala zbrane informacije
vsem odjemalcem turističnega
povpraševanja, prav tako bo vo-
dila posle turistične propagande
ter opravljala liste turistične go-
spodarske dejavnosti, ki dopol-
njujejo turistično ponudbo Ptuja
in okolice.
MG
Ptujski mladinski pihalni
orkester
bo tekmoval na Bledu
Na Bledu bo 13. in 14. junija
republiško tekmovanje pihalnih
orkestrov na katerega seje v tretji
težavnostni stopnji uvrstil tudi
mladinski pihalni orkester glas-
bene šole Karol Pahor iz Ptuja
pod dirigentskim vodstvom pro-
fesorja Marjana Rusa. Ta orkester
je tekmoval že 29. aprila na pod-
ročnem tekmovanju v Lendavi in
dosegel v svoji težavnostni stopnji
tudi največ točk s čimer si je pri-
dobil pravico nastopa na repu-
bliškem srečanju na Bledu.
Na nodročnem tekmovaniu v
Lendavi so nastopili orkestri iz
severovzhodne Slovenije Ormo-
ža, Ljutomera, Murske Sobote,
Lendave in Ptuja. V drugi teža-
vnostni stopnji je sodeloval tudi
ptujski pihalni orkester, ki se je
uvrstil na tretje mesto. Uvrstitev
obeh orkestrov je razmeroma
dobra, če upoštevamo, da je več,
včasih zelo dobrih, bilo le pohva-
ljenih in da prva in druga nagrada
zaradi strogega kriterija nista bili
podeljeni.
mš
Četrtek, II. junij: DAJ KAR
DAŠ. domač. barv. komedija;
Petek. 12.junij: LJUBEZENSKA
ZGODBA NA LEDU, amer.
barv. film; Sobota. 13. in nedelja,
14. junija: ZAPORNIŠKI BLUZ,
amer. barv. pustolovka, ob 10. uri
češka Barvna risanka. VELIKO
POTOVANJE LOLEKA IN
BOl.EKA; Torek, 16. in sreda 17.
junija: SRDITA PEST. honkon-
ški barvni karate film; Četrtek, 18.
junija: RIBE—UBIJALKE,
amer. barvna pustolovka.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin
SOBOTA,
13. junija 1981
prodajalni
HRANA
in KONZUM
OSANKARICA
SREČANJE SLOVENSKIH POČITNIČAR JEV
Tradkrionalno srečanje poCitni-
Carjev Slovenije je bDo fetos prviC
na obmoCju obCine Slovenska Bi-
strica in to 6. junija na Osankarid,
kraju legendarnega boja Pohorske-
ga iMUaljona. Srečanje je bilo po-
svečeno tudi 40. obletnici ustano-
vitve OF in začetka oboroženega
boja proti fašizmu.
LetoSnje srečanje je organizirala
Počitniška zveza občine Sk>venska
Bistrica, ki se je na srečanje Se po-
sebno skrbno pripravila, saj ji je bi-
la organizacija zaupana prav na os-
novi spoznanja, da je med najak-
tivnejšimi podobnimi organizacija-
mi v Sloveniji. Ne samo po aktiv-
nosti, izkazalo se je, da so tudi zelo
dobri organizatorii, sat je srečanje
poteklo tako kot so si zamisliti, če-
prav je začetek srečanja zmotil dež,
slabo vreme tega dne pa je bik) tudi
vzrok, da se ga ni udeležilo predvi-
deno Število slovenskih počitničar-
jev, organizacija in cilji niso bili
okrnjeni. Od skupno 16 občinskih
počitniških zvez sc je srečanja ude-
ležilo samo šest, skupno pa je bilo
na letošnjem srečanju okoli 200 po-
čitničarjev. Srečanja se je udeležila
tudi delegacija Počitniške zveze ob-
čine Tuzla, s katerimi počitničarji
bistriške občine sodelujejo že vrsto
let.
