Dolenjske Novice izbajajo vsak petek ; ako : : je ta l)raí!uik. dan poprej. : : Cena jiiu jc '/ai ceio leto (od aprila do april») K, za poi leta í'50 li. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaSa S'SO K, za Ameriko 4'50 K. liist ill OjÇfliisi se pliiřujejo naprej. Yse iloîiise, tiiiročiiino in Oí!uiiiií)a sprejema tiskarna J. Krajec nas). Dolenjskim junakom v spomin. že ponovno so „Dolenjske Novice" prosile za povočila o dolenjskih jiinakili, hoteč imena dragili bojevnikov ohranili tudi bodočnosti. Itoslej ste se našitii pozivom Še iiajholj odzvali župnija Št. Teter pri Novciu mestu in Adlošici. Iz 'l^'tiij župnij smo doliili natančna poročila o usodi ranjenih, ujetili, ali celo padliii vojakov. Iz drugih župnij smo jia doslej dobili le bore mala poročila, tako, da niti daleč ne moremo reči, da je doslej nas list zamogel ovekovečiti dolenjske junake v sedanji svetovni vojski, Zdi se nam, da naši prijatelji zunaj ne znajo dovolj ceniti taka poročila; zato jih moramo vsaj nekoliko opozoi'iti na pomen takih poročil. Pred vsem moi'amo povdarjati, da je vsak list s i)odobno smerjo, kakor je naš, navezan na dopise, in vesel, Če jih dovolj dobi. Saj se I'avno iz dopisov lahko pregleda gibanje ljudstva v tem ali onctn kraju; taki dopisi ne razvesele samo tamošnjega domačina, ki je Še doma ostal, atnpak še veliko bolj rojake, Id prebivajo drugje, pa kljub temu iz časopisov zasledujejo, kaj se doma godi; pomenljiva so pa tudi za znanstvenika najrazličnejših strok, ker lahko iz njili črpa gradivo za svoja dela. Će že to velja za dopise sploh, koliko bolj to velja za lioročila o usodi dolenjskih bojevnikov. Saj še dostikrat domačini v lastni župniji ne zvedo novic iz drugega konca župnije, kaj še-le tisti, ki bivajo izven župnije, morda celo daleč v tîijini. Ni ga skoro človeka, ki je bil rojen na Dolenjskem, ali je vsaj dalje časa tu bival, koji bi ne itnel niti enega dolenjskega znanca v vojski. S kakim veseljem bi tak Dolenje ozir, bivši Dolenje prebiral nas list, ako bi imel iz vseh dolenjskih krajev l)oroiila o usodi dolenjskih junakov. Taka poročila imajo pa tndi znanstveni pomen. Kako slastno stičemo sedaj po starili „špehih" In Časopisih, v kojih upamo najti kaj zgodovinskega gradiva, bodisi v krajevnem, političnejn, verskem, gospodarskem ozira, itd. ! Koliko večje bo pa tudi kasneje zanimanje za one liste, ki so imeli podrobna poročila o .slovenskih vojakih v sedanji vojski. Kak vseslovenski, ali celo svetoven list se naravno ne tiiore ozirati na take podrobnosti; krajeven list, kakoť 30 „Dolenjske Novice", je pa že po svojem poklicu dolžan v prvi vrsti prinašati krajevne zanimivosti. Prosimo torej našeztiance in prijatelje, naj nikar ne omalovažujejo naših pozivov za poročila o usodi dolenjskih junakov! Posnemajte uvodoma navedene, v tem o/lru vzorne župnije v Št, I*etru in Adlešičih ! Ako stori vsak zaveden in razumen l>olenjc svojo dolžnost, lahko jioleg vsega drnzega „Dolenjsko Novice" služijo ne-le v sedanjo zabavo in jiodnk, ampak tudi za pozneje igrajo važno vlogo v dolenjski junaški kroniki ! Žrebarye velike loterije „Slovenske Straže" v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih Junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke. Z južnega bojišča ])išc dne 2(î. marca i ill 5 znani dolenjski rojak svojemu prijatelju med drugim: ... Od 22. t, m. smo zopet na letovišču. Dokler smo bili v K . . , smo jako dobro izgledali. Tudi na slikali se pozna, da smo okrevali; a vso to je samo navidezno. Odkorakali smo okoli pohi 8, ure zjutraj. Kmaln Jiam jc postalo vse pretežko, vroče i. t. d., jaz sem tmel samo nahrbtnik in samo potrebno seboj, in še to mi je bilo pi'cveč, jaz sem si kmalo pomogel. Vrgel sem ga na jednega vranca, kmalo na to, ker mi je bilo vroče, sem plašč slekel in vrgel zopet na drugega. Potem grem še en čas naprej; še puška mi je postala pretežka. Tudi zato sem imel tukaj pomoč, dal sem jo svojetnu adjutantu, Ojuro Dragič-u (p]'avoslaven). Gjuro Dragic je četovodja tovorne živine, velik in raven, ima še debel glas; piavi junak, njegova obleka jc bila vsa razcapana. ]\Ii smo dobili v R . . . vso novo obleko in v staro sem oblekel Ojurata čisto po vojaško, samo mesto kape ima eno črno kučmo. ("ijurata imam prav rad; me vse uboga in vse rad napravi, kar mu ukažem, Gjiira večkrat iiravi : „lioga mi, Stabs-iiihrer naš, je dobar čovjek, znaš, oti je naš." Sploh me imajo vsi moji „Tragthier-fiibrerji" ali tovorniki radi ; včasili tne hočejo kar opijaniti, (ako, da ni da bi šel vgostilrio. Pri teh ljudeh je jugoslovanska navada, ako no sprejmeš je potem užaljen iii misli, da ga nimaš rad. Jaz grem vedno iz tega stališča, da lepa beseda tudi lepo mesto najde, med tem pa so nekateri zelo surovi ž njimi. Jaz jim (jravim pa vedno „momak"; to jim vgaja. Jleni ti ljudje naravnost ugajajo in so prav zaprav obžalovati, ako pa še slabo ž njimi i'avnas, so še bolj obžalovanja vredni. Tembolj ko se pomisli, da nimajo nobenih šol ne cerkva, sploh nič, kjer bi sc mogli kaj naobrazitî. Živi in čepi v svoji leseni koči; ovce, koze, kakšne kokoši, konjička seveda tudi ne manjka, male živine, kakor jo imajo navadno tnkaj, vse to se pase zunaj okoli koče. On pa, da ima duhan, in črno kavo, to je poglavitno in menda tudi vse njegovo veselje. Zemljo obdela pa toliko, kar nujno potrebuje, veliko posla tako niitui za obdelovanje, ker samo rado raste brez gnoja. Zemlja je izvrstna, pravi zaklad, samo ni ga, ki bi znal ])orabiti. Pravoslavni imajo tudi prašiče in še celo jako lepe, seveda tudi večinoma na prostem. Najdeš pa tudi velike posestnike, katei'i imajo po 200 živine, do 300 tndi ovac iu kakih 10 konjičkov. Sedaj preidem pa zopet nazaj na korakanje. Ko sem vse odložil in se nekaj časa polagoma naprej gibljem, je kmalo nastal odmor. Pogledam v mojo krušno torbo, v katei'i najdeni porcijo kom Isa in še en mali košček prekajene, kuiiane prašičje pečenke, katero mi je moja žena pred nekaj dnevi poslala; teknilo mi je izvrsino, tako kakoi' še nikdar jtoprej. Zdaj pride lia na vrsto „Dolenjski i)uterh", G litrov vsebine. Na puteihu je zapisano Anton Kos „Hotel pri pošti" liudolfovo. Ta puterh si je moja žena skoraj gotovo izposodila. Poslala mi je tudi puterh vina iz naše prekrasne Trške gorice. Žali Bog, da že davno ni bilo v tem imlerhu vina iz Trške gore, pač pa je bil Črni dalmatinec, na katerega smo se tudi že privadili, tako da nas je prav dobro okrepi^al. Tega pu-terha bil je deležen marsikdo, v prvi vrsti l)a seveda bližnji znanci. Možje so popadali na