XVI-71-1995 ACROCEPHALUS Naravovarstveno vrednotenje ptičev Banjšic Nature conservationist evaluation of birds at Banjšice Janez GREGORI UVOD Strokovne službe pri svojem delu večkrat potrebujejo naravovarstveno vrednotenje določenega predela, navadno zaradi načrtovanih posegov. Pogosto se vrednotenje opravi na osnovi analiz populacij ptičev. Razloga sta vsaj dva: a) ker so ptiči lahko opazni in dobro slišni, je razmeroma lahko napraviti popise vrst za potrebe kvalitativnih pa tudi kvantitativnih analiz, in b) ptiči so med vsemi vretenčarji najbolj mobilni, hitro se odzivajo na spremembe v svojem življenjskem okolju, so torej pomembni kot indikatorji ekoloških razmer. Izvajalci inventarizacije in vrednotenja postavljamo zahtevo, daje za delo potrebno najmanj eno leto, tako da so zajete vse fenofaze; pri ptičih torej čas gnezdenja, preleta in prezi-movanja. In redno se dogaja, da daje naročnik na voljo le malo časa. Brezpogojno je treba za popise ptičev izbrati gnezditveno obdobje, ki je najbolj merodajno tudi za ugotavljanje stanja habitatov. V kratkem času je treba zbrati čimveč podatkov, ki so obenem primerljivi s popisi iz drugih predelov ali s ponovljenimi popisi v istem predelu. Predvsem moramo vedeti, kaj želimo ugotoviti,kako bomo ovrednotili posamezne vrste, in zbrati temu primerno metodo dela in kasnejšega analiziranja. Pomen ptičev za naravovarstveno presojo je bil že predstavljen na primeru Dragonje (Gregori 1986/87). O metodologiji je danes napisanega veliko. Na voljo so dela, kjer so bolj ali manj posrečeno zbrane in razložene razne metode dela (npr. Bibby et all., 1993). Pravilo naj bo, da na terenu skušamo zbrati čimveč podatkov, ki jih kasneje lahko uporabimo v različne namene in obdelujemo skladno z navodili različnih avtorjev. Na primeru inventarizacije in valorizacije favne ptičev na območju Banjšic, ki ju je opravil Prirodoslovni muzej Slovenije po dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne de- diščine Nova Gorica, bom skušal predstaviti način naravovarstvenega vrednotenja ob minimalnem številu terenskih dni. Terensko delo je bilo opravljeno maja in junija 1993. Naravovarstvena presoja ugotovljenih vrst ptičev temelji na Rdečem seznamu ogroženih ptičev v Sloveniji (Gregori & Matvejcv, 1992). Favnistične zapise in popise za kvantitativno analizo je opravil avtor. Pri zbiranju favnističnih podatkov 8. junija in pri nočnem popisu 8./9. junija je sodeloval Dare Sere. OPIS OBRAVNAVANEGA PREDELA Območje Banjšic leži med Soško in Čepo-vansko dolino. Je kraška planota z opaznimi kraškimi pojavi (ponori); geološka podlaga je torej apnenec. Planota je na višini nekaj nad 700 m in tudi najvišji vrhovi na vzhodu komaj presegajo 900 m. Naselja so razpršena, poslopja v manjših skupinah. Okoli naselij so sadovnjaki .pretežno starejši. Na Banjšicah je razvito poljedelstvo, po bežni oceni je ekstenzivne narave. Na manjših površinah so njive, na večjih travniki in ponekod pašniki. Gozd je predvsem ob robu planote, vegetacijsko mozaičnost Banjšic povečujejo manjše skupine ali pasovi drevja. Prevladujejo listavci, ponekod so čisti bukovi sestoji, na drugih mestih pa so listavci pomešani z iglavci, smreko in borom. Predvsem ob mejah med parcelami ali v neobdelanih manjših kotanjah ter na pašnikih porašča manjše površine grmovje s posameznimi drevesi. Na južnem delu, v smeri proti Grgarju, kaže vegetacija termofilne značilnosti. METODA DELA Popisi ptičev so bili opravljeni 5.5. in 8.6. 