Domoznanski oddelek 35 ŽETALSKE novice 2006 cO?' g E 352(497.4 Žetale) 6002145,22 COBISS o ŠTEVILKA 22 ES 1 PIP Žetalske novice 3 60 LET LD ŽETALE * % r > . - /fr w * '** ■* * * * 60 lel LD Žetale ' " Letos praznuje LD Žetale 60 let svojega obstoja. Tako smo se člani LD zbrali v soboto, 16. septembra, pri Lovskem domu v Žetalah ter ob tej priložnosti pripravili slovesnost. Kot predsednik LD Žetale sem najprej pozdravil navzoče goste, zbrane lovske tovariše, občinske svetnike, predstavnike društev iz občine Žetale ter vse ostale. S kratko zgodovino naše družine sem hotel spomniti na daljno leto 1946, ko je takratna oblast izdala ustrezne predpise in s tem omogočila ustanovitev številnih LD v takratni državi. Tudi v Žetalah je bila takrat skupaj z lovci iz Podlehnika ustanovljena LD. Zaradi prevelike lovne površine, ki je ni bilo mogoče ustrezno nadzirati, so se naslednje leto odločili za razdružitev na LD Podlehnik in LD Žetale. Ustanovni člani LD Žetale so takrat bili: danes pokojni starešina Franc Svenšek, Blaž Horvat, Anton Zajko, Franc Bele, Anton Gajser, Jurij Butolen, Andrej Butolen, Vincenc Pulko in Franc Lozinšek. Zaradi njih lahko danes 32 članov naše družine nadaljuje delo na področju varstva in zaščite divjadi. Iz preteklosti LD bi želel spomniti na leto 1974, ko so takratni člani začeli z gradnjo lovskega doma, ki so ga dokončali v letu 1987. Dve leti za tem so razvili ponos LD - LOVSKI PRAPOR. V 90. letih je družina svoje premoženje povečala z nakupom lovske koče v Tisovcu. Vse to je rezultat prostovoljnega dela in odrekanja članov LD, dobršen del finančnih sredstev pa je prinesel tudi lovski turizem, ki ga izvajamo že več kot 30 let. Lovišče LD Žetale leži na JV delu gozdnatih Haloz in obsega celotno področje občine Žetale. Gospodarimo s 3695 ha lovne površine, ki se manjša zaradi ograjevanja mnogih kmetijskih površin. Bivalne razmere divjadi se tako tudi zaradi drugih negativnih vplivov iz okolja iz leta v leto slabšajo. Glavna gospodarska vrsta našega lovišča sta srnjad in divji prašič. Razveseljujoč je podatek, da smo pri opazovanju male divjadi zasledili glede na pretekla leta rahlo povečano številčnost divjega zajca in fazana. Vsi člani smo zelo ponosni na gamsa, lepotca, ki se nahaja na najvišjem vrhu našega lovišča, na Reseniku. Slovesnost se je nadaljevala s slavnostnim govorom lovskega tovariša Tomaža Laha, člana Izvršnega odbora ZLD Ptuj - Ormož, ki je LD Žetale čestital ob 60. letnici uspešnega dela pri varstvu in zaščiti divjadi in narave na našem lovišču ter nam podaril priznanje. Župan naše občine gospod Anton Butolen je prav tako pozdravil delo naše družine in se nam zahvalil z umetniško sliko Žetalskepokrajine ter nas povabil na občinski praznik občine Žetale. Prireditev so popestrili tudi lovski rogisti ZLD Ptuj - Ormož, pevke KD Žetale, učenci OŠ Žetale, humoristični trio iz Leskovca, ansambel Žetalski Jože in bogat srečelov. Vrhunec prireditve pa je bila vsekakor podelitev plaket, reda za zasluge III. stopnje, znakov za zasluge, priznanj in zahval ob 60. letnici LD Žetale posameznim članom LD, povabljenim LD, društvom in organizacijam. Posamezna društva so nam izkazala pozornost s čestitkami in priznanji z njihove strani. Rad bi se zahvalil vsem gostom, ki ste nas počastili s svojo prisotnostjo, vsem nastopajočim, ki ste popestrili našo prireditev, in vsem članom, ki smo skupaj uspeli dostojno izpeljati 60. letnico LD Žetale. Prvotna in vsakodnevna naloga nam še naprej ostaja: - ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva; - ohranjanje in povečanje biološke in krajinske pestrosti; - preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi, - trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Janko Vidovič Žetalske novice Dober dan! Poletje je za nami. Zdaj je čas jeseni, čas dela na poljih, vinogradih in priprave kurjave za zimo. V začetku poletja je bilo na našem območju neurje s točo, kakršnega ne pomnijo niti naj starejši občani. Povzročena je bila velika škoda na gospodarskih in stanovanjskih objektih ter kmetijskih zemljiščih. Veliko naših občanov si je moralo urediti ostrešja na hišah in gospodarskih poslopjih. Posledice uničujoče toče so najbolj vidne v vinogradih, zato bo pridelek grozdja manjši kot v preteklih letih. Jesen je tudi čas praznovanja občinskega praznika. Tudi letos je organizacijski odbor pripravil bogat program prireditev, v katerih sodelujejo občina, društva in posamezniki. Občinski praznik je tudi priložnost za pregled opravljenega dela v preteklem obdobju. Ob izteku drugega mandata samostojne občine Žetale lahko ugotovimo, da je bilo veliko postorjenega na vseh področjih življenja in dela občine. O vsem tem smo poročali v Žetalskih novicah. Praznik je tudi priložnost, da se ozremo v prihodnost, ki je prav tako polna izzivov in pričakovanj. Programski okvir za regionalni razvojni program za obdobje 2007-2013 je pripravljen za usklajevanje. Potrebno bo vložiti veliko dela in naporov, da bo tisto, kar je napisano, tudi uresničeno. Uredništvo Žetalskih novic vsem občanom iskreno čestita ob prazniku občine Žetale in želi prijetno praznovanje. Jože KRIVEC Ltt O&čatUMl čeAtčteutta <*& 6. o&čuta&etK Uredništvo Sprehod po vsebini 60 let LD Žetale 2 Dober dan 3 Čas praznovanja 4 Novice iz občinske uprave 5 Pogovor z županom 6 - 7 Pogovor z Robertom Gariy Minnich 7 - 9 Neurje s točo I0 Vukova domačija I I Program prireditev 12 Naše ustvarjalnosti 13 Društvo upokojencev Žetale 13 - I4 Kaj delamo gasilci 15 - 16 Jadralno društvo Žetale 16 Športno društvo Žetale I7 Športno društvo Rim I8 Zlata poroka I9 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 1, 2287 Žetale Odgovorni urednik Martin Prevolšek Uredniški odbor: Jože KRIVEC, Marija SKOK, Franc PULKO ml., Izidor ŠTAJNBERGER Lektorica: Saša JAZBEC Fotografija na naslovnici: Franc Pulko ml. Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. ČAS PRAZNOVANJA Jesen je že po naravi čas, ko se oziramo nazaj in ocenjujemo rezultate minulega dela. Letošnje leto je bila narava do nas še posebej neusmiljena. Samo junijsko neurje s točo je povzročilo za 230 milijonov škode, pri čemer mnogo škode sploh ni bilo ocenjene. Medtem ko pišem te vrstice,še vedno ni jasno, ali bo vsaj del te škode pomagala pokriti država. Sam sem še vedno optimist. Doslej se še ni zgodilo, da ob takšnih naravnih katastrofah država ne bi priskočila na pomoč in upam, da tudi tokrat pomoč bo, pa čeprav pozno. V občini smo v sodelovanju s sosednjima občinama Majšperk in Videm praktično ves čas do septembra posvetili reševanju neverjetnih zapletov v zvezi z gradnjo vodovoda Zahodne Haloze. V tem trenutku je bistveno, da je pogodba podpisana in da so se dela, pa čeprav z dveletno zamudo, vendarle začela. Investicija je vredna 208 milijonov tolarjev, od tega bo država financirala 143 milijonov. Gre seveda za izjemno visoko vsoto, če vemo, da je naša primerna poraba - osnovni proračun -170 milijonov tolarjev. Gradnja vodovoda bo končana prihodnje leto. S tem bo fizično sicer zaključen projekt izgradnje vodovodnega sistema v občini, a nas bo finančno obremenjeval vsaj še v letu 2008. Izgradnja vodovodnega sistema v občini je bila izjemno zahtevna v vseh pogledih, zato bom podrobno prikazal celotno izgradnjo v posebnem sestavku ob kakšni drugi priložnosti. Prav tako smo pridobili soglasje ministrstva za izgradnjo dveh odsekov cest, ki jih bo prav tako sofinancirala država v višini 18 milijonov tolarjev. Dela na obeh odsekih so se že