levo in desno, vsak na svoj te-lečnjak, ne da bi gledal, kam se bode položil, samo, da sc odpočije. Cesta je bila silno slaba, ker je dan popřeje snežilo in deřxvalo. Ko smo se malo pokrepčali in zopet oživiii, pride povelje: „naprej, sedaj pa lîog pomagaj!" Predno naše stare in že docela izmučene kosti spraviš zopet v pravi tir, bi bilo treba skoraj kontrapeze, Zdelo se mi je vse tako, kakor da imam pred seboj ilolg hudo obložen tovorni vlak, kateremu je treba zadaj priklopiti še en stroj, tako smo se začeli zopet gibati naprej. Polagoma smo prišli na namenjeni prostor, v nek kotel med hribi, kjer sc nahaja mala vasica. Razvi-steni smo bili v tej vasici po teh turških kočah in shrambah. V tacili slučajih imam pa jaz vedno veliko posla. Konjičke smo brzo i'aztovorili. Sedaj je bilaTpa moja naloga, oskrbeti krmo za konjičke in slamo za slamnice našemu moštvu. Posrečilo se mi je do večera vse to dobili. Jaz in še en par družili smo v eni prijazni sobici, po možnosti dobro prenočevali. Danes sem pa izvedel žalostno novico. Mi se moramo namreč preseliti v drugo kočo, ker pridejo sem častniki in štabna kuhinja. No, pa jaz si bodem že zopet kaj dobrega poiskal, samo da je le l)0sl0j)ij tu dovolj: tam, kjer so sedaj gospodje, so stenice. Ne vem, če sem Ti že omenil, da so v Bosni konji in živina male pasme, nasprotno pa so uši posebno velike pasme in tudi silno plodovite. Kaj dela sedaj naše moštvo. Ti ne morem še zajusati, Žena mi je pisala, da naj pošljem puterh nazaj. Zakaj V lios paČ lahko puterh žrtvuje za vojsko, ker nam tukaj prav pride. Kadar prideš kaj k meni domov, jiovej, kaj sem Ti pisal, ker mi s tem prihraniš, da mi ni potreba dvakrat pisati. Pozdravi vse znance. Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže 20.000 kron. Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Slovenski Straži" v Ljubljano! Gospodarstvo. Kako naj postopamo letos pri škropljenju trt, da prihranimo na galici. žalostna resnica je, da nam bo letos v Avstriji povsod galice za škropljenje trt primanjkovalo. Po zashigi c. kr. kmetijske družbe jc v tem oziru dežela Kranjska še najmanj prizadeta. Boljši jjosestniki, ki naročajo galico jiri kmetijski družbi, so ali liopolnoma, ali vsaj po večini ž njo preskrbljeni. Manjšini vinogi'adnikom pomagati, je gotovo krščanska dolžnost vsacega, kdor ima galico v zadostni meri na razptdago. Ker bodo tudi nadomestila za galico (peroiîid, tenaks, itd.) kmalo i'azprodana, moramo gledati, da izhajamo s tem, kar imamo na razpolago, zlasti pa moramo štedi t i z galico. Kako, to nam naj povedo naslednje vrstice. Galica je hud strup za glivico peronosporo, ki povzroča znano bolezen rjo ali palež imenovano. Oe se v kapljicah dežja ali rose, ki pade na trto, raztopi le prav neznatna množina modre galice (zadostujejo že tisočinke odstotkov), zastrupi ta množina kali glivice peronospore, da se ne morejo razviti. Če bi galico dež ne opral, bi tedaj lahko vzeli galice veliko manj kot po navadi, pa bi palež zabranila. Le zai'adi tega, ker sc z apnom pomešana raztopina galice v dežju prehitro topi, moramo vzeti močnejšo raztopino galice kot je treba. Zato so že od nekdaj strokovnjaki skušali galici primešati kakšno snov, ki jo dela težje raztopno. To je na primer praktično izkoristil izdelovatelj „tenaksa", nadomcstilnega sredstva za škrojiijenje trt, ki je pi'av dobro in zanesljivo. Tenaks vsebuje v 1 kg še ne Vskg galice (pravzajtrav le 43 dkg) in vendar ravno tako dobro učinkuje, kot 1 kg galice v enoodstotni galično-apneni zmesi. \ tenaksu je namreč poleg galice in sode, ki v njem nadomestuje apno, še neka glina, ki dela galico na trti manj raztopno, tako, da je ne more dež prehitro oprati. V Italiji je priporočal neki Martini, da se poleg galice raztopi v vodi galun in potem se pridenc apna kot po navadi. Pri tem se iz galuna izloči ista glina, ki se nahaja v tenaksu in zato galica bolj učinkuje, čeprav se je vzame polovico manj kot sicer. M a r t i n i j e v o škropilno zmes se tedaj pripravlja na sledeči način: Na 100 litrov vode se vzame pol, kvečjemu tričetrt kilograma galice in pol kilograma galuna. Ko se oboje raztopi kot po navadi, se pridene 1 kg apna, raztopljenega v Škafu vode, ki smo jo bili poprej odvzeli od zgoraj omenjene množine (1001) vode. Tako pripravljen, redek apnen belež se precedi čez gosto sito ali platno v kak sod ali čeber in potem se po Škafih vanj vliva raztopino galice in galuna in se pri tem dobro meša. Ko je oboje dobro pomešano, vzamemo košček reagenčnega papirja in preskusimo, če amo vzeli apna zadosti, to je, če ni pripravljena škropilna zmes veČ kisla, kajti kisla škropilna zmes opali, kakor vemo, trto. Bel (feiiolîtaleinov) reagenčni papir, mora, pomočen v to zmes, postati rdeč, oziroma rudeč (lakmov) papir moder (piav). To je tudi pri navadni galici najbolj zanesljivo sredstvo, po katerem spoznamo, če smo vzeli apna zadosti. Maitinijevo škropilno zmes (galico, galun in apno) je pred kratkim na shodu veščakov v vinarstvu in kemiji na Dunaju, kterega se je udeležil tudi podpisani, priporočal g. dr. Hipper, ravnatelj kmelijsko-kemijskega pveskušališča v Gorici, ki jo je sam kot popolnoma zanesljivo izkusil. Ker se da ž njo galica za polovico nadomestiti z veliko cenejšim galunom (galica stane sedaj že 250 K, galun 35 K metrski stot), kakor tudi, ker imamo galice sploh premalo, priporočam našim kranj- skiin vinogradnikom: rabite M ar t i nije vo škropilno mes! Na galiíii se pa da tudi iiiiiogo jtri-liraniti, Če imamo dobre škropilnice in prave razpršilnike in Če pravilno škropiiuo. Najbolj priljubljene in piiporočljive so pri nas škropilniee „Avstrija", tvnlke F. Neclivile na Diinaju. Od razpršilnikov se najbolj ])riporoéa njegov polnoškropeč razpršiliiik „Komet". Hipna zatvornica in vravnalec pritiska na škropilni cevi omogoíitje, da dela Škropilnica le z nioínini pritiskom, tedaj, da le tino razpisuje in da se dotok (curek) lahko z enim pi-stoiii ustavi. To pride zlasti prav pri škropljenji! grozdja in mladih trt, da se galice po nepotrebnem ne trati. Cedilna cevka na škropilni cevi pre-pi'eCuje, da se razpi-šilnik zamaši, škropljenje g]'e tedaj hitro in brez sitnosti od rok. Vse te novejše iznajdbe se dajo i)0-j-abiti za vse Nechvilove škropilnico (Avstrija, Hidrolina, Avtomata, itd.) Komur sredstva dopuščajo, naj si jih nabavi. Pred vsem pa velja: proČ s „škarjami", najslabšo škropilnico na svetu. Ta trt ne škropi, ampak obliva. Polovica drage galice gre po tleh in pri tem so trte še slabo poškropljene. JCdor škropi s škarjami, zlasti letos, je potratnež! Konefno naj sledi še navodilo, kako je trelia pravilno trte škropiti: 1) Ker nam galice primanjkuje. Škropimo letos samo trikrat v letu. Prvič, ko odraste trtna mladika 40 ein na dolgo, drugič 14 dni za pi vim, tretjič tri tedne za drugim škropljenjem. Le ako bi bilo vreme deževno, škrojiitno prviC prej, v krajših presledkih in štirikrat v letu. 2) Za prvo škropljenje vzemi enoodstotno, za drugo in ostala Škropljenja poldrugoodstotno raztopino. Če škropiš s perocidoin, vzemi ga za polovico več. 3) Apno ima le ta namen, da odvzame galici kislino; vzemi ga tedaj le toliko, kolikor je treba, da reagenini papir barvo spremeni. 