TEDNIK
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETNIK XXIV. / ŠTEVILKA 1	CELOVEC, DNE 5. JANUARJA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Dr. Reginald Vospernik:
3. KOROŠKI KULTURNI DNEVI:
Izrabljajmo dane možnosti!
Mariborski „Večer“ je vprašal nekatere ugledne predstavnike slovenske skupnosti v Avstriji in Italiji, kaj si želijo na pragu novega leta v prizadevanju, da bi si slednjič pribojevali popolno politično, gospodarsko, socialno in kulturno enakopravnost ter tako zares postali enakopravni državljani in enakovredni članom večinskega naroda.
Predsednik NSKS dr. Reginald Vospernik je na vprašanje, kaj pričakuje slovenska narodna skupnost v Avstriji po zmagi socialistične stranke na parlamentarnih volitvah v zvezi z upravičenimi zahtevami, odgovoril:
1.	Dejstvo, da so šestnajst let po podpisu avstrijske državne pogodbe in s tem tudi zaščitnega člena 7 ter skorajda dve leti po dosegi relativne oz. absolutne večine socialistov bistveni deli mednarodnih obveznosti glede narodnostnih skupnosti še vedno neizpolnjeni, je samo po sebi dovolj zgovorno. Krivično pa bi bilo, če bi hotel tr-d»i, da se stvari sploh ne premikajo. Pod
,i»om strnjene volje narodnostne skupnosti same in ne nazadnje po izsledkih, ki jih je moral vzeti na znanje zakonodajalec iz hrupnega leta 1970 in sledečih mesecev, se odgovorni očitno le ukvarjajo z nekim reševanjem. Sodim pa, da ne bo zadoščala zgolj formalnopravna zaščita — kar velja za vse narodnostno ogrožene etnične skupnosti — ampak bo potrebna tudi temeljita preobrazba osnovnih in načelnih odnosov večine do manjšine. Vendar sem glede tega optimist. Vedno manj bo v modi biti proti koroškim Slovencem. To pa s tako ali drugačno stranko na krmilu avstrijske države nima opravka.
2.	Koroški Slovenci ne poznamo spektakularnih dogodkov — žal ali na srečo ne. Vendar zavestno odgovarjam na vprašanje, čeprav z rizikom, da me bo kdo označil za zakotnega nacionalista. Najpomembnejši dogodek v letu 1971 je po moji presoji izid
7itev v Koroško kmetijsko zbornico meseca novembra. Tam smo dosegli s slovensko listo 1335 glasov, več kot nekaj let poprej. Na porast glasov pa smo že zdavnaj pozabili upati.
Ta uspeh je prišel v trenutku, ko so večje strankarske organizacije številčno izgubile. Prvič po letu 1945 so narasli slovenski glasovi na deželni ravni, čeprav je kandidiral na listi socialističnega Arbeitsbauernbun-da slovenski deželni poslanec Hanzej Ogris na vidnem mestu. Naši kmetje vidijo, da more le strankarsko neodvisni mandator učinkovito zagovarjati interese našega podeželja. Ta uspeh obligira Narodni svet tudi za prihodnje.
3.	Težko je odgovoriti v dveh stavkih na tako kompleksno problematiko. Narodna skupnost in njeno zastopstvo bi morala izčrpati vse zakonite možnosti za dosego pravic — dvomim, da smo to storili doslej dovolj. Znani manjšinski strokovnjak dr. Theodor Veiter je pred nedavnim pred gradiščanskimi Hrvati na Dunaju dejal, da so skoraj docela neizrabljene možnosti raznih pritožb na zunajavstrijske forume.
Na drugi strani pa bi morala biti seveda tudi naša nenehna skrb, da krepimo narodno zavest med našimi ljudmi in jih napotimo k temu, da svoje pravice res uporabljajo. Verjetno se niti ne zavedamo, da prepičlo izrabljamo dane možnosti. Naše pravice po členu 7 — skupen in jasen, sodobnemu času prilagojen manjšinsko-politični koncept, ki ga podpirajo vse politične sile med koroškimi Slovenci — so za zakonodajalca najprimernejša konfrontacija, da se loti resno in globalno rešitve.
Na drugo vprašanje, kaj sodi o dosedanji pomoči matičnega naroda, pa je dr. Reginald Vospernik na kratko odgovoril:
Pomoč Slovenije mora po obsegu in obliki biti takšna, kakršno želi manjšina in kakršna je manjšini najbolj v prid.
Močan vpliv socialnih sprememb na narodni sestav
Južne Koroške
Kot je znano — naš list je o tem že poročal — so bili v dneh od 27. do 29. decembra 1971 v Delavski zbornici v Celovcu 3. koroški kulturni dnevi. Lahko rečemo in trdimo, da so le-ti imeli spet prodoren uspeh. Glavna
tema prvega dne je bilo predavanje znanega poznavalca koroške in slovenske zgodovine prof. dr. Boga Grafenauerja »Mitologija koroške zgodovine pri Slovencih In Nemcih".
(Glej Naš tednik, štev. 53, 30. dec. 1971).
Dvojezičnost - korist za oba naroda
Drugi dan Koroških kulturnih dni je bil posvečen socialnemu položaju in družbenim spremembam krajev na slovenskem Koroškem. Kot prvi je predaval dr. Andrej M or i t s c h , asistent na dunajski univerzi, o »Socialn o-ge o graf s k e m razvoju katastrske občine Št. Pavel na Zilji v preteklih 150 letih«. Predavatelj je nanizal vrsto dejavnikov, ki so silili in še silijo kmete, da opuščajo svoj poklic in se posvečajo drugim, nekmečkim dejavnostim. Taki dejavniki so npr. •agrarna prenaseljenost, prevelika razdrobljenost kmetijske površine na razne lastnike, tako da kmetijstvo nima več pravih izgledov za prihodnost, ter boljši iz-gledi za socialni napredek v nekmečkih poklicih. Značilno za. ta kraj je tudi, da so se ljudje odseljevali predvsem v večja središča, kot so Beljak, Celovec in drugi industrijski kraji, da pa jih skoraj sploh ni pritegnil Šmohor. Vzrok za spremembo narodnostne slike vidi predavatelj zlasti v dejstvu, da so si ljudje pričakovali boljše socialno napredovanje v nemški družbi. Prav zaradi tega je bistvena naloga koroških družbenih občil, da opozarjajo ljudi na izredni kulturni in praktični pomen znanja slovenskega jezika. Nehati pa bi se moralo tudi stalno omalovaževanje slovenščine in družbeni pritisk na Slovence.
Kot je bilo predavanje dr. Moritscha prva podrobna slika neke južnokoroške, v preteklosti docela slovenske katastrske občine, tako je raziskovalni kolektiv 12 študentov, dijakov in delavcev zoral ledino pri »Socioekonomski in prostorski analizi južne Koroške na primeru štirih vasi«. Te štiri vasi so Dob pri Pliberku (Štefan Pin-ter), Globasnica (Marjan Šturm), čahorče pri Kotmari vasi (Vinko IVieser) ter Ločilo pri Brnci na Zilji (Valentin Sima). Skupna vsem vasem je kmetijska struktura prebi-
valstva ter zdaj večji, zdaj manjši delež nekmečkega prebivalstva. Največji delež kmečkega prebivalstva ima Dob, kmetije so precej majhne, okoli 70 odstotkov prebivalcev je zaposlenih v vasi, ki nima nobene industrije, kakih 30 odstotkov je zaposlenih v nekmečkih dejavnostih in to izven domače vasi. Najbližji kraj, ki ima nekaj industrije, je Pliberk, sicer pa morajo ljudje na delo v Celovec, druge kraje Koroške in Avstrije ali pa celo v inozemstvo (predvsem Švica). Podjetje »Gorenje« iz Velenja, ki je hotelo zgraditi obrat v Pliberku, bi lahko omogočilo zaposlitev precejšnjemu številu ljudi, a znani vzroki so preprečili ta načrt. Slična je podoba v Globasnici, le da je tam število tistih, ki morajo na delo v oddaljene kraje, nekoliko manjše.
