372 Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. Predno o 12. seji nadaljujemo, sezimo nazaj na II. sejo 15. oktobra, ker o tej seji še nismo poročali vsega. — Potrdil se je v tej računski sklep nor-malno-šolskega zaklada za leto 1874 (dohodki 12.936 gold. 89 V« kr.; stroški 12.936 gold. 89 V« kr., konečni stan 59.953 gold. 17% kr.) in proračun istega zaklada za leto 1875 (potrebščina 36.895 gold. 32% kr., zaklada 19.104 gold. 12y2 kr., primanjkava 17.791 gold. 20 kr., katera je pokriti iz deželnega zaklada). Važnejša opazka pri tej obravnavi se je storila le glede topliške šole pri Zagorji, o katerej c. kr. deželni šolski svet ni postopal strogo po postavi, ko je donesek za to šolo zahteval od normalno-šolskega zaklada ; donesek se je za zdaj pač dovolil, al deželni odbor je dobil nalog, na tanko preiskati to zadevo, in v prihodnjem deželnem zborovanji poročati, ali in kaka daleč sega pravica Topliške šole do doneska iz normalno« šolskega zaklada. O poročilu deželnega odbora glede premestenja c. k. okrajnega sodišča iz Planine v Logatec, ki je zdaj prišel na vrsto, naj omenimo poprej, da je deželni zbor in deželni odbor mnogokrat prosil c. kr. vlado, da naj poprej, ko misli za trdno premeniti sedež c. k. okrajnega glavarstva v Planini, zasliši mnenje deželnega zastopa. Toda zastonj; c. k. ministerstvo pravosodja je naznanilo deželnemu odboru, da se politični uradni sedež preselil bode v Logatec ter je poprašalo za mnenje o premestenji c. k. okrajnega sodišča. Vsled tega je deželni zbor sklenil, c. kr. vladi izreči obžalovanje, da se mu vkljub mnogokratni prošnji ni priložnost dala, svoje opravičeno mnenje naznaniti, predno se je za trdno sklenilo o uradnem sedežu c. k. okrajnega glavarstva, sicer pa ministerstvu misel izreči, da naj se tudi okrajno sodišče prestavi v Logatec, ker je želeti, da so vsi c. kr. okrajni uradi združeni na enem in istem kraji. Potem se je dovolilo občini na Trati 33%» šolski občini To p lis ki 80% občinske priklade. Glede* državnih dovoznih cesta h kolodvoroma v Postojni in v Logatcu, katera je c. kr. vlada vkljub dotične postave in vkljub odločnega ugovora deželnega odbora vendar-le izročila dotičnim cestnim odborom — je deželni zbor ugovor deželnega odbora popolnoma odobril, tudi sam izrekel, da je postopanje c. kr. vlade v tem obziru nepostavno in sklenil, da naj se z vsimi postavnimi sredstvi dela na to, da c. k. vlada z ozirom na jasno dotično postavo prekliče navedeno izročitev. O načrtu nove občinske postave, katerega je deželni odbor predložil, razgovarjalo se je dolgo; bistveno vprašanje je bilo, ali naj se vpeljejo velike občine, kakor že leta 1869 sklenjeno, al naj ostanejo majhne občine kakor dozdaj. Ker je ta stvar in sploh občinska postava prevelike važnosti za našo deželo in je res želeti, da se vse naše razmere vnovič prav na tanko prevdarijo, predno se v tej reči odločuje, je deželni zbor sklenil, da naj deželni odbor skliče enketo* 373 namreč izvedence iz ljudstva in morda tudi izurjene uradnike, in da naj ž njimi dobro prevdarja načrt občinske postave zlasti tudi v tem obziru, ali so velike ali majhine občine koristnejše za našo deželo. Po nasvetu dr. Bleiweisa je deželni zbor tudi sklenil, c. k. vlado prositi, da naj prevdari, ali ne bi bilo koristno, namestu okrajnih glavarstev (Bezirkshauptmannschaften) postaviti politične komisarijate (Bezirkskoinmis-sariate), kakor so na Kranjskem bili pred letom 1850. Potem se je potrdil proračun deželnega zaklada za 1. 