7'i'i galici je treba navadno Živega apna toliko kot galice, vgašenega polovico ved Pri perocidu je treba apna še manj. Preveč apna škoduje. 4) Raztopi apno samo za-se in galico (ozir. galico z galunom, ozir, perocid) tudi za-se. Neposredno i)red škropljenjem vlij raztopino galice (ozir. galice in galuna, ozir, peroeida) raje v raztopino apna kot narobe. Dosegel boš iinejšo galiČno usedlino, ki bolje učinkuje. 5) Pri])]'avi le toliko galiČne zmesi, kolikor je moi'eš v enem dnevu i)0]'abiti. Galica sama stoji tahko poljubno dolgo, z apnom pomešana je že drugi dan slaba. (J) Škropi trte le kadar so suhe, a nc v najhujši vročini. Predno pride prvi dež, se mora galica na trti dobro posušiti, sicer ])i škropljenje nič izdalo in ga je treba ponoviti. 7) Ne oblivaj trt, ami)ak škropi jih tako iino, kakor da bi padla i'osa na-nje. Pri tem porabiš manj galice in trte so bolj zavarovane proti bolezni kot če jih na grobo škropiš. 8) Škropi trte po celem vinogradu najprvo le od ene strani in ko ta osáhne, po drugi strani. Tako ne bos škropil nič po nepotrebnem dvakrat in iirihranil boš na galici. 9) Neskrojji samo listja, ampak škropi tudi grozdje, zlasti ])ri prvem in drugem (ozir. še tretjem) škropljenju. Grozdje je treba tako močno (joškropiti, da od njega kaplje. Ne pozabi škropiti tudi pozneje odgnalili (noviii, zelenocepljenih itd.) trt večki'at in pogostoma. 10) Če napade ])eronospora vj'šičke in zalistnike, odieži (najbolje od druge liolovice avgusta naprej) in sežgi jih. Nekaj dni pred škroi)ljenjem poveži ti'te. Zatiraj pa tudi plevel v vinogradu, kajti i)levelnat vinograd je najbolj izpostavljen trtnim bolezniui. B. Skalický, C. kr. vinarski nadzoj'nik. Dopisi. Med vojnimi rokodelci, Slovenski krojač piše itied drugim: Opisati vam hočem malo, kako mi je šlo v Si'biji. Iimili smo pravo cigansko življenje, Hil sem tam jaz in par nemških krojačev. V najhujši zimi smo Šivali pri ognju jia prostem obleko raztrganim vojakom. Kolikokrat je kaka granata ali šj'apnel nad mojo glavo igrala svojo navadtio pesem in gi'omcnje tojiov in pušk nam je delalo kratek čas. Tako življenje je trajalo čez en mesec; potem smo dobili novega šoštarja. Ta ubogi siromak bi bil skoro od strahu umrl. Kadar je čul žvižgati kroglo, zakadil se je v sneg iii klical: „sie koiiuiit, sie kommt, liiitet mich!" (Že pî'ide, že pride, bi'anite me!) Imeli smo z njim največje veselje; a to ni tj-ajalo dolgo. Poslali so nas nazaj v eno skoro t)opolnotiia požgano in razstre-Ijeno vas, kjer so bili sami avstrijski Srbi in begunci. Ubogi siromaki, ampak zelo dobri ljudje. Tam smo ostali dva mesca in sem se naučil precej dobro srbsko govoriti. — Sedaj ]ta sem v Osijeku v vojaški tovarni za obleko. Nas je čez 7300 krojačev in' delamo vsak dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Belokranjski " vestnik. - Iz Črnomlja, Komaj so se malo posušile solze tužnima roditeljema dr. Majerla, ki je v jeseni padel na severnem bojišču, jih je že zadela nova nesreča. Ravnokar so dobili poročilo nekega sanitetnega narednika Simo liističa, da jo brat dr. l^Iajerîa, Tone, ki je študiral tehniko, jjadel na polju časti ravno na velikonočno nedeljo. Pokopali so ga G. t, m. — Stotnik Zwirn jjíše tudi starišem: „Velespoštovani rodbini Majerle sporočam tužno vest, da je naš ljubi tovariš Anton î\[ajcrie, kadet pri prvi kompaniji 4. bos. bere. polka, dne 4. aprila, ko so naši navalili in pognali sovražnika iz njegovih pozicij — padel kot prvi junak za domovino in cesarja. Zadela ga je krogla v srce, tako, da mu je bila smrt nagla in brez bolečin. ^Bog naj Vas vse tolaži v veliki boli ! Častna odlika za hrabro ponašanje je JiaŠemu junaku zagotovljena. Priporoča se Vam stotnik T^udvik Zwirn." Žalostnim roditeljem najodkritejše sožalje! Iz Adlešič 12. aprila. Zadnje „Dol. Nov." zapisale so čisto prav opombo „Berite Dol. Nov.", češ, ko bi bili naročniki in drugi bralci poslušali in \ibogali opomin glede nakupa galice, ki so ga prinesle „Nov," lani ok. Božiča, koliko bi bil danes iiiai'si-kdo na dobičku. Pisec tega dopisa je nemudoma; ko je bral v „Nov." ta nasvet, poslal kmet. družbi 20 K za 2r> kg galice, katero je tudi dobil, in je imel pri tem dobička, Če se računa danes galico kg po 1 K 40 b, celili 15 K. Toda galica bo še di'ažja, in bo potem dobiček se večji. Kako pametno je torej ubogati opomine v „Dolenjskih Novica". V zadnjib „Dol. Nov." je bilo brati v spisu „Živinoreja v Sibiriji", da se imenuje v ruskem jeziku kmet „kristjanik". Pri tem sem se spomnil na izraz „krščenca", ki rabi Dolenjcem in, kakor se čita v Ple-teršnikovem slovarju, tudi Noti'anjcem, mesto besede dekla. Iz teh dveh izrazov se da sklepati, da so bili med Slovani prvi, ki so vsprtijeli krščansko vero, kmetje in posli, lilapci in dekle, katere so potem njih še poganski gospodarji, najbrž iz zaničevanja, imenovali „krščence". Iz teh dvelt izrazov bi se dalo pa morda tudi še sklepati, da so prinesli Slovenci ime „krščen-ca" seboj, ko so se priselili iz severa, kjer so biii morda še z Kusi en narod, na jug. Vsaj je znano, da je menda ravno slovenščina najbolj podobjia ruščini in pred kratkim so ])rinesle „Dol. Nov," v nekem dopisu glede Rusov, da govori Rus, kakor kak stari Dolenjec. Iz Radovice. Vojak Ivan Janžekovič, bivši organist na liadovici, piše svojemu žujmiku: „Letos Vam voščim vesele vel. praznike z blatnih vi'hov nanovo zasneženih Karpatov. Po petdnevni krvavi bitki, v kateri me je dobi'i Bog čudežno obvaroval gotove siiu'ti, imamo par dni mir, le kaka granata ali Šrapnel pade sem ter tje. Iz Ljubljane smo odšli 16. marca in 20 tega sem bil že v silovitem, strašnem ognju. Će sem kedaj molil iz sr(;a, sem gotovo te dni in predobri Bog me je obvaroval vsake nesreče. Priporočam se Vam v nmlitev o svetih vel. praznikih." Nevtralne države. Kako Italija. Rimski „Giornaleďltalia" svetuje italijanski javnosti, naj