Za čahorče in Ločilo pa je značilna bližina dveh mestnih središč, Celovca in Beljaka. Okoli 50 odstotkov prebivalcev Ča-horč hodi na delo, predvsem v Celovec, medtem ko na Ločilu niti 50 odstotkov ljudi ni več zaposlenih v domači vasi. V čahorčah je še nekaj ljudi, ki jim nudi kmetijstvo stranski zaslužek, na polju delajo predvsem žene in otroci, zadnje leto se je tudi povečalo število delovnih mest v domači občini. Ločilo leži na glavni prometni žili iz Beljaka proti Jugolaviji in Italiji, vas je že močno urbanizirana, večina nekmečkega prebivalstva si išče delo izven domače vasi.
Odseljevanje tare vse štiri kraje, mladina ne vidi izgledov za prihodnost in si poišče zaposlitev tam, kjer jo najde. Razseljeva-nje in razslojevanje sta tudi važen vzrok za raznarodovanje, ki napreduje najhitreje pri nekmečkem prebivalstvu. Socialna odvisnost in odrezanost od prejšnjega okolja pač pospešujeta tak razvoj. Zlasti za čahorče je značilno, da znanje in uporaba slo-
Nobenih mej za umetnost in literaturo
Zadnji dan Koroških kulturnih dni je bila v središču literatura in umetnost.
Dr. Jože Koruza je govoril o koroških slovenskih ljudskih pisateljih in o ljudski književnosti vobče. Dr. Koruza je orisal tako imenovane y>bukovnike«. »Bukovniki« so bili tisti ljudski prosvetarji, ki so prinesli izobrazbo med ljudstvo še pred vpeljavo šolske obveznosti. In vprav na Koroškem so bili najbolj nadarjeni in najbolj ustvarjalni ljudje, katerih delovanje je doseglo svoj višek v pesniških stvaritvah Andreja Šusterja Drabosnjaka.
Za njim je Janez H d f l e r referiral o temi y>K umetnostnozgodovinski interpretaciji beljaškega slikarskega kroga v 15. stoletju«. V bistvu se je predavatelj držal mnenj in stališč na tem področju znanih strokovnjakov, kot sta jih izčrpno že podala Demus in Stele. Mirko Juteršek pa je predaval o sodobnih likovnih umetnikih, ki so obogatili koroško likovno umetnost. Tu je Juteršek omenil Valentina Omana, Zorko Weiss in Gustava Januša.
V okviru kulturnih dni je bil v modri dvorani Doma glasbe tudi literarni večer
sodobnih koroških slovenskih pesnikov in pisateljev. Iz vsega tega, kar so posamezni literati povedali na tem večeru, se da sklepati, da vsak posamezni umetnik predstavlja svojevrstno stvariteljsko osebnost. Tu je Milka Hartmanova, katere impresije so zakoreninjene zvečine v zdravem, idiličnem kmečkem življenju, kar se zrcali tudi v njenem stilu. Pesmi Andreja Kokota obravnavajo podobne teme kot prej omenjena pesnica. Verze prepleta dvom in kritično razmotrivanje. Predvajana dela Valentina Polanška se gibljejo med ljudsko posebnostjo in nekakšno neživljenjsko znanstvenostjo. Najbolj originalen med koroškimi literati pa je prav gotovo Gustav Januš, ki z otroško naivnostjo in nepotvorjeno šaljivostjo opisuje življenje, ki ga obdaja. Kratke zgodbe, ki jih je čital Janko Messner, pričajo stilno spretnost, velik dar za opazovanje in smisel za dramatičnost. Končno se je predstavil še Florijan Lip uš, ki je prebral nekaj odstavkov iz svojega novega romana. V svojem delu z uspehom uporablja stilna sredstva moderne literature.
venščine upadata, čim nižja je starostna struktura prebivalstva.
Izsledki ankete, ki jo je napravil raziskovalni kolektiv, ponazarjajo, da mora biti delo Slovencev usmerjeno predvsem na področja, ki se bodo v prihodnosti še bolj razširila.
Predavanje o »Združevanju občin na dvojezičnem Koroškem« je prebral dr. Pavel A p ovni k, ki je sestavil referat skupno z dr. Vladimirom Klemenčičem, profesorjem na ljubljanski univerzi. Koroški Slovenci združevanja občin načelno ne odklanjajo, v kolikor jim to prinaša ugodnosti. Jasno pa je, da tako združevanje ne sme ožiti pravic, ki so zajamčene v državni pogodbi iz leta 1955. Združevanje se mora ozirati na narodni sestav prizadetih občin. Z novo ureditvijo občin je tudi povezano vprašanje dvojezičnih šol. Predlogi predvidevajo, da bodo opuščene nekatere »polno razvite« štirirazredne šole, ki imajo precejšnje število učencev in okoli polovice ali pa celo 100 odstotkov prijavljenih otrok. Možnost za ustrezni in zadovoljivi pouk v materinščini po novi ureditvi nikakor ne bi smela trpeti.
Glavna tema drugega dneva je bila seveda podrobna slika o štirih južnokoroških vaseh. Vprašanja, ki bodejo prebivalce, so skupna, ne glede na narodno pripadnost oz. priznanje. Jasno pa je, da so zaradi družbenih okoliščin posledice za Slovence mnogo bolj občutne kot pa za pripadnike večinskega naroda. Naloga vodilnih dejavnikov v deželi je, da se ozirajo predvsem na to_ in pomagajo Slovencem doseči ureditev, ki jim ne bo škodovala, ampak bo podpirala vse njihove težnje za ohranitev narodne in kulturne samobitnosti ter za dosego vsevrstnega napredka.
KRATKE VESTI
•	Papež Pavel VI. je v svojem novoletnem nagovoru zahteval „novo pravičnost", ki naj bi dala vsem ljudem na svetu mir. Mir pa mora temeljiti na »resničnem redu" in ne sme biti zgrajen na pretnji in izsiljevanju.
•	Zvezni predsednik Franz Jonas in zvezni kancler dr. Kreisky sta v svojih novoletnih nagovorih dejala, da bi morala biti v letu 1972 glavna naloga politikov skrb za polno zaposlitev državljanov. Oba vrhunska politika soglašata, da bo ta cilj letos težje doseči kot v preteklih letih, vendar gledata v prihodnost optimistično.
•	Strokovnjaki so preračunali, da bi morala Francija imeti 134 milijonov prebivalcev, da bi dosegla dober gospodarski položaj.
•	1. januarja je v pariški kliniki Necker, v starosti 83 let, umrl svetovno znani francoski pevec šansonov Maurice Chevalier. Državni predsednik Pompidou je ob njegovi smrti poudaril, da je pokojni umetnik sedemdeset let predstavljal »pariški šarm".
•	V ponedeljek so zahodnopakistanske oblasti izpustile na svobodo 51-letnega bengalskega ljudskega voditelja šejka Madži-buro Rahmana. Predsednik Buto meni, da si bo s tem ustvaril ugodne pogoje za rešitev spora z Indijo.
Zaradi praznikov obsega današnja številka samo štiri strani!
Der Diskussionsabend der Liga ftir Menschenrechte und die Heimatdienstler!