1993, ponoči aktivne vrste pa so bile popisane vnoči8./9.6. 1993. Kvantitativno analizo populacij ptičev Banjšic sem opravil 8. 6.1993. Uporabil sem meto- 101 ACROCEPHALUS XVI-71-1995 do petminutnega štetja v točki, s popisom vseh osebkov v določeni oddaljenosti, ki jo za naravovarstvene valorizacije predlagajo Oelke et all. (1983). Zaradi primerljivosti z drugimi kvantitativnimi analizami ptičjih populacij, narejenimi po tej metodi, so v tem primeru uporabljeni podatki o osebkih, ki so bili zapisani v krogu s polmerom (ca) 100 metrov. Določenih je bilo 20 točk (števnih mest), ki so bila medsebojno oddaljena več kot 200 metrov. Na vsaki točki sem zapisoval natačno 5 minut, in sicer sem beležil vse osebke, ugotovljene tako po oglašanju kot po neposrednem opazovanju. Vsakega pojočega samca, samca z izrazitim izražanjem območnosti ali starše s speljanimi mladiči jemljem kot par. Popisi so bili opravljeni zjutraj od 6,20 do 9,30, na poti od Mrcinjega do Podlešč in Biškovca ter od Podlešč proti Loh-kam. Pozornost sem posvečal različnim habita-tom (gozd, grmišča, travniki, njive, sadovnjaki, urbani predeli), ki se zaradi mozaičnosti prepletajo med seboj in jih ni mogoče ločiti med seboj. Obseg njihove približne odstotne zastopanosti sem ugotavljal na vsaki točki, in sicer v krogu 100 m. Pri vsaki vrsti ugotavljam stopnjo njene do-minantnosti, izračunano po formuli: D% = n x 100 : N, pri čemer je n število osebkov določene vrste, N pa število vseh ugotovljenih osebkov v enem popisu. Stopnje dominantnosti (D%) so naslednje: dominanten nad 5 % Subdominanten 2 - 5 % influenten 1 - 2 % recedenten pod 1 % Za vsako vrsto podajam povprečno število osebkov vrste na točko, to je indeks POV (indeks DIA po Oelke 1983). Indeks je kvocient števila opazovanih osebkov (I) ene vrste (V), deljeno s številom (n) kontrolnih popisov (k) in številom (m) točk (T) na pregledanem odseku (o)-POVo = Iv:(nkxmT). Pri vsaki vrsti dajem podatke za njeno stopnjo frekvence v točki (f % t), kar pomeni odstotek točk, kjer je bila ugotovljena neka vrsta, od celotnega številka točk v določenem popisu. Stopnje frekvenc (f % t) so naslednje: 1-19% - zelo redka vrsta, 20-39 % - redka vrsta, 40-59 % - običajna vrsta, 60-79 % - pogostna vrsta in 80-100 % - zelo pogostna vrsta. Ker pri analizi podatkov ni upoštevana različna odkrivnost vrst, so dobljene vrednosti relativne. Nočni popis je bil opravljen ob pogostih dolgotrajnih postankih avtomobila na poti od Lohk do Biškovca in od Podlešč prek Mrcinjega do Lužarjev, od okoli 21,0 do 3,00 zjutraj. REZULTATI Na številnih mestih (točkah) celotnega obravnavanega območja je bila ugotovljena sle- n D% f5T pOV Turdus menila 70 16,4 95 3,5 Fringilla coelebs 52 12,2 90 2,6 Sylvia atricapilla 36 8,4 80 1.8 Erithacus lubecula 26 6,1 40 1,3 Parus major 22 5,2 55 1,1 Lullula arborea 20 4,7 40 1,0 Passer domesticus 17 4,0 20 0,85 Hirundo rustica 16 3,7 40 0,8 Phylloscopus collybita 14 3,3 40 0,7 Carduelis chloris 