začela in bodo končana do konca meseca novembra. V poletnih mesecih smo končno sanirali ostrešje Vukove domačije. Mnogi menijo, da bi bilo bolje,če bi občina sredstva namenila za druge namene, kar seveda ni mogoče. Na razpisu smo pridobili 2 milijona namenskih sredstev za obnovo, ki jih za drugi projekt pač ne bi dobili in jih ni možno porabiti za druga dela. Sicer pa je ohranjanje kulturne dediščine, ki so nam jo zapustili predniki, prav tako pomembna naloga, ki ji občina na žalost zaradi drugih bolj nujnih nalog ne more zagotoviti dovolj sredstev. Zato bo tudi nadaljnja obnova Vukove domačije čakala na nova namenska sredstva. Izteka se drugi mandat občinskega sveta in župana občine Žetale. V dneh, ki sledijo, bo dovolj priložnosti za ocenjevanje minulega mandata. Upam, da bo ocena objektivna in da bo vsaj delno upoštevala tudi možnosti in ne samo želje. V trenutku, ko pišem te vrstice, ne vem, kdo vse se bo odločil za kandidaturo. Če naj bodo volitve res praznik demokracije, potem naj bo kampanja bitka idej, novih pogledov in rešitev in ne bitka posameznikov. Zavedati se je treba, da bomo po 22. oktobru še vedno znanci, sosedje, sorodniki in bilo bi dobro, če bomo ostali tudi prijatelji, predvsem pa pripravljeni na sodelovanje pri novih zahtevnih nalogah. Po volitvah bo ta občina tako kot doslej potrebovala vse, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas in prispevati svoje znanje in delo za razvoj občine. Ob izteku mandata izkoristim priložnost, da se zahvalim občinskemu svetu, občinski upravi, odborom in komisijam občinskega sveta, vaškim odborom, gradbenim odborom, društvom in vsem posameznikom za izjemno korektno in konstruktivno delo v minulem mandatu. Uspehi, ki smo jih dosegli, so rezultat skupnega dela vseh. Moja želja in potreba občine je, da tako ostane tudi v prihodnje. Čestitam vsem ob prihajajočem občinskem prazniku in vas vabim, da se prireditev udeležite v čim večjem številu! Vaš župan! NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE Delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Pred začetkom šolskega leta se je 16. avgusta 2006 sestal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žetale. Osrednja točka dnevnega reda je bila zagotovitev prometne varnosti šoloobveznih otrok v občini Žetale ob začetku novega šolskega leta 2006/2007. Na seji je bil prisoten predstavnik Policijske postaje Podlehnik. Na seji smo se dogovorili, da za sodelovanje pri varovanju otrok zaprosimo društvo upokojencev Žetale. Predsednik DU Žetale je zagotovil, da bodo žetalski upokojenci kot že nekaj let doslej sodelovali pri varovanju šoloobveznih otrok prvi teden pouka, in sicer ob začetku pouka in ob koncu pouka. Začetek gradnje vodovoda Žetale-Varvasela-Gruškovje V začetku meseca septembra so se pričela dela na izgradnji vodovoda Žetale-Varvasela-Gruškovje v sklopu projekta izgradnje vodovoda Zahodne Haloze, v katerem sodelujejo tri občine, in sicer Videm, Majšperk in Žetale. Na javnem razpisu je bil najugodnejši ponudnik podjetje Nizke gradnje iz Ptuja s soizvajalci VGP Drava Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj. Vrednost razpisanih del primarnega in sekundarnega omrežja za občino Žetale znaša 208 milijonov SIT (brez hišnih priključkov). Rok za dokončanje vodovoda je leto dni. V tem trenutku je pogodbe za izgradnjo vodovodnega priključka podpisalo 68 interesentov. Modernizacija občinskih cest: LC 240100 Pridna vas -Stoperce in JP 741370 Dobrina-Dobrinska gorca. Skladno s sprejetim programom modernizacije občinskih cest v občini Žetale je bil objavljen javni razpis za modernizacijo občinskih cest v občini Žetale, in sicer modernizacija občinske ceste LC 240100 Pridna vas-Podgora v dolžini 1 km in modernizacija občinske ceste JP 741 Dobrina-Dobrinska gorca v dolžini 1 km. Najugodnejši ponudnik na razpisu je bilo Cestno podjetje Ptuj. Vrednost del znaša 55 milijonov tolarjev. Predvideno je, da se dela pri modernizaciji zgoraj navedenih cest zaključijo do konca meseca novembra. Obnova Vukove domačije Občina Žetale je uspela pridobiti sredstva evropskega sklada Intereg 2A v višini 2 milijona SIT za obnovo Vukove domačije. Tako je bilo v mesecu avgustu ostrešje hiše obnovljeno in prekrito s slamo. Delo je zelo kvalitetno opravil samostojni podjetnik Anton GOLNAR iz Sovjaka, Sv. Jurij ob Ščavnici. Za dokončno obnovo Vukove domačije bo potrebno še veliko denarja, ki ga bo potrebno še pridobiti. 7. občinski praznik in 16. kostanjev piknik Mesec oktober je vse od leta 2000 namenjen prireditvam ob prazniku občine Žetale. Tako bomo letos praznovali že 7. občinski praznik. V sklopu občinskega praznovanja je predvidenih precej prireditev, ki jih pripravi občina Žetale in društva, ki delujejo v naši občini. Organizator športnih tekmovanj je letos Športno društvo Rim. Vrhunec praznovanj bo letos v soboto, 14. oktobra, ko bo v prireditvenem šotoru ob OŠ Žetale ob 16. uri osrednja prireditev ob 7. prazniku občine Žetale. Po osrednji proslavi bo 16. kostanjev piknik. Vsem občanom občine Žetale ob 7. občinskem prazniku iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje. Jože KRIVEC Žetalske novice POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE ŽETALE ANTONOM BUTOLNOM VPRAŠANJE : Kako ocenjujete delo občine v preteklem mandatnem obdobju? ODGOVOR : Delo občine sproti, predvsem pa vsaka štiri leta, ocenjujejo občanke in občani. Res pa je, da občani ocenjujejo delo bolj z vidika želja kot možnosti, kar je razumljivo. A če hočemo biti objektivni, moramo pri oceni vedno izhajati iz danih razmer. Dejstvo je, da je občina Žetale po indeksu razvojne ogroženosti najbolj ogrožena občina v Podravju in med najbolj ogroženimi v Sloveniji in da so pogoji za hitrejši razvoj občine izjemno težki. V teh razmerah ocenjujem, da smo v tem mandatu postorili ogromno. Posebej me veseli, da to opažajo tudi ljudje, ki poredko ali po naključju zaidejo v Žetale. VPRAŠANJE : Vemo, da je občina v fazi izgradnje osnovne infrastrukture. Kateri projekti so bili izvedeni, kateri so v teku in kdaj bodo predvidoma izvedeni? ODGOVOR : Res je, osnovna dejavnost občine je vseskozi namenjena izboljšanju pogojev za delo in življenje naših občanov, pri čemer nimam v mislih samo čisto infrastrukturo, ampak tudi druge pomembne pridobitve. V tem mandatu smo uredili prostore občine, kjer smo uredili tudi prostor za krajevni urad in policijsko pisarno, tudi pošta je lepo uredila svoje prostore. Po skoraj tridesetih letih smo v kraj vrnili zobozdravnika v lepo urejeno ambulanto. Prav tako smo uredili ambulanto za preventivne preglede otrok. Večino sredstev in energije smo posvetili izgradnji vodovodnega omrežja. Zgrajen je vodovod Žetale-Čermožiše, ki je zagotovil vodo 176 gospodinjstvom v vseh petih naseljih občine. Zgrajen je vodovod Naraplje-Planjsko-Kočice-Nadole, ki smo ga gradili skupaj s sosednjimi občinami in je dokončno rešil preskrbo z vodo v Kočicah in Nadolah. V tem trenutku je v izgradnji vodovod Gruškovje-Žetale. Dokončan bo prihodnje leto in s tem bo tudi v borih sedmih letih dokončana izgradnja vodovoda v občini. Ne smemo namreč pozabiti, da smo 30. avgusta 2000 priključili prva gospodinjstva v občini na javni vodovod. Posebno skrb tudi vseskozi posvečamo modernizaciji in vzdrževanju cest. V tem mandatu je bilo moderniziranih kar nekaj cest, in sicer: Globočec-Prekože, Tkavc-Potni vrh, Varvasele-Tisovec, Tisovec-Gruškovje, Pridna vas-Višnjevec in Gajser-Kapela. Trenutno sta v teku modernizaciji