Kcnjerejsko društvo za Dravsko banovino priredi letos premovanje p\pmenskih konjev in sicer dne 17. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. goricab, dne 30. avgusta v Ptuju, dne 31. avgusta v Ormožu, fine 1. septembra v Ljutomeru, dne 2. septembra v Beltincih, dne 6. septembra v Kranjil in dne 7. septembra na Igu. Začetok ob 8. uri, pogoji kakor običajno. Za sreze Brežice in Krško pa prircdi društvg premovanje konjev ob priliki 'kmečkega praznika na Krškem polju dne 14. avgusla v Krškem ob 8; uri. Sv. Lovrenc na Pohorju. Že par let lii v tukajšnjem Ijudstvu misel, da si hoče samo pomagati iz težkega gospodarskega poiožaja in osnovati zato lastno kmetsko-delavsko gospodarsko zadrugo. Bilo je že več sestankov in posvetovanj, začrtan je že glavnl namen in delokrog, zasigurana vsaj v glavnem sredstva in pomoč merodajnih faktorjev, treba je le še pričeti. Za nedeljo dne 14. avgusta t. 1. je sklican ustanovni občnl zbor, na katerega so vabljeni zadružni in gospodarski in trgovski strokovnjaki. Upamo, da se bo ljudstvo šentlovrenske in ribniške fare zavedlo resnosti položaja in z vso vnemo in požrtvovalnostjo pristopilo v vrsto delavcev, ki hoCejo reševati zeleno Pohorje gospodarskega propada. Zato v nedeljo dne 14. t. m. ob enih popoldne vsi v Društveni dom! Vabl: Pripravljalni odbor. $c o saditi razsfavi v Vsak »zakaj« ima odgovor »zato»! — V 29. številki 1. 1. »Slovenskega Gospodarja« ni mislil pisec tako kakor podpisana gospoda v številki 31. 1. 1. si predstavljata, da si je dovolil nekdo kar s kolom po ikmetijskih organizacijah udrihati. To ni res, ampak v dopisu bi naj bila nekaka pobuda za prireditev bodisi sadne razstave, sejma ali ogleda v Mariboru. Opazujem že celi čas povojne dobe, povsod naokoli po celi Sloveniji sc v jeseni, kjer je sadna letina, zberejo sadjarji in priredijo sadno razstavo, oz. oglcd ali sejem; le v našem lepem Mariboru se za to nihce ne gane, ko ima mariborska okolica, sploh cele Slovenskc gorice, Dravska dolina, pobočje Pohorja najlepše razvite sadonosnike — sevcda po 601etni zaslugi vinarske ter sadjarske šole v Mariboru. Če je prireditev sadne razstave v zvezi s sadnim sejmom letos tukaj v Mariboru potrebna, dam v pomislek vsem sadjarjem; gotovo tričetrtinska večina bi bila za njo, da ne bi bila prireditev potrebna, to je prazen izgovor. Vprašam: Kedaj naj bode prireditev, morebiti tedaj, kadar nimamo sadne letine, ali kadar je vojna bila, fco je vsak kmet lesnike za najboljša jabolka prodal ? V današnji gospodarski stiski si pač vsak kmet edini vir gospodarskega dohodka zamisli v donosu in prodaji sadja, on je takorekoč od jabolk odvisen, pa ne samo on kot producent, ampak celo mesto Maribor, vsi trgovci in obrtniki in tu zraven pa pride v prvi vrsti davčni urad v poštev, ker se zaostali In predpisani davki lažje iztirjajo itd. V dopisu sem čital, saj nas kupci poznajo, marsikaterega trgovca v Mariboru dobro poznamo in kljub temu dela reklamo, da pridobi še več odjemalcev. Nisp več časi: saj bo že prišel, če hoče ikaj imeti! Prosim, katera gospodarska panoga pa naj pride za prireditev ogleda ali eejma za letos v poštev, (kakor ravno sadna? Morebiti živinoreja, ko pa je večletna, posebno pa še letošnja suša krmo popolnoma uničila. Prigodilo se bo v prihodnji zimi, da bo kmet gnal živinče na sejem ir. v slučaju neprodaje bo žival na sejmišču brez potnega lista pustil, samo da se bo živali iznebil. Nadalje je izgovor, da takšna prireditev stane ogromnega truda in denarja, in se navadno fconča z deficitom in izgubo. Prvič trud: saj pa se sadjarji že celo leto trudijo in delajo po strokovnjaških navodilih in mislim, da bi se tudi za prireditev potrudili. Nadalje, seveda največja ovira je denar, katerega pri današnji krizi ni. Tudi to se da premostiti v dogovoru z vsemi kmetijskimi organizacijami, z banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo, nadalje s pomočjo banske uprave, občinskih in sreskih kmetijskih odborov, ki gotovo ne bi tozadevne podpore na prošnje odklonili. Ponuja pa seveda nibče nič. Mnenje večine sadjarjev je: Vsakega producenta veseli, če leta in leta dela, tudi rad enkrat uspeh svojega dela pokaže z namenom, da bo bolje in lažje prodal, in radi tega bi bila sadna razstava v Mariboru na mestu. Cene fivini psiafo. Dopis iz laškega okraja. Zopet moramo beležiti ponovni padec živinskih cen nasi goveji živini. Na sejmu na Dolu pri Hrastniku dne 1. t. m. se je plačevalo vole po 3 do 3.75 Din za 1 kg žive teže. Živino slabše vrate pa seveda še ceneje. Znan mi je slučaj, ki pa žal ni osamljen, da je kupil mesar mlade junce po Din 2.25 žive teže. Da je postal gospodarski položaj našega kmetskega stanu še težavnejši, mora uvideti vsakdo, tkdor ni popolnoma slep. Ako pojde še nekaj časa tako naprej, bo moral kmct, ako bo imcl debele vole in jih bo hotel odprodati, dati vole zastonj, pa še kupcu nagrado povrhu. Meso je še vedno po 10 Din kg. Človek težko razume te številke. To pač dokazuje, da še vedno imamo ljudi, kateri imajo od kmetove škode lep dobiček. Lansko jesen je sresko načelstvo določilo, da si mesarji mesne cene poljubno določajo sami. Upali smo in tako so nam zatrjevali, da bo to ceno živini dvignilo. Skušnja je pokazala, da se to ni uresničilo. Scveda moremo priznati, da so mesne cene v primeri z drugirai živili tudi nizke.