14 3,3 25 0,7 Emberiza citrinella 10 2,3 25 0,5 Lanius colluho 10 2,3 30 0,5 Delichon urbica 10 2,3 10 0,5 Carduelis carduelis 9 2,1 20 0,45 Corvus cornix 9 2,1 30 0.45 Aiithus trivialis 8 1.9 25 0.4 Sylvia communis 7 1,6 15 0,35 Stumus vulgaris 6 1,4 15 0,3 Pyrrhula pyrrhula 5 1,2 10 0,25 Motacilla alba 5 1,2 20 0,25 Recedentne vrste: Aegithalos caudatus Coccothr. coc-cothraustes. Streptopelia turtur, Troglodytes troglodytes, Co-turnix cotuniix, Turdus philomelos, Parus caeruleus, Parus palustris, Sitta europaea, Loxia curvirostra, Sylvia curruca, Serinus serinus, Alauda arvensis, Streptopelia, decaocto, Emberiza cia, Columba palumbus, Parus ater, Turdus visci-vorus, Dendrocopos major, Picus viridis, Carrulus glanda-rius, Nucifraga caryocatactes, Buteo buteo in Saxicola tor-quata. Skupaj 426 21,3 Tabela l: Kvantitativna analiza ugotovljenih vrst ptičev na Banjšicah 8. junija 1993 (n ¦ število ugotovljenih osebkov, D % = stopnja dominantnosti, f % t - stopnja frekvence, POV = povprečno število osebkov na točko). Podatki se nanašajo na celotno območje, ne glede na naravo habitatov (glej prikaz odstotne zastopanosti posameznih habitatov). 102 XVI-71-1995 ACROCEPHALUS Table 1: Quantitative analysis of the species established in the area of Banjšice on June 8th 1993 (n = number of established individuals, D% = degree of dominance, f%T = degree of frequency, POV - average number of individuals per point). The data refer to the entire area, irrespective of the nature of habitats. deča odstotna zastopanost posameznih habi- tatov (zaokroženo): travniki in njive.....49 % gozd in grmišča.....50 % urbani predeli s sadovnjaki... 1 % Ugotovljenih je bilo 64 vrst ptičev V tabelah 1 - 4 so podane številčne zastopanosti vrst, stopnje dominanc, stopnje frekvenc in indeksi POV za celotno območje in za posamezne ha- n D% f%t POV Recedentne vrste: Picus viridis, Saxicola torquata in Cor-vus comix. Skupaj 175 29,1 Tabela 2: Kvantitativna analiza ugotovljenih vrst ptičev v točkah z urbanim habitatom, 8. junij 1993 (legendo glej v tab. 1). Table 2: Quantitative analysis of the bird species established on June 8th 1993 at points with urban habitat. bitate. Poudariti je treba, da v nekaterih točkah ni bilo vseh od naštetih habitatov Tako je bil urbani habitat zastopan le v šestih popisanih točkah, čisti gozdni habitat pa le v petih. V vseh drugih so bili zastopani v določenem obsegu travniški in gozdni oziroma grmiščni habitati. Ker so nekatere vrste vezane samo na določene habitate, obravnavane v analizi, podajam ločeno še analize tistih točk, v katerih so bili zastopani tudi urbani (tabela št. 2), travniški (tabela št. 3) in čisti gozdni habitat (tabela št. 4). n D% f%t POV Tardus menila 53 16,7 67 3,5 Fringilla coelebs 32 10,1 67 2,1 Sylvia atricapilla 24 7,6 47 1,6 Lullula arborea 20 6,5 33 1,3 Passer domesticus 17 5,4 20 1,1 Parus major 15 4,7 33 1 Carduelis chloris 14 4,4 27 0,9 Delichon urbica 10 3,1 13 0,7 Lanius collurio 10 3,1 40 0,7 Emberiza citrinella 10 3,1 7 0,7 Corvus comix 9 2,8 33 0,6 Carduelis carduelis 9 2,8 20 0,6 Phylloscopus collybita 8 2,5 13 0,5 Anthus trivialis 8 2,5 20 0,5 Erithacus mbecula 8 2,5 13 0,5 Sylvia communis 7 2,2 20 0,5 Hirundo rustica 