LETO IV. ŠT. 44 (189) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 1999
NOVI
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596
CENA 1500 LIR/ 0,77 €
■NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUAR|A 1996
OB POMEMBNI OBLETNICI
PRAZNIK SLOVENSKE
■ PESMI
■ Pred nami je vrsta pomembnih jesenskih kulturnih prireditev, na katerih bo mogočno zadonela slovenska pesem. Tako bo najprej to soboto in nedeljo tradicionalna goriška Cecilijanka, nato revija tržaških pevskih zborov. V ta okvir spada gotovo tudi goriška Mala Cecilijanka s pesmijo naših otrok oz. mladine. Vse te kulturne prireditve vežeta prav melodija in beseda, ki izhajata iz dela predvsem slovenskih ustvarjalcev preteklosti in sedanjosti. Ti nastopi imajo v našem prostoru izredno velik odmev in pomen. Prireditelji - ZSKP iz Gorice in ZCPZ iz Trsta ter ZCPZ iz Gorice - so že pred dolgimi leti dobro prisluhnili utripu naših pevskih zborov s pevci, pevovodji in glasbeniki nasploh ter so s temi množičnimi prireditvami na glasbenem področju postavili temelje današnjemu zborovskemu poustvarjalnemu (pa tudi ustvarjalnemu) delu.
Duša nekega naroda se meri po njegovi kulturi in civilizaciji, pa tudi in še zlasti po bogastvu njegovega jezika. Tako pravi o slednjem znani nemški kulturni zgodovinar Jakob Burckhardt, da predstavlja jezik najbolj neposredno razodetje narodovega duha. Narodna kultura pa je tudi sinteza vsega njegovega duhovnega bogastva (Hegel bi rekel, da je to duh ljudstva). Slovenci imamo prav v kulturi in njeni veliki razvejanosti dovolj moči za nadaljevanje narodnega življenja.
Kaj pa naša pesem? Že naš veliki Anton Martin Slomšek je lepo zapisal te besede: "Za Slovence ni lepšega darila, ni dražjega spomina ne večjega veselja, kakor je domača pesem". Vloga slovenske zborovske pesmi je že v naši zgodovini imela vedno svoje odlično mesto. V dobi kmečkih puntov so naši -zlasti primorski ljudje - prav s pesmijo spremljali to dramatično dogajanje. Se prej je naša pesem gotovo odmevala v samem srednjem veku (zlasti v cerkveni rabi), nato pa se je razlegala vse tja do protestantizma, ko so Trubarjeve in druge priredbe cerkvenih pesmi gotovo peli verniki po cerkvah. Ni seveda tu naš namen pisati zgodovino slovenske pesmi, ampak le podčrtati glavna obdobja, v katerih je prav pesem spremljala vse naše življenje. In to lahko rečemo za dolgo obdobje od turških vpadov do osvobodilne vojne in naših dni.
Slovenska pesem je tako svetne kot nabožne vsebine. Vsaka ima svojo vlogo in pomen. Vse to kaže tudi naš čas, ko npr. pevski zbori predstavljajo tako eno kot drugo zborovsko zvrst. Obe sta last celotnega slovenskega glasbenega ustvarjalnega zagona.
Slovenci smo majhen narod. To sicer še preveč poudarjamo, saj naša kultura in civilizacija nista odvisni od številk ("Samo milijon nas je..." - je že zapel pesnik Kajuh). Včasih pa prav mali narodi še bolj začutijo univerzalni klic duha. Ali je morda Luksemburg, najmanjša država v Evropski uniji, zato kaj bolj manjvreden? Ne bi rekli, saj je pred kratkim še imel predsednika Evropske komisije oz. vlade.
Naš filozof France Veber večkrat razmišlja o problemu malega naroda. S tem v zvezi npr. spominja na antične Atene, ki so s komaj milijonskim prebivalstvom ustvarile velikansko kulturno bogastvo Evrope. Isti mislec nadalje pripominja, da pri malem narodu ne gre le za njegovo kulturo, ampak za sam življenjski obstoj. Prav'tako lahko mi danes v novi politični Evropi tudi jasno izrazimo poslanstvo svojega naroda, kar je še najbolj vidno in zaznavno prav v kulturi. In to je tudi naša slovenska pesem, ki tako včeraj kot danes najlepše odraža dušo in obraz slovenskega človeka.
ANDREJ BRATUŽ
NOVI ZIDOVI V EVROPI
"Evropa zdaj!" je bilo geslo, to je kratko izražena programska misel velike večine tudi slovenske "nomenklature", ki je pred 10 leti "sestopila z oblasti" in se odločila za politični pluralizem in tržno gospodarstvo. Še se živo spominjam, kako je takratni predsednik SZDL Jože Smole prepričano in suvereno v tem smislu govoril večji skupini časnikarjev iz dežele Furlanije-Julijske krajine - časnikarji so bili v veliki večini Italijani - v prostorni dvorani na Resljevi v Ljubljani. Prav tako živo se spominjam, kako so me italijanski kolegi naravnost oblegali in začudeno spraševali, ali je italijanski prevod zares ustrezal predsednikovim slovenskim besedam. Težko so namreč verjeli, da bi se politična sila, ki je nad vsem gospodovala desetletja, na lepem odpovedala oblasti in sprejela politični pluralizem, torej pravila demokratične igre.
Kako so se dogodki razvijali konec osemdesetih let, je znano. Dne 9. novembra 1989 je padel berlinski zid (na sliki), kar je bilo najbolj otipljivo znamenje, da se je komunistična totalitarna stavba hudo zamajala v samih temeljih in se dejansko kmalu
sesula v prah. Od tega je te dni minilo eno desetletje, politični opazovalci zato imajo priložnost, da skušajo odkriti vzroke in hkrati zabeležiti posledice tedanjega zgodovinskega zasuka.
Bivši italijanski veleposlanik v Moskvi Sergio Romano, ki s svojimi uvodniki v najbolj razširjenih italijanskih dnevnikih in v drugih medijih gotovo "ustvarja javno mnenje", je napisal, da "komunizma ni premagal Zahod, ampak njegova protislovja-in sramote". "Kljub temu pa so mnogi evropski in ameriški politiki mislili - je dodal da sta hladno vojno premagali dve veliki načeli: demokracija in tržno gospodarstvo. Ni bila torej potrebna dodatna in daljnovidna politika. Dovolj je bilo čakati, da bosta omenjeni zdravili imeli povoljne učinke."
Ravnatelj goriškega Inštituta za mednarodno sociologijo (ISIG) prof. Alberto Gasparini je v uvodniku zagoriški katoliški tednik Vbce Isonti-na (6. t.m.) napisal, da so na zastavah, ki so jih nosili demonstranti v Berlinu in drugod po vzhodni Evropi, bile še najbolj vidne naslednje besede: "svoboda, narodna individualnost, blaginja". To je
torej bilo glavno geslo. Kako ga uresničiti? Odgovor je bil: "privatizacija, trg in njegove svoboščine ter uveljavitev et-nično-narodne identitete, ki naj zamenja dotedanjo socialistično identiteto".
Kar zadeva geslo "Evropa zdaj!", je treba ugotoviti, daje do danes dejansko vse ostalo na ravni pričakovanj, za nekatere dežele morda na ravni pobožnih želja. "Zgodilo se je celo - piše Gasparini -, da so se narodi, ki so se osvobodili realnega socializma, znašli pred novimi zidovi." V tej zvezi omenja najprej t.i. Schengenski zid, ki dejansko onemogoča svobodno gibanje ljudi, zlasti pa omenja tiste zidove, ki so posledica dejstva, da EZ ni bila sposobna ali ni mogla ustrezno in primerno pomagati pri prehajanju od centralističnega in etatističnega, prek lastninjenja, v tržno gospodarstvo. Posledica je današnje stanje, za katerega sta značilni na eni strani splošna revščina, na drugi pa kopičenje bogastva v rokah redkih posameznikov, to bogastvo pa so si prilastili brez žrtev in znanja ter pridnosti, temveč predvsem po zaslugi mafijskih združb, korupcije in podobnega.
DRAGO LEGISA
"Ekonomski in politični zidovi, kijih je zgradila EZ - nadaljuje Gasparini - so posledica dejstva, da se EZ ni razširila na srednjo, vzhodno in balkansko-podonavsko Evropo. S tem seveda ni rečeno, da bi prizadete države in državice morale biti takoj priključene EZ, temveč mislimo, da bi slednja morala izoblikovati strategijo, ki bi omogočala, da privatizacija posameznih ekonomij ne bi rojevala množice novih revežev, glede na to, da so odmanjkali socialni amortizerji dotedanje socialne države".
Res je sicer, da EZ po dogodkih letal 989 pomaga državam srednje in vzhodne Evrope na prehodu v demokracijo in tržno gospodarstvo preko programov PHARE, TA-CIS inJOPP. Tako je Slovenija iz programov PHARE v letih 1992-96 prejela 94 milijonov evrov, 1997. leta 22 milijonov in 1998. leta 10 milijonov, to je okrog 250 milijard lir ali 25 milijard tolarjev. Financiranja programa PHARE ni treba vračati. Program TACIS zadeva države, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, program JOPP pa opravlja naloge programa PHARE, a ima ločeno upravo. Deluje v 14 državah, med njimi v Sloveniji.
Vse to očitno ni dovolj in marsikdo - med njimi prof. Gasparini - graja metode in pogoje, ki jih prizadetim državam vsiljujeta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Slednja naj bi se v bistvu ravnala po merilih, ki jih določa VVashington. V poročilu evropske komisije, to je vlade EZ, je zapisano - beremo v ljubljanskem Delu z dne 12. t.m. -, da "nobena od pokomunističnih držav ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop v EZ".
——— STRAN 2
Vida Valenčič
ZMEDENO STANJE HRVAŠKE DRŽAVE
Mario Prestamburgo
V EZ 40 MILIJONOV INVALIDOV_____________
ik, obvladanje maternega jezika, je vedno znak svobode in emancipacije, in to so boji, ki jih je treba bojevati, vedno v celoviti viziji, proti nikomur in V lastno dobro. (David Maria Turoldo)
	Jože Horvat / intervju IVAN OMAN
	Danijel Devetak P. MARKO RUPNIK PAPEŽEV SLIKAR
	
	KNJIŽNI DAR GMD ZA LETO 2000
	Drago Legiša PRED 40 LETI MARX NA PODSTREŠJU
	Gorazd Bajc ZGODOVINOPISJE O 20. STOLETJU
Ivan Žerjal / pogovor SERGIJ PETAROS
19
Erika )azbar
POMEMBEN PREMIK V BENEČIJI
Jurij Paljk O MAMILIH
ČETRTEK
18. NOVEMBRA
1999
Marjan Drufovka
DAVČNE OLAJŠAVE ZA PRIZADETE
Ivan Žerjal
OB 1 30-LETNICI JUŽNEGA SOKOLA
O DELU MEŠANIH KOMISIJ
"ZADNJI OKTOBER"
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
Pod tem naslovom je nedavno bilo v Rimu srečanje italijanskih in ruskih zgodovinarjev, katerih mešana komisija bo "znanstveno in sistematično" proučila odnose med Italijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo. Posebno pozornost bo zlasti posvetila letom "hladne vojne", pri čemer bo vzela v pretres tudi poskuse zloglasne sovjetske tajne službe KGB, da bi tedanja komunistična velesila s svojimi agenti vplivala na politično življenje v Italiji.
Zadnji oktober. Razmišljanje o komunizmu kot nerešenem problemu - takšen je bil celotni naslov rimskega srečanja, na katerem so določili tudi okvirni program raziskovalnega dela, ki ga bo mešana komisija italijanskih in ruskih zgodovinarjev opra-
S 1. STRANI
NOVI ZIDOVI V EVROPI
Glavna ovira naj bi bile "o-mejene možnosti za hitrejši gospodarski razvoj in nizka življenjska raven". Zanimivo pa je, daje bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca najvišji v Slovenijj (68% povprečja v EZ), na Češkem (60%), Madžarskem (49%) in Slovaškem (46%). Zdaleč nižjo življenjsko raven imajo Poljska (39%), Estonija (36%), Litva (31%), Letonija in Romunija (27) ter Bolgarija (23%).
"Obračun evropske desetletne odsotnosti je za države onstran nekdanje železne zavese dvakrat negativen," poudarja Gasparini. Prizadeti narodi so namreč odkrili, da je zid, ki ga je v Berlinu zgradil Hruščev, skrival še druge zidove. Slednje pa je še težje rušiti, ker temeljijo na pomanjkljivem zaupanju v narode na ozemlju nekdanjega realnega socializma in na pomanjkljivem strateškem razmišljanju o Evropi, ta pa bi morala zaobjemati vse narode, ki so Evropo uresničili".
vila v nekaj letih. Dela komisije bo usklajeval prof. Vit-torio Strada z univerze v Benetkah. Med sodelavci naj bi bil tudi britanski zgodovinar Christopher Andrevv, avtor knjige, v kateri so zbrani spomini bivšega arhivarja sovjetske tajne službe KGB Vasilija Mitrohina. O njem se v zadnjem času veliko piše in govori tudi v Italiji, potem ko so bila objavljena imena resničnih ali domnevnih italijanskih vohunov za sovjetsko obveščevalno službo. Prvo zasedanje mešane italijan-sko-ruske komisije bo potekalo v Moskvi med letošnjim decembrom in majem leta 2000. Posebna skupina zgodovinarjev bo pripravljala mesečna poročila o opravljenem delu, ki bodo po potrebi tudi objavljena, da bo tako z njimi seznanjena širša javnost.
Kot je znano, je za proučevanje italijansko-slovenskih odnosov bila pred leti sestavljena podobna mešana komisija, vendar o njenem delu, zlasti pa njenih ugotovitvah in zaključkih, širša javnost ni bila doslej seznanjena. V prejšnji številki našega časnika smo objavili pismo dr. Milice Kacin VVohinz, ki je ena podpredsednikov te komisije. Njeno pismo sicer vsebuje nekaj pojasnil, zlasti pa polemično odgovarja na nekatera izvajanja našega sodelavca Milana Gregoriča. Ugotovitve in zaključki komisije pa so širši javnosti še vedno neznani, ker da je njihova objava odvisna od prizadetih vlad.
Mimo vseh mnogoterih vprašanj, ki ovirajo redne odnose med obema deželama, za nas Slovence, ki živimo v Italiji, ni vseeno, če nam Italijani tako rekoč ob vsaki priložnosti molijo pod nos "fojbe" in smo še vedno "infoi-batori", kar pomeni, da kri-minalizirajo ves naš narod. Tudi in predvsem v tem pogledu bi bil skrajni čas, daje javnost seznanjena z ugotovitvami in zaključki omenjene mešane komisije. ---------DL
" ' SOCIALNA POLITIKA
V EZ 40 MILIJONOV INVALIDOV
Vsem ni znano, da je v Evropski zvezi kakih 40 milijonov invalidov. To pomeni, da je vsak 10 evropski državljan tako ali drugače prizadet, 50% prizadetih pa pripada generacijam, ki so sposobne za delo. Stanje prizadetih italijanskih državljanovima v evropskem okviru posebne značilnosti. V Italiji imamo približno 4 milijone prizadetih, kar ustreza 6,5% prebivalstva, tako da je povprečje nižje od evropskega. Vedeti pa moramo, da se prizadeti v Italiji težje vključujejo v svet dela, in sicer zaradi strukturne brezposelnosti, ki je zelo huda. V Italiji se poleg tega vsako leto rodi kakih 35.000 otrok in jih prav toliko ostane v prvih letih življenja. V pričakovanju in z željo, da bi imeli družbo, v kateri bi se prizadeti imeli za nekaj različnega in bi se vanjo popolnoma vključili, so vsi, zlasti pa kdor se ukvarja s po-litko, dolžni upoštevati to različnost, jo braniti in ji pomagati, da stopimo tudi v Italiji na pot dejanskega izenačenja, ne glede na obliko socialne države, ki jo nameravamo izoblikovati.
V tej zvezi sem trdno prepričan, da so temeljni cilji socialne politike do prizadetih naslednji:
a) podpreti moramo individualne pravice prizadetih;
b) zavračati vsakšno obliko sovražne diskriminacije prizadetih;
c) zahtevati enake pravice do poklicnega usposabljanja, do dela in dostojanstva.
Te cilje lahko dosežemo le z obveznimi nastavitvami, zlasti pa s tesnejšim sodelovanjem med institucijami, združenji in podjetji, tudi z ustanavljanjem tečajev za poklicno usposabljanje in z zaposlovanjem, ki je danes možno zaradi širokih ponudb, ki prihajajo iz sveta informatike in izkoriščanja dela po telefonu. O svetu prizadetih so poleg tega potrebna nova vedenja in poznanja, kar si lahko pridobiš s strogo analizo, ki naj zaobjema prizadete, njihove družine in njihova združenja. Na ta način se bodo lažje izoblikovali širši opera-
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODCOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAIATEI); ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,	p(^
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
tivni načrti in bo hkrati več možnosti za neposredno poseganje. Toda za dosego tega je treba več politične iznajdljivosti, da se lahko konkretno poseže v problematiko prizadetih tudi ob večji skupni zavesti. Ta potreba prihaja očitno na dan ob proučevanju raznih zakonskih osnutkov, ki urejajo socialno skrbstvo. O tej problematiki razpravlja poslanska komisija za socialne zadeve. Se bo parlamentu posrečilo odobriti zakon o socialni pomoči v sedanji legi-slaturi? Upanje je upravičeno, vendar menim, da so možnosti zelo šibke. Veliko bo odvisno od spreminjajočih se razpoloženj senatorja Cossige, saj se žal vedno najde kak parlamentarec, ki ga jemlje resno.
MARIO PRESTAMBURCO
DRŽAVNI POSLANEC
VIRUS
TISOČLETJA
Čim bolj se bližamo koncu tisočletja in začetku novega, tem bolj se v javnosti širijo najrazličnejše govorice in napovedi o tem, kar naj bi se pripetilo ob tako pomembni zgodovinski prelomnici. V angleško govorečem svetu, zlasti v ZDA, že nekaj časa omenjajo predvsem t.i. “virus tisočletja", z angleškim izrazom "Millenium bug". Kaj naj bi bil ta "hrošč" (bug pomeni po angleško hrošč), pravzaprav ni jasno. Italijanski časopisi pogosto pišejo o virusih, ki utegnejo biti naravnost smrtonosni za elektronske oz. računalniške sisteme, kot so npr. tisti, ki urejajo distribucijo vode v velikih mestih. Namen je jasen: brez pitne vode naj ostane na milijone ljudi. O takšnih resničnih ali samo namišljenih nevarnostih je govoril tudi predsednik parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad italijanskimi tajnimi službami, poslanec Franco Frattini, ki politično pripada Berlusconijevemu gibanju. V vladnih krogih pa zagotavljajo, da policijske in druge varnostne sile že ustrezno ukrepajo, kar omeni, da skrbijo, da ne bi >ilo presenečenj.
KRATKE
ZARADI TUDMANOVE BOLEZNI
ZMEDENO STANJE HRVAŠKE DRŽAVE
VIDA VALENČIČ
V času, ko pišemo, pravzaprav v javnost ne pronica nobena nova vest o Tudma-novem zdravstvenem stanju. Nekateri domnevajo, da je hrvaški predsednik klinično že mrtev. Natančnih podatkov pa ni.
Bolezen hrvaškega predsednika je le vrh icebergaoz. prepada, v katerem se danes znajde bližnja Hrvaška. Za vse to seveda ne more biti kriva ena sama oseba, lahko pa temu krepko pripomore. Tudman je individualist, stalno si je prizadeval, da vzpostavi tako režimsko - torej le na videz demokratično - stanje v državi, po katerem naj bi sam dejansko poosebljal državo. 'Tudman in njegovi so storili vse, da so poosebljali državo in se izenačevali z njo, tudi ustavo in zakone so prilagodili tako, da bo prenos oblasti povzročal Tantalove muke vsem, ki kaj pomenijo na političnem prizorišču", tako piše Peter Potočnik v ljubljanskem Delu. Prav zaradi tega je zmeda, ki je nastala ob njegovi bolezni, tako velika.
Še huje: Tudman si je vedno prizadeval, da bi ustvaril družbo, ki bi slonela na pojmu trajnega konflikta. Danes, ko se je vojna vihra polegla, je razvidno vse to, kar so Tud-man in njegovi akoliti vedno zamaskirali. Zahod je (končno) jasno izrazil nasprotovanje hrvaškemu predsedniku in vsemu, kar slednji pooseblja. Da je na njem bela le uniforma, je razvidno iz zajetnih dosjejev mednarodnega sodišča v Haagu. Tudman ni le odobraval pobojev v Bosni, ki jih niso vodile le srbske sile, pač jih je sam naročil.
Danes se Hrvaška želi o-tresti vsake besede, ki bi lahko kazala na tako pekočo bližnjo preteklost. Za hrvaški narod bi Tudmanova smrt lahko pomenila katarzo, dokončno (!?) potlačenje dokazov o umazani preteklosti pod zemljo in zato tudi najkrajšo bližnjico do izhoda.
Današnje hrvaško gospodarstvo je na kolenih, država seje prisiljena vedno na novo
zadolževati v tujini in to do take stopnje, daje nujno reprogramiranje zunanjega dolga. Izgube je država začasno krila s še večjim trošenjem denarja, vse do današnje točke, ko to ni več možno, ker država tvega kolaps. Brezposelnost se viša, ravno tako inflacija, obenem pa tudi plače. Povišanje plač pa ne pomeni nikakršne pozitivne spremembe v gospodarski strukturi države, pač pa le surovo luč pred očmi državljanov, ki je imela edini namen, da bi jim onemogočila videti ozadje. Ker pa je le-to tako katastrofalno, da ga nobeno fiktivno povišanje plač in nobena retorika ne prikrije, se državljani jasno zavedajo, pri čem so.
Privatizacije velikih objektov - predvsem v turizmu in bančnem sektorju - so zajezile reko izgub, ki je nezadržno vodila v ekonomski kolaps. Danes se slednjemu država še upira, čas pa bo povedal svoje in brez radikalnega pre-okreta bo Hrvaška res na kolenih. Gospodarski analitiki so preračunali, da že s prihodnjim letom ne bo mogla več odplačevati dolgov. Veliko bo seveda odvisno od izida volitev. Kaj pa se sploh kaže na političnem prizorišču?
Tudman je pred časom do-ločil datum za parlamentarne volitve: 22. december. Klobčič pa je bolj zavozlan. Parlamentarnih volitev ni mogoče razpisati brez šefa države, torej brez predsednika. Če sledimo niti tega zamotanega klobčiča: zakon predvideva, da mora biti med starim in novim predsednikom nekakšna "prehodna faza", v kateri mora biti parlament razpuščen. Kaj seje zgodilo? Poslanci vodilne stranke HDZ so spretno dosegli, da bo hrvaški parlament deloval do konca mandata, se pravi do 28. novembra, ko se bo iztekel mandat predsedniku sabora Pavletiču, ki po ustavi edini lahko začasno - do 60 dni - nadomesti predsednika republike. Vse je seveda odvisno od razpleta dogodkov v naslednjih tednih; jasno pa je, daje država v popolni zmedi.
■ POKOPALI SO ŽRTVE NESREČE
V mestu Foggia so pokopali žrtve ene najhujših nesreč v zadnjih letih. Iz do zdaj še ne znanih vzrokov se je ponoči v pičlih 19 sekundah zrušila petnadstropna stanovanjska hiša. Življenje je izgubilo 61 ljudi, pet pogrešajo, devet pa se jih je rešilo. Pogreba so se udeležili najvišji državni predstavniki s predsednikom republike na čelu. Svojcem so hiteli zagotavljati, da država nanje ne bo pozabila. Stanovanjska hiša je bila zgrajena leta 1972.
■ ITALIJANSKI VOZNIKI BREZ GORIVA
Po vsej Italiji - izjema je le tridentinska pokrajina - je v teku stavka uslužbencev na bencinskih črpalkah. Spored stavke je naslednji: začela se je v torek, 16. t.m., ob 19. uri in bo trajala do 7. ure v soboto, 20. t.m. Nadaljevala se bo v torek, 23. t.m., ob 19. uri in se končala v soboto, 27. t.m., ob 7 uri. Nadaljnji trije dnevi i stavke bodo od 19. ure v torek, 30. novembra, do 7. ure v soboto, 4. decembra. Zadnji trije dnevi stavke bodo od 19. ure v torek, 7. decembra, do 7. ure v soboto, 11. decem-
bra. Na avtocesti se bodo črpalke zapirale ob 22. uri, odpirale pa ob 6. uri. Črpalkarji odklanjajo namen rimske vlade, da se sprosti sedanji sistem distribucije goriva, češ da bi ga sprostitev pocenila.
■ KOSOVO ZAHTEVALO ŠE 24 ŽRTEV
Z vojaškim letalom so v Rim pripeljali 24 žrtev letalske nesreče pri Prištini na Kosovu. Iz še neznanih vzrokov je treščilo v goro letalo, na katerem je bilo 24 ljudi s tričlansko posadko vred. Potniki so bili večinoma prostovoljci organizacije, ki v okviru ZN skrbi za prehrano (WFP).
INTERVJU / IVAN OMAN
ZGODOVINSKA NUJNOST ZDRUŽITVE
JOŽE HORVAT
Gospod Oman, znano je, da ste se že pred leti zavzemali za združitev Slovenske ljudske stranke (SLS) in krščanskih demokratov (SKD), o tem pa se tudi zdaj ne le veliko govori, ampak potekajo tudi pogovori o združitvi.
Kje so zdaj ta pogajanja in kakšni so izgledi?
Res je, toda zdaj je videti, kot da je vsa stvar zastala, in pred dnevi sem poslal pismo obema predsednikoma, torej Marjanu Podobniku (SLS) in Lojzetu Peterletu (SKD), in ju opozoril na veliko odgovornost, ki ju imata, če bosta dovolila ali povzročila propad projekta združevanja. O tem bi bilo mogoče marsikaj reči, vsekakor pa se mi zdi, da bo velika škoda - mislim celo, da je ta izraz preskromen -, če do združitve ne pride. Glede na to, da je bilo in je v javnosti še vedno veliko pričakovanj, bo škoda večja kot v primeru, da združevanja sploh ne bi bili pričeli.
Kje so po vašem mnenju glavne ovire, zaradi katerih pogajanja tečejo počasi in s precejšnjimi zastoji? Najprej, kar bi morala storiti predsednika obeh strank, je, da javno in nedvoumno izjavita, da ne bosta re-flektirala na položaj predsednika združene stranke. Mislim, daje zdaj njuna glavna, da ne rečem zgodovinska dolžnost, da združitev pripravita in izpeljeta ter najdeta tretjo
osebo, ki bo sprejemljiva za vodenje nove stranke.
Ni za počasnost ali celo omahovanja pri združevanju vzrok tudi v sprejemanju večinskega volilnega sistema? Deloma gotovo, pri čemer pa vodstvi opozarjam, da, če bo prišlo do tega sistema, bo za obe stranki toliko slabše, če se jima združitev posreči. Pri tem moram dodati, da temu sistemu nasprotujem, saj se mi zdi preveč nedemokratičen.
Vendar ali ni ravno zamisel o tem sistemu stranki znova prisilila, da začneta pogovore o združitvi?
Ivan Oman je ena tistih osebnosti slovenske politike, brez katerih si ni mogoče predstavljati sedanje slovenske države. Leta 1988 je ustanavljal prvo slovensko stranko (Kmečko zvezo, iz nje je izšla sedanja ljudska stranka - SLS), bil član prvega (kolektivnega) predsedstva republike Slovenije, iz "svoje" prešel v stranko krščanskih demokratov (SKD), se zavzemal za njuno združitev, a se pred nekaj leti umaknil iz aktivne politike in zdaj živi na kmetiji v Zmincu blizu Škofje Loke. Marjan Podobnik, predsednik SLS, je njegov zet. Z Ivanom Omanom smo se pogovarjali v Ljubljani.
Seveda, grožnja s tem sistemom ju sili v združevanje, vendar mislim, da bi se morali združiti ne glede na to grožnjo, saj se na volitvah potegujeta za praktično iste volilne glasove, se pravi za enako usmerjene volilce, ki pričakujejo njuno združitev. To vem iz prakse. V začetku novega leta so me npr. neko nedeljo po maši obstopili naši možakarji in rekli, naj se stranki prej združita, če hočemo, da ju bodo potem volili.
To se pravi, da v t.i. bazi obstaja želja po eni stranki,
najbrž Uidi zato, ker sta njuna programa enaka, če ne zelo blizu.
Programa sta praktično enaka, če že ne v nadrobnostih, pa prav gotovo v programski usmeritvi. Če pa teh enakosti v usmeritvi vodstvi ne uvidita, sploh nima smisla, da v zvezi z združevanjem karkoli počenjata.
Prej ste dejali, da bi bila velika škoda, če se stranki ne bi združili. Kaj se lahko zgodi, če ne pride do združitve?
Na to je težko odgovoriti. Mislim pa, da bi šlo naprej, kot je do sedaj, če o tem že ne bi bili začeli govoriti; zdaj je treba računati s tem, da bodo volilci razočarani, in možno je, da bo v primeru neuspelega združevanja na naslednjih volitvah prišlo do velike abstinence.