Am 28. 12. 1971 erschien in der VZ ein Leserbrief, der sich mit dem Diskussionsabend am 10. 12. beschaftigt, der am Tag der Menschenrechte von der Osterreichi-schen Liga ftir Menschenrechte im Kon-zerthaus zu Klagenfurt abgehalten vvurde. Bei dem Schreiber F. H. diirfte es sich ziem-lich sicher um einen jener Herren handeln, die in geschlossener Reihe als Entsandte einer „wichtigen“ karntner Organisation zu-gegen waren, um das Mehrheitsvolk „zu vertreten". Was meine Person betrifft, so bekenne ich offen, daB ich, da ich dem Mehrheitsvolke angehore und zum Gegen-satz mancher Herren aus dieser Organisation, die slovvenische Sprache weder spre-chen noch verstehen kann, den KHD kei-nesvvegs als meinen Vertreter ansehe und anerkenne! Man begeht in Kamten auf deutscher wie auf slowenischer Seite einen entscheidenden Fehler, wenn man dem KHD und angeschlossenen Organisationen im positiven Sinne zu groBe und vvichtige Bedeutung bemiBt!
Der Heimatdienst von heute ist nicht mehr der Heimatdienst von 1920! Sein VVirken und Auftreten in unserer Zeit ist mehr oder we-niger bedeutungslos und tiberflussig gevvor-den! Die „Macht“ und „Wichtigkeit“, die er scheinbar besitzt, konnte man mit Seifen-blasen vergleichen, die zerplatzen vvurden, wenn alle jene, und es sind derer nicht we-nig, die anderer Meinung als jene Herren sind, den M ut hatten, ihre Ansichten offent-lich kundzutun. Das gilt auch ftir die Slovve-nen! Mit Versteckenspielen und Tragheit, sowie mit unnotiger „Angst“ vor dem Geg-ner, wird man weder Fortschritt, noch das Ziel erreichen! Es ist daher v/ichiig, daB alle fortschrittlichen und zeitgemaG denkenden K rafte im Mehrheitsvolk sowie die gesamte slovvenische Volksgruppe aufstehen, zusam-menhalten und ausdauernd, sachlich und verntinftig das Problem in Angriff nehmen. Dabei vvare es vor allem vvichtig, zu erwar-tenden GegenstoBen jener Leute, die immer vvieder behaupten, daB sie ftir die Rechte der Volksgruppen sind, keine Aufmerksam-keit zu schenken. Radikales Vorgehen, wel-ches ein Redner der Diskussionsrunde da-mals angektindigt hat, ist jedoch striktest abzulehnen, weil man damit das Gegenteil erreicht und das auf die Miihlen des KHD nur vvillkommenes Wasser ware. Die Anvven-dung von radikalen Mitteln, die Losung des Volksgruppenproblems betreffend, ware ne-benbei also auch auBerst unklug!
Was die „leichtfertige“ Behauptung D r. V e i t e r s betrifft, so gibt sich F. H. sehr aufgebracht dartiber und bringt es gerade so heraus, als vvurden sich die osterreichi-schen und deutschen Urlauber an zvveispra-chigen Ortstafeln stoBen. F. H. muB aber bedenken, daB nur ein kleiner Prozentsatz so denkt und urteilt wie er und Genossen!
ŠT. VID V PODJUNI
V nedeljo, 7. novembra 1971, je bila v Žitari vasi poroka Marka Asel, Oslovega v Bikarji vasi in Marjetice Hafner iz Malčap. Poročno slavje se je nadaljevalo v gostilni pri Mohoriču, kjer so prišli vsi svatje na svoj račun.
Teden pozneje, v nedeljo, 14. novembra 1971, pa je bila pri fari poroka s sv. mašo Jožefa Prunča, mladega Radarja v Mokrijah, in Marice VVutte, Rotarjeve v Pogrčah. Poročil ju je g. Poldej Zunder, ki je nadomeščal odsotnega g. župnika Vesela. Svatba je bila v hotelu Adolfa Piceja, kjer je bila nevesta že več let zaposlena v sezoni.
Mladim družinam želimo veliko uspeha in sreče na njih skupni življenjski poti.
17. novembra 1971 je bil pri fari pogreb 58-letnega šimana Richterja, Cirkovnikovega očeta v Št. Vidu, ki je po par tednih težke bolezni zapustil to solzno dolino. G župnik in pevci so se od rajnega poslovili z govorom oziroma petjem. 25. novembra 1971 je bil v Vajškri — Landskronu pogreb Luke Hafnerja, Ravnikarja v Št. Vidu, ki je bil na obisku pri svoji hčerki, kjer je po petih dneh težke bolezni umrl v 87. letu starosti. Pogreba v Št. Rupertu pri Beljaku se je udeležilo lepo število sorodnikov, sosedov in znancev.
Rajnima želimo večni mir, žalujočim sorodnikom pa velja naše toplo sožalje.
Abgesehen davon kann jener, der sich im Urlaub iiber solche Dinge aufregt, auch zu Hause bleiben. Der Fremdenverkehr vvurde darunter bestimmt nicht leiden.
DaB der Massenbesuch nur durch das Zusammentreiben der slovvenischen Gymna-siasten zustande kam, ist unvvahr! Der GroB-teil der anvvesenden Jugend stand hinten und an beiden Seiten der Sitzreihen entlang. Trotzdem vvaren alle Platze besetzt. Wenn F. H. meint, daB alle jungen Leute Slovvenen vvaren und immerhin nur ein Teil erschienen ist, so ist damit der Bevveis erbracht, daB es die slovvenische Volksgruppe doch gibt, daB sie lebt und der Bau des slovvenischen Gymnasiums doch sehr dringend ist. Ich danke Ihnen, F. H.! Obrigens vvare bei einem schlechten Besuch der Veranstaltung der Besuch durch die Anvvesenheit der Heimatdienstler nicht nennensvverter gevvorden! DaB sich das Publikum im Verlaufe der Wort-meldungen intolerant verhalten hat, ist eine pure Erfindung! Die Diskussion verlief sachlich und ruhig. Lediglich ein Redner aus der Runde von F. H., der sich vvie ervvartet vvieder mit der Vergangenheit beschaftigt hat und somit am Thema vorbeisprach, weil man sich mit der Gegenvvart und Zukunft beschaftigte, sorgte fur ein vvenig Heiter-keit. Das ist bei allen Diskussionen so! Auch
Kot je znano, je bilo od 25. do 27. novembra 1971 v Celovcu prvo sinodalno zasedanje. O tem so koroški časopisi — slovenski kot nemški — obširno poročali. Zaradi tega o podrobnostih ne bomo več govorili. Pač pa bi radi na tem mestu povedali nekaj misli, ki jih v našem časopisu še nismo čitali. Misli so vzete iz lista „Si-nodalne informacije".
Slovenski prispevek v prvem zasedanju
Premnogi izmed nas so čutili, da pričenjamo razdobje duhovne rasti in da bo odslej naša odgovornost za bodočnost Cerkve v dvojezičnem predelu škofije mnogo večja. Predstavniki koroške Cerkve in sinodalni odbori so pri izvedbi prvega zasedanja u-poštevali našo kulturno in jezikovno samobitnost. Uvodna četrtkova sv. daritev je v pesmi in molitvi poudarjala bratsko soglasje dveh narodov, nad pastirjeva dvojezična beseda je soglasje še podčrtala. Dvojezični napis na ozadju sejne dvorane, slovenska beseda v parlamentarnih razpravah, slovenska pesem ob zaključnih liturgijah vseh treh dni, odlični prispevek naših sinodalov k poteku in uspehu zasedanja in ne nazadnje dokaz interesa za naše sinodalno delo po odličnih gostih iz Slovenije in Trsta podčrtavajo našo zavest odločilnega koraka našega naroda v lepšo duhovno in kulturno bodočnost.
In kaj je bilo za slovenske sinodale še posebno lepo?
Vzajemno z nemškimi brati smo nemško in slovensko molili vero in očenaš in dvojezičnost je dala ubrano harmonijo enega Duha. Skupno z nami so nemški bratje peli med sinodalno liturgijo tudi naše pesmi in mi smo se pridruževali njihovim spevom.
Župnik Čebul je ob četrtkovem večernem obredu govoril o binkoštnem čudežu med sinodo in tako izpovedal občutje večine sinodalov.