7 2,2 47 0,5 Stumus vulgaris 6 1,9 20 0,4 Motacilla alba 5 1,6 27 0,3 Coccothr. coccothraustes 4 1,3 7 0,3 Coturnix cotumix 4 1.3 7 0,3 Turdus philomelos 4 1,3 7 0,3 Streptopelia turtur 4 1,3 7 0,3 Recedentne vrste-.Pyrrhulapyrrhula, Sittaeuropaea, Se-rinus serinus, Emberiza cia, Dendrocopos major, Parus cae-ruleus, Turdus viscivows, Sylvia curruca, Alauda arvensis, Streptopelia decaocto, Columbapalumbus, Saxicola torquata, Picus viridis, Loxia curvirostra, Garrulus glandanus in Buteo buteo. Skupaj 317 21,1 Tabela 3; Kvantitativna analiza ugotovljenih vrst ptičev na točkah s travniškim habitatom oz. habitatom s poljem, 8. junij 1993 (legendo glej v tab. 1). Table 3: Quantitative analysis of the bird species established on June 8th 1993 at points with meadow or field habitats. Turdus merula Passer domesticus Hirundo rustica Fringilla coelebs Delichon urbica Lullula arborea Carduelis carduelis Pams major Sylvia atricapilla Emberiza citrinella Lanius collurio Stumus vulgaris Carduelis chloris Motacilla alba Änthus trivialis Coccothr. coccothrai Cotumix cotumix Parus caeruleus Serinus serinus Streptopeli decaocto Columba palumbus Streptopelia turtur Sylvia communis Turdus philomelos 25 14,3 100 4,2 17 9,7 67 2,8 16 9,1 100 • 2,7 13 7,4 83 2,2 10 5,7 33 1,7 10 5,7 67 1,7 9 5,1 67 1,5 9 5,1 67 1,5 8 4,6 67 1,3 6 3,4 50 1 6 3,4 67 1 6 3,4 33 1 6 3,4 33 1 5 2,8 67 0,8 4 2,3 50 0,7 4 2,3 33 0,7 2 1,1 17 0,3 2 1,1 17 0,3 2 1,1 17 0,3 2 1,1 17 0,3 2 1.1 17 0,3 2 1,1 17 0,3 2 1,1 17 0,3 2 1,1 17 0,3 103 ACROCEPHALUS XVI-71-1995 n D% POV Erithacus rubecula 20 21,3 4 Fhngüla coelebs 18 19,1 3,6 Turdus merula 16 17 3,2 Sylvia atricapilla 10 10,6 2 Parus major 9 9,6 1,8 Troglodytes troglodytes 4 4,2 0,8 Phylloscopus collybita 4 4,2 0,8 Parus palustris 3 3,2 0,6 Paws caeruleus 2 2,1 0,4 Parus ater 2 2,1 0,4 Aegithalos caudatus 2 2,1 0,4 Loxia curvirostra 2 2,1 0,4 Sitta europaea 1 1,1 0,2 Nucifraga caryocatactes 1 1,1 0,2 Skupaj 94 18,8 Tabela 4: Kvantitativna analiza ugotovljenih vrst ptičev v gozdnem habitatu (legendo glej v tab. 1; f% ni podan zaradi premajhnega vzorca popisov). Table 4: Quantitative analysis of the bird species established in forest habitat (f% not stated due to insufficient mapping pattern). SISTEMSKI DEL Seznam vrst, ugotovljenih na Banjšicah, maj, junij 1993: ACCIPITRIDAE - Kragulji Navadna kanja Buteo buteo - 5. 5. je bilo pri Lohkah gnezdo na jelši, ca. 8 m od tal; 9. 6. so bili v gnezdu mladi. FALCONIDAE-Sokoli Rdečenoga postovkafa/co vespertinus - 5.5. so lovile na travnikih med Podleščami m Lohkami. Naštel sem 16 osebkov, verjetno pa jih je bilo več; teren je razgiban in nekatere so sedele na tleh. PHASIANIDAE - Poljske kure Prepelica Coturnix coturnix - pela tudi v noči 8./9. 6. Fazan Phasianuscolchicus - registriran 5,5. in 8.6. pri Lohkah. COLUMBIDAE - Golobi Golob grivar Columba palumbus Turška grlica Streptopelia decaocto Divja grlica Streptopelia turtur CUCULIDAE - Kukavice; Kukavica Cuculus canorus - več registracij tudi ob kvantitavnih popisih, vendar v večji oddaljenosti od 100 m, zato je ni v tabelarnih prikazih, STRIG1DAE - Prave sove Veliki skovik Otus scops - v noči 879. 