cest Pridna vas-Podgora in Dobrina-Dobrinska gorca, kar je nekaj več kot devet kilometrov posodobljenih cest. VPRAŠANJE : Ena največjih nalog je modernizacija občinskih cest, kakšen je program realizacije? ODGOVOR : Na to vprašanje sem že pravzaprav odgovoril. V preteklih dveh mandatih smo modernizirali 16 kilometrov cest. Ker je vprašanje verjetno bolj mišljeno v smislu izgradnje v prihodnosti, moram povedati, da konkretnega plana za prihodnja leta v tem trenutku še ni, kar je razumljivo. Takoj, ko se bo konstituiral nov občinski svet in novi vaški odbori, bo stekla razprava o prioritetah, tokrat ne za naslednja štiri leta, temveč v skladu z Evropsko direktivo za obdobje 2007- 2013. Način sprejemanja vrstnega reda investicij je v naši občini izjemno demokratičen. Na vaških odborih se pripravijo predlogi, ki jih pristojni občinski odbori pripravijo za odločanje na občinskem svetu in ta jih dokončno potrdi. Tako je bilo doslej in tako bo tudi v prihodnje. O vrstnem redu investicij torej ne odloča župan, kot mislijo in si morda tudi želijo nekateri. VPRAŠANJE : V sodelovanju z občinami na območju Haloz se pripravlja regionalni razvojni program za obdobje 2007-2013. V kolikšni meri in s katerimi projekti bo udeležena občina Žetale? ODGOVOR : To je zelo kompleksno vprašanje. Občina Žetale je uspešna zgolj, če uspe pridobivati sredstva na raznih razpisih. Sam osnovni proračun v tako revni občini, kot je naša, zadošča komaj za pokrivanje tekočih obveznosti. Zato smo seveda izjemno aktivni pri izdelavi vseh razvojnih dokumentov za prihodnje obdobje. Haloške občine smo skupaj pripravile Program razvoja podeželja in se prijavile na razpis, ki je bil v mesecu septembru. Nosilec projekta je občina Žetale. Če bomo uspeli, bomo lahko črpali sredstva iz Evropskih skladov. Naj posebej poudarim, da ne gre za sredstva, ki naj bi jih črpala občina, temveč predvsem za sredstva, ki so namenjena posameznikom in organizacijam ter društvom. Druga pomembna naloga je priprava Regionalnega razvojnega načrta. Regionalni razvojni načrt se pripravlja za območno razvojno partnerstvo, ki ga tvorijo občine Spodnjega Podravja. Sam sem predsednik razvojnega sveta. Naš razvojni program je sestavni del Regionalnega razvojnega programa Podravja. Občina Žetale bo imela v tem programu celo vrsto projektov, za katere pa ni nujno, da bodo vsi realizirani. V kolikor namreč projekt ni zajet v Regionalnem programu, z njim ne moreš kandidirati za sredstva nikjer drugje. Bolj kot število projektov bo pomembno, kako se bodo v prihodnje delila razvojna sredstva. Sedanji način je namreč diskriminatoren in favorizira občine z večjim številom prebivalstva. VPRAŠANJE : Kakšna je vizija turizma v občini Žetale? ODGOVOR : V občini Žetale vidimo možnost za razvoj turizma. Trend turizma v svetu je takšen, da trenutno zelo hitro naraščajo potrebe po aktivnem dopustu. Perspektive so v pohodništvu, kolesarstvu in tudi verskem turizmu. Za vse to imamo pogoje. Imamo tudi izjemno sposobne gospodinje in gospodarje, ki znajo pripraviti vrhunske tradicionalne jedi in dobro kapljico. V vseh dokumentih, ki sem jih prej omenjal, smo turizmu namenili pomembno mesto. Vendar moram reči, da je vloga občine v tej panogi, tako kot v vsaki gospodarski panogi, s tem izčrpana. Občina pomaga ustvarjati pogoje za razvoj turizma, kar tudi vseskozi počne, vse ostalo je stvar posameznikov, društev in organizacij, ki se želijo ukvarjati s turizmom. VPRAŠANJE : Kulturno življenje v občini trenutno stagnira, kaj bo občina storila za poživitev kulturnega življenja ? ODGOVOR : Ne strinjam se povsem z mnenjem, da kulturno življenje v občini stagnira. V občini in jaz osebno smo se zelo trudili, da smo vsaj delno oživili kulturno dejavnost, ki je bila na začetku našega mandata res popolnoma v razsulu. Obnovili smo delovanje kulturnega društva, mu namenili sredstva in obnovljene prostore. Na mojo pobudo je bil ustanovljen ženski pevski zbor, v občino smo pripeljali vrsto kulturnih ustvarjalcev, da bi vzpodbudili tudi naše občane k aktivnem ukvarjanju s kulturo, imamo kar nekaj prireditev, katerih nosilec na žalost je občina, čeprav bi se tem morali ukvarjati drugi. Vloga občine je namreč tudi na tem področju takšna, da občina zagotavlja pogoje za delovanje kulture, vse ostalo pa je v rokah posameznikov in društev s tega področja. V občini bomo našli sredstva, da bomo podprli kogarkoli, ki bo želel delovati na področju kulture, bodisi v obstoječem društvu, bodisi z ustanovitvijo novih društev. Prav tako pripravljamo obnovo dvorane, za katero smo se prijavili že na tri razpise. Za naslednje leto imamo odobrenih osem milijonov tolarjev za opremo dvorane iz programa INTEREG. Z veseljem pa povem, da imam dogovorjenega dirigenta za moški pevski zbor. Takoj po občinskem prazniku bom povabil občane, ki imajo veselje in sposobnosti za zborovsko petje k sodelovanju. Občina bo torej tudi v prihodnje zagotavljala pogoje za kulturno udejstvovanje naših občanov, na občanih samih pa je, da te možnosti tudi izkoristijo. VPRAŠANJE : Na čelu žetalske občine ste že drugi mandat. Na katerih področjih je po vašem mnenju v teh letih prišlo do največjega napredka in katera področja so po drugi strani bila morda nekoliko zapostavljena in jim bo potrebno posvetiti večjo pozornost v prihodnje? ODGOVOR : V teh leti smo zagotovili izjemne pogoje za osnovnošolsko izobraževanje, zagotovili smo osnovno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo, pogoje za delo institucij, pogoje za kulturno in športno udejstvovanje naših občanov, pogoje za dostojno in času primerno slovo od naših občanov, izboljšali smo prevoznost cest in praktično zagotovili nemoteno oskrbo z vodo za večino naših občanov. Vendar je potreb v občini še ogromno. Nujno bo potrebno zagotoviti pogoje za predšolsko vzgojo, kar je še posebej pomembno za mlade starše, ki so zaposleni. V občini je še ogromno cest, ki so potrebne modernizacije in obnove, potrebno bo urediti obrtno cono, obnovo dvorane, pločnike in razsvetljavo skozi dele naselij, avtobusna postajališča, zagotoviti parcele za stanovanjsko gradnjo, proučiti možnosti za ogrevanje z bio maso, zagotoviti parcele za stanovanjsko gradnjo, da o kanalizaciji in čistilnih napravah sploh ne govorim. Verjamem, da imajo ogromno idej in pobud tudi občani in da nam jih bo s skupnimi močmi vsaj nekaj uspelo uresničiti že v prihodnjem mandatu. Franci PULKO "PO DOMAČE UREJEN SVET" Pogovor z Robertom Gariy Minnich Gospod Robert Minnich je prišel v Žetale leta 1974. Z ženo Evo, ki je na osnovni šoli poučevala nemščino, sta v naši vasi preživela več kot eno leto. V tem času je nastala knjiga o načinu življenja v Žetalah. Letos v poletnih mesecih se je kar nekaj krat oglasil pri nas. Mnogi ga poznate, zato bomo objavili pogovor z njim. Prosim, če se nam predstavite. Kakor moji očetje sem tudi jaz rojen v Kaliforniji, torej v ZDA. Naši predniki so po vsej verjetnosti živeli na severni strani Alp. V Ameriko so prišli kot protestanti leta 1720, ko so bežali pred protireformacijo. Naš rodbina je velika, saj je v Ameriki živelo veliko generacij. V tej veliki družini sem prvi, ki se je preselil nazaj v Evropo, lahko rečemo k svojim koreninam. Svojo izobrazbo sem začel kot družboslovec doma v Ameriki. To smer sem nadaljeval na Norveškem, kjer sem študiral socialno antropologijo, ki je mešanica med antropologijo (narodopisje) in družboslovjem, torej etnologija s sociološkim poudarkom na družbenih razmerjih. Mene so posebej