Na nasprotni strani, se pravi v taboru tako imenovane levice, so glede zdniževatija prav tako nekakšna velika pričakovanja. Predsednik države je celo govoril o potrebi po žlahtni konservativni stranki. A kako v resnici gleda ta stran na poskus z d ruže v a nja ?
No, kaj je avtor te zamisli o žlahtni konservativni stranki mislil, sicer ne vem, sem pa prepričan, da se ima vsaka stranka za žlahtno. Sama sebe vsaj tako vidi. A mislim, da bi združena SLS in SKD bila takšna stranka. Toda na drugi strani si prav gotovo nobena izmed naših politi-
čnih strank te združitve ne želi. Že zato, ker bi morala nujno računati s tem, da bi tako nastala stranka bila močna in vplivna.
Je potlej omenjena izjava le "diplomatsko" dobrikanje nečemu, česar najraje ne bi bilo?
To je ena izmed floskul, ki se včasih pač vržejo v javnost.
Prej ste dejali in tudi sicer je znano, da nasprotujete sprejetju večinskega volilnega sistema. Zakaj?
Po mojem je večinski sistem ze-
lo	nedemokratičen, saj nam lahko prinese celo to, da bo stranka, ki bo dobila večino glasov, pristala v opoziciji. Sploh pa se v tako majhni državi in tako majhnem parlamentu, kot je naš - z 90 poslanci -lahko zgodi, da po volitvah ostanemo brez opozicije, ki bi mogla storiti karkoli važnejšega, npr. vložiti interpelacijo. Sicer pa tudi ne vidim nobene potrebe po spreminjanju sedanjega sistema, čeprav ne trdim, da je najboljši, a se mi zdi, da je razmeroma dober. V Evropi imata edino Francija in Velika Britanija tak sistem, vse druge države, vključno z Nemčijo, imajo proporcionalen sistem - pri nas pa smo zagovarjali ravno nemški model, pri čemer je nerodnost pri nas še v tem, da slovenska ustava določa stalno števi-
lo	poslancev, kar se po nemškem sistemu ne izide, se pravi, lahko bi se, lahko pa tudi ne.
——STRAN 16-
PISMO UREDNIŠTVU
SPOSTOVANI ODGOVORNI UREDNIK DR. DRAGO LEGIŠA
V	Novem glasu z dne 11. novembra 1999 ste objavili pismi dr. Damjana Hledeta in prof. Silvana Kerše-vana glede stavbe na Placuti št. 18. Ker sta pismi namenjeni predvsem upraviteljem KJD-ja, ki je lastnik o-menjene stavbe, podpisani člani odbora te organizacije pričakujejo, da boste objavili odgovor na isti strani Novega glasa in s podobnim poudarkom.
Družba Katoliško tiskovno društvo (KTD) ima za seboj bogato zgodovino in veliko opravljenega dela v korist slovenski narodni skupnosti na Goriškem. Opravilo je in še o-pravlja pomembno poslanstvo na kulturno-vzgojnem in športnem področju, ki temelji na krščanskih vrednotah. V odborih KTD so bili odlični možje, predvsem duhovniki, ki so znali vrednotiti vlogo te ustanove tudi s pridobitvijo nekaterih nepremičnin, ki so postale krepke postojanke slovenstva in krščanstva v Gorici. V last KTD so prišle stavbe Katoliške knjigarne na Travniku, stavba na Placuti in na Drevoredu XX. septembra, kjer je bila leta 1962 zgrajena večja dvorana in kasneje tudi telovadnica.
Z letom 1992 so se na Drevoredu XX. septembra začela velika obnovitvena dela na celotnem kompleksu Katoliškega doma. Takratna velika dvorana ni več odgovarjala varnostnim predpisom, ostali prostori pa so bili v slabem stanju in zasedeni od privatnikov ali pa namenjeni skladiščem.
Glavna dela so se zaključila leta 1996 s popolno obnovo in razširitvi-
KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO ODGOVARJA
ZA SKUPNO KORIST
jo velike dvorane, pridobitvijo manjše dvorane, prostorov za glasbeno vzgojo, razstavnih prostorov in drugih večnamenskih struktur. Popolnoma je bilo obnovljeno štirinadstropno poslopje, ki služi danes raznim ustanovam in razpolaga s prostori za vaje zborov in drugih skupin. Tudi skavtje so si uredili dostojen sedež in v teku je obnova ogrevalnega sistema v telovadnici. K istem obdobju je KTD pridobilo še drugo poslopje na Drevoredu XX. septembra št. 118, kjer imajo sedež razne ustanove, ter stavbo v Doberdobu, ki je namenjena tamkajšnjemu društvu in glasbeni vzgoji. Opravljena so bila tudi obnovitvena dela v koči sv. Jožefa v Žabnicah, ki je namenjena predvsem mladini. Po teh delih se je v zadnjih sedmih letih vrednost nepremičnin v lasti KTD-ja povečala za več kot osemkrat. In verjetno za to imajo nekaj zaslug tudi upravitelji KTD-ja. Veliko večino sredstev za obnovitvena dela sta prispevali dežela Furlanija-Julijska krajina na podlagi zakona št. 46/91 in Zunanje ministrstvo republike Slovenije. Odborniki KTD-ja so s svojimi osebnimi premoženji zagotovili večmilijardna posojila, ki so bila potrebna za izpeljavo velikopoteznega načrta. Prispevki redkih posameznikov in ustanov, ki so se zavedali pomembnosti te pridobitve, so bili zelo dobrodošli, čeprav skromni glede na obseg investicij.
V	novih ali obnovljenih strukturah se je površina prostorov, ki so
namenjeni za kulturne, vzgojne in podobne dejavnosti, povečala od prvotnih 650 kvadratnih metrov na sedanjih 2.070. V teh prostorih ima svoj sedež in primerne prostore za delovanje večina najpomembnejših goriških slovenskih ustanov in organizacij. Zgoraj navedeni podatki dovolj zgovorno pričajo, kaj je sedanji odbor KTD-ja naredil v korist skupne imovine. Ob takih podatkih razmišljanje o krčenju življenjskega prostora in o tesnosti, v katerem naj bi delovale naše ustanove, je povsem neutemeljeno, da ne omenjamo civilne in kazenske odgovornosti za strukture, namenjene javni uporabi.
Seveda lahko bi bilo na razpolago še več prostorov. Postavlja pa se vprašanje, kdo bo zanje skrbel, se jih posluževal in ne nazadnje koliko so ustanove, ki te prostore uporabljajo, pripravljeneprispevati za njihovo vzdrževanje. Ze danes nekatere od teh delajo velike težave in to za kritje manj kot polovice stroškov, ki bremenijo KTD za uporabljene prostore. KTD ima statutarno dolžnost, da skrbi za nepremičnine, ki pa predstavljajo le sredstvo za redno delovanje organizacij in to na raznih področjih. Vsebina dela pa obvezuje organizacije same, ki se teh struktur poslužujejo in so namenjene kulturni dejavnosti in vzgoji mladih rodov v slovenskem in krščanskem duhu. Samo tako bomo lahko ohranili bogato dediščino naših velikih prednikov.
Preidimo sedaj k stavbama na Placuti št. 18 in na Travniku št. 25. Uso-
da teh dveh nepremičnin je tesno povezana, saj sta obe v zelo slabem stanju in že dalj časa le delno izkoriščeni. Prostore na Placuti je najprej zapustila glasbena šola Emil Komel, nato še tiskarna. Edino Goriška Mohorjeva vztraja v teh neprimernih prostorih. Do sedaj se je za te prostore zanimal edinole g. Stanko Žerjal. Stavba na Travniku, kjer so Katoliška knjigarna in razstavni prostori, je izkoriščena samo delno, saj do drugega in tretjega nadstropja ni varnega dostopa.
Stanje obeh nepremičnin je tako, da, če se takoj ne poseže z radikalnimi obnovitvenimi deli, bosta stavbi kmalu in dokončno popolnoma neuporabni. Če bi odbor KTD-ja sprejel predlagano zavlačevanje in čakanje na boljše čase, bi se verjetno ravnal podobno kot noj, ki zarije glavo v pesek v prepričanju, da se je s tem izognil vsem neprilikam. Ker ni sredstev na razpolago, da bi lahko KTD investiralo dve milijardi, ki bi bili potrebni za obnovo obeh poslopij, se je odbor KTD odločil, da zastavi vse svoje moči v obnovo stavbe na Travniku, ki je v bolj strateškem položaju kot ona na Placuti. S preureditvijo prostorov na Travniku bi zadostili potrebam Katoliške knjigarne, razstavnim dejavnostim in tudi Goriške Mohorjeve, ki ima edina danes svoj sedež na Placuti. Izgubljeno površino na Placuti bi pridobili s preureditvijo stavbe na Travniku. Za delno kritje stroškov za obnovo travniške stavbe odbor KTD-ja lahko računa le na sredstva od prodaje Placute, saj nima v sedanji situaciji in v dogledni prihodnosti možnosti pridobivanja drugih prispevkov.
Če kdo pozna druge konkretne možnosti za boljšo rešitev tega ne-
lahkega vprašanja, je seveda napro-šen, da se oglasi in da tudi prevzame odgovornosti v odboru KTD-ja, ki se z vprašanjem Placute intenzivno ukvarja že več let.
V	zadnjih letih je imel odbor veliko posvetov s posameznimi izvedenci in poslovneži. Ker se KTD dobro zaveda, kaj pomeni Placuta za slovensko skupnost na Goriškem, je sklicalo dva javna posveta jeseni 1998 in februarja 1999, na katera je povabilo ustanove in posameznike s prošnjo, da bi predstavili možne in konkretne rešitve za to strukturo. Po analizi dejanskega stanja in potreb ustanov in organizacij, udeleženci srečanj niso do danes predlagali alternativne rešitve in tudi od drugih ni prišlo do konkretnejših predlogov.
V	pretres so bili vzeti tudi predlogi, ki jih sedai navaja dr. Hlede. Žal so se izkazali kot neuresničljivi.
Odbor KTD-ja si jev zadnjih letih naložil ogromne odgovornosti in skrbi pri obnavljanju nepremičnin in pokrivanju dolgov. Ti dolgovi bodo v letu 2000 kriti. Te odgovornosti je sprejel za skupno korist, žal pa se večina uporabnikov obnovljenih nepremičnin tega ne zaveda in ne ceni. Istočasno pa prihaja pred KTD z vedno novimi zahtevami. Tudi to so dejstva, katera bi morali razpravljala o Placuti upoštevati.
Še enkrat poudarjamo, da je odbor KTD-ja odprt za konkretne in u-resničliive predloge, ker samo z škimi filozofi in z visokoletečim el nomskim izrazoslovjem verjetno ne bomo rešili Placute, gotovo pa bomo pokopali še Travnik.
ODBOR KTD-JA:
BRANISLAV ČERNIČ DANIJEL ČOTAR MARIJAN MARKEŽIČ DAMJAN PAULIN ANDREJ VOGRIČ
3
ČETRTEK
18. NOVEMBRA ?
1999
4
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A__________
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, I NEDELJO ZA NEDELJO
ZVONE ŠTRUBELJ | 34. NAVADNA NEDELJA: JEZUS KRISTUS - KRALJ VESOLJSTVA
Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sedel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: "Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni." Tedaj mu bodo pravični odgovorili: "Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli ■ Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?" Kralj jim bo odgovoril: "Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili." (Matej 25,31 -40)
POLNOST BOŽJEGA KRALJESTVA OB KONCU ČASOV NI DRUGAČNA KOT NJEGOVA SKRITA NAVZOČNOST V ČASU IN ZGODOVINI
Matejevo 25. poglavje, ki v prvem delu, s priliko o desetih devicah in s priliko o talentih, spodbuja kristjane k čuječnosti, se v drugem delu konča s prikazom sodbe ob koncu časov. Gre za mogočno predstavitev Kristusa Pantokratorja, vladarja vesoljstva, ki ga lahko občudujemo v toliko apsidah starokrščanskih bazilik, tudi v Ogleju, na primer.
Zanimivo je, kako nas branje o poslednji sodbi potegne v tisti, nam neznani konec časov in vekov. Razburka našo fantazijo, vrže v nas ogenj radovednosti, odnese naše misli v večni in dokončni pristan Božjega kraljestva. Ko smo že odjadrali z zemlje in ko že zremo, skupaj z angeli, veličastvo Sina človekovega, sedečega na nebeškem prestolu, nas nekaj nenadoma zaustavi. Ovce na desni in kozli na levi nas vrnejo v naš čas in nas postavijo na trdna tla naše zemlje, v prostor in čas, ki je odmerjen našemu zemeljskemu bivanju. V besedah, ki jih spregovori Kristus kot kralj vsega vesoljstva, kar naenkrat prepoznamo glas, ki nam je domač in katerega smo ničkolikokrat slišali: ko smo listali po evangelijih, ko smo poslušali Božjo besedo pri maši, ko smo pridigali ali poslušali pridige, ko smo se o veri pogovarjali doma, v šoli, s prijatelji, v kakšni verski skupini. Ta isti glas in isto sporočilo!
Ko je Jezus začel oznanjati, da je Božje kraljestvo že med nami, mu morda nismo povsem verjeli. Navajeni živeti kot ljudje, člani take ali drugačne družbe, smo bili bolj pozorni na to, kako se pride do uspeha, kako se dobro zasluži, kako se varno in brez večjih problemov lahko preživi, kako se izkazuje čast uglednim, imenitnim in bogatim in kako se čast prejema, kadar so zato razlogi. Mimo nas je šla prva Jezusova lekcija, ki govori o programu Božjega kraljestva. Kaj ni Jezus v govoru na gori, ki je srčika vsega evangelija, rekel: "Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo." Kako da nismo vide-
li,	da je bil on sam ubog, da ni imel oblasti, kot jo ima družba? Rekel je tudi: "Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo." Nikoli ni skrival svoje bolečine, pustil je, da so solze tekle po njegovem licu, ko je umrl njegov prijatelj Lazar ali ko je predvidel uničenje ljubljenega mesta Jeruzalema. Rekel je še: "Blagor krotkim." Ni strl nalomljenega trsta, vedno je bil pozoren na majhne in šibke. Se to je rekel: "Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo." Ni se obotavljal bičati krivic in braniti lačne, umirajoče, gobave. Ni se branil obsodbe in smrti na križu, da bi z vsemi preganjanimi, po krivici obsojenimi, zaprtimi in ponižanimi, trpel bolečine in jih vložil v rast tistega Kraljestva, za katerega pred Pilatom pravi, da ni od tega sveta.
Nič čudnega ni, da se tako kot na zemlji, tudi ob koncu časov, enači z malimi in ubogimi, preizkušanimi in pomoči potrebnimi. "Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni."
Jezus Kristus, pravi in edini kralj, "veliki pastir ovc in čuvar naših duš" (Heb 13,20), je kot, piše v pismu Hebrejcem, "isti včeraj in danes in na veke" (Heb 13,8). Ob koncu se bo razodelo vse tisto, kar je bilo vsajeno in je zraslo na duhovni njivi človeštva, v lazaretih Božjega kraljestva, ki je zares že tu, med nami in v nas.
KRISTJANI IN DRUŽBA
KAPELA REDEMPTORIS MATER / P. MARKO RUPNIK, PAPEŽEV SLIKAR
BISER SAKRALNE UMETNOSTI
DANIJEL DEVETAK
Sinteza tradicije in sodobnosti, bizantinske umetnosti in novodobnega ekspresionizma, zahodne in vzhodne duhovne dediščine. Vsi ti dejavniki so prisotni v novi papeževi kapeli v Apostolski palači v Vatikanu, poimenovani po Odrešenikovi Materi (Re-demptoris Mater). Uradno je to prvo večje umetniško delo po več stoletjih v Vatikanu odprl in s slovesno liturgijo blagoslovil sam sv. oče v nedeljo, 14. novembra. Da gre za velik teološki in hkrati umetniški podvig, zna povedati vsakdo, ki je imel možnost videti novo stvaritev vsaj po posnetkih državne televizije na dan otvoritve. Eden najvidnejših izvedencev pravoslavne teologije na Zahodu, Olivier element, je zapisal, da nova stvaritev predstavlja dinamizem, ki izraža vrednost tradicije za današnji dan,... gre za prerokbo 21. stoletja". Veliki dogodek pa je lahko v ponos Slovencem, ker je dela vodil direktor rimskega študijsko-ra-ziskovalnega Centra Aletti in vodja ateljeja duhovne umetnosti istega centra, p. Marko Ivan Rupnik, akademski profesor in teolog, ki je nekaj let svojega redovniškega poslanstva preživel tudi v Gorici.
Nova kapela je dar kolegija kardinalov Janezu Pavlu II. ob 50-letnici njegovega mašniš-kega posvečenja. Delo je zaupal umetniškemu ateljeju Centra Aletti sam sv. oče, potem ko je spoznal teološko središče kot pristen kraj ekumenskih srečanj in njegova izvirna prizadevanja v iskanju sinteze med vzhodno in zahod-
no krščansko tradicijo. Načrtovanje in izvedba sta zahtevala približno štiri leta strokovnega dela pod nadzorom msgr. Piera Marinija, odgovornega za kapele v Apostolski palači; skupno s p. Rupnikom je bil za duhovni in teološki značaj dela odgovoren teolog p. Tomaš Špidlik, steber Centra Aletti. Kapelo bogati več kot 600 m2 mozaikov, ki v celoti prekrivajo strop in stene j svetega prostora, tako da se obiskovalec takoj čuti v objemu prerokov, patriarhov in svetnikov; čuti se udeleženega v simbolno bogati in teološko zgovorni upodobitvi kristologije, ekleziologije in eshatologije. Ikonografski program poslikave vsebuje namreč prihod Besede, divi-nizacijo človeka, paruzijo (Kristusov drugi prihod v sla-
vi) in Novi Jeruzalem (prvi trije ciklusi so delo p. Rupnika, slednji pa ruskega mozaicista Alexandra Kornooukhova). Na stotine človeških in božjih podob iz zgodovine odrešenja (prisotni so tudi namigi na naš čas) se predstavlja kot v ekstatičnem videnju Božje slave, izrazu izvirnega teološkega razmišljanja. Mozaik ruskega mojstra je sicer bolj rigorozen in uokvirjen v tradicijo, Rupnikove podobe pa so sicer zveste ikonografskim vzorom, prežarjene z odrešujočo svetlobo, in vendar valovite, nestatične; spominjajo na vzhodne ikone, hkrati pa tudi na dela nekaterih slovenskih ekspresionistov. Pater je z drzno in inovativno teološko estetiko poudaril snovnost kamna in mu z eksplozijo barv ter z dinamičnimi upodobitvami
dal gib, ki vodi v splet razmerij med upodobljenimi. Vse je živo in v stalnem gibanju, kot zgodovina odrešenja. Rupnikovi kamenčki "glasno naznanjajo Kristusovo zmago nad smrtjo; kričijo, daje Sv. Duh s svojim ognjem prevzel že ves svet in nas kliče k svetosti, ki ni samo kontemplativna, ampak tudj ustvarjalna" (O. element). Če Sikstinska kapela vzbuja najvišje umetniške užitke, nova kapela rojeva hrepenenje po Bogu, vabi k molitvi.
S pomočjo petih asistentov je p. Rupnik prerezal na roko in nato zalepil na stene nekaj milijonov mozaičnih kamenčkov različnih velikosti iz vsega sveta, tudi iz skal slovenskih Alp. Na stropu u-podobljenega Pantokratorja je izvedel Rino Pastorutti, nekdanji direktor spilimberške šole za mozaik, po risbi p. Rupnika; liturgično opravo (oltar, ambon, papeški stol, kropilnik, krstilnico, križ) pa je izdelal v mramorju in bronu moravski kipar Otmar Oliva, ki je za Slomškovo beatifikacijo v Mariboru izdelal relikviarij.
Vznesene in vznemirljive podobe dajejo sporočilo Cerkve kot Kristusovega telesa, znotraj katerega se bogo-člo-veška resnica krščanstva iz duhovnih virov prvih kristjanov razrašča v prihodnost prek pomenljivih - tudi ekumenskih - poudarkov sedanjega Petrovega naslednika. Zdi se, da podobe vabijo v Božji ljubeči objem in govorijo: Bog se vsak dan spušča na zemljo, da bi se človek povzpel v nebesa, življenje je premagalo smrt, obličje zemlje je preobraženo.
PAPEŽ V GRUZIJI
ODLOČNO ZA SLOŽNOST, MIR IN RAZVOJ
“Hvala Bogu, da se vračam v Rim!" je vzkliknil sveti oče Janez Pavel II. v torek, 9. t.m., na letališču v Tbilisiju v Gruziji, ko je končal obisk vtej državi. S temi besedami je najlepše opisal veliki mraz, v katerem je vidno drhtel, in veliko utrujenost, ki ga je zajela po obisku vroče Indije in izjemno mrzle Gruzije, kjer je bil na dvodnevnem apostolskem in državniškem obisku. Prvič po dolgem času smo tudi videli svetega očeta, ki se je pri odhodu na letalo opiral na osebnega tajnika Stani-slavva, čigar pomoč je v javnosti večkrat vidno zavrnil.
V	Gruziji je sveti oče srečal starega znanca, sedanjega predsednika Gruzije in nekdanjega ministra za zunanje zadeve Sovjetske zveze, Edvarda Ševernadzeja, s katerim sta pred desetimi leti družno podirala berlinski zid, saj sta bila takrat vidna akterja v spreminjanju družbe v nekdanjih komunjstičnih državah v Evropi. Ševernadze je med obiskom svetega očeta
v Gruziji večkrat dejal, da je papežu hvaležen za vse, kar je storil za spremembo družbe v nekdanji SZ in v svetu. Prav Ševernadze si je zelo želel, da bi prišlo do papeževega obiska v Gruziji, in to kljub dokaj hladnemu odnosu gruzijske pravoslavne Cerkve do svetega očeta, ki je prišel do izraza tudi med samim obis-j kom, saj papež ni imel možnosti, da bi z gruzijskim patriarhom llijem II. skupaj molil, pa čeprav sta med bogoslužjem skupaj prižgala pred oltarjem vsak svojo svečo; to je bil morda najlepši trenutek slovesnosti, saj je gruzijski patriarh, ko je videl sve-| tega očeta v težavah, stopil do njega, ga objel in pospre-j mil pred oltar.
Gruzijski predsednik Edvard Ševernadze je že na letališču v hudem mrazu ob sprejemu svetega očeta dejal,
; da ima sveti oče za padec berlinskega zidu, ki je bil "za vsakogar nesprejemljiva stvarnost", odločno pripomogel. Sveti oče mu je resnob-
no odvrnil: "Tudi vi ste bili takrat dejavno zraven!" Ševernadze si je obisk svetega očeta zelo želel, saj se zaveda, da bo samostojna in neodvisna Gruzija na Kavkazu lahko obstala le s polnim priznanjem in vključevanjem v evropsko stvarnost; pri tem lahko 5,5 milijonskemu gruzijskemu narodu veliko pomaga prav Janez Pavel II. s svojo pokončno držo in svojim ugledom v svetu. Zato ni presenetljivo, da je med sveto mašo po e-vangeliju stopil do mikrofona gruzijski predsednik Ševernadze in dejal dobesedno takole: "Rad bi izrazil svojo najglobljo hvaležnost svetemu očetu za njegovo dobronamerno dejanje, ki nam ga je storil s tem, daje sprejel naše povabilo za obisk v Gruziji."
Papež je med svojim obiskom veliko molil za združenje med kristjani v Edinem Bogu in Kristusu in tudi za mir na Kavkazu. V ta namen sta skupno z gruzijskim patriarhom podpisala listino, ki sta jo naslovila svetu; v njej predvsem poudarjata vlogo Gruzije, ki je vezni člen med Evropo in Azijo, in veliko nevarnost, ki jo za ves svet predstavljajo krizna žarišča v Abhaziji, Na-gorno-Karabakhu in na seve-
ru Kavkaza. V listini med drugim piše: "Mir je najvišji dar, brez katerega je nemogoče dati polni pomen življenju in si prizadevati za razvoj. Človeško srce teži za to najvišjo dobrino in ljudje si želimo živeti v složnosti. Ves svet je danes velika-globalna vas. Zato obstaja velika in resna nevarnost, da se krajevni spopadi razširijo čez državne meje in se vanje vključijo tudi drugi narodi in ti spopadi tako povzročijo nove vojne. V tako važnem trenutku, kot je sedanji, mora svet zbrati vse svoje duhovne, umske in telesne moči, da prepreči svetovno-globalno katasrofo. Terorizem je danes postal nova in stvarna grožnja svetovnemu miru. Izjemno važno je, da so samostojnost, ozemeljska celovitost in varnost zajamčene s strani mednarodnih organizacij. Prav tako pozivava vse, ki poslušajo najino poslanico, da izkažejo modrost in trdno odločenost za ohranitev Zemlje, ki nam je zaupana v skrb, pred nevarnostjo vojne, in to naj omogoči potrebne razmere, v katerih bo resnično veljal tudi v tretjem tisočletju : "Mir na zemlji in vsem ljudem, ki so dobre volje!"
-----------JUP
ZAČEL SE JE NOVOGORIŠKI MISIJON
MILOSTNI ČAS POŽIVITVE KRŠČANSKEGA POKLICA
Pod podobo Svetogorske Matere Božje se je v prostrani cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici začel v petek, 12. novembra, Novogoriški misijon 2000, velikopotezna duhovna poglobitev za vernike treh župnij: Nove Gorice, Solkana in Kapele.
"Svetemu Duhu zdaj srce odprimo, božji besedi se vsi obnovimo!" so energično peli med prihodom mašnikov na oltar pevci iz treh župnij in tako najbolje ponazorili cilj tega za novogoriško Cerkev milostnega časa: biti poslušni Duhu in Besedi ter tako obnoviti in znova odkriti moč Kristusa, ki prihaja, da bi oživil družine, skupnosti, župnije, odnose med znanci in sosedi. Priti do trdnejše osebne vere in se med sabo zbliževati: to sta lahko sadova iste duhovne prenove, na pot katere so trije župniki (msgr. Gašper Rudolf, msgr. Vinko Paljk, p. Matej Papež) povabili zaupane jim vernike pod Slomškovim geslom Sveta vera bodi vam luč.
Res številne udeležence je pozdravil koprski škof msgr.
Metod Pirih. V petnajstih letih opravljanja svojega poslanstva je pozival odgovorne, naj stopijo na pot misijona; srečen je, daje do tega prišlo tik pred začetkom svetega leta, ki bo uvedlo še poseben čas milosti za vse verujoče. Svoj pozdrav je namenil 'Vernim, manj vernim in tistim, ki iščejo11; vse naj Sv.
Duh poživi in spodbudi, da bi odločneje iskali Kristusovo obličje. Prvo berilo po preroku Ezekielu je govorilo o suhih kosteh, ki jih je Duh oživil; drugo berilo po gorečem apostolu Pavlu je klicalo nad vernike Duha, ki naj razsvetli oči
njihovega srca, da bi videli, v kakšno upanje so poklicani. Tudi evangelij o Nikodemu je govoril o Božjem sinovstvu in večnem življenju, v katerega je vsakdo klican. Iz poslušnosti Duhu se torej rodi poslanstvo, klic k življenju in veselju. Msgr. Pirih je v homiliji povedal, da vsi Slovenci stopamo proti jubilejnemu letu 2000 -zlasti po spodbudnem septembrskem obisku svetega očeta in po prvem zasedanju slovenske sinode - z jasnejšim pogledom in z večjim zaupanjem. "Misijon bi moral biti čas poživitve krščanskega poklica," ki ga mora vsakdo nanovo spoznati, se zanj zavestno odločiti in to notranje bogastvo izžarevati. "Koliko vpliva naš krščanski poklic na vsakdanje življenje?" seje izzivalno vprašal škof. Če ni razlike med kristjani in tistimi, ki niso krščeni, smo zares ' suhe kosti". "Boga in vero
je treba vzeti resno," je rekel msgr. Pirih, saj je vera nekaj živega, nikoli dovolj poznana in osvojena. Prav zato je zelo primerno, dajo vsakdo osebno in v skupnosti stalno prenavlja, prečiščuje, preverja. "Spravite se z Bogom!" je e-nergično in hkrati proseče pozval vernike pastir koprske škofije in tako spomnil tudi na spokorni značaj misijona. Potrebni smo sprave tudi v družinah, na delovnem mestu, med različnimi generacijami. Kristusovi učenci se namreč razlikujejo od drugih prav po ljubezni do bližnjega; svetilke pa ne smejo ostati skrite, biti morajo vidne. Vsakdo je poklican, da napolni materialne danosti s Kristusovim duhom, medosebne odnose s čisto in zastonjsko ljubeznijo; to je poklic kristjanov: prežeti z Duhom ljubezni vse življenje in ga tako posvečevati. Misijon mora biti tudi čas odlo-
čanja in osebnih izbir: "Obrnimo se od kulture smrti, v katero smo zapadli," je še zaklical msgr. Pirih in vse pozval, da bi se odločili za življenje in se ga tudi veselili. Vse to lahko postane sad misijona kot milostnega časa molitve, razgovorov, spovedi. In iz prehojene poti naj vsakdo povleče svoje praktične sklepe, ki naj jih potem uresničuje v konkretnem življenju; to je na koncu homilije položil na dušo udeležencem slavja I škof, ki je s svojo prisotnostjo in živo ter prepričljivo besedo pokazal, da so mu novogoriški verniki resnično pri srcu. Zanje si močno želi, da bi bili vedno bolj živa skupnost vernih, odprta za današnji čas in zlasti za tiste, ki so v očeh sveta majhni.