6. peli najmanj trije pri Lohkah. Lesna sova Strixaluco - 879.6. se je oglašala med Mr-cinjem in Lužarji. Mala uharica Asio otus - speljani mladiči 879. 6. pri Trušnjah. CAPRIMULGIDAE - Ležetrudniki Podhujka Caprimulgus europaeus - zvečer 8. 6. peli dve zahodno od Lohk, APODIDAE-Hudourniki Čri hudournik./4pas apus - več registracij tudi ob kvantitativnih popisih. PICIDAE- Žolne Vijeglavka/yn? torquilla~2 Pri Mrcinju 5. S., oglašala se je tudi 8. 6.. Zelena žolna Picus viridis Veliki detel Dendrocopos major ALAUDIDAE-Škrjanci Hribski škrjanec Lullula aerborea Poljski škrjaiiecA/auc/a arvensis HIRUNDINIDAE - Lastovke Kmečka lastovka Hirundo rustica Mestna lastovka Delichon urbica MOTACILL1DAE - Pastirice Drevesna cipaAnthus trivialis Bela pastirica Motacilla alba TROGLODYTIDAE - Stržki Stržek Troglodytes troglodytes PRUNELLIDAE-Pevke Siva pevka Prunela modularis TURDIDAE-Drozgi Taščica Erithacus rubecula ŠmarnicaPhoenicurus ochruros - 8. 6. pri Lohkah. Prosnik Saxicola torquata Kupčar Oenanthe oenanthe - 5.5. na pašniku južno od Lohk. Cikovt Turdus philomelos Carar Turdus viscivorus Grahasta penica Sylvia nisoria -8.6. pela med Lohkami in Mrcinjem, zahodno od Lohk je par krmil mladiče v gnezdu. Mlitiarček Sylvia cutruča Rjava penica Sylvia communis Črnoglavka Sylvia atricapilla Vrbja listnica Phylloscopus collybita Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus - 8. 6. pri Biš-kovcu. Rdečeglavi kraljičekfiegu7us ignicapillus - 8.6. pri Biš-kovcu. MUSCICAPIDAE - Muharji Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca - 5. 5. pri Pod-leščah. AEGITHALIDAE - Dolgorepe sinice, dolgorepke Sinica dölgözepk&Äegithalos caudatus PARIDAE - Sinice Menišček Parus ater Plavček/^rus caeruleus Velika sinica Parus major SITTiDAE-Brglezi Brglez Sitta europaea 104 XVI-71-1995 CERTHIIDAE - Drevesni plezalčki Dolgoprsti plezalček Certhia familiaris LANIIDAE-Srakoperji Rjavi srakoper Lamus collurio CORVIDAE-Vrani Šoja Garrulus glandarius KiekovtNucifraga caryocatactes Siva vrana Corvus corone comix STURNIDAE-Škorci Škorec Sturnus vulgaris j PASSERIDAE-Vrabci Domači vrabec Passer domesticus Poljski vrabec Fasser montanus FRING1LLIDAE - Ščinkavci Ščinkavec fringilla coelebs Grilček Serinus serinus \ Zelenec Carduelis chioris Lišček Carduelis carduelis Repnik Carduelis cannabina - 8. 6. na pašniku južno j od Lohk. Krivoklj un Lcoda curvirostra Kalin Pyrrhula pyrrhula Dlesk Cloccothraustes coccothraustes EMBERIZIDAE-Strnadi Rumeni strnad Emberiza citrinella Plotni strnad Emberiza cirlus -8.6. pel ob poti liohke- . Mrcinje Skalni strnad Emberiza cia Veliki strnad Miliaria calandra - 8. 6. so vsaj 3 peli (na elektrovodu ali na drevesih) na travnikih ob cesti Pod-lešče-Lohke. i........m.......................... i iii ................................ RAZPRAVA Na Banjšicah smo ugotovili 64 vrst ptičev, med katerimi jih 16 sodi med nepevce (Nonpasseriformes) , 48 pa med pevce (F&sserifor-mes). Ugotovljeno število vrst ptičev je razmeroma visoko, kljub temu da gre v obravnavanem primeru v glavnem za travnike z njivami, gozd in grmišča ter v manjšem obsegu za urbane predele s sadovnjaki. Vrste, vezane izključno na travnike in polja, so predvsem naslednje: Coturnix coturnix, Älauda arvensis in Miliaria calandra. Na grmišča med travniki oz. gozdni rob so vezane vrste: Lullula arborea, Lanius collurio, Emberiza citrinella, Anthustrivialis, Sylvia communis, Emberiza cia, Sylvia curruca in Saxi-cola torquata. Suburbane vrste so predvsem naslednje: Passer domesticus, Hirundo rustica, Delichon urbica, Apus apus.Phoenicurus ochruros in Streptopelia decaocto. Na celotnem ozemlju so dominantne vrste ACROCEPHALUS __s___________________________________________________________________________________________________ Turdus merula, Fringilla coelebs, Sylvia atri-capilla, Erithacus rubecula in Parus major, sub-dominantne pa Lullula arborea, Passer domesticus, Hirundo rustica, Phylloscopus collybi-ta, Carduelis chioris, Emberiza citrinella, Lanius collurio, Delichon urbica, Carduelis carduelis in Corvus cornix. Med ugotovljenimi vrstami so nekatere, ki tu ne gnezdijo in so bile v času popisa še na selitvi. To sta vrsti Falco vespertinus in Fice-dula hypoleuca, verjetno pa tudi Oenanthe oe-nanthe. Zanimivo je opazovanje rdečenogih po-stovk (Falco vespertinus) v tako velikem številu, kar dopušča domnevo, da njihova spomladanska selitev poteka tudi prek Banjške planote. Pomembno je tudi stanje ogroženosti ugotovljenih vrst. V posamezne kategorije (Grego-Ri, Matvejev, 1992) sodijo naslednje vrste: E -Prizadete (Endangered) so Coturnix coturnix, Sylvia nisoria in Miliaria calandra, V - ranljive (vulnerable) paButeobuteo, Streptopelia tur-tur, Otus scops, Caprimulgus europaeus, Jynx torquilla, Lullula arborea, Älauda arvensis, Lanius collurio in Sylvia communis ZAKLJUČKI IN NARAVOVARSTVENE USMERITVE (1) V predelu Banj sie so bili opravljeni 4 dnevni in en nočni terenski pregled. Ugotovljenih je bilo 64 vrst ptičev. Vse razen treh lahko štejemo za gnezdilce. (2) Od ugotovljenih 64 vrst jih 16 sodi med nepevce (Nonpasseriformes), 48 pa med pevce (Passeriformes). (3) Za večino vrst je podano število ugotovljenih osebkov, njihova stopnja dominance in frekvence ter indeks POV Vrste, ki niso bile registrirane v kvantitativnih popisih, so komentirane v sistematskem delu. (4) Najvišjo stopnjo dominance imajo kos, ščinkavec, črnoglavka, taščica in velika srnica. (5) Z naravovarstvenega stališča so pomembne predvsem vrste, ki so pri nas uvrščene v različne kategorije ogroženosti (kanja, prepelica, divja grlica, veliki skovik, podhujka, vi-jeglavka, zelena žolna, hribski škrjanec, poljski škrjanec, grahastapenica, rjava penica, rjavi srakoper in veliki strnad). Nekatere med njimi dosegajo v obravnavanem predelu visoko stopnjo dominantnosti. (6) Obravnavani predel je zanimiv tudi za preletnike. Domnevno tod poteka spomladanska selitev rdečenoge postovke. Razlog za to 105 ACROCEPHALUS je verjetno tudi zadostna količina hrane, kot posledica ekstenzivnega kmetovanja. (7) Povprečno število osebkov na točko (POV) je za celotno obravnavano območje 21,3, kar kaže na številčno bogate ptičje populacije. Na točkah, kjer je opaziti tudi urbani habitat, doseže indeks vrednost celo 29,1. (8) Glede na ekstenzivnost in prvobitnost predela ter številčno bogate populacije ptičev je treba razmisliti o načinu ohranjanja stanja. LITERATURA Bibby, C. J., N. D. Burges, D. A. Hill, 1993: Bird Census Techniques. Academic Press Limited, London Gregori, J., 1986/87: Pomen ptičev za naravovarstveno presojo doline Dragonje. Proteus, 49:225-226 Gregori, J., S. D.Matvejev, 1992: Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Varstvo narave, 17:29-39 Oelke, H., J. K. Gehrt, S. Linkersdorfer, J. Tunnissen, B. Wolf, 1983: Vogelerfassungen im niedersachsischen Künstengebiet. Beitr. Na-turk. Niedersachsens 36: 121-140 POVZETEK Na kraški planoti Banjšice, med Soško in Čepovansko dolino QZ Slovenija), smo maja in junija 1993 v treh dnevih in enem nočnem terenskem pregledu zbirali podatke o tamkajšnjih ptičih. Na tem primeru skušamo pokazati, kako z minimalnim številom terenskih pregledov opravimo optimalno naravovarstveno presojo, ki jo je v danem primeru potrebovala pri svojem delu strokovna služba za varstvo narave. Kvantitativne popise populacij ptičev Banj-šic smo opravili v jutranjih urah 8.6.1993. Uporabili smo metodo petminutnega štetja v točki, s popisom vseh osebkov v določeni oddaljenosti, ki jo za naravovarstveno valorizacijo predlaga Oelke et. all. (1983). Zaradi primerljivosti z drugimi kvantitativnimi analizami ptičjih populacij s štetjem v točki so v tem primeru uporabljeni podatki o osebkih, ki so bili zapisani v krogu (ca) 100 metrov. Določenih je bilo 20 točk (števnih mest), ki so bila med seboj oddaljena ve kot 200 metrov. Vsakega pojočega samca, samca z izrazitim izražanjem območ-nosti ali starše z mladiči tretiramo kot par. Ker pri analizi podatkov nismo upoštevali različne odkrivnosti (detektibilnosti) vrst, so dobljene vrednosti relativne. XVI-71-1995 Zaradi velike mozaičnosti predela smo v vsaki točki ocenili zastopanost posameznega habitata v krogu 100 metrov. Za vse števne točke skupaj smo dobili naslednje vrednosti: travniki in njive = 49 %, gozd in grmišča = 50 % ter urbani predeli s sadovnjaki = 1 %. Pri vsaki vrsti ugotavljamo stopnjo njene dominantnosti (D%) in stopnjo frekvence v točki (f%t). Za vsako vrsto podajamo povprečno število osebkov vrste na točko popisa, to je indeks POV (Indeks DIA po Oelke et all. 1983). Pregled ugotovitev je podan v tabelah 1 do 4. Za Banjšice je bilo ugotovljenih 64 vrst ptičev, njihov pregled je v sistematskem delu. Razen treh (rdečenoga postovka, črnoglavi mu-har in navadni kupčar), ugotovljene vrste štejemo za gnezdilce. Najvišjo stopnjo dominance ugotavljamo za kosa, ščinkavca, črnoglav-ko, taščico in veliko sinico. Naravovarstvena presoja Banjšic temelji na ugotovljenih vrstah ogroženih ptičev v Sloveniji z Rdečega seznama (Gregori & Matvejev 1992). V posamezne kategorije sodijo naslednje: E-prizadete (endangered) Coturnix cotur-nix, Sylvia nisoria in Miliaria calandra, V - ranljive (vulnerable) p&Buteobuteo, Streptopelia turtur, Otus scops, Caprimulgus europaeus, Jynx torquilla, Lullula arborea, Alauda arven-sis, Lanius collurio in Sylvia communis. Nekatere med njimi dosegajo v obravnavanem predelu visoko stopnjo dominantnosti. Z ornitološkega stališča ima obravnavani predel velik pomen, tako za gnezdilce, verjetno pa tudi za selivce (npr. rdečenogo postov-ko). Glede na ekstenzivnost kmetovanja in prvobitnost predela ter številčno bogate populacije ptičev je treba razmisliti o načinu ohranjanja stanja. SUMMARY In May and June 1993, data on local bird fauna were collected during three days and one night on the karst plateau of Banjšice between the Soča and Čepovan valleys in SW Slovenia. In this way we attempted to show how an optimal nature conservationist estimation, which was in this case required by the regional nature conservationist department, could be made with a minimal number of field surveys. Quantitative mappings of the Banjšice bird populations were carried out in the early morning hours on June 8th 1993. The method of 5-minute census from certain points was applied, with mappings of all individuals within certain distances from them, as proposed for the na- 106 XVI-71-1995 ACROCEPHÄLUS ture conservationist evaluation by Oelke et all (1983). In order to be able to compare the data with other quantitative analyses of bird populations on the basis of point mapping, the data on individuals recorded within a circle of about 100 metres were used in this case. The twenty selected mapping points were spread more than 200 metres from each other. Each singing male, male with explicit territorial behaviour or parents with their young were treated as representing a pair. Considering that in the analysis the different detectibilities of species were not taken into account, the obtained values are relative. Due to the great diversity of this area, the value of each habitat within some 100 m large circle was estimated at each point. In this way the following results were obtained: meadows and fields 49%, woods and scrubs 50%, and urban parts with orchards 1%. For each species the degree of its dominance (D%) and the degree of frequency at certain points (f%T) were established. An average number of individuals of each separate species at separate mapping points is given, i.e. the DIA index after Oelke et all. 1983. The assessments are presented in Tables 1 to 4. At Banj šice, 64 different bird species were established, as shown in the systematic part of the text. With the exception of the Red-footed Falcon, Pied Flycatcher and Northern Wheatear, they were all treated as breeding species. The highest degree of dominance went to the Blackbird, Chaffinch, Blackcap, Robm and the Great Tit. The nature conservationist assesment of Banjšice is based on the established endangered species m Slovenia from its national Red List (Gregori & Matvejev 1992). Separate categories include the following birds: E - Endangered: Coturnix coturnix, Sylvia nisoria and Miliaria calandra\ V - Vulnerable: Buteo buteo, Streptopelia turtur, Otus scops, Caprimulgus europaeus, Jynx torquilla, Lullula arborea, Alauda arvensis, Lanius collurio and Sylvia communis. In the dealt with area, some of these species reached a high degree of dominance. From the ornithological point of view, the surveyed area is significant not only for its breeders but also for the migratory birds (e.g. Red-footed Falcon). Considering the extensive farming there, the primeval character of the area and the numerically rich bird population it would be therefore appropriate to consider how to preserve such state in the future as well. Janez Gregori, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 61000 Ljubljana