zanimale lokalne skupnosti: kako funkcionirajo, kako so ljudje povezani, kako se ta podoba spreminjaš Socialnega antropologa zanima celoten spekter človekovega življenja v družbi, od duhovnega življenja, materialnih razmer, do politikeš, skratka vse. To je celotni pogled na človeka v skupnosti. Z ženo sva se leta 1972 preselila na Norveško. Takrat sem začel z omenjenim študijem. V okvir tega študija je spadalo veliko terenskega dela. Ker je moja žena doma iz Ljubljane, sem se odločil, da bo Slovenija moje terensko področje. Kako sem kot Američan lahko raziskoval družbene razmere v takratni Jugoslaviji, je zapletena zgodba. Končala se je tako, da sem le dobil priložnost in dovoljenje, da lahko raziskujem v Halozah. Moja raziskava je bila magistrsko delo in je izšla v knjigi z naslovom: The homemade VVorld of Žagaj /Po domače urejen svet v Zagaju/. Ime Žagaj je sinonim, ker nisem hotel nobenega žaliti. Danes pa vidim, da bi bilo pametneje, če bi uporabljal prava imena za kraje in ljudi, saj v knjigi ni nobenih žalitev. Vaša knjiga je opis kmečkega življenja v Žetalah in je dokument takratnega časa. Ker pa je pisana v angleščini, je mnogi ne razumemo. Kaj je pravzaprav vsebina te knjige ? Knjiga je opis družbenih razmer v takratnih Žetalah. Glavna tema in podlaga za študij je bilo vprašanje, kako se od generacije na generacijo prenašajo praktična znanja, ki so potrebna za življenje na kmetiji. Prenašanje omenjenega znanja predpostavlja, da so ljudje povezani in da imajo skupnost, v kateri se ta znanja ohranjajo in prenašajo. Poučevanje se ne dogaja samo z besedo, ampak predvsem v skupni izkušnji pri delu na kmetiji, pri obrti, pri obredih... Moja glavna tema je bila domača kmečka tehnologija ali drugače: katera zvrst praktičnega znanja je prisotna v Žetalah in kako se prenaša na naslednje generacije. Kaj ste ugotovili ? Ja, takrat je bilo veliko praktičnega znanja. Kmetje so se ukvarjali z različnimi panogami, kot so: obdelovanje njiv, sadovnjakov, vinogradov, govedoreja, svinjerejašVečina ljudi je znala dve do tri obrti (tesarji, kovači, zidarji, mesarji, kuharica, pletenje z volno, peka kruhaš). V bistvu so bila skoraj vsa znanja za preživetje tu na kmetiji. Nekdo je znal! Bili so celo domači zdravilci, babice, živinozdravniki!? Ja, ja. Vsega tega znanja je bilo ogromno. Na nek način je žalostno, da je danes vse to prevzelo šolstvo, kjer poučujejo skoraj vse obrti. Zato na kmetih ni več tistega širokega znanja, kot je recimo proizvodnja orodja (grablje, vile, sodi, pletenje nogavicš) Vse to sem videl. Čeprav sem imel v knjigi namen opisati prenos znanja, sam naslov Po domače urejen svet govori o tem, da sem čez eno leto opazovanja in razmišljanja prišel do naslednjega zaključka, da bom odgovoril na osnovno vprašanje prenašanja znanja in družbenih razmer, če opišem koline. Koline so bile takrat za vsakega Haložana izrednega pomena. To je bil eden od najvažnejših domačih praznikov. Če torej na široko in temeljito znanstveno opišem koline (furež), bom ujel najvažnejše družbene odnose, ki so obstajali takrat v Žetalah. Z znanstveno metodo sem zapisoval potek in dogajanja okrog fureža. Ko sem imel celotno zadevo na mizi, sem začel analizirati posamezne segmente in njihov pomen. Opazil sem veliko gostoljubnost, prepoznal sem odnose med ljudmi, pripadnost domači zemlji, kraju, domovini, videl, kako funkcionira družina, širša skupnost. Vse to je na furežu prišlo v ospredje. Videl sem povabljene goste, ki so bili po pravilu tisti, ki so sodelovali pri kmečkih delih. Boter je bil, recimo pogosto glavni mesar, ne zaradi svojega znanja okrog mesarjenja, pač pa zaradi družbenega položaja, ki ga je imel v družiniš itd. Na ta način sem prišel do relacij, do odnosov, ki so bili prisotni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Žetalah. Danes je seveda družbena situacija v mnogočem drugačna. Ne popolnoma drugačna, je pa drugačna. Po skoraj tridesetih letih ste spet v Žetalah. Vidite kakšne razlike? Kakor navaja Alojz Gajšek v svoji knjigi Žetale, so bile v sedemdesetih letih zahodne Haloze, posebej še Žetale, izredno izolirane pred družbenimi in gospodarskimi vplivi od drugod. To je tudi zame eksaktno in popolnoma jasno. Cestne povezave so bile zelo slabe. Od hiše do hiše smo hodili izključno peš. V Kočice in tudi marsikje drugod so vozili cement, opeko, pesekš izključno z volovsko vprego. Elektrika je komaj prišla. V kraju je bila samo ena telefonska številka s povezavami (pošta, krajevni urad, šolaš). Glede na današnjo situacijo je sprememba ogromna. Komunikacije so seveda neprimerno boljše. Po mojem pa je ključnega pomena dejstvo, da so Žetale postale samostojna občina. Način življenja je drugačen in se bo še naprej spreminjal. Raznolikost kmetovanja z več panogami ne obstaja več. Tisti, ki danes kmetuje, se mora specializirati: mlekarstvo, živinoreja, vinogradništvo, tur-izemšKmetija ne proizvaja več večino produktov za celostno preživetje. Tudi kmet potrebuje veliko več denarja, če hoče preživeti. Pred tridesetimi leti je preživel z malo količino denarja, ker je skoraj vse pridelal doma. Ta situacije je bistvenega pomena. Življenje v Žetalah je s svojimi prebivalci postalo zelo podobno življenju ljudi v mestih, recimo Ptuju. Ko sem prišel v Žetale, sem imel kar nekaj dobrih informatorjev. Med drugimi je bil tudi Ludvik Jerič, zato poznam njegovo situacijo. Mislim, da je bil prvi, ki je imel v kraju leta 1974 traktor. Nekateri so imeli mopede. Zelo redki, mogoče trije so imeli avtomobile. Danes pa je avto pri vsaki hiši, če že ne dva ali trije. Kar nekaj časa bom potreboval, da uredim vtise o teh velikih spremembah. Živite in delate v Bergnu na Norveškem. Se kot socialni antropolog nameravate še ukvarjati z Slovenci ? Slovenija in Slovenci ste bili vedno moje področje. Leta 1981 sem svojo študijo usmeril na drugo območje, kjer živijo Slovenci, na tako imenovano tromejo Slovenija -Avstrija - Italija. Tam sem živel skoraj dve leti, in sicer v Ziljski in Trnovski dolini (Avstrija - Italija). Proti koncu devetdesetih let sem bil nekaj časa v Bovcu in sem delal v Posočju. Tam sem sestavil življenjepis žene, ki je v teku svojega življenja menjala pet različni potnih listov. Kot zanimivost tudi to: Ko so v dvajsetih letih prišli Italijani v Bovec, so na glavnem trgu posekali vse lipe, ker so bile simbol slovenstva. Ko je nastala samostojna Slovenija, so zopet posadili lipe in omenjena gospa je vse to doživela. To navajam kot dokaz, da se še sedaj ukvarjam s Slovenci. Ali nameravate tematiko kolin, ki nam je zaradi jezika ostala v bistvu nekako prikrita, morda obnoviti, prevesti^? Upam, da bo ta možnost nastala po dveh ali treh letih. Žetale so namreč postale samozavesten kraj. Imeniten zbornik Žetale in Žetalanci, ki ste ga izdali leta 2004, priča o tem. Tako bi tudi jaz rad prispeval svoja spoznanja, do katerih sem prišel z raziskavo v Žetalah. Odlično ! Uredniški odbor že ves čas goji idejo, da bi izdal zbornik številka dve in tam lahko objavimo vašo tematiko. Haloze so še danes nekako zakotni kraji. Ali imate kot svetovljan kakšno vizijo o napredku ali drugače: kakšne so možnosti razvoja tega kraja ? Vtis imam in prepričan sem, da se ne motim, da imajo Žetalanci še vedno zelo radi domači kraj in bi tu radi živeli. Težava nastane, ko zaradi nerazvitosti gospodarstva v kraju ne vidijo možnosti dostojnega preživetja. Vendar opažam proces, da so Žetalanci, posebej mlajše generacije, preko interneta povezani s širšim