ostane mii-na in naj le zaupa vladi, ki hodi odločno svojo pot. Bulgarija. Po poročilih raznih listov je napetost med Bulgarijo in Srbijo vsled zadnjih upadov bulgarskib Četašev v srbsko Macedonijo precej velika. V zvezi s Srbijo so se baje pa tudi poslabšale razmere med Bulgarijo in Rusijo. Pravijo celo, da so diplomatične zveze med tema dvema državama prekinjene. Grčija. Grčija se je zadnji čas, kar je odstojiil Venizelos, precej poboljšala. Pod vplivom grškega kralja se drži Grčija strožje nevtralnosti in baje tudi ne dopušča več prevoza vojnega materijala za Srbijo. Kitajci. „Novo Vreme" poroča iz Pekinga 12, aprila: Kitajska vlada pri-pi'avlja javno mnenje, da je neizogibno «goditi japonskim zahtevam, Oiicîjozno se izjavlja, da odklanja Kitajska vsako odgovornost, če se kršijo koristi drugih držav, osobito Anglije. Oticiozni ameriški listi priznavajo, da je Amerika ugovarjala, da bi .Japonska zasedla Mandžurijo. Vojska z Rusi. Uspeh velikonočne bitke. Uradno se 8. t. m. med drugim i)oroča: Nejirestatie ruske napade, posebno na obeh straneh doline Laboree, kjer je sovražnik zastavil največji del bojnih sil, ki so pred Prze-myslom postale proste, smo z zelo znatnimi izgubami za sovražnika v teii dnevih odbili. S protinapadi so nemške in naše čete na višinah zahodno in vzhodno od doline osvojile več močnih ruskih iiostojank. Četudi boji na tej fronti še niso končani, je vendar iispeh velikonočne bitke, ki nam je julnesel do 10.000 neranjenih ujctJiikov in številni vojni materijal, nesporen. Rusi ne itedijo z moštvom. „Nowa Reforma" piše: Večtedenska ruska ofenziva ni dosegla drugega, kakor le nekatere krajevne uspehe, Rusi so zasedli nekoliko našilj preveč na]U'ej jiomaknjenih pozicij, a s tako velikanskimi žrtvami, da žrtve niso v nikaki p]'imcri z uspehom. Rusi podijo svoje vojake v tako gostih zaporednih vrstah k naskoku, da izgubijo cele polke, preden osvojijo eno pozicijo. Na ta način se mora človeški matei'ial nazadnje vendai'le izčrpati. Rusko taktiko v Karpatih bi lahko imenovali tratenje živih in milvih sil. Rusi so v veliki številni premoči in imajo na razpolago ngodno železniško omrežje, a vendai' niso dosegli bistvenih uspehov. Nasprotno pa naše čete na vzhodnem krilu dobi'0 napredujejo, v središču karpatske črte pa kakor trden zid odbijajo vse napade. Bliža se trenutek, ko bodo naše čete tudi v središču karpatske črte prešle k ofenzivi. Polagoma se bo ruska premoč zmanjšala, sile se bodo izjednačile in potem Rust ne morejo več računati na zmago. Rusija vpoklicala letnik 1916. Carjev ukaz je poklical pod orožje letnik 1916 in pomnožil rusko armado im ta način za 585 tisoč mož. Ruska ofenziva na celi karpatski fronti ustavljena. Dunaj, 12. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Na celi kaipatski fionti je postalo znai.no bolj mii'uo. V zahodtiem delu se že, odkar so Rusi v dolinali Ondavc in Laboree z močnimi silami poizkušali ])ro-dreti, i)a se je ta poizkus v velikonočni bitki z izredno težkimi sovražnimi izgubami izjalovil, več dni ne bijejo. V oddelku med Viravo in Užokom stoječe čete so zadnje dni odbile na črti Telepoe-Zellse-.Tuliaslak-Patakofalu vse napade. Tudi tukaj po-nebavajo ruski napadi. Višine, ki na severu krijejo prelaz ITžok, so naše Čete v tridnevjiih silovitih bojih obdržale. Včeraj se je tu vrši] le topovski boj. Severiio od 'Pubolke in Slavskega se je posrečilo Nemcem in našim četam osvojiti več postojank in ujeti iirecej Rusov. Od padca Przemysla trajajoča ruska ofeJiziva je tedaj na celi fronti ustavljena; na večih točkah je bila s protinapadi naših čet občutno zadeta. Nemàko-francosko-belgijsko bojišče. Francoska ofenziva. Francozi še svoje napade med rekama Maas in Mosel neprestano vzdržujejo hoteč prodreti nemško fronto. Nemci so doslej vse najiade odbili. Sovražniki niso dosegli najmanjšega uspeha. Uradna poi'očila poi-očajo sicer zelo podrobno o bojih v posameznih krajih, a teh malih krajev itak jualokdo pozna. Francoski manjka vojaštva. Turinska „Stampa" objavlja pogovor z nekim bivšim ministrom, ki je izjavil, da se Francija ne bo mogla dolgo Časa upirati, ker ji manjka moštva, Obletnica izbruha vojske bo prinesla mir. Na južnem bojišču. Zdravstveno stanje v Srbiji. Solijski „Mir" poroča o zdravstvenih i'azmerah v Srbiji: Upravitelj in predstojnik misije „Rdečega križa" iz Amerike, dr. Ryan, je izjavil, da bi se mogle v Srbiji epide-mične bolezni tako zelo lazširiti, da bi utegnila ta mala državica popolnoma iz-umreti. On je imel v svoji bolnici 2900 bolnikov, od katerih jih je velik del umrl. EpidemiČne bolezni najliujerazsajajo v l>jev-djeliju, Nišu, Belgradu ter Kragujeveu, kjer se sedaj nahaja srbski glavni stan. Torej so v centi'ih srbskega kulturnega življenja najbolj razširjene nalezljive bolezni. Zlasti bedno je stanje žen in otrok, ki jih ne sprejemajo v bolnice. Zato je sir Lypton prosil javno mnenje na Angleškem, da se čim prej pomore tej državi, ki toliko trpi vsled epidemij. ObstreUevanje Belgrada. „Az Kst" poroča S. aprila iz Bukarešta: Po belgraj-skih poročilih je zadnje obstreljevanje v Belgradu napravilo veliko Škodo. Na cesto kneza Mihaela in na Balkansko cesto je padlo veliko krogel. Posebno Šrapneli so povzročili velika opustošenja. Ena krogla je padla v kavarno Katarina in ubila tri goste. Obstreljevali so avstrijski monitorji. Ko so ladje oddale mnogo strelov, so od-jdule, ne da bi jih zadele srbske ki'Ogle. Turška vojska. Priprave zaveznikov proti Dardane-lam. Glasom v Atene došlih vesti naraščajo vojne priprave zaveznikov v orijentu. Na-daljne francoske čete, in sicer eno divizijo, so prepeljali iz Marzilije in Alžirja v Aleksandrijo, kjer se nahajajo že čete, ki so bile prej poslane na otok Leimios, z generalom d' Amade in njegovim glavnim štabom. Nova divizija, pod poveljstvom generala Baillonda, sestoji iz rezervistov, ki so še bili v francoskiii mobilizacijskih središčih na I'azpolago, in iz izbranih alžirskih čet. Tej diviziji se ima pridružiti neodvisna divizija angleških Čet, sestavljenih iz avstralskih in novozelandijskih kontingentov. Čete, ki so ostale na otoku Leimios, so pod iiovcljstvom generala lîcaiinioiita. Zopet dve križarki težko poškodovani. ('arigraii, apj ila. Tulovico dartUi-iielskef^a Ijroiiovja je 0(îpliil0 prof i Siriji: Angleška kiižarica „Vannoiitli" in iran-coska okbiuia križarica „Leve Oambetta" sta tmli ttížlvo poškodovani. Odločilna akcija za Dardanele odgođena. (časopisje irosporaKUina priznava, da so odločilno akcijo /,a Dardanele odgodili do jnnija nicseca. Angleži so