V Tinjah se je petkovo in sobotno jutro sešla družbica naših sinodalov k sv. daritvi, sodarovani z duhovnimi brati iz Slovenije in Trsta, in doživljala čudovito lepoto duhovne družine naroda v malem.
Sinodalni sklep o čuvanju slovenske kulture in jezika v okviru cerkvene prosvete odraslih ima značaj ustavnega člena posi-nodalne naše škofije.
Skrb Cerkve za dvojezičnost otroških vrtnaric našega predela škofije in dežele je dragocen prispevek za zdravo sožitje obeh narodov-sosedov.
Častni gostje iz Slovenije in Trsta so v radiu in časopisju v obeh jezikih izjavljali svoje zadovoljstvo nad potekom zborovanja in nad upoštevanjem naših kulturnih teženj v koroški Cerkvi in dodajali dragocene splošne vtise in nasvete k sinodi.
bei den Debatten im Nationalrat oder Land-tag. Mit Intoleranz hat das nichts zu tun.
Jene Herrn haben wohl das erste Mal an einer Diskussion teilgenommen und vvissen daher nicht Bescheid. Sie vverden sich mit der Zeit auch daran gevvdhnen, oder man muB eben zu Hause bleiben. Es ist doch schon, wenn es auch im Verlaufe von Sit-zungen, Tagungen usw. Momente gibt, in denen gelacht vvird. Gott sei Dank ist das Lachen gesund und nicht verboten. F. H. schreibt von einer Minderheit. Bei dieser Diskussion war keine Minderheit im tib-lichen Sinne zugegen. An ihr haben Men-schen teilgenommen, die sich ftir die Losung des Problems interessieren und vor allem im Sinne der Menschenrechte und Grundfreiheiten, im Sinne des Staatsvertra-ges denken, hier also eine positive Haltung einnehmen. Wenn eine Minderheit zugegen war, dann vvaren es in meinen Augen die Herren vom Heimatdienst! Ihnen vvtirde es nicht schaden, wenn sie die Menschenrechte und Grundfreiheiten studieren und kennen-iernen wtirden, um zu vvissen, vvorum es bei Veranstaltungen der Liga tiberhaupt geht.
Was die vielzitierten Beitrage zur Ver-standigung zvvischen Mehrheit und Minderheit im Lande angeht, so glaube ich sagen zu dtirfen, daB der KHD und seine Organisationen daftir noch nichts positives geleistet haben!
Herbert Guttenbrunner, junior 9065 Ebenthal
Iz izjav gostov na sinodalnem zasedanju
„K sinodi vam iskreno čestitam. A zavedajte se odgovornosti, pred katero vas postavlja vaša sinoda in sklepi, ki so bili že sprejeti. Odpirajo se vam nove možnosti, pričakujejo vas nove težave, a skupno delo ne ostaja brez uspehov in dobrih sadov."
(Škofov vikar dr. Lojze Škerl, Trst)
„Vsaka sinoda je tudi za druge škofije, tudi za naše slovenske, lahko dragocena. Prav zato slovenske škofije ne bodo mogle mimo gradiva te celovške sinode, tem bolj, ker so v pripravi te sinode velik delež prispevali koroški Slovenci in bodo iz njenih sklepov v veri tudi sami živeli in našli."
(Kanonik Rafko Lešnik, Ljubljana)
..Občudoval sem zavest odgovornosti pri vseh delegatih. Sinodaii so odločeni nekaj prispevati Cerkvi na Koroškem. Posebno me je veselilo, da je bila sinoda predlogom manjšine tako naklonjena. Vedno je prišlo do velike večine glasov, ko je šlo za pravice manjšine. Prepričan sem, da bodo moji rojaki v Ljubljani to priznali. V tem smislu bom poročal. Upam, da bo sinoda obe narodnostni skupini zbližala."
(Kanonik dr. Ivan Merlak, odgovorni urednik ljubljanske ..Družine")
SVETNA VAS (t Franc Lausegger)
Dne 14. decembra 1971 nas je pretresla žalostna vest, da nas je za vedno zapustil daleč naokoli znani in priljubljeni Franc Lausegger, pd. Mečiž v Svetni vasi. Med delom na domu ga je zadela srčna kap, zgrudil se je na tla in tako nenadno padel v naročje smrti.
Franc Lausegger se je rodil leta 1905 v
gostoljubni hiši pri pd. Rotu na Šentjanških Rutah. Pri tej hiši je vladala molitev in pesem; mlademu Francu se je ukoreninilo oboje krepko v srce. Ko je bil rajni Rotov oče še pri moči in Franc še doma, se je pri tej hiši prepevalo iz dneva v dan, posebno ob času košnje, ko so kosili te raz-sežne Rotove travnike. V ranem jutru ali ob mraku, vselej se je čula v dolino lepa domača pesem iz grl Rotovih koscev. Najrajši so prepevali tisto: „Eno drevce mi je zrast-lo...“.
Ko je bil rajni Franc star 24 let, se je pri-
Slovenski prispevek k sinodalnemu
zasedanju
t DR. FRANČEK PRIJATELJ
Tik ob zaključku lista smo zvedeli nadvse pretresljivo novico, da je neizprosna smrt pretekli ponedeljek, 3. januarja 1972, zvečer iztrgala iz naše srede č. g. dr. Frančka Prijatelja, ki se je z avtom smrtno ponesrečil.
Pokojni je več let zelo uspešno deloval
Pokojnik krščuje otroka naših izseljencev
kot izseljenski duhovnik med našimi rojaki v Zahodni Nemčiji — v Mannheimu, Frankfurtu in okoliških krajih. Obširneje bomo poročali prihodnjič.
Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
DRUGO SINODALNO ZASEDANJE OD 11.—13. MAJA 1972
Med prvim sinodalnim zasedanjem se je izkazalo, da je bila snov preobširna in je sinodaii niso mogli obdelati po predvidenem načrtu. Zato je pre-zidij sklenil, da bo drugo sinodalno zasedanje od 11.—13. maja 1972; na njem bodo sinodaii razpravljali o predlogah, ki so prvič ostale neobdelane, in po možnosti tudi o novih.
Zaključno sinodalno zasedanje pa bo v dneh od 28.—28. oktobra 1972. Snov, ki bi tedaj ostala neobdelana, bo moral potem obravnavati bodoči škofijski svet.
DUNAJSKO NOVO MESTO
Nahajam se v bolnici in se spominjam vseh rojakov, dobrotnikov in sorodnikov v Rožu, ki so bili dobri z menoj v zadnjih počitnicah. Želim vsem zdravo, blagoslovljeno leto 1972 in vse prisrčno pozdravljam.
Brat Dominik Noč
ženil na majhno kmetijo, k pd. Mečižu v Svetno vas. Postal je nadvse dober druž/ ski mož in oče. Kljub zakonskim težavam, ki se pojavijo v zakonskem življenju, nikoli ni klonil; kazal je vselej dobro voljo, sovraštva ni poznal, zato je bil tudi pri sosedih zelo priljubljen. Za njegov prosti čas pa si je izbral, kar mu je bilo iz otroških let podarjeno: molitev in pesem sta bili njegovi najdražji spremljevavki do smrti.
Dne 17. decembra 1971 smo dragega prijatelja in družinskega očeta ob zelo veliki udeležbi pogrebcev spremili na farno pokopališče v Kaplo ob Dravi. Kapelski g. župnik je ob asistenci g. Vošnjaka iz Št. Janža vodil pogrebne obrede, v pridigi je zelo lepo orisal življenje rajnega, saj je bil v verskem oziru mož na mestu, bil je dolga leta cerkveni ključar in do zadnjega vnet cerkveni pevec. Še dva dni pred svojo smrtjo, v nedeljo poprej, je opravil božično spoved in s svojim mehkim tenorjem tako vneto prepeval adventne pesmi, tudi v ponedeljek navrh je bil še pri sveti maši, tokrat pa je prehodil to pot zadnjikrat. Za njegovo veliko ljubezen do petja se mu je v mrtvašnici, pri pogrebni maši in ob grobu oddolžil moški pevski zbor iz Št. Janža in Kaple z žalostinkami. Ko smo se še pred kratkim znašli v veseli pevski družbi, je Franc nanovo omenil: „Ko bom umrl, ne pozabite mi ob grobu zapeti tisto mojo lepo pesem: .Gozdič je že zelen ..Ta želja se je rajnemu Francu izpolnila. Ko so krsto z njegovim truplom položili k večnemu pokoju, se je ta pesem v besedi in melodiji tokrat tako otožno in zadnjikrat izlila čez odprti grob. Spomlad že prišla bo, al’ tebe na svet’ kna bo. Tebe so djali v to črno zemljo.