svetom. Vedo, kje so. Zato za mlajši rod obstajajo možnosti, če seveda hočejo in so iznajdljivi, da najdejo ekonomsko nišo, ki ne pomeni nujno, da se morajo izseliti. Imamo torej internet, dobre komunikacije, ki omogočajo delo manjšim podjetjem, ki se lahko selijo kamorkoli. Ljudje, ki se danes vozijo vsak dan v Ptuj, Maribor, Celje, bodo v bodoče lahko delali doma, na sedež firme pa bodo prihajali enkrat mesečno ali tedensko. Mislim na inženiring, na storitveš Zakaj se ne bi recimo v Žetale preselil eminenten prevajalec knjig? Ali umetnik ? Visoko izobraženi kader bi lahko živel in delal v Žetalah v čistem okolju, oddaljen od mestnega hrupa. Mlajši ljudje bodo že našli možnosti za življenje v Žetalah. Če ostanejo tu, bo kraj zaživel. Hvala lepa za vaše delo v Žetalah. Upam, da bomo s tem sami obogateni. Veliko uspeha v vašem znanstvenem in osebnem življenju ! Pogovor je potekal v slovenščini. Pogovarjal se je Stanko Skledar univ dipl. teolog NEURJE S TOČO POVZROČILO OGROMNO ŠKODO Neurje s točo je 29. junija 2006 prizadelo območje SV Slovenije. Na območju občine Žetale je tega dne malo po 18.00 uri padala kot pest debela toča. V dobrih 15 minutah je povzročila pravo razdejanje. Povzročena je bila ogromna škoda na strehah stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektih, kakor tudi na kmetijskih posevkih (poljščine, vinogradi, sadovnjaki, vrtnine). Prizadeto je bilo celotno območje občine Žetale in navedeno škodo je utrpelo sleherno gospodinjstvo v občini. Takoj po neurju je na teren odšla ekipa gasilcev in skušala zavarovati predvsem stanovanjske objekte, v katerih so mansardna stanovanja. Gasilci so v dveh dneh zasilno zaščitili 25 objektov. Sestal se je štab CŽ Žetale in ocenil, da je škoda tako velika, da bo potreben popis. Uprava za zaščito in reševanje je na prošnjo občine Žetale izdala sklep o popisu škode. Na osnovi sklepa Uprave za zaščita in reševanje se je sestala Komisija za oceno škode elementarnih nesreč v občini Žetale in na prvi seji sprejela sklep o izvedbi in poteku popisa škode za celotno območje občine Žetale. Prav tako je občinska komisija dne 04.07.2006 na terenu skupaj z regijsko komisijo določila stopnjo poškodovanosti kmetijskih pridelkov na različnih območjih občine Žetale, tako da se je lahko začel izvrševati popis, iz katerega je bilo razvidno, da je škodo na kmetijskih pridelkih prijavilo 130 oškodovancev, škodo na objektih pa 281 oškodovancev, kar po izračunu znaša: - škoda na objektih 205.354.908 SIT, - škoda na občinskih cestah 16.293.000 SIT, - škoda na kmetijskih pridelkih 26.420.913 SIT. Kljub temu pa se ocenjuje, da je v občini Žetale ostalo ogromno neprijavljene in neocenjene škode, med katero lahko prištevamo: - neprijavljena škoda na kmetijskih pridelkih zaradi neurejenih GERK-ov pri posameznih kmečkih gospodarstvih, - škoda na že spravljenih kmetijskih pridelkih (skladiščeno seno, silosi, bale), - škoda na poškodovanih avtomobilih. Vse vloge so bile posredovane na Upravo za zaščito in reševanje v Ptuj, vendar končna škoda in način morebitnih pomoči še ni znana. Ko bomo dobili kakršnekoli nove informacije, bomo vse oškodovance o tem obvestili. M. K. Žetalske novice POPIS DROBNEGA GRADIVA IZ VUKOVE DOMAČIJE Turistično društvo Žetale se je v okviru projekta Turistična cona Haloze - Zagorje obvezalo, da bo obdelalo medsebojne vplive običajev in navad. Med navade sodita tudi kuhanje in gospodinjenje. Pokazala se je odlična priložnost, da v okviru tega projekta popišemo drobno gradivo iz Vukove domačije, ki je odraz življenja, navad in medsebojnih odnosov v prejšnjem stoletju. Pred sanacijo ostrešja smo že v letu 2005 pospravili omare in pohištvo ter ga deponirali na varno. V istem času smo pred izgubo in propadom rešili kuhinjsko posodo in jo prav tako deponirali na varno. V okviru zgoraj omenjenega projekta želimo v sodelovanju z OŠ Žetale gradivo očistiti, ga fotografirati, izmeriti, oštevilčiti, opisati na popisne kartone, narediti inventarno knjigo in kartoteko. Delo bi zaključili s priložnostno edicijo in morda manjšo razstavo. Tako urejeno gradivo bomo izročili lastniku, to pa je občina Žetale. Ker gre za reševanje naše kulturne dediščine, bomo člani turističnega društva sodelovali prostovoljno, prostor bo dala na razpolago šola, iz denarja, ki smo ga pridobili, pa bomo pokrivali materialne stroške. Naša kulturna dediščina je vedno bolj dragocena. Vedno bolj se zavedamo svojih korenin in jih želimo ohraniti zanamcem. Tako po celotnih Halozah nastajajo mali muzeji kmečkega orodja in opreme na kmetiji iz polpretekle zgodovine. Napori TD Žetale so samo kapljica v morje potreb za ohranjanje haloške preteklosti in prebujanje samozavesti. Če imamo korenine, je pred nami svetla bodočnost. Pa veselo praznovanje našega praznika želim vsem nam ! Stanko Skledar, muzejski kustos predsednik TD Žetale ■ijL ml „ |MSB tj 1 m VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŽETALE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAM IN VAS VABIM NA OSREDNJO PROSLAVO, KI BO 14. OKTOBRA 2006 OB 16. URI V ŠOTORU ZA NOVO ŠOLO. VAŠ ŽUPAN ANTON BUTOLEN PROGRAM PRIREDITEV OB 7. PRAZNIKU OBČINE ŽETALE IN 16. KOSTANJEVEM PIKNIKU PETEK, 22.09.2006 - ob 19. uri: tekmovanje v namiznem tenisu za vse kategorije v telovadnici OŠ Žetale SOBOTA, 23.09.2006 - ob 18. uri: tekmovanje v odbojki za vse kategorije v telovadnici OŠ Žetale NEDELJA, 24.09.2006 - ob 10. uri: tekmovanje v malem nogometu - mladinske in ženske ekipe, igrišče OŠ - ob 11.30 uri: tekmovanje v malem nogometu - veterani, igrišče OŠ - ob 13. uri: tekmovanje v malem nogometu - člani NEDELJA, 01.10.2006 - ob 9. uri: tekmovanje v šahu za vse kategorije v avli OŠ Žetale - ob 14. uri: tekmovanje v streljanju z zračno puško na igrišču ŠD Rim - ob 15. uri: tekmovanje v vlečenju vrvi na igrišču ŠD Rim PETEK, 06.10.2006 - ob 13. uri: gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalske grče in grčice na travnatem igrišču za OŠ Žetale - ob 17. uri: otvoritev modernizirane občinske ceste Žetale-Bedenik-Kapela NEDELJA, 08.10.2006 - ob 12. uri: pohod po poti Žetalskega Jožeta na Donačko goro - organizator PD Žetale ČETRTEK, 12.10.2006 - ob 18.30 uri: predavanje Miše Pušenjak na temo: Novi trendi v zasaditvi balkonskih korit - organizator TD Žetale PETEK, 13.10.2006 - ob 11. uri: otroški Kostanjev piknik v prireditvenem šotoru - ob 18.30 uri: predavanje: Potopis iz Francije letenje na sipinah JDŽ - Matjaž Habjanič - organizator JD Žetale - ob 20. uri: podelitev priznanj za dosežke na športnih tekmovanjih in zabava z ansamblom Holiday band SOBOTA, 14.10.2006 - ob 14. uri: slavnostna seja Občinskega sveta občine Žetale v sejni sobi občine Žetale - ob 15. uri: otvoritev razstav v avli OŠ Žetale - ob 16. uri: osrednja prireditev ob 7. prazniku občine Žetale v prireditvenem šotoru - ob 18. uri: 15. kostanjev piknik z ansamblom Ptujskih 5 v novi zasedbi in z ansamblom Gitano NEDELJA, 15.10.2006 - ob 10. uri: sveta maša v župnijski cerkvi - ob 11. uri: srečanje starejših občanov občine Žetale v prireditvenem šotoru - ob 13. uri: srečanje glasbenikov in ansamblov (Korado in Brendy) v prireditvenem šotoru - ob 16. uri: zaključek praznovanj ob 7. prazniku občine Žetale in 16. kostanjevem pikniku z ansamblom Prijatelji VLJUDNO VABLJENI! Žetalske novice NAŠE USTVARJALNOSTI Ko ustvarjaš članek, razmišljaš, kaj bi le napisal za uvod, ki je bil za moje nekdanje ustvarjalce - učence vedno najtežji. Začneš lahko z jutrom, ki je bilo to poletje