zasedli poleg dardanelskili otokov tudi celo vrsto drugili egcjskili otokov, ki so grška last. V Atenah so zaradi tega zelo razbnrjeiii. DomaČe in iuje novice. Sedmine po ranjkem prec. g. kanoniku Fr. Špendalu, katero je bil opravil dne 12. t. m. mil. gospod pi^ošt dr. 8eb. Klbert z obilno asistenco, so stí vdeležili trije souiienfj; proč. gg. dekan Scbwtíigcr, duliovní svetnik Saje in župnik v pok. Lovšin. Svoja sočutja so še izrekli kole-gijatnetnn kainteljna gg.: deželni glavar lir, šuštcršič, dvorna svetnika pl. Šuklje in grof Cborinsky, generalni major pl. Supančič Kroisenau, državni pravdnik dr, Kreinžar, odvetnik dr. Sdicgula, oliiina Tržič, sou-čenec ravnatelj Valentinčič, i. t. d. Zdrav je še v Karpatih g. Feliks Mejak iz Xovega niesta, Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Padar, poštar iz Dobrepolj. Tišino je hodilo od januarja do 'J. ajirila. Biva v mestu Tomsk v Sibiriji. Stud. med. Ivan Lovšin — v Sibiriji umrl. iz Sibirije je došla dne 10. aprila v Ribnico fcnžini vest, da je v sreditvi iiiarea v Oaiskii pj'cmitnil med. Ivan Lovšin, član kat, akad. društva „Danica", doma iz Ribnice, ki je služil pri 47. pcšpolku in izvršujoč sanitejsko svojo službo padel meseca novembra v rusko ujetništvo. Vojaške vesti. Iz uradnega seznama izgub: ilihelič Fran iz Kočevja, 29. črno-vojn. niaršltat., mvttiv. Orden Ivan, 7. lovski bataljon, iz Novega mesta, ujet. Lisec -fosip, 7. lov, Itat., iz Krškega, ujet. Lobe Ivan, 7, lov. bat,, iz Kočevja, ujet Žabkar Franc, 7. lov, bat,, iz Krškega, ujet. — Pogrešajo se: Leopold Šuštar,^17, pp„ 7.stot,,; pojasnila na Terezijo Šuštar, p. Šmarje-Sap, Dolenjsko. Zbočnik Alojzij, korporal, 27. domobr, p., 4. stot.; pojasnila Ferdu Vigele, nadučitclj, Loški potok, p. Travnik pri Rakeku. Josip Zajec, 7. lov. bat,, I, stot; pojasnila Ivati Graliek, Iložanec S, ])oSta Čriiomelj. Fi'anc Zidar, korp. 27. či'uov, p„ 6. stotn.; pojasnila Ani >iidar, Tihaboj, p. Sv, Križ pri Litiji. Ivan Strle, 21. dom. p., .-Î. stotn.; pojasnila Ani Stric, Matena, p. Ig. Vojaška odlikovanja slovenskili častnikov, Red železne krone 3. razreda z vojno dckoi'acijo pred sovi'ažnikoni padli Ktotnik domobr. lip. 27, Franc Dobiiik. Vojaški zaslužni križec 3. razr. z vojno dekoracijo jiadporočnik Rudolf ]\Iajerič, stotnik 11. domobr. pp. Karol Dolenc, sin tukajšnjega ravnatelja Rih. Dolenc. Da-liovniški zasliižMi križec 2. razreda na belo-rudečem traku vojni kurat Ivan Kocipcr, duhovnik lavantinske škoiija Najvišje pohvalno priznanje nadporočiiik 2(5. domobr, pp. Metod RakuSa. Stotnik 47, pp. Viljem Rlavka. AsisteiiCni zdravnik dr. Miiko Oerinc, vojaške l)olnicc št. 9/10. Slovenski častniki odlikovani : Vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo giîuei'aliiiajor Kacol Zali red niček, poveljnik 44. domobi-ansko int. brigade. Žiilezna krona .111. reda z vojno dekoracijo podpolkovnik 73. ]tp. Ivan Ti'anipuš. Vojaški zaslužni križec 3. razr. z vojno dekoracijo poi'oOnik v rezervi Stanko Mašič, 2. bos. here. pp. in Lovrenc Sušnik, poročnik L bos. herc. p., nadporoćnik 71. pp., îlii'oslav Ititiliar, poročnik S, pp., Edvard tíangl, stotnik 12. pp., Kvgeii in stotnik 27. pešp. Adolf Ferlînz. Najvišje pohvalno priznanje: stotnik 24, pp. .losip -laklič, poročnik 24. pp, Henrik Majcen. Pri lialkanski armadi polivaljen stotnik iionioliranskega p. Kmil Petsche. — Vojaški zaslužili kiižec 3, razi', na trakn vojne dekoracije iiaporočnik 27. domobr, ])p. Henrik Konrad iit stotnik 26. dotn. pp. Kdvard Vavpotič. Odlikovani Z bronasto kolajno: četo-vodja Perč Fiorijan, Bcrdnik ^laks, Petek Fi-an, Dobravec-Janez; desetniki: Mlakar .lanez, Cigler -ianez, -Tokel Kai'ol, infant., tirabnar Anton. — Pri 7. lovskem bat. srebrno hrabrostno svetinjo 1. razr., nad-lovec Gregor Skaza, podlovec Pavel Kveder. — 2. razreda pa podlovca Illaihiik Josip in Škoda Franc, patrolvodja Kokalj Anton, lovci Blaznik Anton, Kocjan Ivan, častn. sluga Salanion Martin. Vojni kurati so vpoklicani; gg. Jirvar Ignacij, Drešar Ivan, Dejak Alojzij, Urednik „Slovenca" Franc Terseglav ujet. tJetovodja 47. pešpolka Anton Rop, doma od Sv. Lenarta v Slov. goi'icah poroča, da je g. Terseglav prišel dne 25. marca res v rusko ujetništvo. Goljufive mlekarice. Že dalje casa se jc opažalo, da jo mleko nekaterih mlekaric iz novomeške okolice silno vodeno. Še-le zadnji Čas so se začeli merodajni krogi za to malo zanimati. Par mlekaric, ki so prodajale z vodo zmešano mleko, je bilo že kaznovanih. To je že vendar od sile, da se niti pri mleku ne bo več smel nihče zanesti na kakovost. Aprovizacija v Novem mestu. Povsod po kolikor toliko večjih tncstlb so občine poskrbele pravočasno za cene zaloge živil Osobito žita so nekatera niesta o pravem času nakupila, da ga lahko po zmernih cenali meščanstvu, osobito revnejšim, razprodajo. Kaj pa jiri nas v Novem mestu'? Kje so pa naše zaloge"? Ali smo ])ri nas res vsi tako brez izjeme založeni, da je vsako večje poseganje javnili korporacij na polje aprovizacije odvcČ? O tem bomo še lahko V(!C o priliki govorili. Denarni poštni promet z Nemčijo so deloma zopet otvori. Dunaj, 9, aprila. (Kor, urad,) Z 10. t. m. se promet s poštnimi nakaznicami z nemško državo v omejeneai obsegu zopet otvori. Najvišji znesek, ki se more potom postne nakaznice poslati v Nemčijo, se do iiadaljnega določi s .500 markami. Posamezen pošiljalec more na en in isti dan oddati v Nemčijo le eno poštno nakaznico. Majdičev mlin v Kranju stoji. Valeni mlin Vinko Majdiča v Ki'anju, eden največjih mlinov v to.stranski polovici, je za nedoločen Čas ustavil obi'at. Cena masti v Budimpešti. Dunajski listi poročajo, da velja sedaj v Budimpešti kilogram masti pet kron, v par dneli bo pa kilogram masti v Budimpešti 15 K. Cena beli moki na Ogrskem in na Hrvaškem. V Bndimpešti so uradno določili ceno najboljši beli moki za mesec april po 80 K 3(j vin. 1 00 kg. V nadrobni prodaji stane 1 kilogi'am bele moko — če se sploh še dobi — 90 vinarjev, v Zagrebu pa I K 20 vinarjev. Žitni monopol v Švici. V švicarskem narodncîii svetu sc jc izjavilo, da je žilni uvozni monopol zelo koristil ljudstvu. Vlada je kupila žito tako poceni, da ga lahko oddaja po 40 frankov. Narodni svet smatra da je nujno potrebno, da se uvede žitni monopol trajno. Krušne izkaznice na Kranjskem se vpeljejo v nekatei'iii krajih z dnem 25. api'ila. Tudi v Ljubljani jili dobijo. Francoski jezik v javnosti v StraB-burgu prepovedan, „l^^rankfurter Zeitung" poroča: Strasburški guverner je pod kaznijo z ječo po voja.