Dragi prijatelj in pevec! Tvoj mehki tenor bo molčal ob košnji, v cerkvi ali pa v veseli pevski družbi za vedno. Naj ti bo domača zemlja lahka!
Mečiževi družini in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje.
Kdo je bil Tarzan?
Tarzan se je kot literarna figura vsekakor rodil v pulp magazinu z imenom AII-Story. Pulpi so bile popularne ameriške revije, Izredno razširjene na prelomu stoletja, ter pomenijo zelo zanimiv pojav, ker so odrejale celoten tok popularnega in tudi detektivskega pripovedništva.
V tem okolju se je rodila pripoved Tarzan of the Apes (Opičji Tarzan). Vse od tistega daljnega oktobra je džungelski človek s skoki z liane na liano branil šimpanze, izigraval krokodile in se pojavljal kot maščevalec proti vsakemu pokvarjenemu belcu, ki je izkoriščal črnce; tako je nadaljeval svojo pot celih šestdeset let, šel je skozi šestindvajset romanov (nekateri trdijo, da jih je sedemindvajset) kakih petdeset filmov, celo desetletje trajajoč četrturni radijski program, že pet let trajajoči televizijski program, nedoločljivo število albumov s stripi ter trakovi stripov v dnevnikih in tednikih, začetih leta 1929, ki trajajo še danes in ki so omogočili dvema velikanoma stripa, Haroldu Posterju in Brunu Hogarthu, da sta dala duška svojemu talentu. Literarni Tarzan je povzročil prodajo 40 milijonov izvodov knjig, posvečenih njegovim dogodivščinam, preveden je skupaj s tamilom in urdujem ter Braillovo pisavo v 58 jezikov. V tridesetih letih si je vsak Tarzanov film ogledalo 140 milijonov gledalcev.
PRVI TARZAN
Prva knjiga o Tarzanu je izšla leta 1914 pri založniku A. C. McCIurgu and Co. Pri bralcih je zbudila prav malo manjše zanimanje, kot ga je zbudila svetovna vojna, ki je izbruhnila v tistih tednih. Prvi film o Tarzanu, v katerem je bil Elimo Lincoln človek pragozda, Enid Barkey pa Jane, so začeli vrteti leta 1919. Odtlej je človek opica ponovno zaživel v fiziognomijah kakih petnajstih igralcev; najslovitejši je bil nedvomno olimpijski zmagovalec v plavanju Johnny VVeissmiiller, čigar tarzansko kraljevanje se razteza od leta 1932 do 1946.
S prihodom zvočnega filma je bilo treba iznajti Tarzanov klic. Težavo so rešili tako, da so pomešali kar pet raznih zvokov, med njimi zelo visoko intonirano noto soprana, krik samega VVeissmiillerja in smeh hijene — ta zvok so reproducirali v nasprotni smeri. Iz tega je prišel
1 kri ledeneči krik, ki so ga v filmskih scenarijih označevali s tole nekoliko zapleteno konvencijo: „Eh-wa-au-wau-aoooow!“.
Treba je takoj na začetku povedati, da je» pri zagovornikih čistega literarnega in izvirnega Tarzana film osovražen, kajti napravil je iz Burroughsovega junaka mišičasto, bedasto, zaostalo in izražanja nesposobno predzgodovinsko bitje.
Tarzanski puristi so skrajno ogorčeni nad tem, da se filmski Tarzan svoji družici predstavi z okornim: „Mene Tarzan, tebe Jane“ ter hkrati opozarjajo, da je literarna osebnost, ki jo je ustvaril Burroughs, nasprotno izobražen angleški lord, gladko govoreč šest jezikov in šestindvajset afriških narečij, ki s svojo intelektualno patino aristokratično obarva tudi džungelsko življenje in je obdarjen s tisto vzvišeno romantično rahločutnostjo, ki prihaja do njega po vejah njegovega velikega predhodnika Kiplingovega Mow-glija.
Mnogo bolj so puristi zadovoljni z obravnavanjem Tarzana v stripih.
Prvi ilustrator Tarzanovih stripov je bil H a -r o I d Poster. Njegova naloga ni bila lahka, kajti o Tarzanu je bila že ustvarjena izjemna ilustrativna tradicija:knjige z njegovimi dogodivščinami so bogatile sijajne ilustracije J. Allena
št Johna.
■ oda Poster je bil zelo velik umetnik. Zgodbi je dal romantično in kiplingijansko razsežnost, jo obarval s prihodom pravljičnosti; vse to mu je omogočilo ustvariti eno izmed najsijajnejših o-sebnosti stripa; princa Valianta. Kolikor je bil Poster introvertiran, psihološki in romantičen, toliko je bil drugi veliki ilustrator Burne Hogarth, ki mu je sledil, možat, častilec gibanja in dejanja, risar nervoznih in veličastnih potez.
JAMES BOND 19. STOLETJA
Zdaj se neogibno postavlja vprašanje: zakaj je imel Tarzan tak neizmeren uspeh? Zato, ker je edina velika osebnost popularnega pripovedništva devetnajstega stoletja, ki ji je po občutnem presledku sledil James Bond. Po mnenju mnogih sociologov in preučevalcev takih pojavov teši Tarzan tisti prvotni nagon, ki žene civiliziranega človeka, da se spet vrača v gozdove in hodi konec tedna na lov in ribarjenje. Jetnikom betona vrača iluzijo o svobodnih prostranstvih.
Še točneje pravi Urbano Sabatelli, funkcionar založniške hiše, ki je Tarzana z uspehom ponovno predstavila v Italiji: „Tarzan očara, ker je nasprotje Robinzona Crusoeja. Medtem ko Robinzon vsiljuje svojo prisotnost in otok .kolonizira’ s strategijo osvajalca, je Tarzan heroj spoštovanja narave, je bitje, ki živi z njo in z živalmi v svobodnem soglasju, je dobrodušen divjak razsvetljenskega povratka k naravi. To pa pojasnjuje neizmeren uspeh, ki ga spet doživlja prav v naših dneh, saj se odlično sklada s sedanjimi miti: naturistično hipijevsko filozofijo, obrambo okolja, zanimanjem za ekologijo, poveličevanjem spoštovanja narave in njenih bitij.
Toda poleg tega je morda večna Tarzanova skrivnost to, da pomeni strnitev razuma in težnje po svobodi sodobnega človeka ter sile in pod-netljivega, avanturističnega duha prvotnega človeka.
28. decembra 1971 so med ruševinami starodavne Olimpije s pomočjo leče in sončnih žarkov, kot zahtevajo predpisi o-limpijskega ceremoniala, prižgali plamen, da bi za časa 11. zimskih olimpijskih iger v Sapporu gorel v veliki žari.
Slovesnost so opravili na starem stadionu v Olimpiji. Neka igralka grškega gledališča, odeta v oblačila antične svečenice Zeu-sovega templja, je prižgala plamenico. Predala jo je prvemu tekaču, ki jo je ponesel do bližnjega gozdiča, posvečenega Pierru de Coubertinu, v katerem hranijo srce tega francoskega barona, ustanovitelja modernih olimpijskih iger. Naslednji tekači so nato ponesli v štafeti baklo do mostu na reki Kladaios, ki je nekoč označevala mejo svetega olimpijskega področja. Od tega mostu dalje so ogenj prepeljali v Atene, kjer so ga hranili vso noč na olimpijskem stadionu, kjer so bile leta 1896 prve igre nove ere. Nato so (29. 12.) olimpijski plamen ponesli do letališča, kjer so ga izročili japonskim olimpijskim predstavnikom, ti pa so ga z letalom prepeljali v Tokio.