mnogokrat zlata zora, včasih so Macelj prekrivali leni podolgovati oblaki, sredi septembra pa na nebu že kljubuje ta dolgočasna megla in ustvarja sivo morje. Uvod je napisan, jedro naj vsebuje aktivnosti, ki smo jih izvajale članice društva. Bilo je še v aprilu, ko smo se članice našega društva srečale na razstavi VELIKONOČNE DOBROTE v Markovcih in se družile s članicami njihovega društva. Uspešno smo posladkale udeležence EXTEM-PORA 06 v začetku junija v Žetalah. Zanimivo je bilo 23. junija 2006 v restavraciji CASTRO, kjer smo za popestritev notranjosti lokala poskrbele z razstavo svojih umetniško našitih prtičev. Gospa Angela Kopše in gospa Bernarda Kolar sta oblikovali TORTO - VELIKANKO, ki je bila namenjena ženinu in nevesti, saj seje ta prireditev imenovala ŠTAJERSKA SVATBA v Ptuju. Zetalska torta je blagodejno delovala očem, ob razrezu so se vsem svatom pocedile sline in rekli so, da je bila zelo okusna. V mesecu juliju smo se članice odpeljale na enodnevni izlet, ogledale smo si mesto EISENSTADT, ki je prestolnica avstrijske zvezne dežele GRADIŠČANSKO, kjer smo si ogledale dvorec znamenite rodbine Esterharz. Ladja nas je pozibavala po Nežiderskem jezeru, ogledale smo si še znamenito zdravilišče. Posebnost tega izleta je bila moška družba, torej smo se vozili in si ogledali znamenitosti in skupno večerjali in se odpeljali - domov, kjer je najlepše. Pa boste rekli, saj to ja ni toliko ustvarjalnega, o pa je, kdo pa skrbi za vsakdanje preživljanje, našim članicam se reče, ko so doma, gospodinja. Koliko dobrot so skuhale, spekle in ponudile gostom, ki so prišli v času poletja na obisk. Tudi druženje ni izostalo, menjava dobrega peciva je že stara praksa, tudi po novem receptu je uspelo kaj dobrega, zdaj pa je že zopet pouk, ki je dodatna odgovornost za marsikatero članico. Pa še ta žetalska: Žetalska gospodinja se je odpravljala v mesto, a je bila tako skrbna, da je pred odhodom zamesila kruh, dobro vzhajanega je položila v primerno zakurjeno peč, hčerki pa je naročila, naj ga vzame iz peči, ko bo pečen. Hčerka jo je hitro vprašala: " Ja, kako naj vem, kdaj bo pečen?" Mati je dogovorila:" Ko bo bobnal, bo pečen." Hčerka je ves dan poslušala, kdaj bo zaslišala bobnanje iz peči, a se je mati prej vrnila in vprašala:" Kako se je spekel kruh?" "Kaj? Saj še ni bobnal." Mati jo je hitro podučila:"Ko po eni uri vzamemo kruh iz peči, ga z desno roko potrepljamo po spodnjem delu in če odda glas kot glasbilo BOBEN, je dobro pečen." O drugih aktivnostih našega društva vam bomo zapisali v naslednji številki. Ko boste sprejeli to številko ŽETALSKIH NOVIC, jih preberite od A do Ž, kot radi rečemo. Jesenska dela naj vas krepijo, darove jeseni skrbno pospravite, saj niso tako skromni, čeprav jih je oplazila debela junijska toča, družite se z ljudmi, ki jih imate radi, to pa je tudi zaključek tega pisanja. za Društvo podeželskih žena Žetale Marija Krušič DNEVI POLETJA ŽETALSKIH UPOKOJENCEV Nenavadno je bilo to letošnje poletje, ki nam je prineslo obilo dežja, sušo, pa tudi katastrofalno točo, ki je uničila vinograde, poljščine, največjo škodo pa so utrpele strešne kritine. Veliko streh so marljivi občani že sanirali, kakor je pač kdo zmogel, veliko pa jih še čaka na obnovo, saj predvsem starejši ne zmorejo tega bremena. Smo pač v Halozah, za katere se ne zmeni nihče, razen davkarije, ki hoče imeti svoje. Zavedamo se, da nam nihče ni dolžan ničesar dati, pa vendar, če se v okolici Ljubljane zgodi kaj podobnega, zaženejo vik in krik, aktivirajo razne sklade za sanacijo, itd. Tukaj pa - kot da se ni nič zgodilo-. Kmetijska ministrica je škodi sicer namenila nekaj suhoparnih besed, s katerimi je povedala, da bodo tisti, ki imajo premoženje zavarovano, dobili škodo povrnjeno. Pa se sprašujem: kaj ima ministrstvo z zavarovalnico, saj je vendar zavarovalnica neodvisen in samostojev pravni subjekt in če imaš premoženje zavarovano, ti je v slučaju nesreče dolžna povrniti dejansko škodo, kar se pa tokrat ni zgodilo, saj so njeni cenilci omejili škodo na dvajset procentov oziroma kako so pač koga lahko "nategnili". Pa vendar življenje teče naprej... Tudi letos smo se žetalski upokojenci v juniju podali na tradicionalno romanje na Brezje, kjer se je zbralo preko štiri tisoč ljudi, predvsem ostarelih in invalidov. Vse zbrane je s prijazno in toplo besedo nagovoril nadškof Uran in vsem zaželel vse najlepše. Po kosilu smo se odpeljali na ogled lepot Blejskega jezera in okolice, kjer je na vsakem koraku čutiti sožitje države s krajem, kar za Haloze ne bi mogel reči, saj so posledice predolge ptujske Žetalske novice ju namočila nogo v morje in da zdaj ve, o čem "tamladi" toliko debatirajo, ko gredo na dopust. Da bi šli še drugo leto, so povedali skoraj vsi. Bilo je tako lepo, da bi lahko trajalo, a nas je preganjal čas. Zabrnel je motor avtobusa, ki ga je tudi tokrat vozil prijazni Izletnikov šofer g. Janez Jus, in nas popeljal na kosilo v Portorož. Po dobrem kosilu pa na pot proti domu. Z zanimanjem smo si ogledali mojstrovine mogočnega viadukta Črni kal, kjer nekateri stebri merijo preko sto metrov. Ustavili smo se na prijaznem počivališču, se posedli za mize in iz potovalk potegnili domače mojstrovine, lepe za oko in okus. Zadišale so salame, koti, meso iz tunke, pečenka, domači kruh in razne sladice. Da ne bi koga izpustil in užalil, ne bi našteval imen, ampak vsem najlepša hvala za prijetno pogostitev. Naš Tonček je potegnil harmoniko, zadonela je pesem, tako nadvlade vidne povsod, ker je ptujska občina za Haloze namenila bore malo. Pa še danes s svojo armado krutih inšpektorjev zavira razvoj podeželja, saj slehernega, ki hoče korak naprej, onemogoči in se spravi nad njega tako, kot da bi odrasel šel z macolo nad nebogljenega otroka v zibelki. S centralizacijo trgovin so nam ukinili še edino trgovino z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, kjer so najbolj prizadeti ravno starejši in invalidi, ki nimajo prevoznih sredstev in so stroški avtobusnega prevoza dostikrat višji od nakupljenega artikla. Še sreča, da so se pojavili prevozniki s kruhom, ki vsaj delno oskrbujejo ljudi po hribih z najnujnejšim artiklom za preživetje. Upam, da se bo v kratkem tudi problem trgovine rešil v zadovoljstvo vseh krajanov, saj je bila v Žetalah trgovska dejavnost aktivna že stoletja. V juliju smo se po dolgem oklevanju podali na najbolj zaželen izlet na morje. Zanimanje za ta izlet je bilo izredno veliko. Ker je na avtobusu omejeno število sedežev, žal nismo mogli ustreči vsem in jim omogočiti tega izleta, morda pa kdaj drugič. Pogled na veselo razpoložene obraze na avtobusu je bil ganljiv, saj je iz vseh izžarevalo pričakovanje, kdaj bomo videli morje, saj so mnogi prvič v življenju v živo doživeli snidenje z morjem. Odpeljali smo se v Piran, kjer smo si ogledali znamenitosti starega dela Pirana. Tamkajšnji vodič nam ga je orisal in približal z besedo izkušenega poznavalca tega kraja. Po ogledu Pirana pa spet na avtobus in že smo bili v Izoli, kjer smo se podali na plažo in vsak po svoje dobri dve uri uživali. Nekateri so korajžno zaplavali, drugi so se "umivali", itd. Ena gospa mi je povedala, da je prvič v življen- da smo skoraj pozabili, da nas še čaka dolga pot do doma. Toda zmračilo se je in treba se je bilo posloviti. V avgustu smo pripravili srečanje upokojencev v Kočicah, ki je kljub slabemu vremenu lepo uspelo. Pridružil se nam je harmonikar Jože, ki je malo razbremenil Tončka, tako da je tudi on lahko zaplesal. No, tako si