ški postavi prepovedal v v javnosti govoriti francosko. Ali ne morete tega izvršiti v enem tednu? ■— Pokažimo v dejanju vsi svojo domovinsko ljubezen! Na pomoč najrevnejšim med nami! Najle[iše svojo dotno-vinsko ljubezen v sedanjem času pokažemo v dejanju, ako kupiitio srečke „Slovenske Straže". Velika loterija „Slovenske Straže" je namenjena ubogim otrokom, vdovam in našim invalidom. Ta plemeniti namen, ki mora vzdratuitî tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov bi pač moral vzdigniti vsakega, kdor čita te vrstico, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk „Slovenske Straže". Kupite srečko takoj, ker s tem pomagate upravi loterije, da hitro ve, kje in koliko srečk je že razprodanili. Skrbite, da bodo vse srečke, ki .so sedaj v prometu, v ]U'i-hodnjiii dneh pokupljene. Kdor itua sočutje do svojili trpečih vojakov, kdor z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja samo 1 krono, dobitkov jo 1715 v skupni vrednosti 20.000 kron. Glavni dobitek 5000 kron. Žrebanje že maja meseca. Pismena naročila ]ia več si'cčk sprejema pisarna „Slovenske Straže" v Ljuliljani. Naj so dobi mnogo plemenitih Slovencev in Slovenk, ki stopijo okoli svojih znancev in znank ter nabero kronice za srečke ter jili z naročilom pošljejo „Slovenski Straži". Ali ste že kupili srečke „Slovenske Straže? Kupite takoj! Srečka samo 1 K. Število ujetnikov v Nemčiji. Wolffov urad poroča: Dne I. marca 1915 so se nahajali v nemškem ujetništvu: Francozi: Častnikov 3868, moštva 238.496; Rusi: Častnikov 5140, moštva 504.210; Belgijci: Častnikov G47, moštva 39.620; Angleži: Častnikov 520, moštva 20.207. Skupaj 10.175 častnikov in 802.533 mož. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnili Črtic, slik in vojnih dogodkov, katerib niso pi'incsli Časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je siiraiii vsaka hiša' za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov, S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sanji vdeležili in ki so jim živo v spominu. Óasopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. A^'sak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja fiO vin., Četrtletno (G zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej. Loterijske številke. Gradec, 14. aprila (i 20 24 67 13 ■v štedilnik (šparherd) se skoraj nov — in tudi nova postelj se proda. — Kdor koče kupiti, naj se oglasi pri podpisanem Franc Sekula, Kandija št. 74, pri Kolodvoru. Ob belokranjski železnici. Ker se bo po sklenjenem miiai ptujski promet na belokranjski železnici, ki se je pi-ed vojsko jedva začel, gotovo })oživiI, naj bi sledeče zgodovinske in oi'tograilčiie črtice služilcpotnikom v pouk in orijentiranje. Ko zdrčiš iz metliškega kolodvora memoK'i'iževskevasi poleg K'uliie *(Valvazor jo ituenuje Sehuldstrom, vendar pa pravi, da prido ime najbrž od „('ollapsis", kakor se nahaja pi i Stiabonu in se jc pozneje prevrglo v Kulpoj pi'oti postajališču na Dobravicah, odtod jio doliravškeni polju mimo vražjih kamcnov, zablesti se naenkrat ])i'ed teboj s kositarjem krita, majlina *) Valv, 11, XV., str, 53,5. a znamenita cerkvica imenovana M. B. T Kloštru. Stoji le nekaj korakov proč od železniškega mostu ob robu strmine, pod katero se strni potok Krupa z Lahinjo, ki priteče od Črnomlja. Lega sama že priča, da mora ta cerkvica imeti starodavno zgodovino. Isto dokazuje tudi pravljica : Že davnem času se je zdela ta lega za cerkev nepripravna, zatosomislili soseščanje, da bi cerkev porušili, pa jo sezidali na bolj priročnem kraju, tako na Kučercu, tik cesto med Kloštrom in Gradacotn, ali na TiČnici, senožeti ob cesti na Vranoviče, ali lia nasprotnem Hribu. Bog sam jim te nakane prepreči. Ko pridejo namreč zidarji cerkve podirat, l)iIo je na pondeljek, zagledajo okrog cerkve grozno veliko kač. Vsi zbeže. Gredo k župniku in niu to povedo. Župnik veli počakati do Četrtka. Toda, groza, kač je se več. Kaj storiti? „Božji prst je to", pravi duhovnik. Pustimo to. Gotovo ilateri Božji ta kraj ljubši, kakor oni, ki smo ga mi izbrali." Ko pridejo nekoliko djii pozneje cerkve le popravljat, ni bilo nobene kače več. Valvazor pripoveduje (II, zv. str. 790.), da so to cerkev sezidali črnomaljski gosp, Hoheiiwarti.**) Uodovina teii, pravi, jc izumrla pred 12 leti, torej pred dobrimi 200 leti. Name-]'avali so 1. 1467 poleg cerkve pozidati tudi samostan, a so to preprečili turški pohodi. Ustanovno pismo pa je še ohranjeno. Pisano v srednjeveški nemščini glasi se v prevodu približno: „V imenu sveto nerazdružljive Trojice in Marije vse livale vredne Kraljice, spoznavamo jaz Jurij (Leta 1449 bil je deželni glavar na ICranjskem, 1. 1450 pa deželni oskrbnik ali sodnik. On in Kaspar sta bila pohvaljena od cesarja Friderika V. radi svojega junaštva v pretečih nevarnostih, kakoi- kaže ces. dipl. iz 1. 14G3.) in Kaspar, brata Ďrnomeljska nadtočajnika v Kranjski marki, in jaz Andrej llohemvartski, poglavar grofije Metliško, za se in vse svoje dediče, in naznanjamo, kakor spričuje to î)ismo vsem, ki ga vidijo, slišijo in berejo, ki sedaj žive,' ali pa še bodo živeli, da smo prevdarili, premislili in pred očmi imeli, da je ta solzna dolina minljiva i^ da ni nič gotovejšega, kakor smrt in nič nego-tovejšega, kakor Čas smrti, da tiuli vse Časno imetje minljivega sveta zgine in da nima potem človek ničesar, kot dobra dela, ki si jih je pi'idobit s pomočjo sv. Duha in da z minljivim blagom čisto srce in zvesta volja po Kristusu kupi krono večnega življenja, zato smo mi po dobrem prevdarku, z rosno voljo sklenili in začeli samostan pri Gi'adacu, Metliške gospoščine po redu sv. Frančiška, kakor to predpisuje papeževo iiismo, zidali in ustanoviti Bogu vsemogočnemu v slavo in čast Njegove ljube matere Marije, nebeške kraljice, da bi so'v tom (samostanu) za nas, za naše prodnike in potomce in za vse druge žive kristjane, nedolžno jagnje in presv. Telo našega G. J. K. Bogu Očetu, ki ima nad njim svoje veselje, vsak dan darovalo. (Dři^je pribodnjlá) Kodovina Itobeinvartov je jako stara, Schonlebcn misli v svojih „.\nnales Cariiioliao", daje hi) tudi škof Gebhard naslednik škofa Wolf-ganjía ]. 994. iz te rodovitio, Hoheawarti so idicli (ledno vrhovno toi'ajstvo, imeli mnogo posestev, večjo pravico in i>rostosti. Andrej Hobenwartudeležil soje 1. 