Medtem ko so gostje iz Tuzle pri-
speli v Slovensko Bistrico že dan
pred osrednjim srečanjem, so se le-
tošnji udeleženci srečali v soboto 6.
junija zjutraj pred skupščino
občine Slovenska Bistrica od koder
so se skupno odpeljali na Osanka-
rico. Na osrednjem zbirališču pred
planinskim domom in Muzejem
NOB na Osankarici je goste najprej
pozdravil predsednik PZ občine
Slovenska Bistrica Milan Sobočan,
osrednji govor pa je imel predsed-
nik republiške PZS Metod Zalar, ki
je ocenil vlogo organizacije,
dosežene uspehe in tudi načrte za
prihodnje aktivnosti. Ob tej prilož-
nosti so za dolgoletno in uspešno
delovanje v organizaciji PZ Slove-
nije podelili posebna republiška
priznanja Milanu Robarju iz PZ
Maribor, Dušanki Kočevar in Jelki
Krapež iz PZ Ajdovščina in družini
PZS osnovne šole Zg. Polskava s
podružnicami. V kulturnem pro-
gramu so nastopili člani PZ osnov-
ne šole Zg. Polskava.
Po zaključni svečanosti pri Osan-
karici so udeleženci skupno odšli k
Trem žebljem, kjer so položili ve-
nec. Borec partizanskega Pohorja v
času NOB Tone Ulrih-Kristl pa je
udeležencem v uri zgodovine orisal
boje partizanov na Pohorju. Ob tej
priložnosti je še posebno osvetlil
zadnji boj legendarnega Pohorske-
ga bataljona, 8. januarja 1943, ko
je izkrvavelo pri Treh žebljih skup-
no 69 borcev.
Po uri zgodovine so se udeleženci
vrnili na Osankarico, kjer so si
ogledali še muzej NOB, posvečen
bojem pohorskih partizanov. Od
tukaj so skupno odšli do planinske-
ga doma Trije kralji, kjer so ob
zvokih ansambla Poljub iz Cirkovc
na Dravskem polju zaplesaU, izme-
njali izkušnje in tudi naslove orga-
nizacij ter posameznih članov, kar
potrjuje, da bo srečanje uresničilo
svoj namen navezovanja tesnejših
medsebojnih stikov ter spoznava-
nja zgodovinske preteklosti NOB.
Viktor Horvat
»SKOVALI SMO NOVA
POZNANSTVA,
SPOZNALI SMO KAJ
POMENI BRATSTVO"
Delegacije osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo seje v dneh od v
do 26. maja udeležila vsakoletnega srečanja 16. osvnovnih šol Jugoci
vije, kije bilo letos že 17. po vrsti. Začetek teh prijateljskih vezi pa j^''
solidarnostni akciji osnovnih šol, ki so OŠ Milan Špalj v Zagrei^
pomagale s prispevki obnoviti šolo po razdejanju, ki ga je napr^vji''
razjarjena Sava. Kolektiv te .šole je že naslednje leto povabil predju
vnike šol na krajši obisk in tam seje tudi osnovalo prijateljsko srečanj
ki se po dogovoru razvije vsako leto v drugi šoli.
Vodja delegacije OŠ Kidričevo je bila letos učiteljica Jelka Raj^^
ki s posebno zavzetostjo in toplino govori o tej veliki manifestacj'
prijateljstva katere simbol je golob — simbol miru in sreče. Kidričevs^!'
šola je bila že gostitelj in sicer 3. srečanja, leta 1967. Takrat so mladi gosi,"
iz vse Jugoslavije zasadili tudi platane iz katerih je danes zrastel k
drevored, ki živo dokazuje zgodovino teh srečanj. ^
Že v letu 1983 se bodo v Kidričevem prijatelji spet sešli. Zbrali
bodo mladi in učitelji iz 16. šol, prišli bodo prijatelji iz Križevcev
Zagreba, Slavonskega Broda, Novega Sada, Beograda, Kragujevcj
Skopja, Nikšiča, Sarajeva, Banje Luke, Makarske, Ljubljane in Kidrie^
vega. »To je J ugoslavija v malem in ponosni smo lahko, da smo se srečali
Vsi želimo, da to obliko ohranimo. Letos smo se zbrali v Makarski,
Kidričevega smo bili trije spremljevalci in deset učencev. V petih drieli
smo doživeli veliko. Skovali smo nova poznanstva, spoznali smo kaj
pomeni bratstvo in z^ostitelji smo obiskali kraje od Splita do Podgore,.
je v kratkih besedah orisala tovarišica Rajherjeva letošnje srečanje, kije
bilo — kot so nam povedali tudi učenci, enkratno doživetje vseh in
nemalo soizje ob slovesu še utrdilo prijateljstvo, ki ga mladi iz omenjenih
krajev, iz vse Jugoslavije tako skrbno negujejo iz leta v leto, iz generacije
v generacijo.
m
SLOVENSKI NOVINARJI SO SE POMERILI V ŠPORTNEM RIBOLOVU
Prehodni pokal Ljubljanskemu dnevniku
Ribe podlehniškega ribnika so
nas letos razočarale. Z »nas« mi-
slim na novinarje naše redakcije.
Naših vab namreč niso hotele
upoštevati, vsaj ne v taki meri kot
tiste, ki so jim jih ponujali novi-
narji drugih redakcij. Kljub temu
pa smo nadvse zadovoljni, saj nas
niso pustili na cedilu novinarski
kolegi, ki so se zbrali v velikem
številu, okoli sto nasje bilo, prišli
so takorekoč iz vseh slovenskih
novinarskih hiš. Nadvse zado-
voljni smo bili tudi s tradicional-
nim pokroviteljem — delovno
organizacijo Stavbar Maribor in
ribiško družino Ptuj, njeni pred-
stavniki so prevzeli vehko orga-
nizacijske breme, skratka vse je
bilo O. K., tudi celotna organiza-
cija, ki jo je izvedel organizacijski
odbor aktiva ptujskih novinarjev.
Po uro in pol dolgem, živčno
utrudljivem tekmovanju smo le-
tos ptujski novinarji morali pri-
znati poraz. Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik in Nataša Belšak.
ki so lani osvojile prehodni pokal
v trajno last, so se uvrsti e na
drugo mesto. Ujele so 32 rib, k
boljšemu rezultatu ni prispevala
niti izdatna pomoč sodnikov in
ostalih članov ribiške družine, niti
uvožena hrana za privabljanje rib
(made in Austria), s 37 ulovljeni-
mi ribami je namreč zmagala
ekipa Ljubljanskega dnevnika in
za eno leto (tako smo trdno .skle-
nili) osvojila prehodni pokal. Da
pa se ne zamerim ženskemu delu
našega novinarskega kolektiva
naj povem, da so bile v ženski
ekipni konkurenci najboljše (in
edine). Sicer pa je Nevenka Do-
bljekar bila najboljša posamezni-
ca, ujela je kar 17 rib, najboljši
posameznik Jože Prime, novinar
Dolenjskega lista, pa je ujel 23 rib.
Člani druge ekipe Radio — Te-
dnika so ujeli skupno 26 rib. to jih
je uvrstilfc) na 4 mesto, medtem ko
je prva ekjpa pristala s 15 ribami
na osmem mestu. Sicer pa je va-
žno sodelovati, tako so gotovo
mislili ludi predstavniki Pavlihe,
ki jim ni uspelo ulovili nobenega
prebivalca podlehniškega ribni-
ca. pa čeprav so v njem tudi žabe.
JB
Nekateri so lovili ribe, drugi le utapljali črve
Foto: M. Ozmec
Akcija brezhibno vozilo
je varno vozilo
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu pri skupščini
občine Ptuj je v sodelovanju s
Postajo milice Ptuj, AMD Ptuj in
Kidričevo, ter ZŠAM Ptuj uspe-
šno izvedel tridnevno akcijo v
prometu, v kateri so ugotavljali
tehnično brezhibnost vozil. Akci-
ja je sodila v sklepni del splošne
akcije brezhibno vozilo je varno
vozilo, osredotočili pa sojo na ožje
območje mesta Ptuj.
V četrtek, petek in soboto (od 4.
do 6. junija) so v akciji pregledali
261 različnih vozil in pri tem
ugotovili, daje le 122 vozil bilo
tehnično brezhibnih. Na 139 vo-
zilih so odkrili kar 177 napak, ki so
lahko pri vožnji ludi u.sodne. Na-
jpogostejše so bile napake na
svetlobnih telesih, zatem na
pnevmatikah (izrabljenost in do-
trajanost) na tretjem mestu pa so
bile napake na krmilnih meha-
nizmih.
V soboto 6. junija je svet za
preventivo in vzgojo izvedel še
brezplačne tehnične preglede v
prostorih Agisovih servisov v
Ptuju. Od 7. do 12. ure se je te
akcije udeležilo le 36 voznikov.
Člani AMD Ptuj so skupaj s člani
sveta in mehaniki manjše hibe
odpravljali na licu mesta.
Vsekakor so omenjene akcije
dokazale, da je na cesti prevef
vozil z manjšimi ali večjimi teh-
ničnimi hibami. Preveč se zana-
šamo na redne letne tehnične
preglede, ki so pogoj za podalj-
šanje registracije vozil, vse pre-
malo pa sami zavestno storimo, da
bi bilo naše vozilo zares brezhib-
no, da ne bi ogrožalo ne nas in ne
ostalih udeležencev v cestnem
prometu. ,        — OM
osebna hranikš*
RODILE SO:
Zdenka Rantaša, Zabovci 81/a
—- Majo; Marija Novak, Vinski
Vrh 46 — Bredo; Matilda Kolar,
Doklece 3 — dečka; Milena Bez-
jak. Slatina 40 — deklico; Mihaela
Vrhovšek, Cesta 8. avgusta 19 —
Katjo; Milena Bajec, Rogozniška 3
— Svaruna; Alojzija Polajžer, Ul.
Lackove čete 10 — Marijo; Nada
Brodnjak, Gorišnica 173 — Dar-
ka; Elizabeta Kozel, Mestni vrh 22
— Lidijo; Cirila Stajnko, Potrčeva
35 — deklico; Jožica Rajh, Salovci
21 — Simona; Almira Soršak, Ge-
rečja vas 7/a, — deklico; Marija
Korez, Breg 15 — Martina; Nežka
Šoštarič, Nova vas 120 — Mojco;
Anica Djuran, Zgečeva 2 — dekli-
co; Dragica Ivanuša, Prešernova 1
— Karmen; Danijela Podhostnik,
Ul. 1. maja 8 — Polono; Katarina
Lampret, Zg. Sveča 11 — Primo-
ža; Alojzija Cuš, Bratislava 45 —
dečka; Angela Vršič, Slavšina 2 —
deklico; Daniela Krajnc, Zg. Haj-
dina 16 — deklico; Marjana Vuk,
Bišečki vrh 65 — Andreja; Roza
Hržič, Drakšl 17 — dečka; Marija
Kozel, Gradišča 132 — Mateja;
Majda Grgur, Ul. 29. nov. 127,
Beograd — deklico;.
POROKE-
Milan Turnšek, Gerečja vas 41 in
Silva Princi, Slovenski trg 5; An-
drej Frangež, Osterčeva 7 in Mari-
jana Simenko, Cunkovci 6; Janez
Zelenjak, Kidričevo 62 in Milica
Kupčič, Kidričevo 62.
UMRLI SO:
Franc Borovšak, Natašina pot 2,
roj. 1919, umri 31. maja 1981; Pe-
ter Kekec, Moškanjci 57, roj.
1897, umrl 29. maja 1981; Julijana
Habjanič, Sedlašek 74, roj. 1903,
umrla 1. junija 1981; Franc Go-
milšek, Kraljevci 32, Gornja Rad-
gona, roj. 1932, umri 1. junija
1981; Mihael Anžel, Prešernova
22, roj. 1935, umrl 31. maja 1981;
Marija Verden, Tomšičeva 9, roj.
1907, umria 3. junija 1981 Maksi-
miijan Slaček, Stuki 28, roj. 1914,
umrl 4. junija 1981; Katarina Neh-
berger, Gerečja vas 9, roj. 1904,
umrla 4. jiuiija 1981.
ČRNA KRONIKA
v tednu od 1. do vključno 8. junija so miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov posredovali kar v osmih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili
dve hudi in štiri lažje prometne nesreče. Materialne škode je za okoli
382.000 din. Najpogostejši vzroki pa so bili tokrat: neprevidnost otrok,
nepravilna stran vožnje in izsiljevanje prednosti. Razen tega so miličniki
zabeležili še smrtno nesrečo otroka pri igri.
SMRT MED OTROŠKO IGRO     POGINILO 2.800 PIŠČANCEV
V nedeljo 7. junija ob 15.39so iz
ptujske bolnišnice sporočili, daje
umrl otrok M. P. (9 let), kije dobil
hude poškodbe na glavi, ko seje
tega dne igral na dvorišču doma-
čije v Piacarovcih in mu je z voza
padel na glavo keson. Otrok M. P.
je bil državljan ZRN inje tega dne
bil skupaj s svojimi starši v Pia-
carovcih.
VOZNIKA IZSLEDILI
V ponedeljek 8. junija ob 20.20
se je zgodila huda nesreča na re-
gionalni cesti v Šlukih pri Ptuju.
Kolesar Rudolf Bezjak iz Mes-
tnega vrha seje peljal iz Grajene
proti Ptuju. Pri hiši št. 27 mu je
nasproti pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila Franc Majcen iz
Grajenščaka. ki je s svojim vozi-
lom zapeljal na levo stran ceste.
Pri temje s prednjim levim delom
vozila trčil v naaproti vozečega
kolesarja ter ga zbil po cesti.šču,
kjer je obležal hudo ranjen. Vo-
znik Majcen je odpeljal naprej,
vendar so ga že čez dobro uro
izsledili. Tako voznik Majcen, kol
kolesar Bezjak. sta utemeljeno
osumljena, da sta vozila pod
vplivom alkohola.
V ponedeljek ob 4.30 se je
zgodila prometna nesreča na cesti
izven naselja Stojnci. Voznik to-
vornega avtomobila za prevoz
piščancev Stjepan Kovačič iz Va-
raždina je peljal iz Ptuja proti
Borlu. Izven naselja Stojnci-je na
ravnem delu cestišča pričelo vo-
zilo vleči v levo. Voznik ni mogel
zasukati volana in z vozilom za-
peljal s ceste, kjer seje prevrnil na
bok. Pri temje poginilo 2.800 pi-
ščancev, ki jih je prevažal.
IZSILIL PREDNOST
V ponedljek 8. junija seje zgo-
dila še ena težja nesreča in sicer ob
8.45 na Raičevi ulici v Ptuju. Vo-
znik kolesa z motorjem M. V. iz
Drstelje je peljal po Raičevi ulici.
Ko je pripeljal do križišča z lo-
kalno cesto proti Gradu je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
traktorja Franc Zelenik iz Štukov.
ki je zavil v levo. Pri tem je zaprl
pot vozniku M. V. zaradi cesarje
prišlo do trčenja. Voznik kolesa z
motorjem je utrpel hude telesne
poškodbe.
- OM
»GAUDEAMUS
IGITUR ..
Maturantska himna je prejšnji petek odmevala iz grl 546 matu-
rantov vseh tozdov ptujskega Centra srednjega usmerjenega izobraže-
vanja. Vesehli so se. peli in se smejali — upravičeno, saj je bil lega dne ves
svet njihov. Končala seje srednješolska tlaka, le še zrelostni izpit je treba
opraviti, potem pa bodo dokazali in pokazali vsem, da so postali odrasli.
Marsikaterega mimoidočega je ob maturantskem sprevodu zanesel
spomin v leta. ko je tudi sam tako stopal po ptujskih ulicah, se veselil in
pel. Pa seje potem od listih jepih maturantskih dni vse lako spremenilo,
da človek verjeti ne more. Študij, služba, družina in vedno več proble-
mov, bilka s časom, gonja za denarjem, prestižem . . . Takrat pa je bilo
tako lepo in enostavno, brez problemov — črn oblak na modrem nebu
je predstavljal le tisti preklicani maluritetni izpit. Sedaj se ob spominu na
tiste dni človek pomilovalno nasmehne sam sebi in s kančkom nostalgije
zre za veselimi maturanti.
Mnogi med maturanti, ki bodo 25. junija prejeli spričevalo o
uspešno zaključenem izobraževanju na srednji stopnji, še ne vedo. kje se
bcJdo zaposlili, kam bodo šli v jeseni — tu pa nostalgija nas vseh prehaja
v zaskrbljenost. Prav je. daje tako, čeprav bi lahko bilo drugače. Samo
kadrovske plane bi bilo potrebno trdno začrtali, štipendirali rnlade za
izobraževanje v tistih usmeritvah, kijih združeno delo potrebuje, pa bi
nam bilo laze — maturantom z nageljnom v gumbnici in tistim, ki jim
v srcih želimo sreče in uspeha v živyenju. N. Dobljekar
^jjihov dan je hil to in nikoli ga ne bodo pozabili! (foto Ik)
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio--
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiZ'
vodov in storitev v pronnetu
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuie
temeljni davek od prometa pr
vodov.