pač tudi žetalski upokojenci poskušamo popestriti kakšno urico življenja, bolj ali manj zadovoljni s tem, kar imamo. Predsednik DU Žetale Stanko Vogrinc KAJ DELAMO GASILCI Letošnje leto smo gasilci naredili zelo veliko. Predvsem moramo izpostaviti gradnjo prizidka h gasilskem domu, nabavo podvozja za gasilsko vozilo GVC 24/50, udeležbo desetine članov A na članskem pokalnem tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije in udeležbo desetin PGD Žetale na raznih tekmovanjih po Sloveniji. Kot smo že omenili, smo letos dokončali z najnujnejšimi deli na prizidku gasilskega doma. Za gradnjo prizidka smo se odločili, ker smo sredi poteka nabave novega gasilskega vozila GVC 24/50. To vozilo mora ustrezati tipizaciji gasilskih vozil in bo visoko približno 3,30 m, zato ga ne bi mogli postaviti v dosedanje garaže gasilskega doma. Dela za gradnjo prizidka so se pričela lani, 10. septembra, s podiranjem starega gasilskega doma. Trajala so vse do letos, ko smo 15. julija opravili še zadnja dela, ki so bila potrebna pred nabavo že omenjenega novega podvozja. Sedaj nas čaka še popravilo strehe gasilskega doma, ki jo je letos poškodovalo hudo neurje s točo, in dokončanje del na prizidku. Tudi pri nabavi novega gasilskega vozila smo storili že zelo veliko. Najprej smo spomladi opravili razpis za nabavo podvozja Iveco. Na razpis se je prijavilo podjetje Dumida d.o.o. iz Pesnice pri Mariboru. Po vseh opravljenih formalnostih in podpisih pogodb smo novo podvozje prevzeli 8. septembra 2006. Ostalo je le še vprašanje, ali bomo novo podvozje lahko postavili v garažo, saj je zelo visoko in široko. Strah je bil odveč, saj je prostora v novi garaži dovolj. Sedaj vozilo čaka na nadgradnjo, ki jo načrtujemo za prihodnje leto. Podobno kot pri nabavi podvozja bomo tudi tukaj morali objaviti razpis za izdelavo nadgradnje in izbrati izvajalca. Še prej pa si še moramo pridobiti finančna sredstva, kar pa ne bo lahko. Na koncu moramo izpostaviti še naše tekmovalne desetine, ki se udeležujejo tekmovanj širom Slovenije. Tako se je letos desetina članov A prijavila na pokalno tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije in se udeležila štirih tekmovanj. V močni konkurenci desetin iz cele Slovenije so bili peti v Hajdošah, sedmi v Kamencah in Škofji vasi ter enajsti v Kamniku. Skupaj so zasedli sedmo mesto, kar je lep uspeh za desetino, ki je prvič nastopala v tem tekmovanju. Ker so na tem tekmovanju sodelovale praktično vse boljše ekipe iz Slovenije, je dosežen rezultat izreden. Upamo, da bodo naslednje leto, ko bodo imeli že nekaj izkušenj in več treninga, dosegali še boljše rezultate in tako poskušali doseči cilje, ki so si jih zastavili. Poleg tekmovanja za Žetalske novice '.f pokal Gasilske zveze Slovenije so se udeležili tudi več tekmovanj v bližnji in daljni okolici in dosegli kar nekaj zmag ter uvrstitev med prve tri. Na teh tekmovanjih je sodelovala tudi desetina članic A, ki je prav tako dosegla kar nekaj dobrih uvrstitev. V društvu smo sestavili še eno mlajšo desetino članov A, ki bodo v naslednjih letih poskušali dosegati podobne rezultate, kot jih dosega sedaj prva desetina članov A. Na koncu bi se želeli zahvaliti Zidarstvu Roman Bele, Gradbenemu podjetju Karl Jazbec, MTD Milan Tadič, občini Žetale in županu občine Žetale Antonu Butolen, ki so nam tako ali drugače pomagali. DG UTRINKI JD ŽETALE V LETU 2006 Še ni dolgo tega, odkar se je po naši občini širil svež vonj po raznih prireditvah v čast našemu prelepemu kraju in spet je tako, če le stopimo malo naokrog. Tako se je časovni krog 365ih dni v občini Žetale ponovno sklenil in v tem času se je v našem društvu, Jadralskem društvu Žetale, dogajalo marsikaj. Kot ljubitelji nebesnih modrin smo si seveda želeli čim več pogledov na razne vrhove hribov in gora, seveda od zgoraj navzdol, ter biti v družbi naših "zračnih" prijateljev in nemalokdaj "sosedov" jastrebov, ki jih jadralni padalci kot mojstre jadranja zelo spoštujemo. Vsi dobro poznate Log oziroma Macelj, ki se razprostira od jugovzhodne pa do jugozahodne strani naše občine. Lep razgiban greben s 700 m nadmorske višine, na katerem imamo JD Žetale severni start s 600 m nadmorske višine, ki ga vsako leto počistimo in pripravimo, tako za naše kot tudi druge jadralne padalce. Predvsem na našo žalost nimamo nobenega gumba, s katerim bi si po lastni volji lahko nastavljali vreme, zato nas v letošnjem letu, vsaj do danes, niste mogli videti nad Logom, čeprav upamo, da bo preostanek leta za letenje na Logu ugodnejši. Nekaj več sreče z lovljenjem termičnih stebrov in zračnih sapic pod kupole naših jadralnih padal smo imeli na Donački gori, kjer smo si nabrali kar nekaj ur letenja in predvsem trenutkov in občutkov zadovoljstva, ki so razlog za naša podajanja med modre oblačke in nebesno modrino. Kakor pravi star pregovor vsaka ptica ljubi svoje gnezdo, tako si tudi "ptice" našega društva urejamo gnezdece oziroma skupni društveni prostor JD Žetale, v katerem se bomo z veseljem družili in izmenjali marsikatero "zračno" prigodo, za katere pa upam, da jih bomo deležni v čim večji meri, seveda upam samo na pozitivne. Že četrto leto zapored je JD Žetale v juniju 2006 organiziralo 4. dirko na piko Donačka gora - Žetale, na katero se je prijavilo 18 tekmovalcev, vendar jih je zaradi karakterističnih zahtevnosti Donačke gore in Žetalske kotline, ki so v vsakem kraju drugačne, ter tudi trenutno neugodnih smeri vetra, na pristanek v Žetalah priletelo 8, kar pa tudi ni tako slabo. Prav tako je naše društvo za svoje člane v prvi polovici avgusta organiziralo 7-dnevno potovanje v Francijo, z namenom letenja na sipinah na jugozahodni obali Francije ob Atlantskem oceanu, in sicer v kraju Dune du Pyla, katerega predhodni postanek (verjetno nekaterim bolj znan) je bil Bordeaux (izg. bordo). Organizacija je odlično stekla ter člane odprave obogatila za dodatne izkušnje s potovanjem in jih napolnila z novo energijo. Tako tudi JD Žetale upa in Vam želi, da si v prihodnjih dneh in mesecih napolnite "svoje baterije" v čim večji meri ter da se imate čim lepše. Do takrat pa lep pozdrav. Tajnik JD Žetale Žetalske novice POLETJE 2006 Dolgo pričakovano poletje je končno prišlo in minilo, kot bi trenil. Za športnike je poletje še posebej ugoden letni čas, saj se lahko ukvarjamo z najrazličnejšimi panogami, za razliko od zime, ko smo malce prikrajšani za telovadbo v naravi. Najlepše se je zbrati ob poletnih večerih na igrišču ter zaigrati nogomet, košarko, kolesariti po haloških poteh ali pa se rolati po asfaltu. Vsak najde nekaj zase, pa čeprav je to samo tek za pol ure ali pa sprehod med dišečimi travniki in gozdovi. Člani ŠD Žetale smo nestrpno pričakovali 23. Srečkov memorial v malem nogometu, saj so bili odlični tako obeti za vreme kot tudi ekipe, ki so pokazale veliko zanimanje za memorial. Torej, prišel je sončen dan v juliju, datum 16.7.2006. Člani smo bili zbrali na igrišču, organizacija na višku, toda ekip od nikoder. Vsi smo bili sila razočarani, saj smo pričakovali najmanj 12 ekip, prišlo pa jih je samo 7, od tega so bile 4 iz naše občine. Zmagala je ekipa RIM 2, ki je odnesla prehodni pokal, drugo mesto je zasedla ekipa Žetale, tretji pa so bili X5 iz Dobovca. Kljub majhnemu številu ekip je turnir lepo stekel, gledalci so si lahko ogledali odlične tekme, se pogovorili s prijatelji in se nenazadnje tudi zabavali. Glede na to, da letošnji turnir ni prinesel pričakovanega uspeha, med člani potekajo debate o spremembah v organizaciji