1469. z Miroslavom Wolf^ian^'oni CialcnberSkim in Vilhelmoiii Aucvsiiei'ii vojske proti Turkom, katero je paša poslal na Kranjsko ropat. Slovenski junaki. Naše izgube. Lrailni izkazi imenujejo izmed dolenjskih vojakov nastopne izgube: 17. i)p,: Arnovšck Fdvai'd, 5. stot., Dobrepolje, ranjen; Avguštin Jožef, 5. st.. Toplice, r.; Ausec -Tosip, 2. st,. Studenec,, r.; Bahar Ivan, Řt. Md, 4. st., r.; Basa Ivan, 5. st., .lablanica, r.; Hchij ,losip, 16. stot., Lienťeld, r.; Belovič Ivan 3/1V maršst., Vinica, mrtov; Berdajs Franc, 3, st,. Temenica, r. ; lílažiČ Miha, 2, st., Trebelno, r.; Bučar Fran, 1. st,, Trebelno, r.; Butkovec Ivan, G. st, Toplice, r.; «^rtalii Alojzij, G. st., Řt. .fcrnej, mrtev; Dejak Alojzij, 5. st, Dolcnjavas, r, ; Erstc Anton, 1. st., Řt. Peter, r. ; Franko Anton 2/Vl marsst., Št. Jernej, iiirtuv; Gnibrina Fran, 3. st., Litija, r.; Gaiiišek Fran, 3. st, Videm, r.; GaŠpar Alojzij, 6. st., Turjak, r.; Goronc Alojzij, 8. st. Bučka, r.; Gorjnp Anton, 1. st., Lužaj'jc, r,; Grebene li'ran, H. st., Turjak, r.; llabič Josip, G. st, Trebelno, r.; Hribar Ivan, 4. st, Hn)i!iel, r.; Jakovčić Jos., Griblje, G. st., r.; Jenko iMartin, G.st, Prečna, mrtev; Juvajevcič Jože, G. st. Podzemelj, r., Kadunc Jos., G.st., Tribnče, r. ; Kalar Franc, novomeški okraj, G. stot, mrtev; Kastelic Vinko, G. st, Šmarje, r.; Kavšek Mihael, 5. st. Št. Rupert r.; Kirar Fran, '2. odd. strojnih pušk, BtiČka, r.; Klemhas Karol, 3. st., Vrhovo, r. ; Knavs Anton, 2/G niaVšst., JIrib, r. ; Korošec Ivan, 1. stot, Gradac, ujet; JCos Ivan, 7. stot., Kresnice, mrtev; Khsch Adolf, Osiliiica, G.st., 1'.; Kumar Ivan, Trebnje, 2. st, r. ; Jvužnik Tvan, 4. st. Toplice, r. ; Laniovšck Martin, 2. st, Št. Uupert r. ; Leiidić Ivan, 7. st, Mokronog, r. ; Levstik Ivan, 3. st., Sv. Gregor, mrtev; Ligevič Josip, 2. st, kočevski okraj, mrtev; T jU ž ar Matija, G/G mai-šst., Buika, r. ; Majeric Matija, 2. st. Loka; Mavec Ivan, Tomišelj, 2. stot., r.; Menart .losip, 4. st, î^alna, r. ; Mikolič Fran, 3. st., líučka, r. ; ]\rutiovcc Jakob, d. st, Predgrad, mrtev; Neiiianič Anton, 3. st., líožakovo, mrtev; Novak Alojzij, '). st, Ribnica, r. ; Novak Nlko, 4. stot, Adlešiči, r. ; Novak Pavel, 7. st. Sv. Križ, mrtev; Omalien Ivan, 4. st. Vel, Gaber, ujet; Pangeršič Josip, 2. odd, strojn. pušk, Velika Dolina, ujet; Papež Ivan, 7. st, Ći'nojnelj, r.; Pane Karl, 4. st. Št. -leniej, r.; Peer Anton, L st, Fara pri Kostelu, r, ; Praznik Ignacij, 7. st.. Gradišče, r.; Pre-lesnik řVan, 7. st., Kočevje, mrtev; Pre-lesnik Ivan, 3. st, Ribnica, r., Prîmec Pavel, 7. stot,, Tomiselj; Pncelj Matija, 7. stot, Toplice, r. ; Pureber Alojzij, 7. st, Šmihel, r. ; Pus Anton, 2. st., Grosuplje, r.; Pust Ivan, G. st.. Dolenja vas, r.; Rogelj Alojzij, 5. st., Trebnje, r. ; Rotar, Fran, 4. stot., Šiniliel-Stopiče, r. ; Skoparc Izidor, 3. st., Metlika, r.; Škufca Franc, l/G niaršst. Hudo, r.; Škulj Štefan, 7. stot, Lužarje, r. ; Šmit (Gabriel, G. st., Trebnje, r.; Smolnikai' Jos., 7. st, Trebnje, mrtev; Štepic Ivan, G.st, Trebnje, r.; Strah Fi'anc, 7. st., Dobrcpolje, r. ; Tisovec Feliks, 3. st.. Straža, n; T'i'o-tovšek, Franc 3/G maršst.. Sv. Križ, r.; Veseli Anton, G. st, Sv. (ïregor, r.; Vidmai' Jos., Rudolfovo, 5. st, ujet; Vrhovšek Ivan, L st., KrSko, mrtev; Žagai' Franc. 2. st, kočevski okraj, mrtev; îîalar Franc, 5. st., Studenec, r. ; Završnik Jos., 7, st,, Stu-tlenec, r,; ŽnidaršiČ Daniel, G. st, liučka, r.; Zobec I^iatija, 3. st., Ribnica, v.; Zoran Franc, l/G marŠst., Št l*eter, Zoreč Josip, 4. s t, Vel. Lašče, r.; Kaplja Alojzij, Ki-ško, 7. lovski bat., umrl. Od 17. pp. se izkazujejo še: poročnik licnešJosip,!'.; prapor Bizjak Franc, nu-tev; stotnik pl. (Janisias Viktor ponovno ranjen; nadporočnik Oichv Kurt, r. ; praporščak DoLšak Viljem, mrtev; poročnik Fiala Ivan, mrtev; poročnik Fink, Josip, r.; prajioiščak Knobloch Rihard, mrtev; poročnik Kralj Herman, r,; praporščak Ranter Mihael, drugič r.; poročnik Šluga Miroslav, r.; poročnik Šiška Ivan, r.; stotnik Sočnik Mavricij, mrtev; poročnik Verdanz Rudolf, ranjen. Taki so slovenski vojaki, s Karjiatov je ]jisa] zopet Janez Blatnik s Težkevode svojemu bratu. Pismo je značilno za naše značajne in ])oStene fante: Ti mi jiišeš, da boš moral za menoj kmalu ijriti. Le vesel bodi, ako si le za to! Saj sem jaz že 7 meseccv lui bojnem polju in skoro ni dneva, da bi ne stal sovražniku nasproti, kjerso sovražne krogle kot dež padale, pa Jlarija me jc vedno varovala, -laz sem še živ in brez naj- TiianjŠega udarca iz ognja prišel. Le ko-rajžno! Ako bi se bal, potem bi bilo bolje doma ostati, pa kokoši pasti. Kar udaj se v božjo voljo. Ros je Inšiio doma, a tu je vse drugo življenje. Veliko je treba prebiti, najhujša je pa zima v Karpatih. Vendar vse to vojaku ni nič. Med tem časom je našo baterijo zadel težki udarec. Našega dobrega in ljubega očeta, našega stotnika jc sovražna krogla zadela in nni v ])ljučah obtičala. Dolgo je nas vodil in nas skrival pred sovražnim ognjem, kakor kokla svoje male. Tako dolgo nas je skrival, dokler nI njega samega doletela nesreča. Tako gre Čas naprej, a o miru ni duha ne slnha. Jaz sam sem se že temu tako privadil, da skoro ne vem, ali sem doma ali v Karpatih. Res je nevaren in težak vojskini čas, a vse sc prebije za milo domovino. Zdaj Vas pa vse prav lepo pozdravim, posebno pa Tebe, ljubi moj bi'at Tvoj ljubeči brat Janez Blatnik, Književnost. „Svetovna vojska". 11. sešitek, ki je te dni izšel, opisnje prve boje med nemškimi in francoskimi četami, ki so se vršili ob iVancosko-nemški meji meseca avgusta. Popis boja je sestavljen zelo zelo pregledno in ima to prednost, da so med bojne po-l)ise vpletena pripovedovanja vojakov, ki so se teh bojev udeleževali, tako, da ni vsa stvar suhoparna, temveč živalina in zanimiva. Sešitek krase tri izvirne slike. 12. sešitek bo nadaljeval s popisi bojev v Belgiji do padca AntAverpna. V 1 3. sešitku pa bodo priobčena pisma slovenskih vojakov, ki so se borili na belgijskem bojišču pri težkih avstrijskih motornih baterijah, Opozarjamo tudi na vspored, ki je objavljen, na ovitku U. sešitka. Z 12. sešitkoin poteče drugo četrtletje za naročnike, nakar iste že zdaj opozarjamo in delo toplo pri))oročamo. „Svetovna vojska" se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Vsako Četrtletje Šest sešitkov velja 3 krone. Drugo četrtletje, ki nudi tudi velik, krasen zetiiljevid Evrope, pa stane 4 krone, ker itiia zemljevid za naročnike „Svetovne vojske znižano ceno 1 krono. Nova avstrijska rdeča knjiga, Izšla jc rdeča knjiga, ki vsebuje zbirko dokazov za kršitev niediuii'odiiega prava po državah, ki se vojskujejo z Avstrijo. — Tretji del zbirke je posvečen postoiiânju z avstrijskimi in ogi'skimi državljani v Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji, Rusiji in Srbiji. Končno razjiravlja zbirka o kršitvali vojnega prava i)o Rusiji