1875 (potrebščina 411.276 gold. 95 kr., zaklada 72.269 gold. 20 kr., primanjkava 339.007 gold. 75 kr.), da se primanjkava pokrije, naj se pobira 20°/0 priklade od neposrednjega davka in 10% priklade od vžitnine glede vina, vinskega in sadnega mošta in mesa; če bi pa vendar še kaj primanjkavalo, se sme od javnih obveznic deželnega zaklada toliko začasno zastaviti, da se dobode posojilo 100.000 gold. — O tej priliki je deželni odbor dobil nalog, na to delati, da bi stroške žandarmerije prevzela država. — Dalje so se podpore dovolile, in sicer: slikarju Martinu Umeku 200 gold., — slikarju Janezu Subiču 250 gold.; povrh tega je deželni zbor Subicu izrekel svoje zadovoljstvo z napredkom v slikarstvu in naročil je dežel, odboru, priporočati tega domačega umetnika c. kr. ministerstvu za nauk za podelitev državne podpore. — Slikarju Simnu Ogrinu se je dovolilo 100 gold., podpiral-nemu društvu slavjanskih dijakov v Gradcu 100 gold., in društvu tehnikarjev v Gradcu 100 gold. podpore. — Prošnje rudarskih akademikov v Ljubnu, dijaškega Dunaj skega konvikta in gozdarja Franca Pa de rja za podporo se niso vslišale. Prošnje Vipavske občine, da naj bi se vpla-čanje neke 25% priklade vstavilo, potem občine na Vačah glede" ceste od Klančarja do Goleka, vpokoje-nega ljudskega učitelja Alojzija Skraber-ja v Za-tičini za podporo, in občine Col, Šturije, Ustje, Slap in Vipava, da bi se koze, te škodljive živali odpravile na Vipavskem, so se izročile deželnemu odboru v rešitev. Prošnja vasi Knežak, Beč in Ko ritnice, ter prošnja Sneperske grajščine se izroči c. kr. vladi v rešitev z dostavkom, da naj se brž ko mogoče končajo vse obravnave v servitutnih zadevah. Konečno se tudi prošnja občine v Dragi zavolj odpisa davkov priporoča c. k. vladi, ob enem pa tudi deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka. O 12. seji 16. oktobra poročamo še to-le: Za de-želno-odbornega namestnika iz kurije veliko-posestnikov namestu Franca Rudeža se je izvolil pl. dr. Robert Schrev. Za ude c. kr. deželne komisije za uravnavo zemljiškega davka namestu barona Apfaltrerna, Kozlerja in dr. Razlaga so se izvolili dr. Karol Ahačič in deželna poslanca dr. Poklu-kar in Robič, za namestnika v isto komisijo se je izvolil deželni poslanec dr. Zarnik namestu Kotnika. Po nasvetu pl. dr. Schrey-a je deželni zbor privolil, da se 130 ? sežnjev deželnega dvornega vrta odstopi mestni občini Ljubljanski v razširjanje ceste po Gradiši, toda le s tem pogojem, da mestna občina zid vrta na svoje stroške nazaj pomakne in da sklep dobode cesarsko potrditev. — Sprejel se je potem po nekaterih premembah zlasti glede" slovenskega teksta od c. kr. vlade predloženi načrt stavbenega reda. Ker je bil slovenski tekst postave prav slab in ker so vladne predloge postav sploh v slabi slovenščini pisane, jeposl. M urni k nasvetoval resolucijo: C. k. vlada naj skrbi, da se vprihodnje načrti postav v dobri slovenščini predlože deželnemu odboru, kar je obveljalo. Vsled poročila o deželno-odbornem delovanji za razdobje od 1. novembra 1873 do konca junija 1874 je deželni zbor storil različne sklepe. Sklenil je namreč, da naj se c. k. vlada naprosi, za pospeševanje izvršitve postave za napravo novih zemljiških knjig skrbeti; — ukazal je deželnemu odboru, po vsi moči se potezati za to, da se tudi Radoljškemu okraja po razmeri preobloženja odpiše zemljiški davekj čeravno je Deschmann temu nasprotoval in odločno zagovarjal, da naj se sploh davki nikjer ne odpišejo. — Dalje je deželni zbor sklenil, c. kr. vlado naprositi, z obzirom na obžalovanja vredne razmere na Gorenjskem in Notranjskem po vsi moči si prizadevati, da se za-vlečene obravnave zavolj odveze in uravnave zemljiških služnosti kar najhitreje končajo. — Dalje je deželni zbor ukazal deželnemu odboru, po primernih sredstvih ljudstvo na to napeljavati, da si vsaj poslopja zavaruje zoper škodo požara in tudi v dogovor stopiti s knezoškofijskim ordinarijatom, da se farna poslopja primerno zavarujejo. — C. kr. vladi je deželni zbor izrekel hvalo za obilno ubogim Dolencem iz državnega zaklada dovoljeno podporo 30.000 gld. — Potem je deželni zbor naročil deželnemu odboru, skrbeti za cestno zvezo med Litijo in Dolenskem s posebnim obzirom na črto čez Lipin-sko Bukovje in tudi skrbeti, da seKrško-Grosu-peljska cesta pripravi za javno rabo. — Glede Litijskega mostu čez Savo je deželni zbor pohvalil deželni odbor, da se je tako krepko branil, navedeni most od vlade prevzeti v deželno oskrbovanje. — Dalje je deželni zbor dovolil, da se upravniku posilne delal-nice, kakor leta 1874 tudi vprihodnje po 100 gold. odškodnine na leto izplača iz norišno-stavbenega zaklada za vrt, ki gaje odstopil norišnični podružnici. — Glede* okrajnih blagajnic je deželni zbor sklenil, vlado poprositi, da naj tudi še 1. 1875 ostanejo. — Potem je dotični odsek še nasvetoval tale predlog: Deželni odbor odločno protestira zoper odstranjenj e slovenščine na učiteljski vadnici, na Kranjski realni gimnaziji in na realki v Ljubljani. Dasiravno je Deschmann ta predlog spodbijal, vendar je obveljal pri glasovanji. Ho rak o v predlog glede* dovoljenja 30% hišnega davka za vzdržavanje poslopij se je izročil deželnemu odboru s tem, da naj stvar na tanko prevdarja in potem napravi peticijo na državni zbor. — Razlago v predlog zavolj uravnave reke Krke od Belecerkve do Krškevasi seje izročil deželnemu odboru s tem, da naj v dogovoru s kmetijskimi podružnicami , z dotičnimi župani in sploh z izvedenci prevdarja, al in na koliko bi bila navedena uravnava kmetijstvu koristna ter prebivalcem dotičnim všeč. Glede" železnic je deželni zbor ponavljal svojo že mnogokrat storjeno prošnjo, da naj c. kr. vlada pospešuje napravo za vojvodstvo Kranjsko in za vso Avstrijsko deželo sploh velevažne železnice iz Ljubljane v Karlovec s posebnim ozirom na No-vomesto; — ponavljal je tudi prošnjo, da naj vlada rospeševa napravo za našo deželo tudi velevažne že-eznice iz Trsta v Loko in da naj pri nadaljevanji železnice iz Loke na severne kraje gleda posebno na to, da se po najkrajši poti doseže zveza Trsta s severom, in ker se to najbolje doseže, ako se Loka s ce-sarjevič Rudolfovo železnico v Celovcu ali v Lauendorfu zveze, naj bi vlada pri odločevanji te železniške črte gledala posebno na najmarljivejši obrtniški trg „ Tržič". O peticijah občine Konjiške in občine Sent-Lam-berške o cestnih zadevah je deželni zbor veleval deželnemu odboru, da naj uČini, kar je potreba, da se ce3ta od Litije do Polšnika oziroma črta od Litijskega mostu do Save preloži če treba tudi na Ponoviško cesto* 374 da se brod na Savi pridobi in zagotovi za javni promet in če je vsemu temu treba deželne postave, da predloži tako postavo prihodnjemu deželnemu zboru. — Prošnja navedenih občin, da bi se cesta od Save čez M o senik in S t. Lambert do Zagorja vvr-stila med okrajne ceste, se ni vslišala. — Prošnja obrtnikov in prebivalcev v Belipeči zavolj naprave dovozne ceste k železniški postaji v Radečah se je izročila deželnemu odboru v obravnavo v smislu dotične postave. (Konec prihodnjič.) 381 Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 12. seja 16. oktobra. (Konec.) Konečno nam je poročati še o peticijah občine Jeseniške, Begunj-ske,Brezniške in Leske glede odpisa davkov in uravnanja zemljiškega davka, ter o peticijah občine Blejske in Gorjanske v istih zadevah in pa še tudi glede uredenja servitutnih pravic. Te peticije so zarad tega posebnega pomena, ker so povod dale, da je dr. Bleiweis glede uravnave zemljiškega davka na Kranjskem predlog stavil, ki je neprecenljivo velike važnosti za našo deželo. Za-volj tega pa bodemo o bistvenih točkah te obravnave poročali nekoliko obširnejše. Poročevalec o navedenih peticijah je bil poslanec Murni k, ki je opravičeno zahtevanje občin na tanko razjasnoval in potem v imenu gospodarskega odseka nasvetoval sledeče predloge, ki so pri glasovanji tudi obveljali, namreč: Peticije se izroče c. k. deželni vladi s priporočilom v rešitev, naj dela na to, da bode c. k. finančno vodstvo v Ljubljani pri odpisu davkov tudi razmere v teh občinah preiskovalo na tanko m na podlagi teh pozvedeb tudi tem občinam enakomerno družim okrajem odpisavalo davke, — in da se pri uravnavi zemljiškega davka ozir jemlje na dotične pritožbe zoper novo cenitev; ob enem je deželni zbor ponovil sklepe storjene v 10. seji 6. decembra 1872 o izvrševanji postave od 24. maja 1. 1869 glede uravnave zemljiškega davka. — Prošnji občine Blejske in Gorjanske je pa deželni zbor priporočal vladi še posebno v tem obziru, da se brž ko mogoče konečno rešijo zemljiško odvezne obravnave in konečno uravnajo servitutne pravice. Potem se je zgiasil dr. Bleiweis ter povdarjal, da bode nekoliko o izvršitvi postave od 24. maja leta 1869 glede uravnave zemljiškega davka spregovoril , potem pa predlog stavil, ki naj bode dodatek onim, ki jih je gospodarski odsek nasvetoval. Stvar je tako važna, pravi govornik, da, čeravno je mnogokrat pri druzih rečeh že rečeno bilo: „to je najbolj važno", 382 je gotovo ta stvar najvažnejša letošnjega zbo rovanja, Ona ima važnost, ki bo segala v prihodnje stoletje. G!ede na peticije, ki smo jih ravnokar slišali, glede na motive tiste interpelacije, ki jo je grof Bar bo izročil, in o kateri je bila nekaka precej viharna debata, glede dalje na glasove, ki se slišijo še od drugih strani, treba je, da eno stopinjo dalje stopimo, kakor je nasvetoval gospodarski odsek in da gremo s svojo prošnjo na Dunaj. Nasvet, ki ga bom stavil, je popolnoma v soglasji s tisto prošnjo, ki je šla iz srede deželnih stanov 22. aprila leta 1844. Takrat so se deželni stanovi obrnili do presvitlega cesarja. Med drugim so v tej prošnji povdarjali posebno to, da za izpeljavo stabilnega katastra so bili v deželo poslani možje, „welche keine Landeskinder sind, die aus Bohmen und anderen Landern hereingekommen sind, die Sprache des Volkes, mit dem sie verkehren , nicht verstehen , die Bewirth-schaftungsmethode des Volkes verspotten." — To so besede, katere najdemo v navedeni prošnji deželnih stanov, katero je sestavil g. grof Anton Auersperg, oni mož naše domovine, ki se je največ poganjal za to, da se breme olajša zemljiškim posestnikom. Se ve da, če bi bil takrat ,.Laibacher Tagblatt" že na svetu, bi bil rekel: „Die Deutscbfresser im Landhause" so to peticijo zoper tujce, ki naše dežele in jezika našega ne poznajo, naredili. Al takrat ni nihče ugovarjal, da so deželni zastopniki zahtevali, naši deželani naj vzamejo to delo v roke. Konečno je dr. Bleivveis predlagal: „Da se mnogostranska bojazen o izpeljavi postave od 24. maja 1. 1869 zarad zemljiškega davka na Kranjskem odstrani, naprosi se slavno finančno ministerstvo, naj blagovoli v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka imenovati može, ki — v smislu §. 10. navedene postave — deželo našo in zemljo njeno poznajo ter jezik naroda našega razumejo, da se vojvodstvu Kranjskemu po stabilnem katastru naloženi neizmerno visoki zemljiški davek zniža do pravične razmere.u (Živa pohvala na levi.) Deschmann, prvi in edini razun vladnega zastopnika, je izrecno ugovarjal temu predlogu ter ga strastno spodbijal. Ko je najprej slavo prepeval na dolgo in široko tujcem v naši deželi, je izrekel , da se mu taka prošnja, kakor jo je dr. Bleiweis nasvetoval, jako nevarna zdi, ker bi se znali udje dotičnih komisij razžaljene čutiti; sicer je pa tudi za naše deželane najveca sramota, če se tujcev tako bojimo, da celo finančno ministerstvo prosimo, naj nam za Boga ne pošilja tujcev. Dr. Poklukar bolj na drobno zagovarja dr. Blei-\veisov predlog, spodbija Deschmanna ter se sklicuje na jasne določbe dotične postave, ki zahteva, da finančno ministerstvo v komisije za uravnavo zemljiškega davka imenovati mora v prvi vrsti deželane, vsikakor pa take osobe, katere so v gospodarskem oziru popolnoma izobražene in katere so jezika našega naroda popolnoma zmožne. Dr. Z ar ni k Deschmannu nasproti ugovarja, da nam je vsak človek ljub in drag, ako v našo deželo pride z namenom, prijatelj biti našemu narodu in mu koristiti, naj pride potem od kodar kolj hoče. Memo Haquet-a, ki ga je Deschmann citiral, omenjam tudi Charlesa Nodier, slavnega francoskega jezikoslovca in pesnika, ki je v Ljubljani uredoval francoski list „telegraphe officiel" in je bil velik prijatelj Vodniku. Ta slavni mož je spoštoval slovenščino in naš narod; rekel je v svojih spisih , da ga je v srce bolelo videti naš zanemarjeni narod, katerega že tisuč let Nemec tlači. Take tujce, gospoda moja, tudi mi spoštujemo in si jih želimo v deželo. Take pa, ki iz Bizmarkije pridejo z znano aroganco narod posmehovat in katerih, kakor Deschmann pravi, mi še vredni nismo, take može* bomo mi z mirom za tujce smatrali in si jih daleč proč iz naše dežele želeli. Na to tudi meri Biieivveisov predlog. V obče pa, pravi konečno govornik, je meni več domačinov znanih, kateri so nam veči tujci, nego oni, ki utegnejo priti iz Afrike ali Amerike, in teh se moramo najbolj varovati! (Pohvala na levi,) Dr. Bleiweis poprime še enkrat besedo ter po-vdarja, da gosp. Deschmann-u , kedar gre za domače stvari, ni mogoče brezstrastnemu biti. Glas že mu prihaja ves drugi , kedar govori o narodnem jeziku ali o domačih zavodih. Tu je strast tako očitna, da ni čuda, da so sodbe njegove na vse strani pomanjkljive in krivične. (Klici na levi: Res je!) Jaz nisem govoril o onih udih deželne komisije, ki so od ljudskega zastopa izvoljeni. To ni moj predlog. Jaz govorim le od imenovanja ministerskega; ministerstvo imenuje svoje uradnike, ki niso naši zastopniki. O tem govori, kakor je g. dr. Poklukar omenil, izrekoma postava v §. 