turnirja. Zaenkrat je to vse, kar vam lahko povemo. Ostalo boste izvedeli ob pravem času. Vzrok za tako majhno število ekip vidimo v previsokih denarnih nagradah, saj ne privablja ekip iz bližnje okolice, ampak jih odvrača. Po našem mnenju se ekipe ustrašijo konkurence in sploh ne pridejo na turnir. Potrebno je omeniti še 2. Gajserjev memorial v šahu, ki je potekal dan prej v avli OŠ Žetale. Udeležilo se ga je 12 šahistov, prvo mesto je dosegel Anton Butolen (6 točk), drugo mesto Igor Iljaž (5,5 točk) in tretje mesto Jožef Kopše (5 točk). Kljub slabemu letu gre ŠD Žetale s polno paro naprej. Končno nameravamo dokončati brunarico, ki je zrasla z gromozanskim trudom naših najbolj zavzetih članov. Šodelovali bomo tudi v 2. Rogaški ligi v malem nogometu, v katero smo se prebili prejšnjo sezono. Kot vsako zimo poprej bomo v telovadnici OŠ Žetale organizirali nogomet in odbojko za naše člane in članice. Za konec vam čestitamo ob občinskem prazniku in želimo veliko energije v zdravih telesih ter čim več gibanja in dobre volje. Lep športni pozdrav, ŠD Žetale LOVSKA DRUŽINA Žetale 37 Lovska družina Žetale obvešča vse občane občine Žetale, da je z letom 2006 pooblaščenec LD Žetale za škode po divjadi in na divjadi naš lovec Ivan Bukšek, ki je tudi predsednik in član komisije za cenitev omenjenih škod. Nastale škode po divjadi javljajte v pisni obliki in prijave oddajte v poštni nabiralnik pri lovskem domu . Po potrebi se obrnite na naslov: Ivan Bukšek, Žetale 51/b ali na GSM 041-454-867. LOVSKI ZDRAVO! Starešina LD Žetale Janko VIDOVIČ Žetalske novice PRAVI SPEKTAKEL V ŠPORTNEM PARKU RIM ŠD RIM je v nedeljo, 6.8.2006, s pričetkom ob 12.00 priredil turnir v malem nogometu na dobro pripravljeni travnati površini v športnem parku RIM. Zjutraj, ko smo se zbudili, nas je najprej presenetil rahel dež in že je kazalo, da s turnirjem ne bo nič. Nekje ob devetih so se pojavili prvi klici ekip, če turnir bo. Po pregledu igrišča in vremenske napovedi smo se odločili, da s turnirjem pričnemo ob 12.00, kar se je kasneje izkazalo za odlično potezo. Bolj, ko se je ura bližala poldnevu, več ekip je prihajalo v športni park. Do začetka turnirja se jih je tako zbralo 15, kar roko na srce, nismo pričakovali. Morda je k takšnemu številu ekip pripomogla nekoliko manjša prijavnina (6000 SIT), ali pa izjemno vzdušje, ki ga naredijo gledalci-navijači, saj se jih vsako leto zbere približno 250, kar ni več običajno za sedanje turnirje. Turnir je potekal po sistemu izpadanja, tako da je v prvem krogu bila prosta ekipa, ki je izžrebala številko 15. Med prve štiri ekipe se je tako uspelo uvrstiti dvema domačima ekipama, ekipi gostilne Lesjak iz Makol in pa lanskoletnim zmagovalcem X5 iz Dobovca. Prvi polfinalni par je bil med X5 in RIM 2. Po dobri igri in podpori navijačev so slavili domačini s 3:0. Drugo polfinalno srečanje pa je bilo med RIM 1 in Gostilno Lesjak. Po izjemno izenačenem dvoboju, kar pove rezultat 2:2 po rednem delu, so bili po streljanju šestmetrovk nekoliko srečnejši gostje, saj so zmagali z 8:7. Sledil je mali finale, kjer sta se pomerili poraženi ekipi. Tekma je bila izjemno izenačena in ko je že kazalo na šestmetrovke, so lanskoletni zmagovalci dosegli zadetek, kar je bilo dovolj za minimalno zmago in osvojitev tretjega mesta. Po petminutnem premoru pa je sledil veliki finale med RIM 2 in Gostilno Lesjak. Domači so imeli izjemno podporo s tribun. Po začetnem otipavanju in enakovredni igri v polju se je prvi polčas končal z 0:0. Po majhnem oddihu so igralci znova zasedli igrišče, na tribuni pa je kar vrelo v pričakovanju prvega zadetka. Do zadetka je res prišlo, vendar so ga dosegli gostje 4 min pred koncem tekme. Domači navijači so skupaj z domačimi igralci za trenutek onemeli, gostje pa so se veselili. Igralci so verjeli, da s srčno borbenostjo, kakršno so kazali skozi celoten turnir, in kančkom sreče lahko izenačijo. Neverjetno, toda zgodilo se je. Gostje so na grob način zaustavili domačega napadalca približno 10 m od gola na levi strani. Ker je tekla zadnja minuta, se je ob tem prekršku ekipi v napadu pridružil tudi domači vratar in po kratki podaji soigralca z izjemnim zadetkom premagal gostujočega vratarja. Vsi tisti, ki niste bili v Rimu, si lahko samo mis- lite, kako je zavreščalo med tistimi, ki so navijali za domače. Igralci Rima so se veselili kot majhni otroci in s tem pokazali, kakšen kolektiv sestavljajo. Po zadetku nobena od ekip ni imela priložnosti in tako so o zmagovalcu spet odločale šestmetrovke! Po treh strelih sta bili ekipi še vedno izenačeni. Po tem pa je domači vratar ubranil četrti strel gostov. Potrebno je bilo samo še zadeti. Odgovornost je prevzel kar domači vratar, vendar je bil neuspešen, kajti žoga je zletela čez gol. Vsi smo obnemeli. Vendar je domači vratar ponovno obranil strel gostov, si nastavil žogo na šestmetrsko črto, vzel zalet, udaril, zadel inš Začelo se je veselje, ki ga je težko opisati, treba ga je doživeti!!! KONČNE UVRSTITVE 1. Mesto: ŠD RIM 2 ( 40.000,00 SIT + prehodni pokal + pokal) 2. Mesto : Gostilna Lesjak ( 25.000,00 SIT + pokal) 3. Mesto : X5 ( 15.000,00 SIT + pokal) 4. Mesto : ŠD RIM 1 ( pizze za celotno ekipo ) Člani ŠD RIM upamo, da ste se vsi, ki ste preživeli nedeljsko popoldan v športnem parku Rim, vrnili domov z lepimi občutki in da se prihodnje leto ponovno vidimo, morda v še večjem številu. ŠD Rim ZLATA POROKA ZAKONCEV JAZBEC V soboto, 1. oktobra 2006, je bila v sejni sobi občine Žetale slovesnost zlate poroke. Po 50-ih letih skupnega zakonskega življenja sta pred župana občine Žetale Antona BUTOLNA in matičarja Alojza NOVAKA stopila Monika JAZBEC, roj. PULKO, in Stanko JAZBEC iz Žetal 14. Zlata nevesta Monika JAZBEC, roj. PULKO, se je rodila 18. aprila 1935 v Žetalah, zlati ženin Stanko JAZBEC pa 22. marca 1929 v Orešju na Bizeljskem. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, sedaj pa se veselita osmih vnukov. Zlatoporočenca so ob zlatem jubileju spremljali njuni štirje otroci z družinami, sorodniki, prijatelji in znanci. Župan občine Žetale je lepo orisal njuno življenjsko pot, ki marsikdaj ni bila lahka. Med drugim je dejal:" Kot se v naravi izmenjujejo sence in sonce, se tudi v življenju menjujejo težki in srečni trenutki. Tudi v vajino skromno življenje je pogosto posijalo sonce in prineslo mnogo majhnih, skoraj neopazno lepih trenutkov in trenutkov velike sreče. Prav gotovo sta se najbolj veselila rojstva štirih otrok, ki so vaju spremljali na poti, vama dajali voljo in moč za nove izzive. Zgradila sta jim nov dom, jih vzgajala v ljubezni in spoštovanju do soljudi in veselju do dela. Žalosti, ko so kar prehitro odraščali in zapuščali topel dom, je sledilo veselje ob rednem vračanju v vajin dom. Posebej sta se veselila, da je sin Karel z družino ostal na domačiji in v jeseni življenja nista ostala sama". Po slovesnosti na občini Žetale je sledil še obred zlate poroke v župnijski cerkvi Sv. Mihaela. Slavje se je v zgodnjih popoldanskih urah nadaljevalo v Gasilskem domu Žetale. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke z željo, da doživita še veliko zdravih in zadovoljnih skupnih let. Jože KRIVEC SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA V ZOBNI AMBULANTI ŽETALE JZ Zdravstveni dom Ptuj obvešča vse, da bo s 1.10.2006 v Zobni ambulanti Žetale začel veljati nov ordinacijski čas, in sicer: SREDA popoldan od 12.30 do 19.00 ure PETEK dopoldan od 7.00 do 13.30 ure V ambulanti bo odslej delal zobozdravnik ŠALE STANKO, dr.dent.med.