in Srbiji in vsebuje številne fotografije krogelj, ki so po vojnem pravu pi'epovedane, pred in po uporabi, od katei'ihso najbolj zanimive tlum-dum krogle. Žlogarjeve se dobijo pri J. Krajec nasi, v Novem mestu za ceno 2 kroni, po pošti 10 vinarjev več. Pretresljivi prizori iz zračnega boja. v angleških listih krožijo sedaj razni članki o jirizorih iz zračnega boja. Med drugimi pripovedujejo listi tudi to ejiizodo: Neki poročnik, ki se je dvignil z letalom, katerega je vodil narednik, je imel nalogo, izslediti neko skrito nemško baterijo, ki je delala angleškim in francoskim pozicijam mnogo Škode. Voditelj aeroplana, narednik, prij)0veduje o poletu to-le: „Ko smo dospeli nad nemške pozicije, so nas ti pričeli obstreljevati s šrapneli. Dvignili smo se višje in smo opazili natiiesto ene tri nemške baterije. Poročnik si jih je zaznamoval ter mi velel, ker sva svojo nalogo dovršila, da naj krenem nazaj. Obrnil sem sl.roj, toda komaj sva preletela kakih .500 korakov, pričeli so okrog naju frčati Šrapneli huje kot prej. Gost dim naju je zavijal v oblake, tako, da ni bilo niožtio videti kakih 20 metrov daleč. Skušala sva priti iz tega peklenskega ognja, a ši'apneli, dobro merjeni, so eksplodirali z vso silo nad najinima glavama. En tre-notek sem mislil, da nd je razpočila glava. Obenem sem se čutil naenkrat slabega, nato pa je naenkrat padla taka megla, da sem sedel pi'i stroju kakor v noči. Kljub slabosti in bolečinam sem obdržal stroj v isti višini. Krogle so sedaj frčale bolj poredkoma. Ker se poročnik ni nič oglasil, sem vprašat, Če jc zdrav, a nisetii dobil odgovora. Ker sem ndslil, da inc morda ni slišal, sem se obrnil in ponovil vprašanje. Pri tem sem odprl oči, a nisem zopet dobil nobenega odgovora in noč je bila povsod okrog mene, da nisem prav nič videl. Menil sem, da sem naeidirat čisto sam na stroju, da je bil poj'očnik zadet in da je padci na zemljo. Bal sem se, bil sem v višini GOOO čevljev nad zemljo, priporoča! Bogu svojo dušo ter menil, da jc moja zadnja ui'a prišla. Ker sem pa še slišal grmenje sovražnih baterij pod seboj, se nie je polastila edina želja, vrniti se k našim četam, (irnienje topov mc jc plašilo in obrnil sem stroj v smer, v kateri sem menil, da so moji tovariši. Komaj sem plul kaki dve minuti v tej smeri, ko se jc oglasil poročnik za menoj: „Višje, višje!" Mehanično sem ubogal, stroj se je nenadno dvignil, pri tem pa odtrgal na neki cerkvi križ. Bil je torej zadnji trenotek. Če bi bila plula v isti smeri naprej, bi se bila zaletela v cerkveni zvonik in se ubila. Zahvalil sem se poi'očniku in se opravičil, ker nisem nič videl. Vprašal sem ga nato, če je ranjen in on mi je odgovoril, da je ranjen, in kakor dotmieva, težko. Nato mi je še dal razna navodila glede smeri, nakar sva se spustila, ko mi je on to ukazal, na tla. Slišal nato nisem nič več, videl itak nisem nič, a začutil sem, kako sva dospela na zemljo. Ko so k stroju pribit.idi tovariši, se jim je nudil strašen prizor. Voditelj aeroplana, narednik, je bil slep, slep za vedno, poleg bledega moža z mrtvimi očmi pa je slonelo truplo poročnika, ki jc par trenotkov ]>rej izdihnil svojo dnšo. Naši novinci na bojišču. 1/. Tirolskega se je oglasil kot ranjenec g, prcčenskemu kaplanu Šusteršiču vrli 1'laninšekov sin Jabob iz Gor. Katnenc. ]\Ied drugim opisuje svoje doživljaje na bojišču in v bolnici tako-le: Najprvo sporočani, da sem sedaj v bolnici v mestu Bruneck na Tirolskem ; bil sem namreč med prvimi ranjen. Ko smo prišli dne 18. marca na bojišče, je bila prva noč še precej mirna; Ic sem in tja sc je čul kak strel iz pušk. IjCŽali smo v kritjih, da smo se nekoliko spočili. Zjutraj zs^odaj smo vstali, da smo si nekoliko ogledali bojišče. Bilo je v velikem gozdu, zaraščenem s smrekami. Razdelili so nas po kompanijah in nas podučili, kako se moramo zadržati v slučaju spopada. Nato' se je pričelo delati stanovanje, da bi dobili bolje zavetje proti mi'azti in snegu. Delo je šlo hitro izpod rok. Midva z Martinom (brat) sva gradila, drugi so nama pa urno doiiašali. Dne J 9. marca ob 3. uri sva šla pa na stražo. Nekaj časa je bilo niinio; okrog 4. ure je pričelo pa gromenje ruskih topov, ki so bruhali na nas granate in ši'apnele. Pokalo jestrašno; posebno granate so pustile velik sled za seboj. Le hvala Bogu, da jih ni bilo veliko zadetih; bilo jc le ]iekaj nntvih in ranjenih. Ko sem prišel s straže nazaj in sem pričel graditi še bolj varno zavetje, se je pa v trenutku razpočil v zraku ruski šrapnel in se razsipal okrog mene. Hvala Bogu, da nisem dobil kaj bolj težkega; bil sem le vlevo roko nad dlanjo zadet a drugim se ni nič hudega pripetilo. Martin me je hitro obvezal, ilorala sva se ločiti, dasi prav težko, ker bi bil rad ostal tako skupaj. Šel sem v bolnico in dospel tjekaj z bojišča okoli 11. ure po noči. Tam sem tudi prenočeval ; noč je bila strašna, ('elo noč so gromeli kanoni in regljale strojne puške. Ob 11. uri po noči je pričel Rus napadati, pa se je zelo opekel Izgubil je mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi so naši vrli lovci ujeli 460 Rusov, koje so prignali zjutraj zgodaj ; naših ni bilo veliko ranjcnili. Ko so prišli še drugi ranjenci k zdravniku, smo šli skupaj v bolnico v bližnji trg, ki je oddaljen kakih 40 km od bojišča. Pota so strašno slaba. Blato kar teče po njih. Ko sem šel skoro 5 ur po takih potih, sem zopet ostal Čez noČ v bolnici, zjutraj sem se pa odpeljal z vlakom v Eperies in odtod drugi dan naprej z vlakom, polnim ranjencev. Rdeči križ nam je precej dobro postregel. Vozili smo se 3G ur do Nitre. Tam so nas peljali v bolnico, kjer smo ostali deset dni. Poslovili smo sc 2. aprila. Velik vlak jc vozil naše l'iinjtMicAi sko/.î Dunaj, kjer SO nas prav prijazno in dobro postregle dunajske gospe in gospodične s čajem, kavo, cigarami in cigaretami. Odtod so nas peljali skozi Dunajsko-Novomesto in Beljak v tirolsko mesto Brnneck. izstopili smo na Veliko nedeljo; razvi^stili so nas po I'aznih poslopjih. Jaz in še dva Slovenca sva v hotelu, ki je sedaj v bolnico spremenjen, lij'og in krog so veliki hribi, pokriti z debelim snegom. Roka se nii dobro zdravi. Z Bogom. — Jakob Planinšek. Velika svota denarja se zamore nakljii^iti vsakomur, ki [lostano naš naročnik. — Brezplačen ]»ojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. D^ FbfI Trenz ordinira vsak dan na svojem domu na Draškovcu pri Št. Jerneju. Vsako sredo pa ordinira v Kostanjevici od 2. do 4. ure popoldne. i-^-2 9 Popolnoma varno naložen denar. ffeâiiLWlIÎI ie POSBJUNIW za Kiiiidijo in okolico, reg. /a