Iz japonske prestolnice ogenj potuje z velikansko štafeto proti severu dežele po
PREZAPOSLENI DALI
Ekscentrični španski slikar Salvador Dali je imel pred nedavnim razstavo svojih del v španskem mestu Marbelli. Toda zaradi preobilice dela si celo otvoritve ni utegnil ogledati. Na slovesno prireditev je z opravičilom poslal kar svojega zastopnika — najljubšega belega konja Otta.
Po lepi definiciji Francisa Lšcassina je „Tar-zan blodeči vitez, ki si je za vojno opremo izbral svojo goloto”. V Tarzanu je nekaj globoko čustvenih potez, v katerih tiči vzrok za njegov nenehni uspeh pri množicah. Na primer vrednotenje lastne človeške podobe. Tarzan se ima sprva za grdega, ker se primerja z vrstniki opičjaki, v katerih vidi zmagoslavje naravne sile: ker nima njihove strah zbujajoče šobe, niti nasršene dlake, se počuti majhno, nepomembno oskubeno bitje.
Toda ko pozneje sreča lastno podobo, človeški obraz v knjigah, ki jih je rešil ob katastrofi staršev, tedaj pridobi ta podoba neko vrednost in mu daje samozavest. Tedaj spozna, da je lep: tako kot črnci v Baldvvinovih romanih, ki po stoletjih ponovno odkrijejo svoj obraz. Za Tarzana je to prebujenje njegove človečnosti: tisto veliko človeško bogastvo, ki ga je Burroughs črpal iz romantične tradicije devetnajstega stoletja, daje Tarzanu njegovo neminljivo privlačnost.
Tako je moč pojasniti, zakaj ta zgodba o otroku angleškega lorda in lady, ki so ju uporniški mornarji izkrcali na oddaljenem otoku in ki ga je po smrti staršev vzgojila velika opica Kala, večno kljubuje času. V trenutkih, kot so današnji, ko človeške vrednote doživljajo krizo, je Tarzan spet sodoben junak, ker pomeni poveličevanje človeka v spoštovanju narave. Toda brez vsakega svetohlinstva, kajti Tarzan ubija, kadar mora ubijati: zakoni naravne odbire in borbe za obstanek močnejšega mu niso neznani, nasprotno, po njih uravnava svoje življenje. Toda ni kanibal, gladu nikoli ne teši z vrstnikom.
Tarzanov ustvarjalec je bil Edgar Rice Burroughs (ki ga Američani imenujejo ERB).
dveh poteh. Obe štafeti se bosta združili v mestu Aomori, od koder bo ogenj po morju dosegel mesto Hakodate na otoku Hok-kaido. V Hakodatu se bo štafeta razdelila na tri dele. Dve bosta z letalom dosegli mesti Kuširo na vzhodnem in Wakkanai Jia severnem delu otoka, tretja pa bo nadaljevala pot kar iz Hakodata. V Sapporu bodo vse tri štafete prispele 29. januarja, 5 dni pred začetkom iger.
MISTER LOLITA
62-letni James Mason, ki se ga je nekaj časa držal vzdevek »Mister Lolita«, se je iznenada poročil v švicarski vasi Corseaux-sur-Vevey blizu Ženeve, kjer živi že več kot petnajst let. Masonova druga žena je postala 35-letna avstrijska igralka Clarissa Kaye. Mason se je za ta korak odločil tako nenadoma, da o tem prej ni vedel niti njegov sosed in prijatelj Stewart Granger, ki mu je bil pri poroki za pričo. Toda Granger ni zameril skrivnosti svojemu prijatelju, ker je prepričan, da celo sam Mason ni vedel za svojo poroko dosti prej.
„LILI“ SPET SNEMA
Leslie Caron, nekdaj ena najbolj popularnih angloameriških igralk, je bila dolga leta skoraj čisto pozabljena. Nihče ni pisal, kako živi junakinja nepozabnih filmov »Lili«, »Stekleni čeveljček«. Ljubka Leslie vsa ta leta na ljubo svoji družini ni snemala. Sedaj, ko so otroci odrasli, se je spet vrnila k filmu. Pred kratkim je končala svoj novi film, katerega producent je njen soprog Michael Laughlin.
CRUVFF NOGOMETAŠ EVROPE
Nizozemski nogometaš Johann Crayfi, član evropskega klubskega prvaka Ajax Iz Amsterdama, je bil v anketi francoskega športnega lista France Football razglašen za najboljšega nogometaša Evrope v letu 1971.
Poglejmo izid ankete: 1. Cruyff 116 točk, 2. Mazzola 57, 3. Best 56, 4. Netzer 30, 5. Beckenbauer 27, 6. do 7. Skoblar in Miiller 18, 8. Chivers 13, 9. Keizer 9, 10. do 11. Bene in Moor po 7. Od jugoslovanskih nogometašev je v anketi omenjen še Djajič s 3 točkami. Najboljšega nogometaša leta so izbrali športni novinarji iz 36 držav.
Cf-lLm - CfdLm - CjpiLnt
NEUTRUDLJIVA MARLENE DIETRICH
Čeprav se bliža svoji sedemdesetletnici, se največja zvezda tridesetih let Marlene Dietrich še ne da ugnati. Prav pred nedavnim je kot pevka nastopila v neki gledališki predstavi. Ko so jo vprašali, od kod v njej toliko vitalnosti, je odgovorila:
»Vsi se čudijo, kako zmorem tolikšno angažiranost. Toda prav ta stalna zaposlenost me varuje pred starostjo. Tisti dan, ko bom nehala delati, me bo premagala starost, ki se ji toliko časa ne dam ugnati.«
NEZAUPLJIVA
Nekdanja velika filmska zvezda in lepotica, zdaj že 59-letna Olivia de Haviland je imela na željo Nacionalnega Instituta v Londonu celo vrsto predavanj o moderni kinematografiji. Med njenim bivanjem v britanski prestolnici jo je premier Edivard Heath povabil na večerjo v svojo rezidenco v Ghequersu. Ker slavna igralka ni pričakovala take časti, je podvomila o resnosti tega vabila. Ker ji je bilo sporočeno, da bo prišla ponjo črna limuzina, je prepričana, da jo nekdo hoče ugrabiti. V limuzino ni vstopila, vse dokler se po telefonu ni prepričala o resničnosti izkazane časti.
TOM JONES V FILMU
Že več kot leto dni časopisi napovedujejo filmski debut popularnega pevca Toma Jonesa. Toda filma ni in ni. Prav te dni pa je bilo uradno objavljeno, da bo film vseeno prišel na beli dan. Nihče še ne ve naslova, pa tudi temo filma skrbno skrivajo.
RENESANSA
Po večletni odsotnosti doživlja švedska filmska igralka Ingrid Bergman renesanso svoje igralske kariere. Najprej je uspešno proslavila svojo vrnitev z vlogo v filmu »Kaktusov cvet«, potem pa je svojo vrednost potrdila še z nastopom v londonskem gledališču. Navkljub tolikšni angažiranosti pa se sedaj, ko so odrasli vsi njeni štirje otroci, Ingrid Bergman počuti nekoliko o samljeno in je pred nedavnim posvojila neko siroto iz Vietnama.
Olimpijski ogenj za Sapporo že gori
|iiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiuiiiiiiiHmiiy|
| Otrokova, daritev |
| Priredil Franc Kolenc	^2 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
„Pred odhodom iz Kaira sem dobil od gospe Marije pismo, v katerem mi je sporočila, da je bila pri vas... Kaj se je zgodilo?"