Ob koncu praznične slovesnosti, pri kateri je bilo med zbranimi res veliko mladih obrazov, je škof blagoslovil tri velike sveče in jih izročil trem župnikom. Vera naj bo kot luč, ki prebije vsako temo, pa čeprav gre le za plamenček sveče. Ta luč naj bo novogoriškim vernikom spomin na ta čas, ki je zanje posebno poln milosti, saj Gospod rad obišče tistega, ki ga iskreno j išče. "Zdi se mi, da ne bi mogli lepše začeti tega časa milosti," je na koncu ugotovil msgr. Pirih in še enkrat povabil: "Vsakdo naj bo luč ne le sebi, ampak tudi drugim!" —— DD
BEOGRAJSKI NADŠKOF GOST MISIJONA Gost prvega misijona na območju Nove Gorice bo tudi beograjski nadškof Franc Perko. Na okrogli mizi, ki bo v četrtek, 18.t.m., ob 20. uri uri v dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, bo govoril o aktualni temi: ali je odrešenje potrebno.
TEŽAVE KATOLIŠKEGA RADIA
RAJE NIKOMUR KOT RADIU OGNJIŠČE?
Najbolj poslušani radio v Sloveniji Radio Ognjišče, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, saj ga na Goriškem lahko slišimo na frekvenci 107.5 MHz z oddajnika na Sveti gori in na Tržaškem na frekvenci 91.2 MHz z oddajnika v Tinjanu, je spet v težavah, saj mu pred kratkim niso dodelili niti frekvence za oddajanje na mariborskem območju, pa čeprav je Radio Ognjišče vložil prošnjo z vsemi potrebnimi soglasji in tudi s soglasjem lastnika zemljišča, kot predvideva zakon.
Radio Ognjišče je vložil na javni razpis Republike Slovenije za dodelitev prostih ra-diofuznih kanalov prošnjo s petimi popolnimi vlogami. Slo je za oddajniške točke na Trdinovem vrhu, Trški gori, Kalvariji-Maribor, Pečarovcih in v Ložu na Križni gori. Radijsko dovoljenje ni bilo Radiu Ognjišče dodeljeno za nobeno od omenjenih točk. Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije, ki je vladna
ustanova in se rad pohvali, da je samostojen, je trdil, da se Radio Ognjišče že dobro sliši v Mariboru, in sicer naj bi Ma-riborčani Radio Ognjišče sprejemali prek oddajnika na Boču, a to ne drži. V zameno je svet RS za radiodifuzijo dodelil frekvence nekemu zasebnemu radiu, ki ga do sedaj ni bilo na mariborskem območju.
Pri Radiu Ognjišče so prepričani, da gre za preprosto in žalostno dejstvo, da si slovenska vlada ne želi medijske pluralnosti v Sloveniji, saj je znano, da gre pri Radiu Ognjišče za katoliško radijsko postajo, ki je najbolj poslušana v Sloveniji. Grozljivo pa je tudi to, da so župljani v Starem trgu pri Ložu sami zbrali denar za oddajnik, ga tudi postavili, da bi lahko slišali Radio Ognjišče, a vlada prek sveta za radiodifuzijo ni dovolila oddajati prek tega oddajnika nikomur, po znanem načelu: Raje nobenemu kot pa Radiu Ognjišče. Še tako omejene-
mu človeku je jasno, da je Radio Ognjišče s svojimi tristo tisoč poslušalci marsikomu v Sloveniji trn v peti in to tudi zato, ker ne predvaja samo puhle glasbe, ki jo sicer oddaja večina slovenskih zasebnih radijskih postaj. Radio Ognjišče ima namreč v svojih programih tudi informativne programe, poročila in druge oddaje v živo, s katerimi skuša na Slovenskem zapolniti medijsko vrzel, ki v Sloveniji gotovo obstaja, saj država ne premore niti enega samega dnevnika, ki bi bil v rokah opozicijskih strank ali ljudi, "ki mislijo drugače". Tudi zaradi vsega naštetega je vsakomur jasno, da gre pri omejevanju slišnosti Radia Ognjišče za politično odločitev in ne za strokovno, kot so skušali nekateri to utemeljevati.
Direktor programov na Radiu Ognjišče g. Franci Trstenjak je pred časom dejal, da ni nobenega dvoma, da je Radio Ognjišče diskriminiran, in to samo zato, ker je v cerkveni lasti, saj je znano, da ga je ustanovilo koprsko Ognjišče in delavni msgr. Franc Bole (na sliki), ki seje takoj po osamosvojitvi Slovenije zavedel, da morajo kristjani na Slovenskem imeti tudi radijsko
SVETNIK TEDNA
15. NOVEMBER
SILVESTER CUK
ALBERT VELIKI, CERKVENI UČITELJ
Ob imenu današnjega svetnika, cerkvenega učitelja Alberta Velikega, se pogosto pojavlja latinski vzdevek "doctor universalis", ki po naše pomeni "vsestranski učitelj". Čeprav je bil redovnik in kasneje škof in čeprav je živel v srednjem veku, ki ga mnogi še danes hočejo prikazovati kot zaostalega in mračnjaškega, je bil Albert Veliki najbolj znan in sloveč kot naravoslovec. Ko je iz rodne Nemčije šel na šolanje v Italijo, se je bolj kot v učene knjige poglabljal v čudeže narave. Poglobil se je v vsa področja naravoznanstva: botaniko, zoologijo, medicino, fiziko, kemijo, geografijo, geologijo in astronomijo. S posebno vnemo se je posvečal biologiji - znanosti o živih bitjih in življenjskih pojavih. Poznal je rastline in živali kakor nobeden njegovih sodobnikov. Z natančnostjo pravega raziskovalca je prodiral v skrivnosti narave in prihajal do izsledkov, pred katerimi so strmeli sodobniki in jih še danes občudujemo.
Rodil se je okoli leta 1200 v mestecu Launingen ob Donavi v augsburški škofiji. Ko je šel študirat na znamenito univerzo v Padovi, se je seznanil z redovniki dominikanci in vstopil v njihov red. Nekaj let po vstopu v red so ga predstojniki poslali na Nemško, da tam v samostanih tega reda uredi študijsko in znanstveno delo. Čez Alpe je prišel najprej v Koln, tedaj največje nemško mesto, in od tam križaril po Nemčiji. Leta 1245 je odšel v Pariz, da si na tamkajšnji prvi zares evropski univerzi pridobil akademski naslov magistra. Nekaj časa je v Parizu tudi predaval, jeseni leta 1248 pa se je vrnil v Koln, kjer je ustanovil visoko šolo svojega reda, iz katere je kasneje zrasla kolnska univerza. Tam je bil med njegovimi učenci Tomaž Akvinski, izredno nadarjen mož, utemeljitelj sholastike, uradne filozofije katoliške Cerkve. Ko je bil leta 1254 imenovan za provinciala dominikanske nemške province, je peš prehodil vso deželo in obiskoval samostane svojega reda.
Papež Aleksander TV. ga je leta 1260 postavil za škofa v Regensburgu, da bi uredil škofijo, ki je v tistih letih, ko so se razne rodbine potegovale za cesarsko krono, hudo trpela. Ko so nemški volilni knezi leta 1273 izvolili za nemškega kralja Rudolfa Habsburškega, je šel Albert na cerkveni zbor v Lyon in papežu predstavil novega kralja kot bojevnika za pravično stvar, kot moža reda, in papež Gregor X je izvolitev priznal. Tako bi mogli reči, da je Albert v uri hude krize rešil politično edinost Evrope. V naslednjih letih je Albert poleg škofovskih dolžnosti opravljal še mnoge druge: kot profesor, kot redovni predstojnik. Zadnja leta je zelo trpel, ker mu je naglo pešal spomin, tako daje moral opustiti vse svoje študije. Umrl je 15. novembra leta 1280. Pokopali so ga v prezbiteriju dominikanske cerkve sv. Andreja v Kolnu. Med blažene je bil prištet leta 1622, za svetnika pa ga je razglasil papež Pij XI. leta 1931, ki >nu je dal tudi naslov cerkvenega učitelja. Njegov naslednik Pij XII. pa ga je leta 1941 postavil za zavetnika prirodoslovcev. Leta 1980, ob sedemstoletnici njegove smrti, je papež Janez Pavel II. med obiskom v Nemčiji na njegovem grobu molil za to, da bi znali vedno iskati resnico o Bogu in o svetu.
Albert Veliki je krstni zavetnik tistih, ki nosijo ime Albert, Bert, Berto in Alberta, Berta. Pred 20 leti je bilo teh na Slovenskem nekaj nad 3.000. Mimogrede naj omenim, da je danes tudi spomin sv. Leopolda, avstrijskega mejnega grofa, ki je umrl leta 1136. Dejstvo, da je deželni zavetnik Avstrije, je najbrž pripomoglo, da je pri nas razmeroma veliko Leopoldov, Poldetov pa Leopoldin in Poldk.
TEDEN KARITAS V SLOVENIJI
Od 22. do 28. t.m. bo v Sloveniji potekal teden dobrodelne organizacije Karitas. V ta namen so pri Karitas pripravili minuli teden seminar v Celju, kjer so govorili o tem, kako bi pri ljudeh vzbudili večje zanimanje za to organizacijo in seveda v njih vzbudili večjo darežljivost. V ta namen organizirajo vsako leto tudi znameniti koncert slovenskih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki se imenuje/(//c dobrote. Vsako leto koncert posname RTV Slovenija, ki ga potem tudi prenaša. Letos bo koncert v sredo, 24. t.m., ob
16. uri v Celju. V soboto, 20. t.m., pa bo na gradu Zemono pri Vipavi ob 20. uri prireditev Umetniki za Karitas, ki seje bo udeležil tudi koprski škof Metod Pirih. Na prireditvi bodo prodajali umetniška dela likovnikov, ki so se poleti pod vodstvom Anemarije Sti-bilj udeležili likovne delavni-cekolonije na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Nabran denar bo šel v dobrodelne namene, in to tudi v Bosno; prav predstavnikom Banja Luke bodo izročili zbrani denar ak-d)e Streha nad glavo.
postajo, če hočejo biti aktivno prisotni v javnem in družbenem življenju. Če k temu dodamo še znano dejstvo, da imata mesečnik Ognjišče in Radio Ognjišče stalne težave z oglaševanjem, ker nekateri nočejo oglaševati pri njih samo zato, ker gre za katoliške medije, je slika še bolj popolna. Gotovo to ni lepa slika ne za Slovenijo in niti za njeno vlado, ki skorajda klečeplazno hoče v Evropsko zvezo, a pri tem pozablja, da je v državah Evropske zveze ena temeljnih zadev prav medijska pluralnost, ki je v Sloveniji za sedaj še ni in tudi ne kaže, da bo do nje kaj kmalu prišlo. —	]UP
5
ČETRTEK
18. NOVEMBRA'
1999
6
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
NOVI GLAS / ŠT. 44 1 999
KULTURA
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA / BOGAT IZBOR KNJIG
PRED 40 LETI ZGODOVINSKI KONGRES NEMŠKE SPD
KNJIŽNI DAR GMD ZA JUBILEJNO LETO 2000
Tudi letos bo v zbirki Goriške Mohorjeve družbe Koledar za leto 2000. Razdeljen je na koledarski del in zbornik, v katerem je urednik dr. Jože Mar-kuža zbral zapise o krajevni Cerkvi, zgodovinske, kronološke, družboslovne, narodopisne in literarne zapise, ki govorijo o kulturnem, družbenem in javnem delu Slovencev v zamejstvu. To jedragocen zbornik, ki priča o vitalnosti Slovencev v Italiji, fotografije pa dopolnjujejo bogat izbor prispevkov. Fotografije za koledarski del je prispeval Zvonko Vidau.
Cena za svobodo je naslov knjige, za katero sta Vera in Igor Tuta zbrala in uredila spomine in zapise svojega očeta dr. Slavka Tute (1908-1980), pokončnega lika primorskega slovenskega izobraženca, ki je v dijaških letih prestal italijansko konfinacijo, se aktivno vključil v organizacijo TIGR in
Predstavitve knjižnega daru GMD bodo v petek, 26. t.m., ob 12. uri na odprtem odru vi.preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru 15. slovenskega knjižnega sejma; v torek, 30. t.m., ob 18. uri v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku in v sredo,
1. decembra, ob 18.30
v	Tržaški knjigarni v ulici San Francesco 20 v Trstu.
bil decembra leta 1941 pred posebnim italijanskim fašističnim sodiščem obsojen na 30 let zapora. Že sam naslov knjige je dovolj zgovoren, saj priča o ceni, ki so jo morali plačati primorski Slovenci za dosego svobode izpod jarma fašističnega škornja. Knjiga je deseta po vrsti v zbirki GMD, ki nosi naslov Naše korenine. Opremil jo je slikar Pavel Medvešček.
Andrej Čebokli, pesnik in pisatelj s Kreda je naslov knjige, ki osvetljuje lik goriškega literata Andreja Čeboklija. Le-ta sodi v generacijo, ki se je znašla sredi grozot prve svetovne vojne. Rodil seje leta 1893, umrl pa leta 1923. Pisal je že kot dijak. Njegove prispevke so objavljali v uglednih slovenskih literarnih revijah takratnega časa, kot sta bila Dom in svet in Ljubljanski zvon. Prezgodnja smrt mu je preprečila, da bi se razvil v odličnega literata, saj je s kakovostjo svojih pesmi in bogatim izbornim jezikom ter izrazoslovjem veliko obetal. Knjižno izdajo Čeboklijevih del je uredila mag. Rozina Švent, ki je v zapuščini dr. Franca Steleta v Ljubljani v Narodni
TRST-ETNIJEPOEZIJE
PRIZNANJE PREGARČEVI POEZIJI
V	Trstu so v soboto, 13. t.m., podelili mednarodne literarne nagrade letošnjega natečaja za poezijo Trst-Et-nijepoezije. Prestižna literarna nagrada, ki jo vsako leto prireja združenje Altamarea,je šla tudi v roke Aleksija Pregarca, ki je prejel na nagradnem natečaju posebno nagrado za objavljeno poezijo, in sicer za trojezično pesniško zbirko Moj mali veliki svet, ki je izšla pri založbi Mihelač letos jeseni.
Nagradni natečaj za poezijo Etni-jepoezijeje bil letos razdeljen na dva dela, in sicer na nagradni del, v katerem so lahko tekmovali tisti pesniki, ki so poslali na natečaj še neobjavljeno poezijo, in na del za objavljeno poezijo. Strokovna žirija, kije vse poslane poezije pregledala, je bila mnenja, daje bila večina prispelih poezij dobra, omenili pa so tudi, da je na nagradni tečaj prispelo izjemno veliko pesmi, in to v slovenskem, hrvaškem, furlanskem in seveda italijanskem jeziku. Za neobjavljeno poezijo so prejeli nagrade: prva nagrada je šla furlanskemu pesniku Eugeniu Pilut-tiju, posebni nagradi pa italijanskima pesnicama Annariti Pinto in Ma-rianni de Micheli. Za objavljeno pesniško zbirko Ballate dal Mary Cele-
ste je prejel prvo nagrado SergioPenco, posebna priznanja pa so šla slovenskemu pesniku Aleksiju Pregarcu za trojezično zbirko Moj mali veliki svet, predstavniku židovske skupnosti iz Trsta Antoniu Tirriju za zbirko Ascolta, Israele in tržaškemu pesniku Gianluigiju Falabri-nu za pesniško zbirko Kugluf. Predstavniki žirije so povedali, da so se izjemno težko odločili za podelitev prve nagrade, ker so vse štiri pesniške zbirke enakovredno dobre; odločitev za prvo nagrado pa je padla samo zaradi pravilnika nagradnega natečaja, ki izrecno predvideva prvo nagrado. Na prijetnem kulturnem večeru so predstavili tudi knjigo VocidalfEst, v kateri so zbrane pesmi udeležencev in nagrajencev lanskoletnega pesniškega natečaja, knjigo pa so organizatorji posvetili istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi.
Podžupan občine Trst in odbornik za kulturo Roberto Damiani, ki je tudi sam član žirije natečaja, je za prihodnji natečaj obljubil več denarja s strani občinske uprave.
Aleksiju Pregarcu, kije tudi naš sodelavec, ob lepem priznanju iskreno čestitamo!
Atm/miih Vayt Zlobec
NAJLEPŠI LETNI ČAS
a'
in univerzitetni knjižnici odkrila Čeboklijev dnevnik s soške in ruske fronte. V knjigi je poleg dnevnika še izbor Čeboklijevih pesmi in kratke proze. Spremno študijo knjigi na pot je napisala Zora Tavčar; za grafično opremo je poskrbel studio Arsgraphica.
Knjiga pravljic z naslovom Najlepši letni čas je delo Anamarije Volk Zlobec, v kateri zamejska ustvarjalka ponuja našim otrokom 44 zgodbic, v katerih prevevata optimizem in otroška vedrina in so vse vezane na prve šolske korake malčkov. Avtorica jih dobro pozna, saj je po poklicu učiteljica. Zgodbice so vezane na šolsko leto in seveda na vse večje praznike, med katerimi še posebno šolarčki zaživijo, pa naj gre za praznik sv. Miklavža, za pust s karnevalom, za Novo leto in Božič ali pa za počitnice in zaključek šolskega leta, kije šolarčkom najdra-j žji. Knjigo je lepo opremila in ilustrirala Magda Tavčar.
IZDAJE V LETU 2000
Goriška Mohorjeva družba namerava v letu 2000 izdati tudi zbornik Spomini na Gorico z zapisi sodobnih piscev o obdobju med letoma 1848 in 1981 na Goriškem. Knjigo bo uredil dr. Branko Marušič. Sardinci pa bo naslov knjige goriške publicistke Dorice Makuc, ki želi predvsem osrednji Sloveniji podrobneje predstaviti usodo več tisoč primorskih fantov in mož, ki jih je med vojno fašistična Italija konfinirala na Sardinijo.
Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju pa bo naslov umetnostnozgodovinske knjige, ki sojo napi-sali strokovnjaki s področja umetnostne kritikein zgodovine ter arhitekture Verena Koršič Zorn, Marko Vuk, Joško Vetrih, Milko Rener in Marko Pozzetto. V bogato ilustrirani knjigi bo predstavljena cela galerija slovenskih umetnikov in arhitekturna podoba Goriške v našem stoletju.
Napovedan je tudi izid strokovne študije zgodovinarja Borisa Mlakarja Tragedija v Cerknem pozimi leta 1944. Gre za nova zgodovinska odkritja pri pojasnjevanju tragedije v Cerknem, ko so najprej Nemci pobili 47 tečajnikov tamkašne partijske šole, nato pa so partizani obsodili za izdajalce domačine in jih 14 usmrtili, med njimi dva mlada primorska duhovnika.
Salezijanski duhovnik in teolog Zvone Štrubelj, ki že deset let deluje na Tržaškem, je avtor knjige Roke, srce, obraz Boga. Na krilih Jezusovega Duha do utripa Božjega - očetovskega in materinskega - Srca. V njej na osnovi Jezusovih prilik razmišlja o Jezusovem doživljanju Boga Očeta. Gre za dragocen pristop, ki naj v jubilejnem letu nagovarja bralca in ga opozarja na ta izjemni pogled v Božje srce, v toplino Njegovih rok in v dobrotni izraz Njegovega obraza.
PRED 40 LETI MARX NA PODSTREŠJU
• • • • •
••••••
V	ponedeljek, 15.t.m„ je poteklo natančno 40 let, ko seje v mestecu Bad Godesberg nedaleč od Bonna končal tridnevni kongres nemške socialdemokratske stranke (SPD), ki je zaradi svojih odločitev prešel v zgodovino. Delegati so namreč z veliko večino sklenili, naj "se Marx spravi na podstrešje". Od skupnih 340 delegatov jih je kar 324 glasovalo za predlog, naj SPD spremeni program, ki je bil odobren leta 1925 v Heidelbergu, tako da se iz njega izključita dve njegovi do tedaj temeljni načeli: marksizem in revolucija. Močan vtis je na delegate naredil zlasti nastop starega komunista Herberta Weh-nerja, ko je dejal: "Sam sem eden tistih, ki so si s komunizmom opekli prste. Morate verjeti, če vam pravim, da o svobodi moreš govoriti le v svobodi." Bil je eden tistih Nemcev, ki je verjel v boljševiško revolucijo, bil v Rusiji in je v svojem srcu od tedaj trajno nosil občutek strahu in razočaranja, ki ju je povzročila surova stalinistična vladavina. Njegove pretresljive besede so naravnost presunile srca prisotnih delegatov.
Proti novi usmeritvi nemške socialdemokratske stranke je bila le manjša skupina delegatov, ki so pripadali študentovski organizaciji SDS. Prav kmalu so bili izključeni iz stranke ter kasneje pod vodstvom Rudija Dutschkeja povzročili leta 1968 znane nemire.
Za korenito spremembo strankinega programa so se poleg že omenjenega starega komunista VVehner-ja izrekle najmarkantnejše osebnosti tedanje nemške socialdemokracije.
Med temi gotovo zavzemajo prva mesta tedanji strankin tajnik Erich Ollenhauer, tedanji berlinski župan (kasneje kancler) Willy Brandt (na sliki), pravnik Carlo Schmidt in ekonomist Karl Schiller. SPD je dejansko v svoj program vključila nauk, ki v e-konomskem pogledu izhaja predvsem iz tako imenovane "Keyneso-ve šole. "V korist polne zaposlitve ta šola predvideva tudi državne posege v gospodarstvo, zlasti z javnimi deli ter s spodbujanjem javnih in zasebnih investicij tudi za ceno določene programirane inflacije," kot pra-
vi	Egidij Vršaj v svoji zadnji knjigiVu-bilej2000 (str. 42, založba Ognjišče 1999). Willy Brandt je v svojih izvajanjih med drugim dejal: "Demokratični socializem ima svoje korenine v krščanski etiki, v humanizmu in v klasični filozofiji."
Zanimivo je, da so koreniti preobrat v SPD (Sozialdemokratische Par-tei Deutschlands) ostro obsodili ne le italijanski komunisti (PCI), temveč tudi italijanski socialisti (PSI). Njihov tedanji nesporni voditelj Pietro Nen-ni je na primer dejal, da "je odprava kapitalističnega razrednega sistema nenadomestljiv cilj delavskega in socialističnega gibanja". V italijanski socialistični stranki je marksistični nauk najprej utišal in nato skušal odpraviti Bettino Craxi, ko je revija Es-presso leta 1978 objavila njegov esej, s katerim je avtor ovrednotil likfran-coskega socialnega reformatorja, ki mu je bilo ime Pierre Joseph Prou-dhon (1809-65) in je skupno z Rusom Mihajlom Bakuninom (1814-83) bil v prvi Internacionali velik nasprotnik njenega ustanovitelja Karla Marxa (1818-83). Italijanski komunisti pa so začeli spreminjati svoj strankin temeljni program šele ob padcu berlinskega zidu, ko je njihov glavni tajnik Occhetto na kongresu v Bologni - bil je pred 10 leti - zamenjal stranki ime, tako da je postala Stranka demokratične levice (PDS) in nato pod vodstvom Massima DA-leme spet spremenila ime v Leve demokrate (DS) ter je šele sedanji nji-
DRAGO LEGIŠA
hov glavni tajnik izustil znane besede, da sta "komunizem in svoboda nezdružljiva".
Od Bad Godesberga pa je do danes poteklo 40 let in je podoba Evrope ter sveta v marsičem drugačna. Vsekakor drži, da je prav dežela, ki je bila zibelka ideologom zgodovinskega in dialektičnega materializma, to sta Karl Marx in Friedrich Engels, z zgodovinskim kongresom SPD pred 40 leti postala tudi njun grobar.
UVODNA PREDSTAVA SSG
BORŠTNIKOVO SREČANJE 99
Na 34. Borštnikovem srečanju, ki je potekalo v drugi polovici oktobra v Mariboru - uvodni večerje oblikoval ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z radoživo izvedbo komed ije Sladke šibkosti žena Reneja Claira v režiji Dušana Mlakarja -, so podelili kopico nagrad. Vseh seveda ne bomo zapisovali, omenimo naj le, daje strokovna žirija, ki sojo sestavljali Jurij Souček, Darka Zvonar Predan, Aldo Kumar, Blaž Lukan in Aleš Berger, podelila najpomembnejšo nagrado, Borštnikov prstan, igralki Mileni Zupančičevi, članici SNG Ljubljana, ki je bila na Borštnikovem srečanju že trikrat nagrajena (v letih 1970, 1981, 1989). Kritiki so jo označili kot izjemno gledališko u-metnico s pretanjenim posluhom za disharmonične tone življenja.
Veliko nagrado Borštnikovega srečanja pa je prejela predstava Konec igre Samuela Becketta v režiji Vita Tauferja in dognani izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. V obrazložitvi je bilo izrečeno, da "Konec igre zaživi v Tauferjevi predstavi skladno z enkrat za vselej začrtanim svetom Beckettovih postav: sugestivno v celostni upodobitvi izpraznjenega sveta in domišljeno v številnih nadrobnostih, ki ga sestavljajo in iz katerih se žarčijo zadnji, neugasljivi plamenčki človečnosti." Med petimi enakovrednimi Borštnikovimi nagradami je eno osvojil Radoš Bolčina, član PDG Nova Gorica, za vlogo Clova v predstavi Konec igre.
IVA KORŠIČ
~~~T#fetfcTU R/>~
LJUBLJANA / V MUZEJU NOVEJŠE ZGODOVINE RAZSTAVA O DOMOBRANSTVU
OBUDIMO ZGODOVINSKI
SPOMIN
JURIJ PALJK
Mati, domovina, Bog je naslov odmevne razstave v Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani v Tivoliju. Da je razstava odmevna, smo zapisali predvsem zato, ker je dvignila v Sloveniji precej prahu in to že zaradi svoje tematike kot tudi zaradi pomanjkljivosti, ki jih razstava vsebuje.
Razstava Mati, domovina, Bog je namreč v celoti posvečena domobranstvu na Slovenskem med drugo svetovno vojno. V štirih razstavnih sobah je avtorica razstave Monika Kokalj Kočevar s sodelavci skušala napraviti razstavo, ki "je vizualizacija znanstvenoraziskovalnega dela. Preučevanje je preraslo zastavljeni okvir teme domobranstva na Slovenskem, v želji po celovitejšem spoznanju obdobja je prešlo v tematizacijo procesa. Izhajali smo iz omejenih dokumentov, vendar smo skušali pripeljati dih resničnosti, oživiti realni konflikt in s prikazom dimenzije časa prodreti pod površino dejstev, ko se pozornost usmeri tudi na umiranje, sovraštvo, ljubezen, strah in tesnobo. Ob temi vojne se nam odpirajo vprašanja o zatekanju k vrednotam in iskanju smisla. Vrednote niso same zase cilj in smisel človekovega delovanja. Smisel je to, zaradi česar postane marsikaj razumljivo." Tako stoji zapisano v lepo o-blikovani zloženki razstave, v zloženki, ki razstavo tudi v kratkih obrisih predstavlja. Povejmo še, da je Moniki Kokalj Kočevar pri pripravi razstave pomagal sodelavec Vanja Martinčič, medtem ko je razstavo sodobno oblikovala skupina Serpentes.
Razstava o domobranstvu je pomanjkljiva in najbrž drugačna tudi biti ne more, ker je delo raziskovalke, ki se sama ukvarja predvsem z domobranstvom na Gorenjskem, pač tako pomanjkljivo, kot je vsako zahtevnejše znanstveno delo posameznika. Go-
Najbolj odmevno, a hkrati tudi najbolj delikatno, področje vsakega zgodovinopisja predstavlja proučevanje zadnjega, najbljižjega časovnega obdobja, čeprav prenekateri s tem zgrešeno poenostavljajo, da je to tudi najpomembnejše; zgodovinopisje mora jemati enakovredno v poštev vsa obdobja, od antične, srednjeveške, moderne, pa do sodobne dobe, to pa je že druga zgodba in tema vredna širše razprave. Ostanimo torej tokrat pri zgodovinopisju sodobne dobe, v okviru katerega je za današnje zgodovinarje najbolj "vroč" predmet obravnave prav iztekajoče se stoletje (čeravno se sicer sodobno zgodovinopisje ukvarja ne samo z 20., temveč tudi z 19. stoletjem, a je tudi to tema posebej širše poglobitve). O tem zgodovinopisju med Slovenci je bilo namreč pred kratkim veliko govora na okrogli mizi z naslovom Problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju, ki ga je organiziral ljubljanski Inštitut za novejšo zgodovino.