10. Tu toraj ne gre za naše može, ajnpak za tiste uradnike, ki jih ministerstvo imenuje. Ce so deželni stanovi že takrat tako govorili, so vedeli, koliko so nam tujci nesreče in škode prinesli. Že prej sem rekel: kedar strast govori, se razlogi skrijejo. Gosp. Deschmann je govoril za tujce in navajal flaquet-a. Tudi jaz ga poznam; on je bil slaven naravoslovec, je spisal izvrstne knjige, a to še le takrat, ko je deželo našo spoznaval. Druga pa je z inšpektorji, ki jih tuji zrak prinese iz Pemskega ali od kodar koli v našo deželo, ki razsajajo in cenijo naša zemljišča že čez 14 dni po svojem prihodu. Haquet je več let bival v deželi, potem je še le knjigo pisal, pa ne napačno cenil dohodke naših zemljišč. Vse to, kar je gosp. Deschmann govoril danes zaničevaje naše kmetijstvo, na tisto stran spada, kakor to, ko je zadnjič naš jezik tako zasramoval. (Deschrnann zakliče : Protestiram zoper to!) Saj ste rekli, kakošne smeti da spravljamo na slovensko naše gledišče. (Deschmann zakliče: Lumpaci Vagabundus!) No, če je Lumpaci Vaga-bundus v nemškem dober, je tudi dober, če je slovensko prestavljen. Sploh pa ne vem, ali se more g. Deschmann v tako ostro kritiko slovenščine spuščati, ker je že dolgo časa zapustil to polje in brez nasledkov taka malomarnost nikdar ne ostane. Predrzno pa je, kaj kritikovati, kdor ni strokovnjak. Moje mnenje ni, da bi nezaupnico dali domačim možem v deželni komisiji, ampak jaz le želim, naj ministerstvo na tanko sitice dene tiste^ ur adni ke tujce, ki jih je v našo deželo poslalo. Ce se v operatih komisijskih kaj napačnega najde — in po spomenici g. Pajka soditi je to gotovo — potem naj stori vse tako, kakor postava zahteva, pošlje naj nam domače ljudi, ki imajo dobro voljo, postavo v njenem smislu zvr-ševati. Kajti, Če ostanemo pri tem zemljiškem davku, kakor smo sedaj, mora naše kmetijstvo vedno bolj hirati, in naj delamo kmetijskih šol, kolikor hočemo, ne bo nam mogoče skopati se iz davkovskih dolgov. (Pohvala na levi.) Potem je Ho rak zagovarjal Bleiweisov predlog ter omenil, da dr. Bleivveis o tujcih ni tako govoril, kakor je Deschmann sodil. Govornik navaja cenilno komisijo, pri kateri je bil tujec, ki ni tukaj rojen, namreč g. Schollmavr; pa ker je bil ljudstvu pravičen, se ga je odbacnilo iz komisije. Mi se ne pritožujemo zoper tujce, ki so ljudstvu pravični, al takih tujcev, ki ljudstvo tlačijo, ter od njega več zahtevajo, kakor zmore, takih tujcev se moramo braniti. Konec razgovora je bil ta, da je dr. Bleiweisov predlog obveljal. Obveljal je s tem najvažnejši predlog tega dežel- 383 nega zborovanja, kakor smo že poprej omenili, predlog, ki ima pomen ne le za sedanjost, ampak ki sega v prihodnje stoletje. Kajti kakor se bode postava od 24. maja 1. 1869 gledč uravnave zemljiškega davka izvršila na Kranjskem, tako bodemo plačevali krvavi zemljiški davek. S tem sklenemo poročilo o letošnjem deželnem zborovanji ter zakličemo: Bog daj, da se zemljiški davek na Kranjskem uravna vseskozi pravično v smislu postave; — Bog daj, da se olajša breme, katero Kranjce glede davka v primeri z drugimi deželami Avstrijskimi tako hudo in nepravično tlači!