»Med gospo in možem je prišlo do hudih sporov. Najhuje pri stvari je to, da otrok ni krščen. Nesrečno ženo muči misel, da bo otrok umrl in ne bo zveličan."
»Ubogi otrok! Kako nesrečnega bi se čutil, če bi vedel, da ni kristjan, ko vendar tako hrepeni po Bogu in Kristusu!"
»Da. In jaz vem, da ste vi tisti, ki ste otroku začeli odpirati nebo. Bog vas blagoslovi za to! Bili ste orodje previdnosti božje. Za to, kar ste storili, boste gotovo prejeli plačilo!..
»O, ko bi le bilo tako!" je vzdihnil Mihael.
„Gospod, jaz vas ne poznam, toda iz vašega vzdiha sklepam, da ste spoznali trpljenje...“
„Ga tudi danes poznam!"
„Potem vam bolj določno odgovorim: Prijatelj, Bog vam bo nekega dne vrnil dušni mir!"
Mihael se je čudil gotovosti, s katero je župnik izgovoril te besede. Tako gotovost more dati človeku samo živa vera. Preden je spregovoril, je duhovnik nadaljeval: »Z gospo Marijo sva določila, da bomo otroka 15. avgusta, na Marijin praznik, krstili. Gotovo veste, da bomo mo-
rali biti zelo previdni, ker se oče ne bi bal niti škandala, če bi vedel za naš načrt, in bi krst preprečil na vsak način. Botra bo neka dobra prijateljica gospe; ona bo privedla otroka v cerkev."
»Gospa Marija ne bo prišla?"
»Ne. Mož ji je včeraj sporočil, da bodo imeli takrat goste."
»Ali se Janezek ne bo izdal?"
»Do krsta bo otrok gotovo molčal. Kaj bo potem storil, ne vem. Bog bo gotovo tako uredil, da bo prav... Poznate zgodbo raztrganega katekizma? Otrok je takrat spoznal, da mora biti previden. Toda vrniva se h krstu! Krstno botro že imamo. Gospa Marija me je prosila, naj vas nagovorim, da bi bili boter vi.“
»Ali ne mislite, da ta radost in odgovornost po pravici pritiče vam? Lahko se zgodi, da otrok izgubi mater... Na koga se naj potem obrne?"
»Gospod župnik, zelo rad bi sprejel to čast, ko bi bilo mogoče... Gospa Marija vam najbrž ni povedala, kdo sem."
»Vem to, da ste pravičen in pošten človek."
„A tega vam gotovo ni povedala, da sem svobodomislec. Ali v tem primeru morem biti krstni boter?"
»Ali hočete z omenjanjem svobodomiselstva reči, da zametujete resnice, ki jih uči Cerkev? Potem ne razumem vašega vedenja. Janeza ste vi privedli na prag resnice."
»Moja najbolj vroča želja je, da bi mogel verovati. Toda tak sem, ko ponesrečena ladja, katero mečejo valovi sem ter tja. Rad bi bil ponosen parnik, ki zmagoslavno plava proti pristanišču. Povsod vidim Boga, a nikjer popolnoma."
»Morda tam iščete Boga, kjer ga ni?"
»Mogoče."
„ Izven sebe ga iščete, med oblaki, a ne v lastni duši, kjer v resnici je! Če se boste enkrat poglobili vase, ga boste gotovo našli."
Župnik je za hip utihnil, potem se je pa vrnil k prejšnjemu predmetu.
»Zelo cenim vaš notranji čut, ki vas sili, da odklanjate nalogo, pri kateri bi igrali versko komedijo, ker ne verujete. Ko bi le imeli več takih plemenitih duš! Vaša odklonitev bo gospo Marijo užalostila, a bo že razumela razloge."
„V svoji najbridkejši dobi je tudi ona sledila meni v neveri. Janez je storil čudež, ko je materi vrnil vero. Marija je najbrž mislila, da se je tudi pri meni zgodil enak čudež."
»Kaj pravite, da je bila gospa Marija istih nazorov ko njen mož?... Sedaj razumem, zakaj je zanemarjala Janeza prva leta. Ubogi deček! Sedaj tudi razumem vašo vlogo in se še bolj čudim božji previdnosti. Bog si brez obotavljanja izbira orodje in pošlje nevernika, da vsadi cvetlice vere v otroško srce."
»Nisem imel tega namena. A toliko lepote najdem v vsem, kar se nanaša na Boga, da nisem imel moči, da bi vse to zamolčal pred otrokom. Še to priznam, da se mi je dozdevalo, da sem v otrokovem pogledu videl senco tistega, katerega sem vedno iskal."
»Da, mali čutijo in vidijo Boga. Kristus ni zaman učil, da moramo biti podobni otrokom. Vi, dragi prijatelj, se boste gotovo vrnili k Bogu. In vi ne boste edini, ki boste našli s pomočjo tega otroka mir. Janez bo tudi za očetove grehe zadostil."	(Dalje prihodnjič)
Leute gibtfs!
i m
* €r i
. : i

f,

Verschenken laufend Geld. Sollen sie’s J o Andere halten nichts davon.
Kaufen im KONSUM. Well’s Rtickvergtitung gibt. Auf alle Einkaufc. Ftir Mitglieder.
Im vergangenen Jahr 92 Millionen Schilling. Darum sind $30.000 Familien Mitglied im ;
KONSUM
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 9. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji... — PONEDELJEK, 10. 1.: 13.45 Informacije — Literarni študio — TOREK, 11. 1.:
9.30	Za našo vas — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte. — SREDA, 12. 1.: 14.00 Informacije — V. Polanšek: Jernejevi pevci — ČETRTEK, 13. 1.: 14.00 Informacije — Za prijetno popoldne — PETEK, 14. 1.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom — SOBOTA, 15. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 9. januarja: 10.05 Berchtesgaden: Slalom za moške; 1. spust — 12.00 Slalom za moške: 2. spust — 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: Riki-Tiki-Tavi — 16.20 Kenguru Skipy — 16.45 Za družino: SOS za Nemški zaliv — 17.10 Letalska varnost — 17.35 Otroci tu, otroci tam — 18.05 Mačji Peter, oddaja za najmlajše — za lahko noč — 18.10 Odprava v živalski svet —
19.00	Cas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj storjenega dejanja: „Miinchenski otroče" — 21.35 Erni Mangold čita „Pot v nebesa" iz knjige „Poljubček, poljubček" Ronalda Dahla — 22.00 Cas v sliki — nočna oddaja — 22.10 Šport — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 10. januarja: 10.30 Berchtesgaden: Veleslalom za moške; 1. spust — 12.30 2. spust — 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Mačji Peter, oddaja za najmlajše, za lahko noč —
18.30	Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Dick; 1. del — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — aktualno — 20.06 Šport —
20.15	Bonanza — 21.10 Šola za starše; 1. del — 21.20 V dirkalnem taboru — 22.20 Cas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 11. januarja: Badgastein: Pregled tekmovanja za srebrni vrč — 18.00 VValter in Connie
—	tečaj angleškega jezika — 18.25 Mačji Peter, oddaja za najmlajše, za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Raj živali
—	19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — aktualno — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Mestni pogovori; nato čas v sliki
—	nočna izdaja.
SREDA, 12. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Plamen v puščavi — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 11.00 Program za delavce: Neznani obraz — 12.55 Badgastein: Smuk za ženske; tekmovanje za srebrni vrč — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Skrivnostni snežak — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Filmski snemalec Har-ry — 17.35 Lassie — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Mačji Peter, oddaja za najmlajše; za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Kuhinja v televiziji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — aktualno — 20.06 Šport —
20.15	Po sledeh Borna Sonnenfelsa in njegovega kroga — 21.20 Maša izpolnjenih želj — 23.05 Poročila — 23.10 Goteborg: Evropsko drsalno prvenstvo.
