Domov v Rusijo!
Lenin je bil na tujem, v Švici, ko so v Rusiji strmoglavili carja. Kakor hitro je to zvedel, ni hotel čakati niti minute. Nič več mu ni bilo strpeti daleč od do-movine in srce ga je burno gnalo v Ru sijo
A priti domov ni bilo tako preprosta reč: okrog in okrog je divjala vojna.
Nazadnje, po dolgem prizadevanju, so Lsninu in drugim ruskim tovarišem, ki so živeli v tujini, dovolili, da smejo skozi Nemčijo in Švedsko odpotovati v Petrograd; terjali so le, da nikjer na nobeni postaii ne zapuste vlaka in se ne  razgovarjajo  z uobenim  Nemcem.
V železniškem vozu je Lenin takoj odšel v svoj oddelek in se vanj zaprl: na Ruskem ga je čakalo novo veliko delo,  zato je  rnoral marsikaj  premisliti.
Vlak je drvel skozi fevico proti nem-ški meji. Marec je še bil, toda na maj-ce«ih, čistih vrtičkih švicarskih postaj s#o že cvele rože. Lenin vsega tega ni opažal. Sedel ^e pri oknu in naglo ne-kaj pisal na listke papirja. Potem je od-ložil listke v stran in rekel Nadeždi Konstantinovni:
»V Rusiji nas bodo prej ali slej pri-ieli.«                                '
Iz brzojavk mu je bilo znano, da so v Rusi.fi strmoglavili carja, v vlado pa postaviii nekega graščaka, nekega bo-gatega milijonarja, nekega tovarnarja in še dmge, ki so bili tem trem močno
podpbni. Tako da ne bt bflo rrič čudnega, če bi ti ljudje v resnici sklenili Lenina zapreti.
Drugi potniki niso na to niti mislili. Zbrali so se bili na hodniku voza in so veselo krampljali, se smejali in peli... Zelo so želeli, da bi bil tudi Lenin z njimi, a poklicati se ga niso apali. Tedaj je nekaj tovarišev stopilo k njegovim vratom  in  jelo  potihoma  brundati:
... Oblaki se kopičijo, megla poknva plan, povej, kaj si zamislil se, povej, naš ataman!
Lenin jih je slišai, se zasmejal hi sto-
"iiil na hodnik.
ln vsi so postali še bolj veseli. Skupno z Vladimirjem Iljičem so zapeli novo pesem.
Ko pa ie bi!a nemška meja že blizu. ie Vladimir Iljič odredil:
»Nu| zdaj   nehajmo peti!«
Nazadnje se je vlak ustavil ob mor-skem prelivu. Tu je bila znova meja: onkraj preliva se je začenjala spet druga .iežela — Švedska.
Na prelivu, ob pristanu, je plaval nared velikanski parnik. V njegovi no-'.ranjščini, v trupu, so bile Položene iračnice, in parni stroj je potniške vo-zove polagoma, drugega za drugim, za-vlekel vanj. Ves vlak ie dobil prostora v notranjščini parnika — in še ga je mnogo ostalo, tako velikanska reč je bila to.
Čez preliv so se dolgo vozili: kapitan se je bal, da ne bi zadel na kako mino. Razen tega se je vzdignil vihar; valovi so premetavali parnik sem ter tja. Mnogi izmed potnikov so oboleli. A Vladimir Iljič se morske bolezni ni bal.
Nazadnje se je pokazala švedska obala.  Od   tod,  iz  švedske  prestolnice,
je Lenin poslal v Petrograd brzojavko o svojem bližnjem prihodu. To je bilo ponoči.
Lenin se je dvizal, vsaka ura mn je bila dragocena. In tako je predložil, naj bi skrajšali pot in se ne bi psljali na-prej po železnici skozi vso švedsko, ampak po fedu naravnost čez zaliv.
In evo, proti jutru je že stal s sopot-niki v maihni ribiški vasi na morski obali. Od tod si ob jasnih dneh lahko razločil ruski breg.
Tisto jutro pa je visela nad zamrzlirn morjem bela megla in v daljavi pred seboj nisi videl ničesar.
Jeli so se odpravljati na pot. Švedski kmetje se vozijo na majhnih sankah s kraguljČki. Na enih sankah lahko sedita razen voznika saino dve osebi. Rusov, ki so se vračali domov, pa je bilo tri-d^set. Potemtakein je bilo treba najeti petnajst sani.
Tako so tudi storili. V sanke so vpregli petnajst kosmatih švedskih koniičev. In v megl« so vsi krenili preko iedenega morskega zaliva — v gosjem redu. sanke za sankami.
Sani z Vladimirjem Iljičem so bile pri sredini.
Tedaj so vsi zagnali klic:
»Lenina naprej! Lenin se mora peljati na čelu!«                        %
Voznik je osinil konja, in sanke z Vladimirjem Iljičem so naglo zdrvele naprej.
Mcd prvimi se je vozilo mlado dekle. Ta je držala v rokali svojo rdečo oglavno ryto in si na vse načine pri-zadevala, da bi jo navezala na paličico. Ko jo jc Lenin prehiteval, je to videl in uganil. da bi rada napravila rdečo zastavo.
Molče je stegnil roko. In dekie m-u ie podalo rdečo ruto.
Megla se je v tistem trenutku za-čela trgati, sonce ie pogledalo izza  nje.
In v daljavi. na obali, se je pokazala očem streha velike biše: to ie bi!a po-staja, s katere je vodila železnica v Petrograd.
Ko je bila obala že čisto blizu. je Vla-climir Iljič zamahml z rdečo zastavo nad glavo.
Njemu naproti je plapolala druga za-stava. To zastavo so bili razvili nad streho postaje revolucioiiarni mornarji in vojaki