V	torek, 26. oktobra, so se tako v sejni sobi inštituta na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrali številni pišoči zgodovinarji, ki so bili povabljeni na debato o vodilnih problemih slovenskega zgodovinopisja tega stoletja. Da bi pogovor lažje stekel, so orga-
tovo pa je največja pomanjkljivost razstave Mati, domovina, Bog prav odsotnost dokumentov, fotografij, zapisov, ki bi pričali o zaključni tragediji domobranstva, ki seje dogajala po drugi svetovni vojni in to v gozdovih v Kočevskem Rogu, na Teharjah in drugod na Slovenskem, kjer so zmagovalci v drugi svetovni vojni zverinsko pobili večino iz Avstrije-Vetrinja vrnjenih domobrancev in njihovih somišljenikov ali pa celo samo svojih idejnih nasprotnikov. Prirediti razstavo o domobranstvu in samo nakazati, omeniti to tragedijo, je jasno pomanjkljivo, a se najbrž kaj več danes tudi storiti ne more, ker na Slovenskem (najbrž) primanjkuje fotografij, dokumentov in nasploh zgodovinskega gradiva o grozodejstvih po drugi svetovni vojni, ko je brat moril brata, ko so tedanji komunistični veljaki za petdeset in več let zapečatili usodo slovenske sprave, do katere še danes ne more in ne more priti in to predvsem zaradi omenjenih pobojev, ki še niso obelodanjeni, kaj šele, če povemo še to, da svojci pobitih niso še do danes dobili niti mrliških listov,
nizatorji že pred časom naprosili devet zgodovinarjev, da bi spisali uvodne teze, katere so potem natisnili
v	majhni brošuri (naslov: Problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju, Lj. 1999, 44 strani), ki so jo skupno z vabili razdelili med povabljene. V njej smo dobili prispevke devetih zgodovinarjev, ki so vsak za svoje področje proučevanja prikaza-
li	lastno videnje problemov slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju. Za uvodne besede je poskrbel Ervin Dolenc, ki je bil tudi glavni pobudnik okrogle mize, in spomnil, da je govora in diskusij o zgodovinopisju že več kot desetletje in pol. Nato je eden izmed najbolj primernih, da bi prikazal splošno sliko, Peter Vodopivec, izpostavil dve izmed najbolj tehtnih značilnosti slovenskega zgo-do-vinopisja o 20. stoletju. Prvič, je po njegovem mnenju to zgodovinopisje še preveč pod vplivom osebnih opredelitev zgodovinarjev (še posebno zaradi aktualnih političnih razhajanj in polemik ter nekaterih, morda le preveč, poenostavljenih teženj), čemur bi se lahko delno izognili, če bi se bolj posluževali primerjalnega pristopa, to se pravi, da bi poskušali slovenske zgodovinske izkušnje u-mestiti v širši srednjeevropski ali vsaj mestoma celo zahodnoevropski prostor. Drugič, naj bi bila, po Vodopivčevem mnenju, velika hiba slovenskih zgodovinarjev nezadostna rašir-
da ne rečemo vsaj spravnega, obžalujočega pisma. Za slovenske in jugoslovanske komuniste je bila ena od značilnosti tudi ta, da so za seboj nedvomno uničevali, zažigali vso ali skoraj vso dokumentacijo, ki bi jih lahko kdaj kompromitirala in zato se skoraj nihče na Slovenskem ni čudil, ko so po osamosvojitvi odpirali določene arhive in o povojnih pobojih domobrancev v njih ni bilo ničesar ali skoraj ničesar; tisti pa, ki še živijo, se danes, jasno, ne spominjajo ničesar...
Obiskovalca razstave bo takoj ob vhodu presenetila črna skulptura, lutki, ki prikazujeta nemškega oficirja, ki pripenja na prsi slovenskemu domobrancu nemško vojaško odlikovanje Železni križec drugega reda; to je bilo tudi najvišje nemško odlikovanje, ki ga je kdajkoli prejel kak domobranec med drugo svetovno vojno. Tej namestitvi omenjene skulpture s strani kuratorjev razstave so prenekateri ostro oporekali, češ da gre za izzivanje, ker da do domobranstva ni prišlo zaradi hotenega sodelovanja z okupatorjem, ampak predvsem zaradi državljanske vojne, ko sojo med
jenost raziskovalnih rezultatov v javnosti. Žarko Lažarevič je dalje pisal o slovenski gospodarski in socialni zgodovini 20. stoletja; Aleš Gabrič o problematiki kulturne zgodovine; Andrej Studen o proučevanju slovenskega vsakdanjika; Petra Svolj-šak o nevarnosti zaradi nevednosti, posloševanj in mitiziranja prve svetovne vojne na Slovenskem; Jurij Pe-rovšek o slovenski politični zgodovini prve Jugoslavije; Bojan Godeša o drugi svetovni vojni in današnjem slovenskem travmatičnem dojemanju tega obdobja; Božo Repe o slovenskem in jugoslovanskem zgodovinopisju po drugi svetovni vojni; Jera Vodušek Starič o slovenski politični zgodovini druge Jugoslavije. Istočnic za okroglo mizo je bilo torej res veliko, čeprav bi lahko vključili še katero izmed tem proučevanja zgodovine 20. stoletja. Že takoj na začetku okrogle mize je namreč prišlo na dan, da je bilo (in to ne prvič) "pozabljeno" na zgodovino Slovencev zunaj matičnih meja. Če lahko izrazim svoje mnenje, me to prav veliko ni motilo, zaradi - po mojem mnenju - še hujšega in veliko bolj alarmantnega dejstva, in sicer, da ni bilo praktično nič omenjenega o Slovencih zunaj meja v že omenjenih uvodnih tezah; kot, da bi bili vsi že praktično navajeni ali bolje rečeno razvajeni, da je možno govoriti o zamejskih, zdomskih in izseljeniških
vojno bili začeli komunisti, ki so pobijali na začetku vojne predvsem slovenske idejne nasprotnike.
Pa vendar je razstava o domobranstvu lepo in predvsem pa v sodobnem jeziku postavljena, saj govori o-biskovalcu tako s fotografijami kot z napisi, filmi, zvočnimi posnetki in dokumenti tedanje dobe; razstavljene pa so tudi uniforme slovenskih domobrancev in vrsta lepakov, glasil tedanje dobe. Morda bo obiskovalec razstave obstal še najbolj pretresen pred zidom, na katerem so napisana številna imena pobitih gorenjskih partizanov, ali pa pred zgovorno veliko fotografijo iz Vetrinja vrnjenih domobrancev, ki hodijo v dolgi koloni mimo partizanov v gotovo smrt. Zopet drugje se bo obiskovalec zamislil nad usodo svojih prednikov, ko bo gledal fotografije nasmejanih fantov, ki so mislili, da so storili prav, ko so odšli k domobrancem in so do zadnjega upali, da je bila njihova odločitev za slovenstvo pravilna, a je čas pokazal, da so storili narobe.
Po obisku razstave, ki je, mimogrede povedano, zelo dobro obiskana, se mora vsakdo zamisliti v polpreteklo dobo, ko je bilo vse o domobranstvu zamolčano, kot da je zadnji strel v vrat mlademu domobrancu v Kočevskem Rogu za vedno potegnil črn zastor nad domobranstvom in vsem, kar ni bilo všeč in po volji komunističnim zmagovalcem.
Razstava Mati, domovina, Bog je gotovo vredna ogleda in globljega premisleka, obenem pa bo gotovo podlaga za popolnejšo, skrbneje pripravljeno in bolj dokumentirano razstavo o domobranstvu, ki jo bo potrebno na Slovenskem prej ali slej narediti in pri njeni postavitvi pritegniti k sodelovanju tudi vse tiste ljudi, ki so v emigraciji pisali o lastni usodi. In pri tej razstavi, katero bodo slovenski zgodovinarji morali prej ali slej pripraviti, ker je tudi domobranstvo del slovenske preteklosti, mora sodelovati ekipa ljudi, ki bo na dan potegnila zares vse razpoložljive dokumente, ki nam bodo prikazali domobranstvo v celoti, del domobranstva in njegov konec pa so tudi zverinski poboji po drugi vojni.
Slovencih le posebej in ne skupno z zgodovino celotnega slovenskega naroda. Prepričan sem, da je za Slovence zunaj matičnih meja (in med te spadamo seveda tudi mi, Slovenci v Italiji) največji problem prav to že apriorno poudarjanje (med nami samimi v zamejstvu, v zdomstvu, e-migraciji in tudi v sami Sloveniji) neke specifičnosti, zaradi politično in ekonomsko začrtanih mej ter izseljevanj, kije predominantna in zato odločilno pogojuje na miselni pristop marsikaterega, ki ima posledično zato svojo bistveno iztočnico v naslednjem: Slovenci zunaj matičnih meja so drugačni, živijo in se narodnostno razvijajo drugače, zato imajo drugačno zgodovino. Osebno vidim rešitev takšnega omejevalnega pojmovanja v dopolnitvi tiste Vodopivčeve teze, ki pravi, da bi morali vključiti slovenske zgodovinske izkušnje v neki širši prostor: menim, da bi moralo v ta širši kontekst proučevanje zgodovine Slovencev jemati celostno v poštev vse Slovence, to se pra-
vi	vse tiste pripadnike slovenskega naroda, kjer koli so pač naseljeni; seveda bi se nekatere bistvene specifičnosti ohranjale, presegli pa bi ta miselni prepad, ki ločuje naš skupni zgodovinski spomin. Skratka, dokler ne bomo v narodno in nacionalno zgodovino enakopravno vključili zgodovine prav vseh Slovencev, ne bomo mogli zaživiti t.i. skupni slovenski kulturni prostor in se pravilno razvijati kot narod.
—	DALJE
PILONOVA GALERIJA
TELO IN PODOBA
V	UMETNOSTI ROBERTA KUSTERLETA
Roberto Kusterle je priznan slikar in fotograf, ki živi in dela v Gorici, a po materi izhaja iz Lokavca pri Ajdovščini. Na razstavi, ki sojo odprli 12. t.m. v Pilonovi galeriji in bo trajala do 3. decembra, se umetnik predstavlja s petimi sklopi fotografskih del oz. instalacij s fotografijami. Umetnostni kritik z Goriškega Laura Safred je v katalog o umetniku napisala:"(...) Razstavljena dela obravnavajo človeško ali živalsko telo kot nepogrešljivo prizorišče umetniške izkušnje ter primerjalnega vzporejanja življenja z umetnostjo. Tako je npr. leta 1998 Kusterle izdelal umetnino, ki dokazuje vzajemno prežemanje uporabe oprijemljivega gradiva in fotografskih postopkov. S potrpežljivim delom je u-metnik nabral v strugi Soče nekaj živalskih kosti, ki sta jih voda in sonce sprala, mlin rečnega toka pa predrugačil malone do neprepoznavnosti. Pogosto so Kusterletove umetnine sad pravcatega dolgotrajnega delovanja, ki se je dolgo usedalo in nazadnje opredmetilo v delih, kakršno je pričujoče, ali pa izcimilo v umetniškem posredovanju v posebnih lokacijah, ki so umetnino sooblikovale.
V	našem primeru je umetnik iz izvornega okolja iztrgane kosti sestavil v nekakšno prazgodovinsko grobnico: okostje namišljene živali leži med vodnima kadema s posvečeno vodo, ki miselno odzvanjata najdišču. Gobec druge živali, nemara konja, na katerega namiguje naslov umetnine (Equus), so izpile črne vdolbine: z zrcalno podvojitvijo stranskega krila živalska glava vznemirlijvo zre v obiskovalca, kot bi bdela nad smrtjo in jo komentirala v obliki nagrobnega napisa, ki človeka in naravo spaja v sorodno usodo."
KRATKE
ROK ZA ' NATEČAJ REBULA" LE SE DO KONCA MESECA
Slovenska prosveta v Trstu sporoča, da 30. novembra zapade rok za sodelovanje na poletnem natečaju za mlade od 14. do 24. leta, ki sta ga razpisali Slovenska prosveta in revija Mladika ob 75-letnici pisatelja Alojza Rebule in 50-letnici Slovenske prosvete. Vsi, ki bi radi sodelovali na o-menjenem natečaju, naj na sedež Slovenske prosvete v Trstu, ulica Doni-zetti 3, pošljejo spis, recenzijo ali razmišljanje o romanu Alojza RebuleCe-sta s cipreso in zvezdo. Prvih deset u-vrščenih na natečaju, ki jih bo izbrala posebna komisija, bodo nagradili s knjižnimi nagradami.
PONATIS ČRNE KNJIGE KOMUNIZMA
Iz založbe Mladinska knjiga v Ljubljani so sporočili, da je bila Crna knjiga komunizma v slovenskem prevodu razprodana v enem mesecu. Gre za knjigo uspešnico tudi v evropskem merilu, ki jo je v slovenščino prevedel in spremno besedo o komunizmu v Sloveniji napisal časnikar in publicist Božidar Pahor. Knjiga je izšla v zbirki Premiki. Črna knjiga komunizma je delo francoskih strokovnjakov za zgodovino komunizma in vsebuje doslej najpopolnejši seznam zločinov, storjenih v imenu komunizma in njegove ideologije, ki naj bi povzročila okoli 100 milijonov žrtev v skoraj vseh državah sveta. Francoski zgodovinarji so ob nastajanju knjige pregledali goredokumentov iz na novo odprtih arhivov. Mladinska knjiga bo Črno knjigo komunizma v slovenskem prevodu zaradi velikega zanimanja javnosti ponatisnila. Delo bo kmalu spet na voljo na policah slovenskih knjigarn.
ZGODOVINOPISJE O 20. STOLETJU
MNENJE O OKROGLI MIZI (i)
GORAZD BAJC
7
ČETRTEK
18. NOVEMBR/
1999
8
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
PREDSTAVITEV V DVORANI ZKB
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
PREGARCEVI "BLAGI IZZIVI" NA OPČINAH
SE ENA PROVOKACIJA
V	ponedeljek, 15. t.m., so v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predstavili novo knjigo Aleksija Pregar-ca Blagi izzivi. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Branko v Novi Gorici in ob podpori ZKB, ki je predstavitev tudi priredila skupaj s Tržaško knjigarno. Pri knjigi Blagi izzivi gre za izbor Pregarčeve tridesetletne publicistične dejavnosti (prvi članek je iz leta 1969). Po besedah samega avtorja je v delu prisotno ostro opazovanje sveta, ki ga obdaja, in
večkrat tudi kritično beleženje stvari. S svojimi zapažanji je hotel zagotoviti, da bodo vsi Slovenci imeli pravico biti to, kar so. Pri tem se je izpostavil, za to plačal tudi določeno ceno in mu ni žal. V krajšem razgovoru s poslušalci je avtor tudi orisal proces nastajanja pesmi in člankov.
Na ponedeljkovi predstavitvi sta bila prisotna tudi založnik Branko Lušina in upravnik Tržaške knjigarne Igor Starc.
L
SLAVJE V BORŠTU
PRAZNOVANJE JUBILEJEV
Na zahvalno nedeljo, 7. t.m., so zvonovi posebno slovesno vabili v cerkev sv. Antona Puščavnika.
Vaška skupnost je za ta dan pripravila poseben praz-nikzahvale sestri M. Tarciziji Valenčič za njen biserni jubilej, za požrtvovalno delo v vrtcu in župniji, ter gospodu Dragu Petarosu za njegovo skoraj 70-letno orglanje in vodenje pevskega zjpora v Borštu.
Gospod župnik Maks Su-ard je za to priložnost posebej oblikoval bogoslužje, katerega je spremljalo petje cerkvenega zbora v Borštu. V nagovoru se je vsakemu jubilantu posebej zahvalil za zvesto službo Bogu, Cerkvi in va-
ški skupnosti. V imenu vaške skupnosti je gdč. Ivana Mahnič izrekla zahvalo in čestitke obema jubilantoma ter jima izročila izvirne darove, ki so jih pripravili vaščani. Po sveti maši je v prostorih dvorane pri sestrah bil bogat prigrizek. Praznovanju je dala še posebno vrednost udeležba župana Borisa Pangerca, ki je obema izrekel prisrčno zahvalo in čestitke.
Sestra Tarcizija Valenčič in Šolske sestre iz Boršta se vsem in vsakemu posebej prisrčno zahvaljujejo za ta praznik. V nas je le še povečal čut hvaležnosti in pripadnosti Cerkvi, župniji in vaški skupnosti. Hvala za vse!
PROF. LJUDMILA SCHMID ŠEMRL V DSI
V	ponedeljek, 15. t.m., je bil tradicionalni vsakotedenski večer Društva slovenskih izobražencev posvečen temi Zensko gibanje in vključevanje zamejskih predstavnic v mednarodne organizacije. O tem je spregovorila prof. Ljudmila Schmid Šemrl, ki že več kot 30 let živi in dela v Švici in je članica Mednarodne zveze izobraženk. Prof. Schmid Šemrlovajeorisalacilje in delovanje te nevladne in strokovne organizacije žensk z univerzitetno izobrazbo, ki hoče s svojo dejavnostjo prispevati k večji prisotnosti žensk v družbi. Po mnenju predavateljice bi se morale zanjo zanimati tudi zamejske izobra-ženke, ker bi na konferencah, ki jih ta organizacija prireja, lahko izpostavile vprašanja manjšin in življenja ob meji.
m evinsko-nabrežinski občinski odbor je na seji z dne 29. oktobra, ki jo je vodil župan Vocci in na kateri so bili prisotni odborniki Zagabria, Mitri in Ferfoglia, sklenil tako spremeniti svoj sklep z dne 28.12.1998, da od novembra dalje dr. Eriča Serra Orsini ni le odgovorna za tisk in stike z javnostjo, temveč je tudi odgovorni urednik Informativnega biltena Mare e Carso -Morje in Kras. Prva številka biltena je v poskusni obliki izšla v letošnjem avgustu, odslej pa ga uprava namerava izdajati periodično, zaradi česar mora biti registriran na sodišču in imeti odgovornega urednika. Župan Vocci je - beremo v sklepu - za opravljanje naloge odgovornega urednika imenoval 26. oktobra letos dosedanjega odgovornega za tisk in stike z javnostjo v občinski upravi. Občinski odbor
pa je zvišal njegov honorar za 357.000 lir bruto mesečno, tako da zdaj znaša
1.632.000	lir mesečno, pri čemer so všteti po zakonu predvideni odtegljaji.
Prepričani smo, da veliki večini slovenskih prebivalcev v občini sploh ni znano, da ima upravaže od Novega leta dalje na voljo predstavnika za tisk in stike z javnostjo. Dr. Eriča Orsini je v občini znana predvsem in morda samo zaradi svojih člankov v italijanskem tržaškem dnevniku, ki so vsaj med upravo župana Depangherja bili praviloma pristranski in do slovenskega življa v občini - milo rečeno -neprijazni. KerjeVoccijevau-prava v programskem pogledu nastala kot nadaljevanje Depangherjeve uprave, seje marsikdo začudil, daje bila tako odgovorna in kočljiva naloga, kot so tisk in stiki z javnostjo, zaupana osebi, ki je s
svojim pisanjem dokazala, da ne zna biti nepristranska. Poleg tega nam ni znano, da bi omenjena gospa obvladala oba jezika, ki se govorita v občini, kar bi med drugim bilo naravno in samo po sebi razumljivo, za osebo, ki opravlja takšne naloge.
Zadeva pa postaja zelo resna z njenim imenovanjem za odgovornega urednika Informativnega biltena, ki je dvojezičen. Kako more opravljati svoje dolžnosti odgovorni urednik, ki ne razume jezika, v katerem so pisani prispevki, ki jih objavlja publikacija, za katero je odgovoren? Če si izposodimo primerjavo iz civilnega zakonika, bi lahko upravičeno govorili o "naravni nesposobnosti" (oseba brez rok, recimo, ne more napisati lastnoročne oporoke, slepec in gluhonemi od rojstva je pravno nesposoben, neprišteven). Imenovanje že omenjene publicistke je zato po našem nezakonito in bi ga morali smatrati za nično. Ce na celotno dogajanje pa gledamo s stališča narodne manjšine, pa lahko povsem upravičeno govorimo o novem izzivanju, ki potrjuje, kar smo napisali o obnašanju župana Voccija ob odobritvi variante urbanističnega načrta. Njegova uprava je dosegla dno! Voccijev položaj pa postaja naravnost nevzdržen, potem ko sta iz zavezništva izstopili Slovenska skupnost in Retova lista. Z 32% glasov, kolikor je na volitvah zbrala njegova sedanja koalicija, se namreč ne more obdržati na površju.
■	DL
POGOVOR / SERGIJ PETAROS
Kakšno je stanje v zvezi z rabo slovenščine v rajonskem svetu?
Kar se tiče rabe slovenščine v rajonskem svetu, je stanje katastrofalno. Večino v svetu ima desnica, ki do Slovencev nima nobenega posluha. Jaz sem tu svetovalec že drugo mandatno dobo. V prvi mandatni dobi, ko je bil predsednik rajonskega sveta Baldas, je po številnih prošnjah, ki sem jih naslovil na občinsko upravo, prevajalec prišel na sejo le dvakrat. Moje prošnje tečejo še danes, v drugi mandatni dobi, a ni posluha ne s strani predsednika ne s strani tržaške občinske uprave, z utemeljitvijo, da ni prevajalcev. Kar se tiče zadnjih zapletov, bi kot primer navedel le zaplet v zvezi s postavitvijo table škedenjskim krušaricam. Skupaj z dvema drugima svetovalcema sem predlagal, naj se dvojezična tabla ne postavi na pročelje Škedenjskega etnografskega muzeja, ampak na objekt, ki je občinska last. Do tega ni prišlo, ker je desnica zelo nenaklonjena temu in je moj predlog z večino glasov zavrnila.
Koliko vas je svetovalcev slovenske narodnosti v rajonskem svetu?
VELIK OKRAJ Z NEŠTETIMI PROBLEMI
Pred časom je prišlo v škedenjskem rajonskem svetu do ponovnega zapleta v zvezi z rabo slovenščine. Sicer pa VII. rajonski okraj, ki obsega tudi Sv. Ano, Kolonkovec, Čarbolo in naselje Sv. Sergija, ima nemalo odprtih vprašanj. Ravno v zadnjih časih je prišlo do ponovne polemike v zvezi z onesnaževanjem, ki ga povzroča škedenjska železarna. O vprašanjih tega rajona smo se pogovorili s svetovalcem SSk Sergijem Petarosom (na sliki).
V	rajonskem svetu nisem edini svetovalec slovenske narodnosti. Sva vsaj v dveh, toda drugi, čigar imena ne bom navedel, se ne čuti Slovenca, čeprav to je, ker je z mano hodil v slovensko šolo pri Sv. Ani. Pri tem mi je zelo hudo.
Kakšen je življenjski utrip slovenske narodnostne skupnosti v vašem okraju?
Stanja slovenskega življa v našem rajonu ne bi ocenil pozitivno. Slovencev nas je na-
mreč malo in izgubljamo zemljo zaradi gradenj, razlastitev idr. Rekel bi, da tukajšnja slovenska skupnost nekako visi, tudi ker nima opore v zaščitnem zakonu, po katerem bi lahko zahtevala svoje pravice. Kulturno življenje pa je kar živahno, saj na področju rajona deluje nekaj slovenskih društev in slovenskih šol. Na področju Kolon-kovca delujeta društvi Kolonkovec in Rovte-Kolonkovec, v Skednju pa imamo društvo Ivan Grbec in Dom Jakoba Ukmarja. Društva delujejo dobro, med drugim vsako leto prirejajo skupno Prešerno-
vo proslavo. Imamo pa še šoli Ivan Grbec v Škednju z okoli
12	učenci in Marica Grego-rič-Stepančič pri Sv. Ani, v ul. Fianona, ki jo obiskuje, z vrtcem vred, okoli 36 malčkov in učencev. Točnega števila u-čencev sicer točno ne bi ve-del, je pa otrok malo.
Okraj ima seveda še druga vprašanja. Eno od teh je gotovo škedenjska železarna, v zvezi s katero je ponovno prišlo do ostrih polemik zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča.
Kakšno je sedaj stanje?
Železarna predstavlja dva velikanska problema: problem onesnaževanja in problem zaposlitve. V železarni je 700 delavcev, kar pomeni, da 1.800-2.000 ljudi živi od tistega objekta. Kar se pa tiče onesnaževanja, je prišlo do tega: kot veste, je obrat nekoč deloval na ta način, daje izdeloval lito železo. Le-to pa je kot spužva, saj zadrži v sebi vse onesnaževalne snovi. Ko pa se predela v jeklo, spušča vse snovi, ki onesnažujejo. Problem je namreč, da so tam naredili tudi jeklarno, jeklo pa mora biti čisto, brez drugih
IVAN ŽERJAL
snovi. Z izdelovanjem jekla so se te snovi začele sproščati .v zrak. Od tu onesnaževanje Skednja in okolice, ki je zelo močno in nevarno za zdravje. Sicer pa onesnaževanje ne prihaja samo iz železarne, ampak tudi iz industrijske cone, ki se tudi nahaja tam blizu.
Katera pa so druga vprašanja - vsaj najpomembnejša, s katerimi se soočajo ljudje, ki živijo v vašem okraju? Kakšna je kakovost življenja?
Problemov je neskončno dosti, ker je rajon zelo obširen in šteje približno 50.000 ali
51.000	prebivalcev. Kot veste, rajonski sveti v glavnem nimajo pristojnosti odločanja, razen v zvezi z nekaterimi obrobnimi zadevami. V našem okraju pa so ljudje nekoliko prepuščeni sami sebi. Tu bi najprej omenil vprašanje škedenjskega pokopališča, ki je že dalj časa zaprto, češ da se trupla ne mineralizirajo in tako domačini, ki bi si sicer želeli biti pokopani v domačem kraju, morajo biti prenešeni na pokopališče pri Sv. Ani. Dalje bi izpostavil vprašanje
parkirišča. Škedenj namreč ni več vas, kot je bil nekoč, saj se je precej razširil in postal predmestje Trsta. Imamo veliko prometa in avtomobilov, parkirnih prostorov pa sploh ni. Občina nam je sicer obljubila, da bodo uredili parkirišče blizu škedenjskega pokopališča. Upamo, da bo do tega prišlo. Sicer pa je to problem vseh starih jeder v našem rajonu (Sv. Ane, Kolonkovca, Skednja), ki imajo ozke ulice. Prebivalstvo Skednja seje zelo povečalo, nimamo pa sploh orožnikov (z razliko od Sv. Sergija in Čarbole), in tako je precej pojavov drobnega kriminala (kraje ipd.). Mi smo sicer že pred časom predočili ta problem in protestirali, a smo naleteli na gluha ušesa. Dalje je problem pošte. Sedanji poštni urad ne zadostuje več potrebam povečanega števila prebivalstva. Zaprosi-
li	smo za premaknitev in povečanje poštnega urada. Videli bomo, kako bo šlo. Zelo pa sem vesel, da smo rajonski svetovalci, tako večinski kot opozicijski, soglasno sprejeli sklep o ureditvi vseh cest, pločnikov in zelenic v naselju Sv. Sergija, ki ima sedaj lep videz. Prostor, kjer so se ponavadi ustavljali Romi, bo preurejen v nogometno igrišče (za Rome se je našel nov prostor v ul. RioCorgnoleto).
PREDSTAVITEV KNJIGE IN SLAV
90 LET GLASBENE MATICE
Glasbena matica, ta naša osrednja glasbena ustanova, praznuje letos 90-letnico delovanja. Ob tem visokem jubileju sta si upravni odbor in vodstvo šole zamislila več slovesnosti. Dve bosta ravno prihodnji teden, ko bo prišlo do predstavitve spominske brošure in do slavnostne akademije.
Sicer bo tudi celotna abonmajska koncertna sezona povezana z jubilejem, saj bodo na vseh koncertih (ki bodo v tržaškem Kulturnem domu in ne v dvorani bivšega Goethe Instituta, kot je bilo prvotno mišljeno) nastopili tudi izvajalci, ki so izšli iz GM. Veliko praznovanje pa bo vsekakor prihodnji teden, ko bosta na sporedu osrednji slovesnosti.
PUBLIKACIJA OB 90-LETNICI
Prva slovesnost ob 90-let-nici CM bo v torek, 23. t.m., ko bodo ob 18. uri v dvorani nekdanjega Narodnega doma v Trstu predstavili knjigo oz. brošuro z naslovom 90 let Glasbene matice. Publikacijo je napisal dolgoletni ravnatelj GM prof. Gojmir Demšar, uredil jo je sedanji ravnatelj prof. Bogdan Kralj, oblikovala pa prof. Jasna Merku. Predstavitev v Narodnem domu ima poseben pomen, saj je bil prav tu prvi sedež GM. O delu bo spregovoril znani jeziko-
slovec, skladatelj in muzikolog prof. Pavle Merku, predstavitev pa bo potekala tudi v sodelovanju s prof. Marijo Pirjevec z oddelka za slovenistiko na Visoki šoli za prevajalce in tolmače tržaške univerze (ki ima sedež ravno v Narodnem domu) in prof. Miranom Košuto, ki poučuje slovenski jezik in književnost na leposlovni fakulteti tržaške univerze. Večer bodo obogatile tudi glasbene točke.
SLAVNOSTNA
AKADEMIJA
Osrednja slovesnost bo v petek, 26. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu vTrstu. Na sporedu bo slavnostna akademija, na kateri bo prikazano delovanje šole od najmlajših gojencev do diplomantov ter dejavnosti skupin, ki delujejo v okviru GM. Slavnostni govor bo imel predsednik upravnega odbora dr. Drago Stoka. V prvem delu bodo nastopili gojenci in diplomanti z vseh štirih sedežev GM (iz Tr-
sta, Gorice, Špetra in Ukev), ki bodo predstavili vse predmete, ki se poučujejo na šoli. Drugi del pa bo obsegal nastop skupin, ki delujejo v okviru GM. Tako bodo nastopili Tržaški oktet, zbor Jacobus Gallus in orkester, ki ga bodo ob tej priložnosti sestavljali današnji in bivši gojenci, ki so sedaj profesorji ali sodelavci GM. Na sporedu bodo dela skladateljev, ki so delovali oz. sodelovali zGM. Slišali bomo torej skladbe Marija Kogoja, Ivana Grbca, Ubalda Vrabca, Staneta Maliča, Pavleta Merkuja, Ignacija Ote, Dine Slama in Alda Kumarja.
Omeniti je treba, da bo ob tej priložnosti na ogled tudi razstava, ki jo pripravlja mu-zikologinja LuisaAntoni, kije pred časom tudi sodelovala s svojim prispevkom o slovenski glasbeni dejavnosti vTrstu v knjigi Kozmopolitizem in nacionalizem v glasbi v Trstu med 19. in 20. stoletjem.
SLOVENSKA HVALEZNICA '99 PRI SV. JUSTU
ZA KRŠČANSKO PRIČEVANJE V KULTURI, MED MLADINO IN V CIVILNI DRUŽBI
o
H
O
V	nedeljo, 14. novembra, seje v tržaški stolnici svete-gajusta zbrala množica tržaških slovenskih vernikov, ki so se udeležili tradicionalne maše hvaležnice. Vsakoletna hvaležnica ne predstavlja samo maše v zahvalo za letni pridelek, ampak je tudi priložnost za slovenske vernike, da se srečajo s svojim škofom.
Slovesno mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, ki je v svoji pridigi med drugim spomnil na pomen zahvale za božjo pomoč človeškim prizadevanjem, ki ravno zaradi tega obrodijo sadove. Poudaril je pomen darovanja, saj bo jubilejno leto 2000 evharistično leto, ki bo spominjalo na Kristusovo daritev. Pri tem, je dejal škof Ravignani, je treba skupaj sprejeti dve spodbudi, in sicer spodbudo
k edinosti kristjanov v različnosti, saj smo vsi deležni enega kruha, ki je Kristus, ter poziv k darovanju samega sebe. Videti moramo namreč brata, ki je blizu nas in je potreben naše pomoči. Kdor sledi Kristusu, se ne sme zapirati v svoj ozki svet in postati tujec drugim, ampak mora odpreti srce bratom in sestram. Vsem kristjanom, je še dodal tržaški škof, pasta poverjena tudi odgovornost in poslanstvo oznanjevanja krščanstva, in to na treh področjih: v kulturi (tu je škof Ravignani podčrtal lik blaženega Antona Martina Slomška), kjer je potrebno jasno in pogumno pričevanje; med mladino, ki sprejema zelo različna sporočila, tudi taka, ki ji prinašajo varljive gotovosti - zato mladi kristjani naj gredo pogumno proti toku; pri gradnji civilne družbe, ki je dolžnost vseh. Kristjan ne sme stati ob
strani, ampak si mora, ob spoštovanju sogovornikov, prizadevati za oblikovanje pravičnejše družbe.
Tradicionalne maše hvaležnice se je, kot že rečeno, udeležilo veliko število vernikov, skavtov in narodnih noš. Ob tej priložnosti so verniki prinesli pred oltar simbolične darove v zahvalo za letošnji pridelek. Obred je spremlja-
lo	petje otroškega zbora iz Brega pod vodstvom s. Karmen Koren in združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi stolnega organista Macrija.
—— i ž
KARITAS: PROŠNJE ZA CIVILNO SLUŽENJE
Od tržaške Karitas smo prejeli sporočilo, namenjeno vsem mladim, ki so zainteresirani za civilno služenje vojaškega roka. Prošnje za civilno služenje je treba oddati na pristojni urad za nabor (Uffi-cio Leva), ki se nahaja v 1. nadstropju steklene palače na prehodu Costanzi, do konca letošnjega leta.
Škofijska Karitas je na razpolago vsem mladim oporečnikom za informacijo in potrebno pomoč. Vse to bodo nudili oporečniki, ki služijo v uradih Karitas. Le-ti so odprti vsak dan v tednu razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure v uradih Karitas v ul. Cavana 15, telefon 040 3185481 ali 040 3185482.
Karitas sporoča tudi, da bo za mlade, ki so oddali prošnjo za civilno služenje vojaškega roka v letu 1999, konec januarja 2000 stekel tečaj priprave na civilno služenje. Spored bo sporočen naknadno.
DAROVI
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: N.N. v zahvalo 50.000 lir; N.N. v hvaležen spomin na Nadjo Dolenc Žerjal ob obletnici smrti 100.000 lir.
V	SPOMIN na nepozabnega g. Silva Šuligoja daruje šentjakobski cerkveni pevski zbor 500.000 lir za slovenske misijonarje.
ČESTITKE
KARLO IN MARTA GLAVIČ
slavita zlato poroko.
Ob lepem jubileju jima Želimo obilo božjega blagoslova, pevci in PEVKE CERKVENEGA ZBORA NOVEGA SVETEGA ANTONA
Čestitkam zlatoporočen-cema Glavič se pridružuje u-redništvo Novega glasa.
OBVESTILA
V NIZU duhovnih razmišljanj pred začetkom velikega jubileja 2000 bo v petek, 19. novembra, ob 20. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Ri-sorta 3 na sporedu govor o zakramentu sprave. Naslov večera, ki ga bo oblikoval jezuit p. Jože Pucelj, je: Naproti srečanju, ki ozdravlja. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE vabi v nedeljo, 21. t.m., na otvoritev obnovljenega sedeža z lepljenko Sedaj so na vrsti Bar-kovlje. Ob diapozitivih, besedi in petju bodo nastopili malčki iz vrtca, učenci šole Finžgar, barkovljanska mladina in domači zbor. Na harmoniko bo igral Andrej Pegan. Začetek ob 17. uri (vhod iz ulice Bonafata 6).
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 22. novembra, na večer Benečija včeraj, danes in jutri. Sodelujejo Branko Marušič, Emidij Susič, Giorgio Ban-chig in Riccardo Rutar. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
NARODNA IN študijska knjižnica Trst in Znanstveno-ra-ziskovalno središče RS Koper bosta predstavila v sredo, 24. t.m., ob 19. uri v čital-
nici NŠK v ul. sv. Frančiška 20 v Trstu zbornik Josip Agnelet-to, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu. O delu bo spregovoril Branko Marušič.
MLADINSKI DOM Boljunec vljudno vabi na predvajanje diapozitivov prof. Sonje Gre-gori z naslovom Ob atlantskem robu Francije, ki bo v sredo, 24. novembra, ob 20. uri v Mladinskem domu v Bo-Ijuncu.
V SREDO, 24. novembra, bo ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini mesečna konferenca. Zdravnik, specialist medicine dela dr. Anton Prijatelj bo predaval na temo Slomšek tudi zdravstveni pro-svetitelj, pa tudi o svoji knjigi Bog daj zdravje! Sledijo diapozitivi, razgovor in družabnost. (Dr. Prijatelj je prejel za svoje plodovito delovanje zlati in srebrni venec ter vrsto drugih odlikovanj. Glej Primorski slovenski biografski leksikon!).
SLOVENSKO DOBRODELNO društvo v Trstu razpisuje svojo trinajsto študijsko podporo iz sklada Mihael Flajban. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1999.
GLASBENA MATICA
Dvorana bivšega Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14, v torek, 23. novembra 1999, ob 18. uri
Predstavitev knjige dr. Gojmira Demšarja
90 LET GLASBENE MATICE
Kulturni dom - Trst, ul. Petronio 4, v petek, 26. novembra 1999, ob 20.30
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 90-LETNICI GLASBENE MATICE
VSTOP PROST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
predstava izven abonmaja Zijah A. Sokolovič
GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ
NASTOPA Zijah A. Sokolovič
Izjemna priložnost za enkratni in nepozabni gledališki dogodek. Predstava, ki je doživela že preko 1.400 ponovitev v celem svetu.
V	ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 Rezervirajte čimprej svoj sedež, vsak dan od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, tel. 040 362542.
Pred začetkom predstave, ob 19.30, predstavitev knjige Aleksandra Valiča
SANJE IN RESNIČNOST
spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje Knjigo bo predstavil Miroslav Košuta. Ob prisotnosti avtorja bo odlomke iz knjige prebrala igralka Zlata Rodošek.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
otvoritvena predstava sezone 1999-2000 ponovno v Kulturnem domu
Odon von Horvath
ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA
REŽIJA Mario Uršič
V	petek, 19. novembra, ob 20.30 red F.
prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, tel. 040 362542.
ŽE abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
TRŽAŠKA KRONIKA
NOSTNA AKADEMIJA
9
ČETRTEK
18. NOVEMBRA
1999
GORICA IN NOVA GORICA
PRAZNIČNI OBREDI IN TRENUTKI DRUŽABNOSTI
O SPRAVI IN
GOSPODARSKIH
PERSPEKTIVAH
ZAHVALNE NEDELJE NA GORIŠKEM
10
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
Goriška občina se že dalj časa zaveda, da se bo z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo končalo zgodovinsko obdobje, ki je v našem mestu odigralo pomembno vlogo, saj je ustrojilo dobršen del družbene strukture naše očine, ki je bila neposredno vezana na mejo. V kratkem bodo carinske in obmejne strukture odvečne, mejnih prehodov ne bo več, tovorno postajališče bo moralo nujno spremeniti svojo namembnost, sicer bo ostalo le katedrala v puščavi.
Že v volilni kampanji se je potrjeni goriški župan hvalil z zglednimi dobrososedskimi odnosi, ki naj bi vladali za mesti Gorica in Nova Gorica, zelo pogosto v zadnjih časih beremo in slišimo o tem, kako sta se župana srečala in rokovala ob tej ali oni priložnosti. Kako pa si goriška in novogoriška uprava konkretno domišljata skupno načrtovanje prihodnjega skupnega prostora, ni ravno vsem jasno. Dovolj je, da si ogledamo, kako so si na naši občini domišljali obmejno področje pri snovanju splošnega regulacijskega načrta. Skrat-
ka je na dlani, da bo padec meje pomenil za obe mesti predvsem izgubo dobršnega števila delovnih mest, zato se na vse možne načine išče pomoč pri raznih ustanovah, in primis pri Evropi, ki z zanimanjem spremlja skupne čezmejne načrte in jih tudi primerno financira.
V	tem ključu lahko beremo tudi sobotni podpis skupnega dokumenta na goriški občini med goriškim, novogoriškim in vrtojbenskim županom, ki si prizadeva za izvajanje tako imenovanega 'načrta sprava med Gorico in Novo Gorico". V prvi fazi so odgovorni pri projektu informirali o preobratih, ki nam jih ponujajo v bližnji prihodnosti evropske in druge institucije, v drugi fazi naj bi do planiranja skupnih načrtov za reorganizacijo čezmejnih struktur dejansko prišlo. O-menjene projekte naj bi Evropska zveza financirala s programi Interreg III in Phare CBC. Pri tem pa, pravijo, je nujno, da se aktivira predvsem navadni človek, ki bo v prvi osebi doživel epohalne spremembe.
----------Ej
VEČER KROŽKA ANTON GREGORČIČ
NUJNI SO KOORDINIRANI PRIZIVI IN OPOMBE NA REGULACIJSKI NAČRT
V sredo, 10.t.m., je Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič priredil zanimivo srečanje na temo splošnega regulacijskega načrta za mesto Gorica, ki ga je 13. oktobra odobrila politična večina, ki upravlja goriško občino, kljub polemikam in protestom slovenske manjšine. Srečanje je privabilo v komorno dvorano KC Lojze Bratuž veliko število poslušalcev, saj je bila tematika posebno pereča in aktualna, ob tem pa je bil pristop, ki so ga ponujali odgovorni pri Krožku, konkreten in oprijemljiv.
Na srečanju sta imela namreč glavno besedo dva tehnika, in sicer arh. Jože Cej in odv. Damjan Terpin, ki sta posredovala udeležencem potrebne tehnične informacije o tem, kako lahko vsakdo izmed nas napiše ugovor ali o-pombo na regulacijski načrt. Pred tem je občinska svetovalka Erika Jazbar, ki je tudi povezovala večer, spregovorila o političnih okoliščinah, v katerih je svet odobril sporen dokument, ter povzela akcije, ki so v teku, da bi bili politiki na najvišjih ravneh informirani o posegih na slovensko zemljo. Po objavi na deželnem uradnem listu (BUR) bo torej 30 dni na razpolago za pisne kritike na regulacijski načrt s strani lastnikov priza-
detih območij in tudi navadnih občanov, organizacij, institucij ipd. V prvem primeru govorimo o ugovoru ali prizivu (opposizione), v drugem o opombi (osservazione). Razlika je v tem, da mora na priziv občina vsakokrat odgovarjati posebej, medtem ko o-pombe lahko združi v večji sveženj s podobno ali enako vsebino in posreduje interesentom le en odgovor. Glede časovnih parametrov so na večeru povedali, da imajo občani kar nekaj časa na razpolago za ogled načrta, ki je raz-obešen v občinski palači, saj bo zelo verjetno rok za prizive v prvi polovici januarja 2000.
Pomembno je torej, da se podobni informativni večeri priredijo v vseh rajonih, kjer ; je zgodovinsko prisotna naša narodnostna skupnost, in se nudijo občanom potrebni instrumenti, da se lahko vsakdo pritoži nad dokument, ki bo določal urbanistične parametre občine Gorica v prihodnjem desetletju. Pri tem pa so poglavitnege motivacije, ki jih priložimo prizivom, saj, če bodo te prešibke, bo imela občina bolj malo dela in jih bo brez problemov odbila. Nujna je tudi koordinacija manjšine, sicer bo prišlo do nepotrebnih ponavljanj.
GORICA
Na sedežu goriške duhov-nije v cerkvi sv. Ivana je bila hvaležnica ob 11.30. Sveto mašo je kot vedno daroval msgr. Cvetko Žbogar, med slovesnim obredom pa je na koru prepeval cerkveni pevski zbor, v katerem je v zadnjih mesecih z veseljem slišati več mladih glasov. Msgr. Žbogar je med pridigo dejal, da moramo biti Bogu hvaležni za vse, kar nam daje, in zato tudi za poljske pridelke, s katerimi je bil zelo lepo okrašen cerkveni oltar. Po sv. maši, ki se je je v prijateljskem vzdušju udeležilo zelo veliko vernikov, so se zbrani ustavili ob kozarcu vina in domačem kruhu v prostorih ob cerkvi.
ŠTANDREŽ
Zahvalno nedeljo so slovesno praznovali tudi vŠtandre-žu, kjer je bila najprej peta sv. maša, med katero so otroci prinesli v dar poljske pridelke. Po sv. maši pa je župnik Karel Bolčina blagoslovil pridelke na okrašenem vozu, ki ga je pripravilo domače kmečko društvo. Poleg razne zelenjave in drugih pridelkov seje na vozu šopiril tudi "pičulat", ki je poleg "vržota" simbol Štan-dreža. Ob spremljavi kitar so na trgu otroci zapeli nekaj pesmi. V popoldanskih urah pa
je prof. Slavko Bratina predvajal v župnijski dvorani Anton Gregorčič diapozitive o kulturnem in cerkvenem življenju štandreške skupnosti v zadnjih štiridesetih letih. Na predvečer zahval ne nedelje je Prosvetno društvo Štandrež priredilo družabnost, katero je Viktor Selva popestril z zanimivimi barvnimi posnetki.
ŠTEVERJAN
Praznično mašo je na zahvalno nedeljo v Števerjanu daroval ob 10. uri urednik Družine Franci Petrič. Po božji službi sta sledila ofer in blagoslov zemeljskih pridelkov in kmečkih vozil. Kmetje so se pobožno zahvalili dobremu Očetu, da so uspešno pospravili pridelke pod streho in da se mošt dobro spreminja v vino. Zaradi deževnega vremena so pripravili založeno mizo v župnijski dvorani: komaj pečeni pršut, kozarček dobrega, žene pa so spekle sladice. Števerjanski osnovnošolci so ob tej priložnosti razstavljali in ponudili prisotnim okrasne božične izdelke, ki sojih izoblikovali s pomočjo učiteljic in staršev. S prostovoljnimi prispevki si bodo nabavili nove šolske potrebščine. V popoldanskih urah je društvo F.B. Sedej pripravilo prireditev ob zahvalni nedelji.
Dobro voljo in smeh je doprinesla prisotnim Mira Vujičič, ki je uprizorila dve monodrami. Mladinski krožek je podelil priznanja udeležencem športnega tedna '99. Večer je zaključilo igranje tombole.
PODCORA
Po treh letih so v Podgori ponovno praznovali zahvalno nedeljo skupno s Pevmo in Stmavrom. Slovesno troje-zično sv. mašo je daroval župnik g. Valter Milocco, ki se je kar dobro naučil maševa-nja v slovenščini. Podgorski mešani zbor je pod vodstvom dr. Mirka Špacapana ubrano spremljal obred. Pri darovanju so osnovnošolci nesli v procesiji pripravo za oltar, letošnji birmanci so jim sledili s polnimi košarami poljskih pridelkov. Po maši je bil na trgu blagoslov traktorjev; pred cerkvijo je bilo presenečenje: Štefanov voz! Oblikovanje bil kot velika košara, v kateri so bile razstavljene vsakorstne zemeljske dobrine, vrh vsega pa napis Deograč/as 7999. Bogato obloženo mizo so takoj obkolili domači verniki. V župnijski dvorani je bilo drugo prijetno presenečenje: Natko je v imenu PD Podgora povabil na oder ansambel Radiše iz Celovca. Vesela in poskočna glasba je poživila vzdušje
prisotnih. Med odmorom godcev je ga. Albina odigrala še tombolo, katere izkupiček bo darovan v misijone. Večer se je nadaljeval v Vogričevi gostilni v Števerjanu, nato pa pozno v noč v Natkovi hiši v Podgori. Veselo petje se je razlegalo naokrog, še soški valovi so veselo nesli slovensko pesem daleč v ravnino.
SOVODNJE
V	Sovodnjah je zahvalno sveto mašo v nedeljo daroval domači župnik g. Marijan Markežič, ki je med pridigo poudaril predvsem zvestobo sporočilom farnega zavetnika sv. Martina, kmečkim koreninam in veri prednikov. Med sveto mašo je pel ženski pevski zbor pod vodstvom Marinke Lasič. Zunanjo slovesnost zahvalne nedelje na prireditvenem prostoru ob Kulturnem domu pa so oblikovali domače kulturno društvo, društvo lovcev, ki je pripravilo golaž z jelenom in polento; kmetje so prispevali pijačo in druge dobrote za vse obiskovalce, družina Milocco pa lepo okrašen voz z iznajdljivim napisom V čast sv. Martinu; napis je bil iz skrbno negovane pšenice. Dogajanje je ovekovečila tudi slovenska RAI TV 3 postaja.
NOVI ŽUPNIJSKI PROSTORI OB CERKVI SV. IVANA
SKUPNOST PRIJATELJSKIH DRUŽIN
MARTINOVANJE DRUŽIN "SONČNICE11
HARJET DORNIK
Domača duhovnija sv. Ivana bo odslej še bolj prijazno zbirala okrog sebe slovenske vernike. Okrog župnika Cvetka Žbogarja se vsi zelo radi zbiramo, še posebno rade pa se zbirajo mlade družine s svojimi otroki. Te so si dalj časa želele ob cerkvi tudi primeren prostor za razne cerkvene in posebne slovesnosti. Ta želja se sedaj uresničuje s preureditvijo dvonadstropne stavbe ob župnišču. Duhovnija sicer že razpolaga z zelenim prostorom za cerkvijo, vendar le-ta ni uporaben ob slabem vremenu. Po-
Zaradi preobilice gradiva borno nekatere aktualne članke žal objavili prihodnjič. Bralce in sodelavce prosimo za razumevanje. / ured.
trebovala bi tudi pokrite prostore, ki jih bo mogoče pridobiti za župnijsko skupnost prav v omenjeni bližnji stavbi. Prvič smo se zbrali v njej po nedeljski zahvalni maši in ugotovili, da so prostori veliki, lepi in svetli. V spodnjem delu bo večja dvorana za srečanja, prireditve in praznike, povezane z župnijskim življenjem. Zraven te bodo župnijski u-rad in soba za verouk, seje župnijskega sveta in morda sedež Skupnosti družin Sončnica. V zgornjem nadstropju bodo tudi popravili prostore, njih namen pa zaenkrat ni še natančno določen.
Verniki duhovnije sv. Ivana so toplo vabljeni, da darujejo za dokončno ureditev teh lepih prostorov, v katerih bo župnijsko življenje še bolj zaživelo v veselje vseh vernikov, zlasti mladih družin in otrok.
Kljub nenaklonjenemu vremenu smo se prijateljske družine na pobudo Skupnosti družin Sončnica namenile praznovati martinovo skupaj. Po odpadlem romanju v Strunjan smo si želele to jesen vsaj enkrat se družabno srečati izven običajnih okvirov v prijateljskem sproščenem pogovoru. To se nam je posrečilo na martinovo, ko se nas je petnajst družin po maši ob 11.30 in prigrizku v bodoči dvorani ob sveotivanskem župnišču napotilo v Trnovco pri Šempolaju k Subanu. Kot ob kakem velikem prazniku se je velika soba gostišča napolnila do zadnjega kotička. Martina smo praznovali z dobrim kosilom in mu nazdravili z vinom in petjem ob Ka-ziju, ki je vlekel meh, in Simonu, ki je brenkal na kitaro. Škoda le, da so zaradi slabšega vremena odpadle igre na prostem za petintrideset zbra-
nih otrok in obisk bližnje kleti.
Skupnost druži n Sončnica je uradno nastala s sprejetjem statuta 13. junija letos z namenom, da zbira mlade družine pastoralnega središča sv. Ivana, hkrati pa podpira zamisli tudi drugih slovenskih družin na Goriškem. Pobudniki te novoustanovljene druščine želimo torej presegati ožje okvire slovenske mestne duhovnije in sodelovati ter se povezovati tudi z družinami iz drugih predelov in drugimi, ki se prepoznajo v vrednotah Sončnice. To je bilo zaznati tudi na nedeljskem martinovanju, ko smo se v krogu zbrale prijateljske družine iz različnih goriških koncev. Tega dejstva smo bili vsi zelo veseli, ker pomeni, da obstajajo med nami neke zrele in globlje vezi, ki napovedujejo bolj vedro in sproščeno manjšinjsko prihodnost. -----------HD
23.11.98-23.11.99
Ob prvi obletnici smrti naše drage MAME ANGELE se je z vso ljubeznijo spominjamo hčere in sinovi skupaj z vsem sorodstvom.
9.11.97-9.11.99
Hvaležno se spominjamo tudi drage SESTRE MARIJE ob drugi obletnici smrti.
Družina Vetrih
ZAHVALA Ob izgubi našega
RADOVANA SFILIGOJA
se zahvaljujemo župnikom Vojku Makucu, Marjanu Markežiču, Karlu Bolčini in don Francu, pevskima zboroma Štmaver in Mirko Filej, darovalcem cvetja in v dobre namene in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
PAZ GARCIA RODRIGUEZ IN HERMAN KOSIČ V KULTURNEM DOMU
SLUTNJE NOVIH KALI V TRPKI IZPOVEDI
V petek, 5. novembra, sta se v Kulturnem domu skupno predstavila Paz Garcia Ro-driguez in Herman Kosič in tako tudi otvorila razstavno sezono doma, kot je na večeru uvodoma povedal Igor Komel (na sliki).
Umetnika je predstavil Jurij Paljk, ki je med drugim naglasil usklajenost para tudi na likovnem področju, saj se njuna dela organsko dopolnjujejo, tako da naravnost "kričeča" in "moška" govorica Hermana Kosiča sploh ne preglasi bolj intimne in umirjene Pazine izpovednosti. Obema je skupna tematska nit, "naravnost boleča eksisten-
cialna tematika" sodobnega človeka, ujetega med željo po osebnejših odnosih in hrepenenjem po Lepoti in med nehumanim in zlaganim svetom; njuno skupno ustvarjanje se kaže tudi v ek-sperimentiranju izraznih možnosti, ki jih lahko nudijo umetni in vsakdanji uporabni materiali (pleksiglas, najlon folije, časopisni izrezki) kot njihovo različno kombiniranje v kolaže.
V Pazinih delih prevladuje pretanjena in usklajena kompozicija barv, ki so hladne ali pa spominjajo na zamolkle barve zemeljske gomile in kažejo na tiho sozvočje z nara-
; vo, ki umetnici vliva upanje. Iz tako tehtno dograjenega dna duševnih pejsažev pronicajo na površje iznakaza-ne človeške podobe ali samo oči nekega obraza ali druga figurativna nota; bolest življenja pa je v splavu tudi neposredno izražena. Iskanje človeškega obraza je nedvomno stalnica v Hermanovem slikarskem snovanju, nove izrazne možnosti mu ponuja uporaba pleksiglasa ali kuhinjske najlonske folije, s katero je utišal razbolel glas zelenega krika. In vendar se zdi, da lahko prav v tej nedo-' rečenosti človeških obličij, v večplastnosti nekega obraza, izpraskanega na pleksiglasu, zasledimo ne samo nihilistično in brezizhodno zanika-I nje osebe, temveč že priznanje njene skrivnosti in slutnjo tiste kali, iz katere lahko vzbrsti življenje samo; prav za-radi tega lahko "upamo, da bo vseeno prevladalo na koncu vedno življenje". To preveva tudi platno-triptih, ki ga je Herman posvetil spominu na prijatelja Ivana Sirka, katere izkupiček bo namenil za nabavo knjig za sre-dnjo šolo v Doberdobu, kjer je Ivan poučeval.
Dela bodo na ogled v Kulturnem domu v Gorici do 20. novembra med delavniki od 9. do 13. ure ter od 16. do 18. ure in seveda med ve-i černimi prireditvami.
I SQ
DRUŠTVO TRŽIČ IMA SVOJ SIMBOL
Sredi oktobra so odborniki društva Tržič izbrali kot svoj simbol dve odprti pahljači. Slovensko kulturno športno rekreacijsko društvo Tržič je začelo delovati v Laškem aprila 1998 brez sedeža, brez finančnih sredstev, brez simbola, toda z dobro voljo pogumnih rojakov, ki so odrezani od slovenskega okolja in bolj podvrženi asimilaciji. V letu dni pa so pokazali svoje sposobnosti. Društvo se je predstavilo s koncertom, izvirno Prešernovo proslavo, gostovanjem SSG iz Trsta in srednjeevropskim večerom. Tako delujoče društvo pa pi gotovo ne more naprej di simbola. Dobiti najprimernejšega ni bilo lahko. Končno sta privekali na dan odprti pahljači, ki ponazarjata odprtost društva, ki združuje člane različnih političnih in svetovnonazorskih prepričanj, ki sprejema nasvete in kritike vseh vrst in iz vseh krogov. Odborniki in člani že pripravljajo predstavitev prve knjige Naš Koledar za leto 2000, ki je namenjena otrokom; predstavitev bo v občinskem gledališču v Tržiču 1. decembra. Odprti pahljači naj spremljata prijatelje in člane društva na dolgi poti, jim delata družbo, se z njimi smejita, ob potrebi pa jim dasta tudi zagon v korist prihodnjim uspehom.
  DT
rav
rez
LICEJCI SO
OBISKALI
ZVEZDARNO
V okviru alternativnih dejavnosti, ki jih višja šola ponuja dijakom kot dopolnilo k šolskemu pouku ali za njihovo dodatno izobraževanje, so licejski dijaki 9. novembra obiskali zvezdarno v Farri.
Krajevno zelo priljubljeni observatorij je nastal pred petindvajsetimi leti na pobudo nekaterih navdušenih a-materjev in še danes deluje na prostovoljni ravni z namenom, da približa čudovite nebesne objekte tudi drugim ljudem, posebno mladim. Kljub najboljšim
namenom in zelo dobremu odzivu dijakov je obisk le napol uspel, saj se nam je prav na ta večer nebo povsem zakrilo in se ni pokazala ena sama zvezda. Dijaki so sicer sledili alternativnemu programu na CD-romu in si ogledali kupolo s 40-centimetrskim teleskopom v njej, vendar to ni bilo isto kot neposredno opazovati predvidene nebesne objekte: Jupiter, Saturn, Andromedino galaksijo, dvozvez-dje Mizar in Alkor in še kaj. Kljub temu da nam jo je vreme zagodilo, nismo izgubili poguma in se bomo spet našli v Farri prvi četrtek v decembru, če nam bodo seveda zvezde pomežiknile. ----------HD
Vljudno vas vabimo na odprtje razstave
GALERIJA
SLOVENSKE UMETNICE PO SVETU
Razstavljale bodo Tamara Burmicky Taya, Rozalija Knez Saule in Maja Pogačnik. Slikarke bo predstavil Joško Vetrih.
Galerija Ars v Katoliški knjigarni na Travniku, petek, 19. novembra, ob 18. uri.
ŠTUDIJSKO RAZISKOVALNI FORUM ZA KULTURO
s pokroviteljstvom goriške pokrajine vabi na mednarodni simpozij
DRUGO BALKANA
V petek, 26., in soboto, 27. novembra, od 15.30 dalje v dvorani goriškega pokrajinskega sveta, Korzo Italija št. 55
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
CECI
A ’99
41. revija gor iških pevskih zborov
Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine, Koroške in Slovenije.
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 20. novembra 1999, ob 20.30 Nedelja, 21. novembra 1999, ob 16. uri
Vljudno vas vabimo na predstavitev L—rih,	knjižnih	novosti
* ***	BLAGI	IZZIVI	in
GALERIJA MOj MALI vELiKI SVET
Na večeru bosta sodelovala avtor Aleksij Pregare in prof. Ester Sferco.
Katoliška knjigarna na Travniku, petek, 26. novembra 1999, ob 18. uri.
SCGV EMIL KOMEL - ARSATELIER
Srečanja z glasbo 1999/2000 Liki naše preteklosti
DANILO FAJGELJ
Mešani zbor Lojze Bratuž Mirjam Furlan, ORGLE Stojan Kuret, DIRIGENT
Cerkev sv. Ivana v Gorici, sobota, 27. novembra, ob 20. uri. Slovenski skladatelj med nami
ALOJZ AJDIČ
Arsatelier Gorica Fabio Devetak, flavta - Jerica Rudolf, sopran - Clara Bensa, violina - Dalia Vodice, klavir - Romina Basso, mezzosopran - David G. Leonardi, klavir - Dušan Sodja, klarinet -Tatjana Kaučič, klavir - Otroški zbor SCGV Emil Komel Komorna dvorna KC Lojze Bratuž, sreda, 1. decembra, ob 18.30
OBVESTILA
V RAZSTAVNIH prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž razstavlja Etko Tutta. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. Od 26. nov. do 31. dec. je ogled možen ob prireditvah.
V GALERIJI Kulturnega doma v Gorici je do 20. novembra odprta skupna razstava dveh mladih umetnikov: Paz Garda Ro-drfguez iz Barcelone in Hermana Kosiča iz Gorice po naslednjem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
OB PRVI obletnici smrti Angele Vetrih bo spominska maša zanjo v torek, 23. t.m, ob
18.30 v cerkvi sv. Ivana.
V KULTURNEM domu v Gorici bo 23. t.m. ob 20.30 gostovalo gledališče Oder Treh Herojev iz Pirniča s komedijo Trije vaški svetniki. Režija Peter Mili-tarev.
V GALERIJI Kulturnega doma v Gorici bo 24. t.m. ob 18. uri odprtje razstave Franka Žerjala. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Razstava bo odprta do 6. decembra od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
ZVEZA SLOVENSKIH kulturnih društev - Gorica prireja Gledališko delavnico za delo z otroki. Predvidenih je pet srečanj, ki bodo potekala enkrat mesečno, ob sobotah od 15. do 18. ure v otroški sobi knjižnice Damir Feigel v Gorici, ulica della Croce 3. Prijave do 25. nov. pri ZSKD v Gorici, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro (tel. 0481 531495). Prvo srečanje z naslovom Animacija - srečanje z animatorkami skupine Lupus in fabula iz Trsta bo v soboto, 27. t.m.
V PETEK, 26. nov., bo ob
20.30 v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici večer dalmatinskih pesmi z znano kvarnersko skupino klapa Volovsko iz Opatije. Koncert sodi v okvir proslavljanj 18. obletnice otvoritve doma.
SKRD JADRO obvešča vse pridne otroke, da nas bo sveti Miklavž obiskal v petek, 3. decembra, ob 17.30 v župnijski dvorani sv. Nikolaja v Tržiču. Poleg otrok iz vrtca in osnovne šole Romjan bo nastopala tudi baletna skupinaŠDMladina iz Sv. Križa.
SLOVENSKA USTANOVA v Gorici išče primerno osebo ali družino za službo hišnika. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 0481 531445 v jutranjih urah.
V SREDIŠČU mesta Gorice, na Placuti 18, je na prodaj nepremičnina večje površine, ki obsega dvonadstropno stavbo z večjim zaprtim dvoriščem. Zainteresirani se lahko oglasijo na sedežu Katoliškega tiskovnega društva v prvem nadstropju omenjene stavbe v uradnih urah (tel. št. 0481 533177, fax 0481 536978).
DAROVI
ZA BRATA Bajc: A. in S. 500.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: D. K. F. 5000 lir za cvetje.
ZA MePZ Rupa-Peč: Andrej Kosič 50.000 lir.
ZA ODER 90: namesto cvetja nagrobpok. Radovanu Sfiligoju Franka Žgavec 100.000 lir.
Mali MIHA je osrečil sestrico Jasmin, mamico Jožico in o-četa Franka. Srečni družini čestitajo vsi "stari" prijatelji iz Števerjana.
Z učiteljico Jožico se ob rojstvu malega MIHA veselijo vsi njeni učenci in njihovi starši.
MARJAN BREŠČAK se je konec oktobra upokojil. Čestitajo mu in se z njim veselijo Mitja, Kristjan in vsi bližnji sorodniki.
Čestitkam se pridružuje uredništvo Novega glasa.
SOŽALJA
Katji Sfiligoj ob izgubi dragega očeta RADOVANA izrekajo iskreno sožalje sodelavci.
Ob izgubi očeta RADOVANA SFILIGOJA izrekamo Katji, Fabjanu, ženi Biserki in ostalim sorodnikom občuteno sožalje. Upravni odbor Katoliške knjigarne.
Člani dramske skupine O-der 90 izrekajo iskreno sožalje svojemu predsedniku Fabjanu in članici Katji ob izgubi dragega očeta RADOVANA.
Ob boleči izgubi dragega RADOVANA izražajo Fabjanu, Katji in gospe Biserki globoko sožalje prijatelji iz Centra Lojze Bratuž.
Svojemu odborniku in predsedniku društva M. Filej Fabjanu Sfiligoju ter ostalim domačim izraža Zveza slovenske katoliške prosvete globoko sožalje ob smrti dragega očeta RADOVANA.
ZAHVALA
Sestre Zavoda sv. Družine se ob zahvalni nedelji zahvaljujejo za pridelke in ostale darove župnijam Gabrje, Rupa, Peč, Štandrež, Števerjan, Jazbine, Sovodnje in slovenski du-hovniji sv. Ivana. Vsem iskren Bog povrni!
POPRAVEK
V prejšnji številki Novega glasa je bilo pomotoma objavljeno, da so otroci osnovne šole v Števerjanu pripravili prodajno razstavo božičnih okraskov. Razstava ni bila prodajne narave, temveč so se zbirali le prostovoljni prispevki.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR v četrtek, 25. novembra 1999, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu
ŽUPNIJA SV. ANDREJA V STANDREZU
vabi na koncert
LJUBLJANSKI MADRIGALISTI
ZBOROVODJA Matjaž Šček
V nedeljo, 28. novembra 1999, ob 17. uri v Štandrežu pri Gorici.
11
ČETRTEK
18. NOVEMBRA .
1999
12
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
KI
POMEMBEN PREMIK V
v v
PREJELI SMO
SLOVENSCINA PRESTOPILA PRAG DRŽAVNE ŠOLE
DRAGOCEN DAR MATERINŠČINE
ERIKA JAZBAR
Pravica do šolanja beneških otrok v slovenskem, maternem jeziku ni imela v tem stoletju lahke poti v videmski pokrajini, saj je prišlo ob vsaki tovrstni seveda privatni iniciativi do večjih polemik, tako v Beneški Sloveniji kakor v Kanalski dolini.
V	Špetru so si v osemdesetih letih drznili ustanoviti privatni vrtec in osnovno šolo, ki sojo na začetku interesenti kar spregledali, prizadevnost in vztrajnost odgovornih pri projektu pa sta botrovali rezultatu, daje danes dvojezični šolski center največja šolska struktura v Nadiških dolinah, saj jo obiskuje več kot tretjina šolske populacije.
Po osnovni šoli pa so bili beneški otroci primorani zapustiti šolski pouk v slovenskem jeziku, kajti šolske strukture v videmski pokrajini niso nudile nadaljevanja, z izjemo popoldanskih tečajev slovenskega jezika v špetrskem dvojezičnem centru, kar pomeni neko izvenšolsko dejavnost.
Z letošnjim šolskim letom se je s tega vidika problematika obrnila na bolje, saj so s
3. novembrom začeli poučevati slovenski jezik v državni srednji šoli. Gre za dve popoldanski uri dvakrat tedensko, ki jih vodi Cinzia Pečar, namenjene pa so otrokom prvega razreda. Vpisanih je 11 dijakov, ki so v lanskem šolskem letu obiskovali dvojezični center. V krajšem pogovoru nam je ravnateljica Živa Gruden povedala, daje letošnji novosti botrovalo več dejavnikov. Tudi v prejšnjih letih so si veliko prizadevali za nadaljevanje pou ka v slovenskem jeziku, vendar ovire so bile prevelike, saj je edino možnost predstavljal eksperimentalni razred, ki pa ni dosegel zadostnega števila učencev, ki bi ugodil državnim parametrom, zato so predstavljali e-dino možnost privatni popoldanski tečaji. Z avtonomijo šole se je le nekaj premaknilo. Šola lahko ponudi učencem dodatne dejavnosti, ki jih učenec izbere po lastni volji. Sredstva podeljujeta država oz. dežela, lahko pa se pri šoli tudi domenijo z določeno ustanovo. Za letošnje šolsko leto je poskrbela Zadruga Lipa iz Špetra, ki bo priskočila na pomoč z deželnimi prispevki
za ovrednotenje krajevne kulture. To pomeni, da državna šola pri tem ne bo imela stroškov v pričakovanju na deželne prispevkov za prihodnje leto. Tako so se odgovorni pri centru izognili tudi morebitnim očitkom, ki so vezani na uporabo že skromnih sredstev, s katerimi razpolagajo državne šole.
Letošnjemu preobratu pa je botrovalo tudi dejstvo, da je bil lanskoletni peti razred osnovne šole precej kompakten in se učenci nadalje v srednji šoli niso razkropili po Čedadu ali drugod. Tudi s strani staršev je prišlo do jasne želje po slovenskem pouku.
Za vse tiste, ki smo navajeni na državno šolo s slovenskim jezikom, se bo zdela o-menjena novost majhna, saj konec koncev gre za 80 letnih popoldanskih ur. Za Beneško Slovenijo oz. za Slovence, ki živijo v videmski pokrajini, pa predstavljajo te ure pomemben zasuk, saj jim daje tudi upati, da se bodo stvari v prihodnosti še izboljšale in okrepile. Doslej se je o tem samo govorilo.
Rad sledim visoko kakovostnim radijskim oddajam, ki jih pripravlja slovensko uredništvo pri avstrijski ORF v Celovcu. Tudi v nedeljo, 14. novembra, sem med 12. in 13. uro sledil Koroškemu obzorniku na valovih Radia Trst A.
Eden izmed prispevkov je govoril o posvetu o pravicah otrok, ki sta ga priredili pedagoški fakulteti univerz v Celovcu in Ljubljani. Med te pravice, tako je bilo posebno izpostavljeno, je bila uvrščena tudi pravica do lastnega jezika. V prispevku je bil tudi podan krajši pogovor z nekim avstrijskim profesorjem, ki je govoril v nemškem jeziku, uredništvo oddaje pa žal ni podalo slovenskega prevoda.
Ko bi ugotovili, da je slovensko uredništvo v Celovcu namenoma opustilo prevod izjave gospoda profesorja, bi se ne smeli čuditi, če se ponavlja provokacija nekaterih uslužbencev javnih ustanov ter raznih politikov, češ da poslovanje v slovenščini (ali na splošno v kakem manjšinskem jeziku) ni potrebno, saj vsi pripadniki manjšine obvladajo večinski jezik, in bi bi-
lo vse zavzemanje za zaščito ali zaščitni zakon, v Italiji enako kot v Avstriji, zaman.
Ko bi šlo za tehnični spodrsljaj, bi bili priča isti površnosti v rabi materinščine, ki jo zasledimo v vsakdanu (primemo se za lasten nos) v pogovorni uporabi materinščine, v dnevnem tisku, v radijskih in televizijskih oddajah.
Poleg pojmovanja materinščine kot notranjega in istočasno zunanjega znaka narodne pripadnosti, gledam nanjo kot na dragocen dar, katerega sem prejel od staršev. In kot bivši zdomec se niti ne morem hvaliti, da svojo materinščino kdo ve kako dobro obvladam. Sem pa le prišel tako daleč, da se zavedam napak rojakov, ki so ime-
li	prednost šolanja v slovenskem jeziku.
Potrudimo se, da zaklad jezika spoštujemo in včasih tudi oživimo, “počistimo". Sicer to za druge stvari v življenju, zgolj materialnega značaja, tudi storimo. Jezika ne gre pozabiti.
S	spoštovanjem IGOR P. MERKU
O MAMILIH
ki zadnje čase vedno iin
državi, v kateri živimo, vse bolj pa je prisotna tudi v matični državi Slovencev. Vsakomur, ki posluša radio, gleda televizijo, bere dnevnike, morda tednike, je že sedaj jasno, da bomo tokrat skušali povedati kaj več o tabletkah, ki jih poznamo pod imenom ecstasy in jih predvsem mladi ljudje na veliko uživajo v diskotekah, ker tabletke ecstasy, ki so sintetično in zato nevarno mamilo, baje obiskovalcu diskoteke o-mogočijo, da se ne zaveda ne časa in niti utrujenosti, kar je kasneje prevečkrat usodno, ko mladi po noči, prebiti v diskoteki, sedejo za volan in se podajo domov; veliko jih umre v prometnih nesrečah, nekateri pa sedaj tudi že zaradi tabletk samih.
Ecstasv je mamilo, ki je prišlo iz Holandske tudi med nas pred nekaj leti, ko se v Evropi in tudi v Italiji ni oprijel crack, tudi izjemno nevarno mamilo, za katerim pa umirajo v ZDA predvsem revnejši sloji črncev, in to zato, ker si lahko privoščijo samo to mamilo. Ecstasy se je pojavil kot čudežna tabletka, ki za razmeroma majhen denar (sedaj je cena posamezne tabletke v naših krajih 50 tisoč lir, v Sloveniji je celo nižja) omogoči, da za eno noč “odideš v drugi svet, da po napornem tednu greš v diskoteko v skupini prijateljevali znancev, vzameš tabletko in “odšte-kaš“, kot temu pravijo vSIove-
J URIJ PALJK
niji. Gre za masovni pojav, saj so razsežnosti uživanja ecsta-syja tako velike, da se o njem po nedavni smrti mladeniča zaradi ene same tabletke na veliko razpravlja sedaj tudi v rimskem parlamentu, češ da sile javnega reda in pregona (beri: policija, orožniki, finančni stražniki itd.) ne naredijo dovolj, da bi mlade obvarovali pred uživanjem pogubnega ecstasya, katerega pa"dilerji in pušerji“ (razpečevalci mamil) ponujajo v že več kot petdesetih različicah...
Vsakomur, ki ima samo malo zdrave pameti, je jasno, da sile javnega reda in pregona ne bodo nikdar zaustavile uživanja mamil, če bo obstajalo povpraševanje po njih in povpraševanja je danes ogromno, vsaj po črni kroniki naših dni in naše družbe sodeč.
Izvedenci trdijo, da jeecsta-sy relativno cenen izdelek podtalnih, grozljivih mafijskih in gangsterskih kemikov in kriminalnih združb. Zato tudi ne preseneča nedavna odmevna aretacija finančnega podčastnika v Furlaniji, ki je skupaj z ženo ogromne količine mamila ecstasy kupoval na /Holandskem in ga potem razpečeval v Vidmu in okolici: zaslužki s preprodajo smrtonosnega mamila so ogromni, ker je to mamilo do nedavnega veljalo zaneškodljivo. Da je to zgrešeno, so opozarjali izvedenci in zdravniki, ki pa še do danes niso dali jasnih odgo-
vorov, kakšne posledice ima občasno jemanje mamila ecstasv. Zadnji zdravniški izsledki trdijo, da je jemanje ecstasyja lahko tudi vzrok obolenja za strašno boleznijo Parkinson, ki sicer prizadene le starejše.
Mladi hodijo v diskoteke, ki se danes odpirajo v petkih, sobotah in nedeljah prepozno, šele okrog polnoči, ples v njih pa traja do jutranjih ur. To je velik napor za vsakega človeka, tudi za mlado telo. Razpečevalci ecstasyja trdijo, da je tabletka kot nalašč za odpravo utrujenosti. Sile javnega redu in zdravniki pa pravijo, da obstaja v diskotekah pojav, ki mu pravijo"pojavčrede". Vdiskoteko namreč prihaja ponavadi velika skupina prijateljev, ki bi se radi zabavali; če je v taki skupini samo nekaj občasnih jemalcev ecstasyja, je velika verjetnost, da jim bodo sledili tudi prijatelji, ki se hočejo “zabavati" na enak način, kot se “zabavajo" njihovi vrstniki. Povsod prisotni razpečevalci mamil pa opravijo svoje.
Kaj storiti? Tega najbrž ne ve nihče, če je sam predsednik italijanske vlade Massimo D'Alema minuli teden na podobno vprašanje sklonil glavo in govoril o preventivnih ukrepih, ki jih je vlada podvzela, da bi preprečila širjenje uživanja pogubnega mamila. Dan kasneje pa je na nekem javnem shodu dejal, naj se zavedamo, da uživalci ecstasyja niso neki na rob družbe potisnjeni mladi ljudje, ampak predvsem mladi, ki ves teden trdo delajo, da si zaslužijo plačo, s katero si potem konec tedna privoščijo ecstasy, zabavo v diskoteki. Gre torej za povsem nov pojav uživanja drog, ki slo-
ni na lažni in pogubni trditvi razpečevalcev ecstasyja, češ da tabletka “samo pomaga pri zabavi, saj se ti nič ne more zgoditi, le utrujen ne boš in zabaval se boš lepše."
Pred dnevi so italijanski mediji poročali, da trije italijanski pop in rock pevci, zvezde današnjih dni, niso hoteli pristati na reklamiranje boja proti u-živanju ecstasyja v diskotekah. Če je to res, je to grozljivo, saj vemo, kakšen vpliv imajo Li-gabue, Jovanotti in predvsem Vasco Rossi na mlade.
Ostaja še vedno vprašanje, kaj storiti, da mladi ne bi jemali več mamil. Enzo Biagi je na prvo stran dnevnika Corrie-re della Sera minuli teden napisal, naj se ne slepimo s tem, da bo uživanje ecstasyja zajezila in preprečila policija, ker to enostavno ne drži. Strinjamo se z njegovo ugotovitvijo, da se boj proti uživanju mamil prične doma, v, druži ni, ki pa je v naši družbi vse manj "osnovna celica vsake zdrave družbe", kot je večkrat poudaril papež Janez Pavel II. Pojav mamil je zaskrbljujoč tudi zato, ker kaže na družbo, v kateri sami živimo, v dokaj čudni luči: to je družba, v kateri nič j ne manjka, a manjka vse, če se morajo mladi drogirati, da se lahko zabavajo.
Italijanski dnevnik iz Trsta nesramno podtika v svojih, za Slovence žaljivih zapisih, da je pri nas ob državni meji še slabše, ker si lahko ecstasy naši uživalci kupijo v Sloveniji, kjer da ni kontrole nad razpečevanjem mamil, vsaj take ne, kot da obstaja v Italiji. To ni res. j Kontrole so tako v Sloveniji kot v Italiji, le povpraševanja po mamilih in še posebej po ecs-
tasyju je vedno več in zato tudi ponudbe. U ozadju naše družbe je vedno denar tisti, ki zdruzga vse, prav vse.
Tako v Italiji kot v Sloveniji so družba in odgovorni v njej pozabili na lestvico moralnih in etičnih vrednot, med katerimi je družina gotovo na prvem mestu; v zameno pa ponuja naša družba samo denar in zopet denar, tekmo za denarjem, za katerega zmotno velja, da si z njim lahko kupiš vse, tudi srečo, ki je ni, vsaj v uživanju mamil je ni. A to vemo tisti, ki ne uživamo ne “droge mladih in revnih" - ecsta-syja in ne "droge bogatih" - kokaina. Mladi, ki hodijo po naših stopinjah, kot smo mi hodili po stopinjah naših staršev, so seveda v stiski, veliki stiski. Jasno je, da je med njimi dosti zdravih ljudi, kot je jasno tudi, da so med njimi tisti, ki si konec tedna privoščijo “izlet v neznano", le-ta pa je lahko u-soden. Razširjen pojav uživanja drog je samo pokazatelj, kako bolna je naša družba, kako bolna je njena osnovna ce-lica-družina.
Pred časom mi jegoriški direktor centra za zdravljenje od drog, alkohola in tobaka odvisnih ljudi (SERI) dr. Bernard Špacapan dejal, da je največji problem pri zdravljenju tistih ljudi, ki jih na prisilno zdravljenje pošljejo sile javnega reda, ko jih zalotijo ali drogirane ali pijane pri kontroli v prometu: "Večina teh ljudi se sploh noče zdraviti, ker zase trdijo, da niso odvisniki! Večkrat gre za uspešne, delavne in mlade ljudi, ki so uveljavljeni v družbi."
Vsak komentar je seveda odveč.
GORIŠKA BRDA
SPOMENIK
PESNIKU
ALOJZU
GRADNIKU
Mož, ki je za vedno oblikoval lepe in globoke verze, bo simbolno spet gledal na svoja Brda z nekoliko vzvišenega prostora pri gradu Dobrovo.
V	nedeljo, 28.t.m., ob 14. uri bo namreč v bližini gradu Dobrovo odkritje spomenika pesniku Alojzu Gradniku. Kip iz brona v naravni velikosti bo postavljen v odprtem okolju in je delo akademskega kiparja Jakova Brdarja. Slavnostni govornik bo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik. Do postavitve kipa je prišlo po prizadevanju Odbora za postavitev spomenika pesniku Alojzu Gradniku oz. občine Brda. Odkril ga bo pesnikov sin Sergej Gradnik.
Na predvečer počastitve pesnika bo 27. t.m. ob 19. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo predstavitev Briškega zbornika, v katerem je na 476 straneh 21 “briških" študij. Ena od njih je tudi razprava Brda v slovenski književnosti, kjer pomembno mesto zavzema pesnik Alojz Gradnik.
Vsi lepo vabljeni na kulturni dogodek na Dobrovo!
SP
OBVESTILA
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Ajdovščina in Vipava vabi na niz srečanj Adventni večeri verskega poglabljanja v Vipavi. Prvo srečanje bo v petek, 26.t.m.,ob20. uri: mag. Branko Cestnik bo govoril na temo Drugačnost mladega človeka kot vzgojni izziv.
HITOVE MUZE na gradu Dobrovo: v petek, 19. t.m., ob 20. uri bodo nastopili Solisti iz Firenc s koncertno izvedbo Puccinijeve La Boheme. Zakladnica melodičnega bogastva znamenitih arij bo zaživela v izvrstni izvedbi pevcev iz Firenc. Brezplačni avtobus bo odpeljal izpred Kulturnega doma ob 19.15 in s trga Jožeta Srebrniča v Solkanu ob 19.25.
LAVRIČEVA KRIŽNICA Ajdovščina in Knjižna zbirka Be-letrina vabita v torek, 23. t.m., ob 18.30 na predstavitev pesniške zbirke Kraški narcis Josipa Ostija. Delo bo predstavil urednik Mitja Čander v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
V	Novi Gorici je 11. in 12. t.m. potekal seminar, na katerem so mentorjem predstavili tematske sklope letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje: Prešernove balade in balada (Vlado Pirc), Prešernove romance in romanca (Metka Breko), Prešernove gazele in gazela (Valentina Kobal) i n Prešernovi soneti in sonet (Silvo Fatur). Dne 12. t.m. sta vdelovnih skupinah, ki so jih vodili koordinatorji tekmovanja za posamezne stopnje, potekali razprava in oblikovanje nalog.
KANALSKA DOLINA
BENEČIJI
RUBRI
SPOMLADI MOŽNOST VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR
PREDČASNE VOLITVE PO VEČINSKEM SISTEMU?
SLOVENIJA
MARJAN DROBEZ
V	državnem zboru, vladi in v političnih strankah so se pretekle dni ukvarjali predvsem z razpravami o proračunu za naslednje leto, obravnavo spremenjenega zakona o veterinarski službi, ki bo ustrezal merilom in zahtevam EU, atudi s pripravami na parlamentarne volitve, ki bi morale biti leta 2000. V politični in tudi v t.i. navadni javnosti pa je vzbudilo neugoden odmev tudi sporočilo predsednika poslanske zbornice italijanskega parlamenta Luciana Violanteja, da je razprava o zakonu za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji odložena, "ker pač ni v navadi sprejemanje zakonskih osnutkov, kadar se v poslanski zbornici pogovarjajo
o	državnem proračunu". V pismu Slovenski skupnosti pa je izrekel prepričanje, "da bo poslanska zbornica uvrstila zakon o zaščiti slovenske narodne skupnosti na dnevni red po proračunski razpravi".
Po mnenju političnih analitikov naj bi nekateri dogodki v vrhu LDS, največje in najbolj vplivne stranke sedanje vladne koalicije, kazali na to, da se ta stranka, ki jo pooseblja njen predsednik Janez Drnovšek, pripravlja na izredne oz. predčasne parlamentarne volitve, ki bi morda bile spo-
mladi prihodnjega leta. Na seji izvršilnega odbora stranke so že imenovali volilni štab, ki ga vodi glavni tajnik stranke Gregor Golobič.
Glede volilnega sistema naj bi se Drnovšek čedalje bolj nagibal k dvokrožnemu večinskemu sistemu, ki je zmagal na referendumu leta 1992 in seje zanj v svoji znani razsodbi opredelilo tudi ustavno sodišče. O volilnem sistemu se je Drnovšek pogovarjal s skupino vplivnih razumnikov iz desnega političnega prostora in nato kot za nekakšno protiutež tudi z nekaterimi intelektualci liberalne usmeritve.
Na možne predčasne parlamentarne volitve pa se pripravljajo tudi druge najpomembnejše politične stranke. Zelo dejaven je predsednik StS Marjan Podobnik, ki je zahteval nujen sestanek predstavnikov strank vladne koalicije, na katerem so obravnavali razne nesporazume in spore med koalicijskimi partnerji pri izvajanju vladnega programa. Podobnik je zaradi domnevnih oškodovanj družbenega premoženja v največji slovenski zavarovalni družbi Triglav zahteval posredovanje vlade, drugih državnih organov in tudi policije. Volilne priprave potekajo tudi vZLSD.
>5T	*
JANEZ JANŠA ZAGROZIL S PROTESTI NA ULICAH
Tudi zasedanje konference SDS, novega organa socialdemokratske stranke, ki je ob koncu prejšnjega tedna bilo
v	Mariboru, je bilovveliki meri namenjeno pripravam na volitve. Predsednik stranke Janez Janša (na sliki) je zahteval, naj bodo predčasne oz. izredne volitve, ki bi morale potekati po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Udeleženci so sprejeli 17 resolucij o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih v Sloveniji.
Janez Janša je na zasedanju obtožil stranke vladne koalicije, "da so porabile preveč časa za usklajevanje in fevdalizacijo področij. To je načelo še tisto učinkovitost državne uprave, ki je nekoč obstajala. Predsednik SDS pa je izrekel tudi grožnjo, ki je v državi vz-
budila številne odmeve in o-cene. Opozoril je namreč, "da bodo v primeru, če si bo o-blast privoščila ponavljanje temnih obdobij naše zgodovine, šli na ulice. Tako kot Vzhodni Nemci pred desetimi leti bomo rekli: Mi smo ljudstvo. Berlinski zid v Sloveniji bomo podrli do konca".
Kar zadeva parlamentarne volitve, je posredoval tudi državni poglavar Milan Kučan.
V	pismu predsedniku držav-negazbora Podobniku in vlade Drnovšku ju opozarja na odgovornost, ki jo v zakonodajnem postopku za spremembe ali dopolnitve volilne zakonodaje imata državni zbor in vlada. Predsednik republike poudarja, "da je po veljavnem zakonu nujno, da se vsi zakonodajni postopki, ki se nanašajo na volilni sistem ali so z njim neposredno povezani, končajo pred 16. julijem 2000".
Iz tekoče kronike politič-! nih dogodkov omenjamo še
i	tridnevni obisk pogajalca Evropske komisije s Slovenijo Jaime Garcia Lombardera. Pogovarjal seje o približevanju SlovenijeEU. Ponovil ježe znano ugotovitev, da je Slovenija napredovala v svojih prizadevanjih za članstvo v o-menjeni povezavi, potem pa opozoril, "daje evropsko zakonodajo, ki je bila sprejeta, treba tudi izvajati. Če Slovenija ne bo čimprej zaprla brezcarinskih prodajaln, bo EU verjetno razmislila o novih ! korakih. Članicam EU mora-j te dokazati, daje vaša država zaupanja vreden partner".
V KORIST SLADKORNIH BOLNIKOV
Dne 14. novembra so tudi v Sloveniji počastili Svetovni dan sladkorne bolezni. Potekal je pod geslom "Skupaj smo močnejši, koliko stane diabetes." Ta bolezen se hitro širi. Ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 90 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo.
V okviru pobud ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni so dosegli nov uspeh pri zbiranju denarja za nakup laserskih aparatov, ki so nujno potrebni za pregled očesnega ozadja diabetikov. Obolenja oči so namreč pri sladkornih bolnikih ena od pogostih in hujših posledic omenjene bolezni. Zaradi tega je nabava laserskih aparatur za očesni oddelek Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici zelo pomembna. Doslej so z dobrodelnimi prireditvami in na druge načine zbrali že skoraj 17 milijonov tolarjev, manjka pa še
6	milijonov. Odbor za nakup omenjene opreme vabi posameznike, društva, podjetja in ustanove na Goriškem, da se odpovedo nakupu novoletnih voščilnic ter naj denar zanje raje namenijo za nakup številnim bolnikom potrebne laserske opreme.
--------M.
SLOVENSKA VINSKA KRALJICA
V	Sloveniji že pet let izbirajo vinsko kraljico, ki pa mora ustrezati zahtevnim pogojem in merilom. Dokazati mora znanjes področja vinogradništva in vinarstva ter pripravljenost, da bo prispevala k napredku te dejavnosti v Sloveniji. Kandidatke ocenjuje strokovna komisija Pomurskega sejma v Gornji Radgoni.
Za novo slovensko vinsko kraljico je bila na praznik sv. Martina okronana 20-letna Martina Stegovec iz Svetega Martina, zaselka nad Brjami v Vipavski dolini. Martina Stegovec je študentka drugega letnika oddelka za prevajanje in tolmačenje Filozofske fakultete v Ljubljani. S trto in vinom &je seznanila že v otroštvu, saj v gospodarstvu njenega očeta pridelajo ok. 250 hi vina letno. Ob imenovanju za vinsko kraljico je povedala, "da si bo prizadevala za promocijo vseh slovenskih vin in domače Vipavske doline." Za prvo spremljevalko nove vinske kraljice je bila izbrana Polona Švab iz Čadramske vasi pri Poljčanah na Štajerskem, za drugo spremljevalko pa Lara Žnidaršič, absolventka Ekonomske fakultete iz Šempetra pri Gorici.
-------M.
NEDELJSKA GLEDALIŠKA SREČANJA
ŠTEVERJANSKA MIŠOLOVKA V NOVI GORICI
V	spodnji dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici je bil v nedeljo, 14 t.m., drugi popoldan Nedeljskih gledaliških srečanj, nove abonmajske ponudbe Zveze kulturnih društev Nova Gorica, ki zajema, kot smo že pred časom poročali, šest predstav - zvrstile se bodo do marca prihodnjega leta - v izvedbi ljubiteljskih odrov tostran in onstran meje. Za štandreškimi komedijanti, ki so 24. oktobra bleščeče uvedli posrečene nedeljske popoldneve s Simonovo komedijo Zares čuden par, je preteklo nedeljo bila na vrsti Dramska skupina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana.
Gledalce je iz otožno meglenega poznega popoldneva odvedla v s skrivnostno tančico odeto kriminalko Agathe
ChristieMišolovka v prevodu Brede Pugelj. Pred štirimi leti na novo oživljena števerjan-ska dramska družina je s to predstavo premiersko nastopila pred domačo publiko v lanskem maju. Mlade amaterje je skozi zapleteno "črno" zgodbo do njene presenetljive razrešitve dokaj varno vodil režiser Emil Aberšek. Izvajalci so z njegovimi nasveti skušali čim bolj prepričljivo izrisati podobe nastopajočih likov in z njimi spodbuditi detektivsko radovednost v gledalcih; ti so razpletu sledili z zanimanjem in z nasmehom, ko je tekst razkril kako duhovito repliko. Iskreno ploskanje in šopek cvetja sta poplačala trud in požrtvovalnost mladih "Talijinih služabnikov".
■	IK
OB OBLETNICI POLJSKE NEODVISNOSTI
Častni konzul republike Poljske Nadjan Brataševec se je tudi letos odzval na poljski državni praznik 81. obletnice neodvisnosti te države. V gradu na Dobrovem v Goriških Brdih je 13. t.m. priredil koncert pianista Rafala Luszo-zevvskiega, priznanega mladega poljskega umetnika.
KANDIDATJE ZA KOPRSKEGA ŽUPANA
V	Kopru so objavili liste za občinske volitve, ki bodo 5. decembra. Za župana se bo potegovalo 12 kandidatov, za 29 mest svetovalcev v mestnem svetu pa na 28 listah 472 kandidatov. Za tri z zakonom zagotovljene sedeže italijanske narodne manjši ne je prijavljenih 6 kandidatov.
PREDSTAVNIKI MANJŠIN VEČINSKIM NARODOM
"SPOZNAJMO SE IN SODELUJMO1'
Na znanstvenem posvetu
o	položaju in zaščiti narodnih manjšin v obdobju evropskih združevalnih procesov, ki je bilo 8. in 9. novembra na Dobrovem v Goriških Brdih, so udeleženci bodisi s svojimi referati ali pa posegi v razpra-
vi	dokazali, da veliko vedo o-ziroma so resnični strokovnjaki na obsežnem in občutljivem področju manjšinske problematike v Evropi, ki se je že razvila v posebno znanstveno disciplino. Toda navajali so tudi grenke izkušnje in spoznanja, da politika in oblast v posameznih državah, pa tudi evropski parlament in evropska komisija EU, mnenj, analiz in priporočil strokovnjakov in znanstvenikov o vlogi narodnih manjšin v sedanjem času po večini ne u-poštevajo ali pa jih s svojimi pokroviteljskimi ravnanji utesnjujejo ali kako drugače ovirajo njihovo uresničevanje. Tudi v Sloveniji, kjer sta sicer italijanska in madžarska narodna manjšina kot avtohtoni skupnosti, zaščiteni skladno z najbolj zahtevnimi merili, ki veljajo v mednarodnih odnosih, se država pri določanju politike in ukrepov glede manjšin pogosto ne ozira na mnenja strokovnjakov, ki delujejo predvsem v raznih ustanovah, organizacijah in v okviru univerz v Ljubljani in v Mariboru.
Slovenski strokovnjak za vprašanja narodnih manjših prof. dr. Silvo Devetak z mariborske univerze, ki je bil tudi moderator posveta, je stanje odnosov med stroko oz. znanostjo in politiko povzel z u-gotovitvijo, "daje politika samosvoja in noče, da se kdo "vmešava" v področja, ki pa spadajo izključno v njene pristojnosti." Kategoričen in jasen je bil tudi Rudi Pavšič, predsednik SKGZ v Italiji. O-pozoril je, “da psihološki zidovi med državo in večinskim narodom ter med slovensko narodnostjo v Italiji še obstajajo in delujejo, za kar je kriva politika." Žatrdil je tudi, "da zakon o celoviti zaščiti Slovencev v Italiji ne bo imel učinka, če pri oblasteh, ki bi ga morale izvajati, ne bo politične volje in pripravljenosti." O odgovornosti in nalogah politike v Italiji in Sloveniji pri odpravljanju ovir za vsestranski razvoj slovenske narodnosti v Furlaniji-Julijski krajini, so govorili tudi udeleženci posveta iz Trsta: Emi-dij Susič, Milan Bufon in Ivo Jevnikar. Z njimi sta ob siceršnjem obravnavanju vloge manjšin v okviru EU in Sveta Evrope in pri pospeševanju prekomejnega sodelovanja (omenjala sta primer italijan-sko-slovenske meje) soglašala tudi Alberto Gasparini, direktor Mednarodnega inštituta za sociologijo v Gorici, ter sodelavec te ustanove Moreno Zago.
Na posvetu so bile izrečene zanimive in, menimo, tudi stvarne pobude o tem, če bi morale manjšine storiti več za poglobitev stikov in sodelovanja z večinskimi narodi in državami. Zdaj so namreč narodne skupnosti v posameznih državah, med njimi je tudi Italija, skoraj povsem izolirane od večinskih narodov oz. njihovih držav. Neki udeleženec je v razpravi dejal tole: "Spoznajmo se, da bi se lahko zbližali in nato pričeli tudi bolje sodelovati.” Seveda pa bi morala biti pri takem zbliževanju bistvena vloga večinskega naroda in države, ker imata pač na voljo vse vzvode oblasti in odločanja. Ustreznost take strategije vključevanja narodnih manjšin v politiko držav, kjer žive, in tudi v mednarodne organizacije, so na posvetu dokazovali in utemeljevali tudi z drugimi razlogi in dejstvi. Posamezne manjšine oz. njihovi pripadniki naj bi se v prizadevanjih za dosego ali spoštovanje svojih pravic bolj sklicevali na dokumente, ki jih je o manjšinah in človekovih pravicah sprejel Svet Evrope. V Evropskem parlamentu in v Evropski komisiji, kjer narodnim manjšinam na splošno ne namenjajo pričakovane skrbi in pozornosti, pa bi se manjšine in njihove matične države lahko sklicevale na tiste dokumente o-menjene povezave, ki poudarjajo pomembnost različnih kultur in s tem tudi raznih narodnosti in njihovega jezika v združeni Evropi.
Na posvetu so našteli še nekatere druge možnosti za ustvarjalnost, razvoj in zaščito narodnostnih skupnosti, ki žive zunaj matične države. Omenili so, denimo, možnosti za ustanovitev t.i. evropske regije na celotnem obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, pa nujnost ustanovitve univerze oz. visokošolskega središča na Primorskem, s čimer bi se odzvali na širjenje univerzitetnega študija v Trstu, Gorici in
v	Vidmu. Miroslav Polzer, strokovnjak iz ljubljanske Izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, je narodne manjšine pozval, naj se skupaj predstavijo na internetu, "saj na svetovnem spletu lahko ustvarimo skupni kulturni prostor Slovencev v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem."
Znanstveni posvet na Dobrovem je bil zagotovo koristen in uspešen. Njegov pomen pa bo lahko dosežen, menimo, samo v primeru, da bosta politika in oblast v posameznih državah omogočili, da se sklepi in priporočila, našteta v sklepni deklaraciji, sprejeti ob koncu posveta, tudi uresničijo.
M.
13
ČETRTEK
18. NOVEMBRA
1999
14
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
V	RIMU SREČANJE
PRIZADETIH OSEB
DAVČNE OLAJŠAVE
Vladaje začela upoštevati davčne olajšave za invalide, hudo poškodovane osebe in za osebe s psihičnimi motnjami že v finančnem zakonu iz leta 1998. Dejansko pa jih je na 450 tisoč davkoplačevalcev, to je upravičencev, izkoristilo dane možnosti le 20 tisoč. Vzroki za samo 5-od-stotni odziv so mnogoteri.
Skušajmo podrobneje pogledati in na jasen način obrazložiti, kateri sta olajšavi, ki pritičeta osebam s fizičnimi in psihičnimi hibami. Olajšavi upoštevata DDV in IRPEF. Kar se tiče DDV-ja, velja količnik 4% za nakup novega prevoznega sredstva (avtomobila) na bencin maks. 2.000 kubičnega in nafto maks. 2.500 kubičnega. Omenjena olajšava velja tudi za prilagoditev starih avtomobilov ("druge roke") glede na fizično hibo posameznika. Jasno je, da mora invalid opraviti posebno vozniško dovoljenje zaradi zmanjšanih motoričnih sposobnosti. 4-odstotna stopnja DDV-ja je predvidena tudi pri nakupu tehničnega, akustičnega, informatskega materiala za pomoč pri rehabilitaciji, za udobnejše bivanje, za izboljšavo medsebojnega sporazumevanja, za dostop do novic, kulture vsem tistim, katerih sposobnosti so močno omejene (gibljivost, vid, sluh in govor). Kar se tiče davka IRPEF, gre povedati, da so v celoti odbitni (brez nikakršnega odbitka) vsi zdravstveni stroški in tudi tisti za specifično pomoč prizadetim o-sebam s težkimi in trajnimi poškodbami: nakup računalnikov, faksov, modemov itd., kot predvideva člen 3 zakona 104/1992. Pomembno je tudi, da so slednji odbitni tudi, če jih plača družinski član, morajo pa biti namenjeni prizadeti osebi v direktnem sorodstvu (sinu, očetu, ženi), kot jih natančneje omenja člen 433 civilnega zakonika. S finančnim zakonom za leto 2000 je v študiju možnost odprave DDV-ja na usluge, ki jih uživa sam invalid.
Naj še omenimo, da bo državno srečanje handikapi-ranih, prizadetih oseb v Rimu od 16. do 18. decembra t.l. Na tem zboru bo govor predvsem o perečih problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo manj srečne o-sebe. Te nujno potrebujejo konkretno pomoč pri odpra-
vi	arhitektonskih pregrad, človeške brezbrižnosti, reorganizacijo socialnega oskrb-stva... Zakoni, davčne olajšave naj bodo jasne, razumljive in takoj izpeljive. Treba je tudi pospešiti njihovo vključitev v delovni svet, zakonodajalec mora nuditi pomoč podjetjem pri njihovem zaposlovanju (zakon 68 z dne 12. marca 1999). To so vendar ljudje, ki potrebujejo posebno pozornost in pomoč ne le zakonodajalca, a tudi nas vseh.
MARJAN DRUFOVKA
ITALIJANSKO PRAVO
PRENOS OBRATOV IN DAVČNA BREMENA
V ZNAMENJU 5. EVROPSKEGA KORIDORJA
V TRSTU SREČANJE
TRILATERALE
DAMJAN HLEDE
V	pogostih pogodbah, s katerimi podjetniki prenašajo (kupijo, prodajo, darujejo, vložijo v kako družbo) nek podjetniški obrat (kompleks stvari in dobrin, organiziranih za vodenje podjetja, it. azien-da), je treba vedno posvetiti veliko pozornost vprašanju kreditov in dolgov, naslovljenih na podjetniški obrat, ki je predmet prenosa. V civilnem zakoniku urejujeta to vprašanje dva ne preveč dobro formulirana člena: 2559 in 2560. Končna sistematizacija medsebojnih interesov v zvezi s prenosom kreditov in dolgov ter porazdelitve odgovornosti med obema strankama pa je v bistvu inv precejšnji meri prepuščena pogajanju med njima, zaradi česar je koristno, da se v ta namen prej dobro posvetujeta s svojimi pravniki in komercialisti.
Poleg vprašanja obstoječih dolgov in kreditov pa je večkrat predmet sporov vprašanje tako imenovanih nepredvidenih izdatkov, skratka tistih dogodkov, ki se pripetijo po prenosu lastnine podjetniškega obrata in povzročijo neobstoj neke postavke iz aktiva ali pojavitev neke nove postavke v pasivu. Med slednjimi so zelo pogosti nepredvideni pasivni izdatki davčne narave, do katerih pride zaradi višjih davkov, ki sojih ugotovili davčni uradi, ali zaradi sankcij, ki jih davčni uradi naprtijo podjetniškemu obratu za kršitve, ki
! so bile zagrešene pred prenosom podjetniškega obrata samega.
S tem v zvezi je zakon št. 472/97 uvedel novo obliko solidarne odgovornosti prejemnika obrata. Davčni uradi morajo vsekakor zaukazati plačilo najprej prejšnjemu lastniku obrata, v primeru njegove neporavnave pa se lahko obrnejo na prejemnika, ki je odgovoren v mejah vsote, ki jo predstavlja vrednost prejetega obrata. Pogodbena razbremenitev prejemnika v tem primeru torej ne zadostuje. Zgoraj omenjeni zakon pa je uvedel neko drugo, zakonsko, možnost razbremenitve prejemnika, ki pa ni še zelo razširjena, morda zato, ker predpostavlja preveliko birokratsko breme za zainteresiranega prejemnika. Slednji se lahko namreč izogne solidarni odgovornosti za nepredvidene pasivne izdatke davčne narave, ki zadevajo prejeti podjetniški obrat, tako da vse pristojne davčne urade, pred pogodbo, prosi za posebno potrdilo (it. certificato tiščale liberatorio) o davčnih bremenih, zadevajočih obrat, ki je predmet prenosa. Če ga davčnemu uradu v roku štiridesetih dni od prošnje ne izročijo ali če iz potrdila izhaja, da v zadnjih dveh letih ni nobenega davčnega bremena na račun obrata, je prejemnik prost vsakršne odgovornosti v zvezi z njimi, pod pogojem, da v pogodbi vse to izjavi.
V	četrtek, 11., in v petek, 12. t.m., je v Trstu potekalo srečanje t.i. Trilaterale, zveze med Italijo, Slovenijo in Madžarsko, ki se gaje tokrat udeležilo tudi pomembno predstavništvo iz Ukrajine. Trilaterala se torej širi tudi na druge države srednje in vzhodne Evrope.
Glavna tema pogovorov je bila uresničitev načrtovvzve-zi z oblikovanjem t.i. evropskega koridorja št. 5, ki bo moral povezati Barcelono s Kijevom. V ta namen je v petek,
12.	t.m., stekel tudi mednarodni posvet. Udeleženci vrha Trilaterale in posveta so si bili enotni v stališču, da je 5. koridor bistven element politike povezovanja v odnosu do srednje in vzhodne Evrope. To ne samo v tehničnem smislu, ampak tudi v smislu izboljšanja kakovosti življenja prebivalstva v mestih in regijah.
Med drugim je bila tudi poudarjena vloga, ki naj jo ima avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina pri pobudah o povezovanju in sodelovanju med Evropsko zvezo ter državami srednje in vzhodne Evrope. Pri tem bo marsikaj odvisno od zmožnosti F-Jk pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov s sosednjimi državami in od institucionalnih vidikov. Vsekakor, je na tiskovni konferenci po zaključku petkovega posveta dejal predsednik dežele Antonione, je F-Jk že posredovala zanimive ideje in dosegla pomembne rezultate, kot npr. to, da imata tajništvo Srednjeevropske pobude in tajništvo za 5. ko-
ridor, ki je postalo operativno ravno v tistih dneh, sedež v Trstu.
Precejšen poudarek pa je bil dan pomenu modernizacije in okrepitve železniške infrastrukture na liniji Trst-Lju-bljana. Pri tem je tržaški župan Riccardo llly na omenjeni tiskovni konferenci podčrtal, da je treba koncentrirati sredstva za dosego tega omenjenega cilja, in pri tem izrazil kritično stališče do izgradnje drugega tira proge Divača-Koper, ki ta sredstva po njegovem mnenju odteguje od prioritetnega cilja. Državni sekretar pri slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri pa ni soglašal z lllyjevim stališčem. Podvojitev proge Di-vača-Koper ostaja prioriteta Slovenije in predstavlja jamstvo za povezavo s srednjo Evropo, sicer pa se vzporedno s postavljanjem drugega tira lahko gradi povezovalna proga med Koprom in Trstom. Po Jurijevem mnenju torej okrepitev proge Divača-Koper ne odteguje sredstev, potrebnih za uresničitev koridorja št. 5 (na katerega se omenjena proga lahko priključi), pač pa gre le za raz-j lične poglede na uresničitev tega koridorja. Poleg tega, je podčrtal Juri, koprsko pristanišče nima enakega statusa, kot ga imajo druga pristanišča Evropske zveze. Zato naj Italija pomaga Sloveniji pri liberalizaciji storitev in pri slovenskem prizadevanju za dosego statusa evropskega pristanišča za Koper.
 ■— iž
GOSPODARSKO
SODELOVANJE
MINISTER SENJUR GOST SDGZ
Dne 12. t.m. se je v Trstu mudila delegacija ministrstva za ekonomske odnose in razvoj republike Slovenije z ministrom Marjanom Senjurjem na čelu. Predstavništvo seje srečalo s predsednikom deželne vlade F-Jk Antonio-nejem in z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je delegacijo tudi gostilo.
Tema pogovorov je bila gospodarsko sodelovanje med manjšino in matico zlasti v luči resolucije, po kateri slovenska vlada posveča posebno pozornost položaju in ohranjanju samostojnosti manjšinskih bančnih in gospodarskih ustanov. Govor je bil o tem, kako okrepiti gospodarsko sodelovanje med podjetniki slovenske manjšine v Italiji in slovenskim gospodarstvom in tudi, kako to sodelovanje vključiti v okvir širšega sodelovanja med Slovenijo in F-Jkter med Slovenijo in Italijo. Slovenija se hoče namreč seznaniti s problematiko in težavami gospodarstva slovenske manjšine v Italiji, ki mora predstaviti svoje poglede na sodelovanje s Slovenijo. Senjur je v izjavi za Radio Trst A poudaril predvsem potrebo, da manjšinski gospodarstveniki sodelujejo s pristojnimi ministrstvi, katerim naj predložijo konkretne projekte. V tem oziru je minister omenil zlasti sektor za regionalni razvoj in sektor za zunanjo trgovino.
Po besedah ministra bo vstop Slovenije v EZ tudi o-krepil sodelovanje med Slovenijo in manjšino v Italiji.
ODLIČNA KAKOVOST
OLJKE TUDI
V	BRDIH
••••••••••••••••••
V	Goriških Brdih so v zadnjih letih postopno zasadili o-koli 5 tisoč oljk, sadike oziroma podlage za drevesa pa nabavljajo iz bližnje Italije. Predsednik novoustanovljenega društva oljarjev je postal Bruno Podveršič, ki je tudi utemeljitelj programa za ponovno razširitev gojenja oljk. Te so v Goriških Brdih zrasle in uspevale že od davnine, pravi in z mero ponosa dodaja, da iz zrelih oljk na tem območju pridobivajo olje najboljše kakovosti.
Pridelek oljk na enem drevesu se običajno vsako leto podvoji. Take izkušnje imajo tudi v Brdih, kjer si oljčna drevesa na rodovitnih gričih ob žlahtni vinorodni trti lastijo delež zdrave zemlje. Lani so Brici pridelali poldrugo tono oljk, letošnji pridelek pa bo znašal okoli tri tone. Oljke iz Goriških Brd vozijo v predelavo v oljarno v Krkavčah nad Koprom, olje pa pridelovalci za zdaj uporabljajo samo za lastne potrebe.
NOVOSTI PRI MLADINSKI KNJIGI
PRIROČNIKI ZA NAS CAS
Tako bi lahko dejali o knjigah, ki izhajajo pri Mladinski knjigi v zbirki Za zdravo življenje in so namenjene današnjemu človeku. Tehnično je knjige uredila Zlata Maurer Pivko, ki jim je tudi dala skupen izgled, ki ga označuje prijetna svetlo modra barva na platnicah.
Travme iz otroštva je naslov priročnika, v katerem spoznamo načine, kako prepoznavati in odpraviti boleče spomine iz otroštva, tiste, ki se jih nismo in se jih še danes ne zavedamo, a so potisnjeni v našo podzavest in pogojujejo naše življenje. Priročnik je napisala Uršula Mar-kham, ki je hipnoterapevtka in avtorica številnih uspešnic za samopomoč. V slovenski jezik je knjigo prevedla zdravnica Marjeta Ana Tuševljak, ki je prispevala tudi opombe, v katerih pojasnjuje manj znane medicinske in psihoterapevtske izraze. V knjigi bo bralec našel kopico nasvetov, kako se lahko sam zave lastnih travm, kako jih lahko zdravi.
Kako premagamo stres je gotovo knjiga za današnji čas, ki ga prav stres zelo označuje. Napisal jo je Trevor Povvell, prevedla pa Marjeta Gostinčar Cerar. Knjiga je dober priročnik za vsakogar, ki je prezaposlen in ima odločno premalo časa za zdravo in umirjeno življenje. Avtor najprej razloži, kaj je stres in kako pogubno lahko deluje na naše telo. V knjigi pa se bo vsakdo lahko naučil, kako se odrekati ne prevelikim obveznostim, kako zaživeti racionalno življenje, kako se izogniti napadom panike in depresije, kako se delu posvetiti na tak način, da te ne bo premagalo in zato ne boš postal "delo-holik". Knjiga ponuja tudi praktične vaje za sprostitev, za utrditev samozavesti, u-pravljanja s časom, za ustvarjanje boljših medčloveških odnosov.
I
Kako si pridobimo samospoštovanje je knjiga Lynde Field, ki bralcu na razumljiv način daje praktične nasvete za osebni razvoj in uspeh. Knjigo je v slovenski jezik pre-
lila Irena Levičar, grafično pa oblikoval Lucijan Velikonja. Morda bi tej knjigi kazalo posvetiti na pot moto, ki ga avtorica zapiše kot zadnji stavek knjige: "Spremenite sebe in svet se bo spremenil." Ta stavek zaobjema dejansko vsebino knjige, v kateri bo bralec uvidel, koliko lahko še naredi s samim seboj, saj je znano, da je samospoštovanje izjemno pomembno za
i	uspeh posebno v naši družbi, ki prisega samo na uspeh. Res pa je tudi to, da se nam zdi vse urejeno v življenju, ko imamo veliko samospoštovanje; zdi se nam, da ga takrat popolnoma nadzorujemo. Knjiga ponuja praktične nasvete za naš osebni razvoj in s praktičnimi nasveti pokaže, kako lahko dosežemo ravnotežje na duhovni, duševni, čustveni in telesni ravni. Mimogrede povejmo še to, da avtorica prisega na eno temeljnih postavk krščanstva, in sicer na čarobno moč odpuščanja, uči pa nas tudi poslušanja.
Jerry D. Tvventier pa je avtor knjige Pozitivna moč pohvale, ki jo je prevedla Marija Brezigar, grafično oblikovala Zlata Maurer Pivko in
opremila Suzana Duhovnik. Knjiga daje kopico nasvetov, kako lahko tudi sami s pohvalo spodbudimo ljudi k uspehu. Morda je to knjiga, ki bo še najbolj prišla prav ravno Slovencem, ki smo znani po tem, da sila neradi pohvalimo človeka v naši bližini, pa naj gre za kolego na delu ali pa za koga, ki ga ne poznamo, a bi bil vreden naše pohvale. V knjigi avtor daje na vsem dojemljiv način kopico nasvetov, kako lahko s pohvalo dosežemo kakovostnejšo raven življenja. Knjigo je razdelil na štiri večje sklope, v katerih obravnava prizadevanja za višjo življenjsko raven, za višjo raven vodenja, učenja, in za višjo raven ljubezni. Zdravnik Denton A. Cooleyje knjigi na pot napisal uvodno besedo, v kateri je zapisal tudi naslednje: "Uporaba hvale za »dviganje duha« me spominja na starodavno zapoved »povzdignite svoja srca«, ki jo že stoletja ponavljajo pri verskih obredih." Avtor priročnika Pozitivna moč pohvale je namreč prepričan, da naše življenje osmišlja samo tisto, kar dajemo.
—	JUP
POGREB LEONA ŠTUKLJA
OSREDNJA PROSLAVA 130-LETNICE JUŽNEGA SOKOLA
SLOVO OD NAJVECJEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA VSEH ČASOV
ZA SOŽITJE OB SPOSTOVANJU LASTNIH KORENIN
Olimpijsko gibanje je z globoko žalostjo sprejelo vest o smrti velikega olimpijskega zmagovalca Leona Štuklja, starešine med olimpijskimi zmagovalci po svetu.
To je na žalni slovesnosti v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru v petek, 12. novembra, na dan, ko bi Štukelj praznoval svoj 101. rojstni dan, dejal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch. "Leon Štukelj je bil popoln športnik in izjemna osebnost. Z nami je bil na olimpijskih igrah v Atlanti ob stoletnici modernih olimpijskih iger leta 1996. Bil je edini, ki je mladim olimpijskim zmagovalcem v gimnastiki podelil medalje, čeprav ni bil član MOK-a, in ki so ga na slovesnem odprtju predstavili vsemu svetu. MOK mu je izkazal dolžno spoštovanje in mu leta 1987 podelil olimpijski red, lani na praznovanju njegovega stotega rojstnega dne, ki sem se ga udeležil tudi sam, pa še olimpijski pokal," je še povedal Samaranch, ki je Leonu Štuklju tokrat posmrtno dodelil še medaljo Pierra de Coubertaina.
Slovenska javnost se je v Mariboru enotno poslovila od najstarejšega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Štuklja. Osrednji govornik je bil njegov naslednik in dobitnik gimnastičnih medalj na številnih velikih tekmovanjih Miro Cerar, kije med drugim dejal: "Težko mi je govoriti o tvojem slovesu, še posebej na tvoj rojstni dan, saj si ves čas svojega bogatega življenja s svojo podobo in optimistično vitalnostjo vzbujal prepričanje, da tega trenutka nikoli ne bo. Ob vsej žalosti in pretresenosti pa je pravzaprav lahko govoriti o tebi, o srečanjih s teboj in predvsem o tvojih vrlinah," je začel Miro Cerar, ki je poudaril predvsem Štukljeve izkušnje in znanje, ki pa jih nikoli nikomur ni vsiljeval. Leon Štukelj je zato postal vzor mnogih rodov. Cerar se je spomnil tudi začetkov svoje telovadne poti, ko so mu mnogi vodniki pripovedovali o mojstrstvih velikega Slovenca, o njegovih olimpijskih kolajnah, kar mu je bilo pri vadbi v veliko spodbudo. V času največjih uspehov je bil Štukljev naslednik ponosen tudi na to, da nadaljuje tradicijo bleščečih uspehov predvojnega sokolskega rodu, ki u-pravičeno velja za prvega znanilca vrhunskega športa med Slovenci.
Poleg Cerarja sta se zne-kaj besedami od Leona Štu-' kija poslovila še predsednik fundacije Leona Štuklja Stanko Ojnik in častni meščan Maribora Friderik Degan, v častni straži pa so stali mnogi športniki, predstavniki mesta Maribor in Olimpijskega komiteja Slovenije.
Na žalni svečanosti so govorili še predsednik Državne-
Vaje v mariborskem Ljudskem vrtu leta 1928 (arhiv Maga)
ga zbora Janez Podobnik, mariborski župan Sovič in rektor Toplak, novomeški župan Somrak, predsednik vrhovnega sodišča Beisinger in predsednik mariborskega Rota^ kluba Prosnik.
Od Leona Štuklja so se v ožjem družinskem krogu še zadnjič poslovili na mariborskem mestnem pokopališču na Pobrežju, čeprav seje Štukelj v prejšnjem stoletju rodil
v	Novem mestu, večji del svojega življenja pa je preživel v Mariboru.
Vsem je jasno, da je s Štukljem odšel pravi simbol slovenskega športnega duha, ki je bil širom po svetu v ponos našemu narodu.
■	ALPIN
IVAN ŽERJAL
V	petek, 12. novembra, je bila velika dvorana Kulturnega doma prepolna športnih delavcev, uglednih gostov in drugih, ki so se udeležili osrednje proslave 130-letnice ustanovitve Južnega Sokola. Proslava je bila kronanje vrste prireditev ob tem visokem jubileju, ki jih je priredilo Športno združenje Bor. Pokroviteljstvo nad proslavo sta dali obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO, medtem ko so bili vključeni v častni odbor tudi predsednika vlad Italije in Slovenije Massimo DAlema in Janez Drnovšek ter predsednik Državnega zbora Republike Slovenijejanez Podobnik.
Približno dve uri trajajoča slovesnost je potekala v znamenju potrditve Sokolovih načel, ki so še danes aktualna. To je izhajalo iz besed slavnostnega govornika, predse-dnikaŠZ Bor Aleksandra Rus-tje, ki je v nagovoru poudaril pomen sožitja med narodi, a ob spoštovanju lastnih korenin. Rustja je podal zgoščen zgodovinski oris razvoja športa med Slovenci v Italiji od ustanovitve Južnega Sokola do današnjih dni, ko je med slovensko manjšino v Italiji aktivnih na športnem področju prek 6.600 ljudi. Slovenski šport v Italiji je torej živ organizem, ki je žel že velike
uspehe in iz katerega so izšli vrhunski športniki in tekmovalci. Športniki pa so imeli tudi pomembno vlogo pri izboljšanju sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu. Z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, je še dejal Rustja, se bodo ponudile možnosti za nove oblike sodelovanja, o katerih bodo športniki mora-
li	razmišljati, pri tem pa imajo manjšine važno vlogo in poslanstvo. Zato šport ne sme biti leagonistična in razvedrilna dejavnost, ampak mora biti dejavnost, ki ji mora stati ob strani celotna družba. Manjšina, je na koncu dejal Rustja, je del matice, in pri tem pozval kvečjemu interesu Slovenije do manjšine.
Omeniti je treba tudi nastop predsednika Janeza Podobnika, ki se je na začetku spomnil pred kratkim umrlega Leona Štuklja (na tega se je v svojem govoru spomnil tudi Rustja) in poudaril njegovo zvestobo do športnih idealov in do naroda. Biti domoljub in svetovljan hkrati: to je znal biti Leon Štukelj in to je še danes aktualno, se pravi zdrav športni duh, vezan na zdravo nacionalno identiteto. Podobnik se je dotaknil tudi zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki ne sme biti neka "boniteta", ki jo italijanska država nudi slovenski manjšini, ampak mora biti "conditiosinequa non“. Neiz-
1
polnjevanje obvez do manjšine Slovenijo boli, zato naj ne prihaja le do obljub, ampak do dejanj. Obstoj slovenske manjšine v Italiji pa ostane prioriteta Slovenije.
Na proslavi, ki sta jo v slovenščini in italijanščini povezovala Pavel Volk in Nikla Pa-nizon, sta bili tudi prebrani poslanica predsednika Slovenije Milana Kučana in izjava SKGZ in SSO; med ostalimi gosti, ki so prinesli svoj pozdrav, je treba omeniti tržaškega prefekta De Feisa, tržaškega podžupana Roberta Damianija, predsednika tržaške pokrajine Renza Codari-na, predsednika deželnega odbora italijanskega olimpijskega komiteja Emilia Fellu-ga, podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Lea Kremžarja in predsednika So-
kolske zveze Slovenije Danijela Knavsa, ki je pozdravil tudi v imenu društva Narodni dom iz Ljubljane.
Kulturno-športni spored, ki je sklenil proslavo, sooblikovali telovadci društva Narodni dom iz Ljubljane, rit-mičarke ŠZ Bor iz Trsta, Godbeno društvo Prosek, tambu-raški ansambel društva France Prešeren iz Boljunca pri Trstu, Ženska pevska skupina Stu ledi, ansambel Čista kvinta in recitator Jan Leopoli. Na odru pa sta bila tudi prapora Sokola in ŠZ Bor s spremstvom v sokolski uniformi.
Ob proslavljanju 130-let-nice Južnega Sokola sta izšli brošura o SZ Bor (ki je prav letos praznovalo 40 let) in knjiga prof. Bojana Pavletiča ojužnem Sokolu.
PREGLED ŠPORTNEGA DOGAJANJA NA GORIŠKEM
UGODEN OBRAČUN NAŠIH PREDSTAVNIKOV
IGORCOTIC
Minulo kolo je bilo za naše športne akterje dokaj uspešno, saj so v desetih prvenstvenih nastopih dosegli kar šest zmag. Še posebej uspešen je bil v moški C ligi Val Im-sa, ki je na gostovanju v Trstu proti drugouvrščenemu moštvu Marchi Gomme osvojil poln izkupiček točk. Valovci so prikazali zelo dobro sku-
pinsko igro, kar je preseneti-
lo	tržaške odbojkarje, ki so si pred tekmo nadejali, da se bo
ponovila slika iz deželnega pokala, kjer so-bili obakrat uspešni. S tem rezultatom so se valovci povzpeli na sam vrh lestvice in so potrdili, da u-pravičeno spadajo med glavne kandidate za napredovanje. Pomembno zmago je osvojila tudi Soča Unitecno, ki je na domačih tleh z gladkim izidom (3:0) nadigrala ekipo Eltor Tubac. Sočani so že od vsega začetka zaigrali učinkovito, kar se je poznalo zlasti pri izvajanju servisov, ki so povzročali težave nasprotniko-
vi	obrambi. Da so bili servisi sočanov uspešni, potrjuje tudi lepo število točk, ki so jih Jakopičevi varovanci dosegli s črte devetih metrov. Gostje
ema v
so zaradi slabega s glavnem napadali preko krilnih točk, kjer pa so dobro postavljeni bloki domače šester-ke pogosto preprečili nadaljnjo pot nasprotnikovih napadov. Pri domačinih je dobro delovala tudi obramba, ki je pri reševanju žog postregla tudi z atraktivnimi potezami. Omeniti velja tudi dober nastop centrov, ki so uspešno prodirali v nasprotnikovo polje. Sočani so skratka povsem zasluženo osvojili tri prvenstvene točke, ki so jih popeljale v mirnejše vode začasne lestvice. Kaj meni o igri svojih varovancev in nadaljnjem poteku prvenstva, smo vprašali trenerja Soče Unitecno Vojka Jakopiča: "Doseženi rezultat je dober, saj smo premagali nasprotnika gladko in prepričljivo. Ekipa je v primerjavi s imi poKa kar je prišlo do izraza predvsem v postavitvi blokov in učinkovitosti servisov. Zadovoljen sem tudi z nastopom mlajših igralcev, ki so celo tekmo prikazali določeno kontinuiteto v igri. Da pa mlajše sile še izboljšajo svoje odbojkarsko znanje, je treba, da si naberejo bogatih izkušenj, ki jih pridobijo le z igra-
prejšnjimi tekmami pokazala napredek,
njem. Prav zato želim, da bi ekipa čimprej dosegla glavni cilj, to je obstanek v ligi, tako da bi igralci zaigrali še bolj sproščeno in bi lahko odmerili mladim še več prostora v igri. Glede prvenstva bi povedal, da je to zelo izenačeno in je možen vsak razplet. Med glavne favorite za napredovanje pa bi uvrstil Val Imsa, Marchi GommeTS in Buio."
Praznih rok je tokrat ostala Olympia Agraria Terpin, ki nastopa v isti ligi kot Val Imsa in Soča Unitecno. Klokočov-nikovi varovanci so na gostovanju pri tržaški ekipi Svstem Mind potegnili krajši Konec (0:3). Uspešnejša je bila O-lympia Kmečka banka, ki je o-svojila prvo zmago in to v prvenstvu ženske C lige. Val Si-derimpes je slavil v gosteh proti tržaški ekipi Virtus (0:3); s to zmago so valovke prehitele ostale ekipe in prešle v vodstvo začasne lestvice. V moški D ligi pa je Naš prapor zaigral daleč pod svojimi sposobnostmi, da bi lahKo prekinil zaporedje zmag ekipe A-dria Volley. Močni nasprotnik ni prepustil Bricem niti niza.
V	košarkarski D ligi so do-movci po izenačenem boju o-svojili derbi s peterko Breg
Graphart (65:70). Dom Mark je prikazal požrtvovalno in borbeno igro, kar seveda daje zaželene sadove. Nogometaši so igrali s spremenljivo srečo. Doberdobska Mladost je prepustila tri točke enajsterici Zauleja (3:1), a je kljub porazu ohranila stik z gornjim delom lestvice. Na pragu velikega uspeha so bili tokrat So-vodenjci, ki so na domačem igrišču proti prvouvrščenemu Isonzu prešli v vodstvo z zadetkom Zottija in so to stanje ohranili vse do 48. minute drugega polčasa, ko sojim gostje prekrižali račune. Če je osvojitev točke predstavljala pred tekmo ugoden izid, je ta ob koncu srečanja pustil So-vodenjcem nekoliko grenak priokus. Sreča pa se je nasmehnila Juventini, ki je v Štandrežu z izidom 1:0 premagala Pro Cervignano.
PRIHODNJE KOLO
ODBOJKA: Moška C liga (20. t.m.): Olympia Agraria Terpin-Maniago; Val Imsa-ltely Fojda; Prevenire-Soča Unitecno. Ženska C liga: Val Siderimpes-Tarcento, Cervi-gnano-Olympia KB.
Moška D liga: Rigutti-Naš prapor.
KOŠARKA: Moška D liga: Dom Mark-Gradese.
NOGOMET: Prva amaterska liga (21 ,t.m.): Fincantieri-Mla-dost; Mariano-Sovodnje; Pro Farra-Juventina.
ODBOJKA
ZMAGA
DEKLET
OLYMPIE
Na domačih tleh so igralke Olympie-Kmečke banke končno prišle do prve zmage v letošnjem prvenstvu. Premagale so ekipo Marina San Giu-sto iz Trsta z izidom 3-2.
V uvodnem setu je bila i-gra precej enakomerna, kljub vsemu pa jeGoričankam uspelo osvojiti set. V drugem in tretjem setu pa je go riške igralke zajela živčnost, tre-ne-rka Kristančičjih je nekaj tudi zamenjala, a vse zaman. Tržačanke so s potenciranimi napadi in servisi spravile O-lympio v stisko in v obeh setih stalno vodile (3-11; 8-16; 12-22). V četrtem setu je bila situacija podobna, naša dekleta pa so v pravem trenutku reagirala in osvojila set. Za to reakcijo, ki je potem omogočila Goričankam zmago, gre zasluga vsej ekipi, posebno pa Mary Trapuzzano in Silvani Princi. V tie-breaku je bila tekma izenačena do me-nja-ve igrišča. Domačinke so namreč vodile z 8-7, nato pa popolnoma prevladale in osvojile set s 15-9.
V nedeljo zjutraj pa so igralci Agrarie Terpin v Trstu izgubili z gladkim 3-0.
MARTINA HLEDE
15
ČETRTEK
18. NOVEMBRA
1999
16
ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1999
ZADNJA STRAN
FORUM ZA KULTURO
MEDNARODNI SIMPOZIJ ' DRUGO BALKANA"
Po poletnem premoru se Forum za kulturo spet pojavlja s svojo kulturno dejavnostjo. Tokrat je poskrbel za izjemen, širše zastavljen dogodek: dvodnevni mednarodni simpozij o Balkanu, ki bo potekal pod pokroviteljstvom goriške pokrajine.
Ob pripravah na materialno prenovo Balkana so si organizatorji postavili nekatera globlja vprašanja: Ali ta prenova sploh zadostuje za pre-rojenje narodov, ki so bili vpleteni v tragične vojne dogodke? Na kakšen način je možno spet oživiti notranjo identiteto balkanskih narodov? Na katerih temeljih je možno zasnovati takšno notranjo prenovo? itd. Zahod razmišlja o Balkanu zgolj na ekonomski ali pa na neki psevdopolitični ravni. Forum želi poseči globlje, iz materialnih in človeškin ruševin želi pritegniti spet na dan življenjskost, ki so jo vojni dogodki zasuli. Osvetliti želi drugo stran Balkana. Namen simpozija je poiskati, prikazati in izraziti pozitivne plati iz kulture, duhovnosti, tradicije, zgodovine, filozofije, teologije balkanskih narodov. Verjamemo namreč, da so lahko v teh pozitivnih vidikih že prisotna semena za prerojenje teh narodov in njihovih ljudi.
Na simpoziju se bo zvrsti-
lo	enajst predavateljev: osem je uglednih intelektualcev, ki pripadajo različnim narodom bivše Jugoslavije in različnim veroizpovedim: Petarjevre-movič (psihoterapevt, filozof in patrolog iz Beograda), Ja-kovjukič (prof. zgodovine religij na univerzi v Splitu), Ibrahim Kajan (ravnatelj društva Preporod iz Zagreba), msgr. Franc Perko (škof v Beogradu), Boris Peterlin (jezikoslovec iz Zagreba, tajnik odbora za ekumenizem med Cerkvami), Pavle Rak (srbsko-sloven-ski pisatelj in prevajalec), Bogoljub Sijakovič (profesor fil. na univerzi v Nikšiču v Črni gori), Liljana Matkovič Vlašič (pisateljica in publicistka iz Zagreba, podpredsednica e-kumenskega foruma evr. katoličanov). Simpozij bosta o-bogatilatudi Mario Prestam-burgo (ekonomist, poslanec v ital. parlamentu) in Mitja Volčič (senator ital. republike in evropski poslanec), uvedel in povezoval ga bo slovenski filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič. Simpozij bo potekal 26. in 27. t.m. od 15.30 dalje v dvorani goriškega pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino in slovenščino.
NA VRHU SV. MIHAELA
"AN BUOT JE BLO"
"An buot je blo" je naslov prireditve, kije potekala 8. t.m. v gostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela. MIPZ Vrh sv. Mihaela, ki je organiziral večer, je želel oživiti stare vaške običaje in domačo kuhinjsko tradicijo. Številnemu občinstvu so se najprej predstavili člani mladinskega zbora pod vodstvom Marje Feinig s pevsko točko in mlada kitaristka Tatjana Devetak. Nato je občinstvo pozdravila Nerina Devetak in poudarila pomen takih srečanj, kjer se obujajo po pripovedi starejših ljudi navade in kulinarika iz preteklosti. Večer je oblikovala tudi Vesna Guštin, avtorica knjige )e več dnevov ku klobas, ki je prikazala stare kraške običaje. Sledil je recital o starih vrhovskih običajih, ki sta ga podala Mitja Černič in Sara Devetak. Otroci, oblečeni v narodne noše, pa so zaplesali stare plese ob glasbeni spremljavi harmonikaša Štefana Nanuta. V zahvalo za sodelovanje so člani MIPZ podarili šopek in kolač gospem, ki so s svojim pripovedovanjem omogočile prikaz vaških navad. Na večeru je nastopil tudi dekliški zbor Danica pod vodstvom Patricije Rutar Valič.
Ob koncu so udeleženci počastili tudi sv. Martina s pokušnjo kraških jedi, ki so jih pripravile pridne mamice pod vodstvom Vesne Guštin, in to v prostorih gostilne Devetak.
PRAZNIČNA NEDELJA
ŠE NEKAJ BESED O LEPI SLOVESNOSTI V ŠTANDREŽU
V prejšnji številki Novega glasa je Marjan Drufovka lepo opisal praznično razpoloženje, ki je prevevalo štandre-ško občestvo in številne goste v nedeljo, 7. novembra. Naj njegovim besedam dodam še nekaj svojih v podkrepilo in znamenje hvaležnosti.
Nadškofa smo sprejeli na vaškem trgu pred cerkvijo domači verniki in veliko prijateljev od drugod. Z našo osnovno šolo imamo zelo dobre in prijetne stike, toda tokrat so nadpastirja pozdravi-
li	otroci in mladi, ki obiskujejo župnijski verouk. Pripravili sojih katehisti Majda Zavadlav, Dimitri Brajnik in Martin Marussi. Med bogoslužjem so dejavno sodelovali
V zadnji številki Novega glasa smo objavili poročilo o blagoslovitvi in slovesnosti v Štandrežu izpod peresa našega sodelavca; v zapis, ki je bil nepopoln, se je vrinilo tudi nekaj napačnih podatkov o cerkvi in krajevnem društvu.
V	Štandrežu obstajata Prosvetno društvo Štandrež in župnijska dvorana Anton
vsi člani župnijske skupnosti: pevci, bralci, otroci, ki so prinašali darove, in drugi. Poleg evharističnih darov so Štan-drežci prinesli k oltarju in poklonili škofu lepo izdelano svečo in svečnik pod njo, delo, umetniški izliv domačina De-vana Briška. Poklonili so mu tudi mitro - škofovsko kapo, eno izmed vidnih znamenj škofovske službe. Cerkvena notranjost, ki jo je nadškof blagoslovil, je skoraj v celoti prenovljena. Umetniških slik in fresk Toneta Kralja tokrat nismo vzeli v poštev za restavriranje, saj bi tako delo potrebovalo izvedene obrtnike in umetnike pa tudi izredno strokovno vodstvo; in ne nazadnje tudi veliko denarnih
sredstev. Ob koncu maše se je domači župnik zahvalil vsem podjetjem in obrtnikom, ki so sodelovali pri delu. Posebno pa svetovalcem, u-metnostnim izvedencem prof. Milku Renerju, dr. Vere-ni Koršič Zorn, mag. Igorju Kranjcu in Andreju Kosiču, ki so spremljali dela z umetniško tankočutnostjo in stro-ko-vnostjo.
Popoldanskemu koncertu je sledilo veliko poslušalcev, med njimi kar dva nadškofa: msgr. De Antoni in p. Bom-marco. Njuna prisotnost je izzvenela kot poklon štandreš-kemu krščanskemu občestvu pa tudi kot spodbuda za nadaljnje gmotne, posebno pa duhovne podvige.
Naj se iskreno zahvalimo domačim možem in ženam, ki so velikodušno in požrtvovalno poskrbeli za čisto in o-krašeno cerkev.
KARLO BOLČINA ŽUPNIK
Gregorčič. Obnova cerkve v Štandrežu po prvi svetovni vojni je bila narejena po prvotnem načrtu poškodovane cerkve, kateremu so dodali majhne spremembe. Na svečanosti v Štandrežu je imel pomembno vlogo tudi domači cerkveni zbor pod vodstvom Tiziane Zavadlav in ob orgelski spremljavi Silvana Zavadlava. Zbor je namreč
pel med slovesno mašo, po maši, ko se je nadškof Dino De Antoni srečal z verniki, in na trgu, kjer je nadškofu zapel znanoMnogaja Ijeta. Slovesnost v Štandrežu pa je bila predvsem odraz vseh požrtvovalnih ljudi, ki se trudijo, da je vaška skupnost živa. Za napake in netočnosti se do-tičnim in bralcem opravičujemo.
S 3. STRANI
ZGODOVINSKA NUJNOST ZDRUŽITVE
Zagovorniki večinskega sistema opozarjajo zlasti eno veliko prednost večinskega sistema, na primer na "preglednost"pri sklepanju strankarskih dogovorov...? Preglednost bi bila večja po volitvah, ne bi pa je bilo pred volitvami, saj večinski sistem omogoča izvolitev t.i. neodvisnih ali neopredeljenih poslancev, ki se pa po volitvah nujno opredelijo - a kam, tega se poprej ne ve. S tega vidika bi bila preglednost veliko manjša kot po sedanjem sistemu, ko jasno vemo, kateri strani kdo pripada.
Kaj bi združena stranka pomenila za Slovenijo pri njenem vstopanju v EU?
Po mojem je zelo verjetno, da bi bila to stranka relativne večine in bi igrala pomembno vlogo; morda bi dobila mandatarja za sestavo vlade. O krščanski demokraciji v Sloveniji vemo, da je usmerjena v vstop v EU, čemur tudi sedanja ljudska stranka ne nasprotuje, čeprav je glede tega ves čas kazala več skepticizma. Mislim, da bi bila združena stranka tista, ki bi trezno vodila politiko tudi pri vstopu v EU.
Če se ne motim, imajo v parlamentu EU ta čas večino sicer socialdemokrati, toda na letošnjih občinskih volitvah se trend obrača in zmagujejo ljudske, konservativne stranke. Igra pri tem važno vlogo kmetijska politika? Mislim, da v EU igra eno najvažnejših vlog ravno kmetijska politika. Pričakujem, da novih članic ne bodo sprejemali, dokler ne bodo nekoliko spremenili dosedanje kmetijske politike. Ob tem pa bodo skušali re-
formirati tudi sistem odločanja. Kar zadeva prvo, mislim, da jim lahko prinese velike probleme pridružitev ali vključitev novih agrarnih držav, kot Madžarske, Češke itd. Sicer pa ima unija že zdaj velik problem pri odločanju, saj je v njenem okviru nekaj slabo razvitih držav, s širitvijo pa se bo njih število povečalo.
Ne predstavlja slovensko vključevanje v EU zlasti veliko nevarnost za slovensko kmetijstvo?
Mislim, da ga ogroža zlasti članstvo v Cefti, verjetno bolj, kot ga bo članstvo v EU. Članstvo v EU bo o-grozilo predvsem našo živilsko industrijo, posebno če se do tedaj tehnološko ne bo posodobila in postala gospodarsko učinkovita.
Vidite torej perspektivo tudi za tiste, ki bi radi ostali na kmetijah ali delali v kmetijstvu, četudi bo Slovenija članica EU? Mnogi kmetje v EU svoje prihodnosti ne vidijo, pred nedavnim so množično demonstrirali tudi kmetje v Nemčiji... Mislim, da bo EU vendarle vztrajala pri stališču, da lastno kmetijstvo potrebuje - da je treba računati z možnostjo kriznih razmer in ga bo zato za premagovanje morebitne krize potrebovala. Na tem bo najbrž temeljila vsa strategija kmetijske politike, ne glede na dejstvo, da bo pritisk na liberalizacijo kmetijskega trga velik. EU temu pritisku ne bo povsem popustila.
Kolikor vem, tudi sami imate kmetijo - čutite kdaj sami, da je naše kmetijstvo v zelo težkem položaju ?
Pri nas je samo od časa do časa kmetijska politika takšna, da lahko rečem, daje kmetijstvo v ugodnem položaju. Ta obdobja so zelo kratka, trajajo leto ali dve, potem se vse poslabša. Vendar pa se sam osebno vključitve v EU ne bojim. Mislim, da bi bilo več reda, več stabilnosti in vsaj za nekaj let bi vedeli, pri čem smo. Sedaj vse lahko računamo le na kratek rok, iz leta vleto.
Bi se tedaj velikost kmetij morala povečati? Nekateri namreč menijo, da imamo še preveč kmečkega prebivalstva.
Kmetije se bodo morale povečati, ato je kar dolgotrajen proces, recimo, da bo trajal kakšnih petdeset let.
Kakšna je po vašem v tem smislu sedanja slovenska politika? Pelje Slovenijo v smer želene perspektive in našega mesta v svetu?
Pri nas je težko govoriti o resni politiki. To opažam že dlje časa; v vladni politiki je čutiti nekonsistentnost, skrbi pa me tudi nenehno zadolževanje, saj smo zdaj že bolj zadolženi kot v času prejšnje Jugoslavije, zmanjšujejo se devizne rezerve, povečuje se zunanjetrgovinski pa tudi plačilni primanjkljaj; tako zaenkrat ne vidim preveč lepe perspektive; mislim pa, da bi se dalo v zelo kratkem času stvari obrniti na bolje, toda z državo bi bilo treba gospodariti po tistem - bi rekel - starem kmečkem načinu, da lahko porabimo le tisto, kar pridelamo.
In siceršnje stanje v javnosti, recimo vprašanja denacionalizacije, odnosi s Cerkvijo...?
Glede denacionalizacije je ocena zelo preprosta: gre za izigravanje pravne države. Kar pa zadeva odnose s Cerkvijo, se mi zdi, da imamo podobno situacijo, kakršno so
imeli v Franciji med prvo in drugo svetovno vojno, ko je tam vladalo veliko sovraštva do Cerkve in krščanstva; upam pa, da se nam ne bo zgodila katastrofa, kot seje Francozom v času druge vojne, dajo bomo pri nas bolje odnesli in da bodo prevladali razum, strpnost in spoštovanje do svetovnonazorsko drugače opredeljenih državljanov. Danes je vsaj mednarodna situacija malo drugačna. Kako pa gledale na našo politiko do sosednjih držav, posebno tistih, kjer imamo manjšine?
To je eno težjih vprašanj slovenske politike. Mislim pa, da je marsikaj odvisno tudi od manjšine same, kako naj se slovenska uradna politika do nje opredeljuje. Sicer pa nam sama ustava nalaga skrb za manjšine, vprašanje je le, koliko vlada spoštuje to ustavno nalogo. V zvezi s sosedi pa bi dejal, da je naloga slovenske zunanje politke predvsem v skrbi za urejene odnose z vsemi sosedi; in vsekakor manj v skrbi za to, da bi se Slovenija pojavljala kot pomembna država v svetovni politiki. Mislim, da bi nam to lahko prej škodovalo kot koristilo.
V	svetovni politiki nikoli ne bomo pomembni, zato bi naša naloga predvsem morala biti, iskati možnosti za uveljavljanje gospodarstva v svetovnem prostoru.
V	prejšnji skupni državi je bilo pogosto slišati, da so manjšine "mostovi med narodi". Velja to tudi danes? Lahko velja, lahko pa tudi ne. Lahko je tudi povsem obratno...
V	političnih stvareh ste doma, kot da bi še vedno bili aktivni v politiki. Ali ni mogoče iz nje, potem ko ste bili dolgo v njej?
Lahko pridete samo iz aktivne politike. Res pa je, da spremljam, kar se v njej dogaja, in ni mi vseeno, kaj se dogaja. Mislim, da nas večina tistih, ki smo zajadrali vanjo leta 1988 in 1989 ter delali pri podiranju berlinskega zidu pri nas, z zanimanjem pa tudi s skrbjo spremlja naše dogajanje.
Ali o rečeh politike diskutirate tudi z obema Podobnikoma, vodilnima predstavnikoma ljudske stranke?
Ne, ne debatiramo, le izjemoma se zgodi, da govorimo tudi o politiki. Sorodstvo me tu nič ne veže. Politiko spremljam prek medijev, pri zajtrku pregledam Delo, ob priložnosti spremljam opoldanska TV poročila in, če imam ob večerih čas, gledam TV dnevnik. In seveda se o politiki pogovarjam s prijatelji, kadar se srečamo.
Leta 1988 ste ustanavljali Kmečko zvezo in pozneje stranko, poznejšo SLS - je bilo to tedaj tvegano, bi bilo treba storiti kaj drugače? Ste morda že tedaj slutili, da bosta na polju, kjer bi morala biti ena, zdaj dve stranki?
Leta 1988 smo naredili, kar je bilo mogoče, leta 1990 in 1991 pa bi z današnjega vidika morda moral potegniti kakšno potezo drugače. Sicer pa sta dve stranki takrat bili zato, ker sta preprosto dve nastali. Bil pa sem prepričan, da moramo priti skupaj. Moja želja je bila oblikovati eno stranko, a tedaj to ni bilo mogoče. Sicer pa smo bili dokaj dobro povezani. Kmečka zveza je nastala 1988, SKD leto pozneje. To je bilo tudi koristno in 1989 smo tako šli na volitve. Zatem je že bil čas, da bi začeli z združevanjem - če ne takrat, pa vsaj po volitvah 1992. To se iz različnih razlogov ni zgodilo. Seveda pa smo takrat bili skupaj v koaliciji Demos.