ČETRTEK, 13. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Poznate prihodnost? — 10.25 Uvod v EDV — 10.55 Badgastein: Slalom za ženske: Tekmovanje za srebrni vrč — 12.55 Slalom za ženske: 2. spust — 14.00 St. Moritz: Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Družina Petz, oddaja za najmlajše, za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer —
19.30	Cas v sliki in kultura — aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Potovanje gospoda Perichona, predstava Komedijskih iger v gradu Porcia —
21.30	Čas v sliki — nočna izdaja — 21.45 Generali se jokajo tiho — 22.30 Goteborg. Evropsko prvenstvo v drsanju.
PETEK, 14. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Predarlska — 10.30 Rudolf IV. in njegova doba
—	11.00 Program za delavce: Mož iz del Riosa
—	12.20 St. Moritz — Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu — 18.00 Kitzbuhel: Pregled tekmovanja na Hahnenkammu — 18.25 Družina Petz, oddaja za najmlajše, za lahko noč — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Deklica na oblakih — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Scaramo-che, udvorljivi marki, film.
SOBOTA, 15. januarja: 12.55 Kitzbuhel: Smuk za moške; 32. tekmovanje na Hahnenkammu — nato: Goteborg: Evropsko prvenstvo v drsanju
—	15.05 Koncert ORF: Ludvvig van Beethoven —
16.00	Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.25 Za otroke od 6. leta naprej: Kletka — 16.35 Za otroke od 11. leta naprej: Mladi junak Filip — 16.50 Za mladino od 14. leta naprej: Kaj lahko postanem? — 17.20 Za družino: Nenavadni lov
—	17.30 Nekoč in sedaj je enako pojutrišnjem
—	18.00 Tedenski magazin — 18.25 Družina Petz, oddaja za najmlajše, za lahko noč —
18.30	Kultura — posebno — 18.55 Heinz Con-rads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 VViesbaden: Dober večer, sosedje! — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Šport — 23.00 Mesto v temi, kriminalna zgodba.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 8. januarja:
16.30	Košarka Crvena zvezda : Lokomotiva —
18.00	Obzornik — 18.15 Plus pet — mladinski kviz — 19.15 Mozaik — 19.20 TV kažipot — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Diana Ross in The Supre-mes — 21.25 Oddelek S — serijski film — 22.15 Poročila — 22.20 Hokej Jesenice : Olimpija.
NEDELJA, 9. januarja: 9.40 Stare krčme: Pri Reclju — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton — 18.00 Operacija Sangenaro — italijanski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 TV komedija — 21.15 Športni pregled — 21.45 Poročila.
PONEDELJEK, 10. januarja: 17.55 Trije roko-mavhi — I. del — 18.15 Obzornik — 18.30 V spomin Metoda Badjure — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 20.00 TV dnevnik — 20.35 M. Bor: Šola noči — TV drama — 22.00 Kulturne diagonale — 22.50 Poročila.
TOREK, 11. januarja: 17.35 M. šušmelj: Slon na trgu — 17.50 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Računalniki: Osnovni program — 19.30 Mikroeko-nomika: Zaščita podjetniške dejavnosti — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mesto iluzij — ameriški film — 22.30 Poročila.
SREDA, 12. januarja: 17.50 Doktor Dolittle — serijski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 19.00 Mozaik — 19.05 Na sedmi stezi — 19.30 Naš ekran
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Šenoa: Dioge-nes — II. del — 21.25 Evropsko drsalno prvenstvo — prenos iz Goteborga — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 13. I.: 16.30 Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu — posnetek iz St. Moritza — 17.35 Veseli tobogan: Slovenska Bistrica — II. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Boj za obstanek
—	film — 18.55 Mozaik — 19.00 L. Bernstein predstavlja: Zvok orkestra — 20.00 TV dnevnik
—	20.35 G. Boccaccio: O peresu angela Gabrijela — 21.10 Evropsko prvenstvo v drsanju — barvni posnetek in prenos iz Goteborga — 22.30 Poročila.
PETEK, 14. januarja: 16.30 Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu iz St. Moritza — 17.40 L. Suhodolčan: Narobe svet — oddaja iz cikla Na-očnik in Očalnik — 18.15 Obzornik — 18.30 Obisk iz Italije — II. oddaja — 18.45 Vzgojni problemi: Otrok se boji — 18.55 Smučarska šola — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik
—	20.35 Goteborg: Evropsko prvenstvo v drsanju — 22.30 Poročila.
SOBOTA, 15. januarja: 12.55 Kitzbuhel: Smuk za moške — 16.30 Košarka Beograd:Jugoplasti-ka — 18.00 Obzornik — 18.15 Veseli tobogan —
19.15	Mozaik — 19.20 TV Kažipot — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Goteborg: Evropsko prvenstvo v drsanju — 22.30 Poročila.
SELE
(Kulturna prireditev)
Že večkrat je kdo zatrdil: Najraje grem gledat igro, če igrajo domači igralci. Pa je res na Štefanovo bila udeležba zelo velika, ko je Katoliško prosvetno društvo ..Planina" uprizorilo dramo „Plavž“. Snov igre je sodobna, dejanje zapleteno, igralci so se pa tudi vživeli v svoje vloge in jim naravnost izvrstno igrali. Veselimo se že na prihodnjo prireditev. Verjetno bo za pust kaj zabavnega.
Izredno ljubo darilo
za praznike in novo leto je prejela pd. Ritiovčeva družina: novorojenko! Ridovčevi otroci so zelo nadarjeni. Cilka in Klara sta odličnjakinji na Slovenski gimnaziji, bratec Nantej pa hodi drugo leto v šolo in je tudi najboljši učenec. Taki otroci so sreča in ponos staršev. Naj se jim z novorojenko še pomnoži!
Čestitamo!
Visok življenjski jubilej
Dne 9. januarja bo naš Valentin Čertov dopolnil 85 let življenja. Za ta leta je telesno in umsko še zelo čil, le oči so ga začele zapuščati. Pred prvo svetovno vojno je služil vojaški rok, v vojni je bil na ruski fronti
ujet, pa mu v ujetništvu ni šlo slabo, srečno se je vrnil domov. Trgoval je z lesom, sedaj pa uživa pokoj ob skrbni postrežbi hčerke Micije, sinova Foltej in Hanzej pa sta m*-~ Ijiva kmeta, pd. Zvrh. Hlipovčnik in Adan. „ Valentin Čertov je bil dolga leta občinski odtfbrnik in je še ves čas načelnik udru-ženja vojnih povratnikov. Če se ga bo zdravje držalo kot doslej, bo čez 15 let obhajal stoletnico rojstva. Vsekakor želimo, da bi ga še dolgo imeli v svoji sredi!
Oddamo v najem „ESPRESSO-PODJET-JE“ v Beljaku. — Dopise pod šifro „70.464“ OWG Klagenfurt, Alter Platz.
SLUŽBA V RIMU: Slovenec z odgovarjajočo izobrazbo dobi službeno mesto hotelskega receptorja ali knjigovodje. Ponudbe z življenjepisom pošljite na Hotel „BLED“, 00158 Roma, via S. Croce in Gerusalemme 40.
SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni vabi na PRIREDITEV LJUDSKIH PLESOV
ki bo v nedeljo, 9. januarja 1972, ob 3. uri popoldne v Št. Primožu pri Voglu.
Na tej prireditvi se nam bo predstavila folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, ki bo izvajala narodne plese in staro domačo ohcet.
I M P E R IA L TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije
Podjunski trgovski center
RUTAR
nudi največjo izbiro in specialitete
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 — 281
		
	STIHL 050AV	Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
		najugodnejše pri domačem podjetju 1	e	g	VB
	elne Unlversalsage ftir dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdemhatsie den vihrati- HPHS9 onsdampfen-F^f|^H den STIHL-AV-Griff.	Johan Lomsek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Oglejte si zaloge in kupite ugodnol
		
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik