Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnik ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in nrrave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje 1., uprava rudnika — Telelon H. 54 — Rad trn pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev. 614-„T“-146.— List izb: vsako sredo. — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Posamezna številka 6 din, na 6 straneh 8 din, na več 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se n« vračajo LETO VI. — ST. 20. TRBOVLJE, 20. MAJA 1953 GLAS LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD ZASAVJA Maršal Tito praznuje 25. maja 61. leto svojega življenja v borbi proti nasilju za našo sveto in pravično stvar Brez orodne proslave, ki bi talila, skromnost velikega ljudskega človeka, davi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do tistega, Id ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga Je z varno roko vodil škod strašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz krempljev fašizma ki iz krvi medsebojnega prepira, jib je zdrnžil v bratstva, zasnoval njihovo novo ljudsko državo In jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti. Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim velikim voditeljem. Poslušale in odgovarjale so njegovim pozivom v borbo, spremljale njegove besede in akcije, izvrševale njegova navodila ter se pri tem naučile, da se morajo mirno zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogrešile, če bodo delale po njih. V najhujših urah, kakršnih je bilo dovolj v tej vojni, jim Je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in globoko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost. V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost. Cim dalje je trajala vojna, čim bolj se je osvobodilna borba razvijala in razplamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in iskrenejša je postajala povezanost med širokimi ljudskimi plastmi in voditeljem njihove borbe. Ko se je likn izrednega vojaškega voditelja, Uku slavnega vojskovodje pridruSU Se vedno ostreje začrtani Uk modrega političnega voditelja, Uk izrednega državnika, ki je z varno roko vodil krmilo usode rašth narodov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden Izmed naših narodov ni bil povezan s svojimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini gotovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce, ki je utripalo v srcu njihovega Tita. A ko se je vojna približevala h kraju, so bili naši narodi priče nove velike slave, s katero se je na večne čase okrasila naša mlada Jugoslovanska s.mada, čudežno delo Titovih rok. Slavna velika poslednja ofenziva, ki je prinesla končno osvoboditev domovine in naših zasužnjenih bratov onstran starih meja Jugoslavije, je pokazala, da nedavna sprememba imena naše ljudske vojske ni bUa le gola sprememba Imena. Novo Ime je bUo samo zunanja oznaka za izredni razvoj, ki ga je naša ljudska oborožena sila preživela vsega skupaj v nekaj mesecih Po osvoboditvi Beograda, oznaka nove, najvišje stopnje, ki jo Je naša oborožena sila dosegla na svoji slavni pott od prvih partizanskih skupinic do moderne, močne armade. V nepremagljivem, herojskem zaletu je zmagovito dokončala veliko stvar osvoboditve, uničujoč V ogorčenih bojih okupatorja In njegove izdajalske hlapce, ki na naših frontah niso kapitulirali niti lz zavesti gotove propasti nitj iz politične preračunljivosti, temveč so se še po ofldalnl proslavi zmage v svetu borili z obupno zagrizenostjo, dokler ni bUa. tudi poslednja skupina a orožjem prisiljena k predaji Toda politično delo ni bilo nič •nanjše od vojaškega. Niti ene evropske države ni, kJ bi bila *rtev fašistične okupacije, in k| bi potem, ko se Je osvobodila z lastno sUo svojega ljudstva, na dan zmage imela tako široko ta trdno zgrajen, nepremagljiv temelj za svojo politično, ekonomsko in sccialno obnovo, kakor naš« od temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim željam sovražnikov in laži-brljateljev, domačih in tujih »mkclonarjev po državljanski Jntoi v naši domovini željam, nedvomno spadajo na smeti-**e reakcionarnega Idlotizma. naH narodi že a časa hude m osvoboditev, rešili ce- da svoje časti, če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka. Popolnoma v nasprotju z zaključkom pretekle vojne so naši narodi danes prepričani, da jib tisti, ki so jih v vojni vodili, ne bodo prevarali prav tako pa tudi zaupajo, da jih bo ista varna roka vodila tudi skozi nove, čeprav največje, pričakovane ali nepričakovane težave, ki bi nanje mogii naleteti. Zato v času, ko maršal Tito, ki zasluži priznanje vsega demokratičnega in svobodoljubnega sveta kot najdoslednejši borec proti fašizmu, sprejema od narodov osvobojene Hrvatske in Slovenije navdušene pozdrave, vsa domovina prekipeva od čustev največjega priznanja in brezmejne ljubezni, zaupanja In vdanosti do svojega velikega voditelja. Kakor so bile ta ljubezen, zaupanje in vdanost včeraj velike, so danes še večje in brezmejnejše. Spontano In radostno ljudsko proslavljanje njegovega rojstnega dne je najboljši dokaz za to. Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v eno veličastno ustvarjalno enotnost, ki je z ničemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnosti. Moša Pijade (24. maja 1945) Maršal Tito med pionirji lo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodočnosti, % reševanjem katerih se druge države nepripravljene srečujejo šele po svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med Usta, ki so jih najbolj ropali |n uničevali. Toda kUa£ tema aebena druga evropska država, M je bila okupirana, niti taka, ki Jo najmanj trpela, danes ne more pokazati tiste politične trdnosti in enotnosti, tiste notranje organizacije, odločnosti in umirjenosti, ki je tako očitna v Baši državi. Razlog za to je prav v dejstva, da Je bila borba naših narodov proti fašlsmu nepomirljiva, brezkompromisna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši narodi med borbo za svojo osvoboditev Izpod fašističnega jarma pravilno spoznali da lahko zagotovijo svojo snago In svojo bodočnost samo tedaj, Če vse svoje državno življenje organizirajo na nov način. Toda pri tem, velikem delu, da M položili nove temelje za nacionalno, politično, ekonomsko In družbeno življenje ter napredek naših narodov in naše nove demokratične federativne državne skupnosti gre prva in glavna zasluga Titu. Izredna nacionalna in politična morala, ki danes tako visoko dvigujeta najširše množice naših narodov, sta plod njegovega vztrajnega boja in njegovega modrega in pogumnega vodstva. On je tisti, ki je naše narode naučil velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega položaja, iz katerega bi ljudstvo ne našlo zmagovitega izhoda, če se zave- Začetek festivala „Svobod" v Zagorju V nedeljo, 17. maje, se je na slavnostnem prostoru stadiona »Proletarca« v Zagorja začel !«• s ti val delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, ki bo trajal do nedelje, 24 maja. Festival je odprt predsednik prireditvenega odbora tov. Dušan Kolenc. Navzočih je bilo okrog 1500 ljudi lz Zagorja in okolice ter Iz Trbovelj in Hrastnika. Nastopile «o »Svobode« okraja Trbovlje e koncerti svojih godb, In sicer; godba ms pihala »Svobode«, Zagorje I- godba na pihala »Svobode-cen ter« tz Trbovelj, godbi na pihala »Svobode I.« 1» »Svobode II.« iz Hrastnika, tambursškl orkester »Svobode« iz Trbovelj U. ter plesna skupina »Svebode-canter« iz Trbo” vešj. Vil udeleženci festivalzke slovesnosti so toplo pozdravili nastopajoče. Bill so s Izvajanjem zelo zadovoljni Ob zaključku redakcije Usta smo prejeli lz Zagorja sporočilo, da se je za glavni dan festivala v nedelja, 24. maja že priglasilo 2000 članov »Svobod« is Litije, Ljubljane-Slika, Jesenic, Slov. Javornika, Tržiča, Kranja, Kočevja, Senovega, Celja Šoštanja Velenja Rogaške Slatine in Hude jame nad Laškim. 8 tem| gosti pride prihodnjo nedeljo, 24. maja tudi v Zagorja 11 godb na pihala ter Že druge kulturne skupine naših »Svoboda Na glavni dan festivala bo torej nastopilo v Za gorju 17 godb na pihala Takt obeta biti festival »Svobod« \ Zagorju kulturna prireditev Velikega obsega Mladinski tabor na Lisci in odkritje spominske plošče maršalu Titu Kljub dežju in snegu se je zbralo v nedeljo 10. maja na Lisci planinski postojanki Posavja, preko tisoč mladincev in mladink ter ostalih gostov is okraja Trbovlje ta okraja Krško. Mladinskega tabora se Je udeležila tudi mladinska godba na pihala lz Trbovelj, ki je doživela slovesen sprejem V vasi Raz-bor, kjer jo Je pričakala šolska mladina in izročila vsakemu mlademu godbeniku cvetko. Na Lisci se je zbralo Že v zgodnjih Jutranjih urah veliko število ljudi kt ao Še vedno in vedno prihajali tako da je bUo okrog 19, ure dopoldne ie precej živahno kljub slabemu vremenu. Na slovesnosti Je govoril predsednik OSS Krško, v ime- nu SZDL okraje Trbovlje pa tov. Lojze Toplikar in Še drugi. ! Y spomin na delovanje tovariša Tita, ki s« je osebno ndeležll , XI la, Ki ze je oseono uueiezii ; zborovanja n« lisci leta 1940, je Planinsko društvo v Krf kem na it š»n odkrilo spominsko ploščo maršalu Tito. Ploščo je odkril predsednik OSS Krško. Na tej slavnosti je Igrala tudi mladinsko-plonlrska godba »Rvobods-center« b Trbovelj. Zaradi slabega vremena se je nsto ves ostali del ljudskega rajanja razvijal v obeh planinskih kočah, ki sta bili polno zasedeni. Ludvik Kladivar - B>bi Njegovo Ime, njegov lik smo dali v črn okvir. Žalostne vesti ni mogoče zanikati in brezupna Je naša neugasljiva želja, da bi ga še kdaj videli živega. Letalo, ki ga je sleherni dan ubogljivo nosilo, je odpovedalo, strmoglavilo in ga pokopalo pod seboj. Poslavljamo se od njega, kakor nekoč v partizanih, ko mu je smrt nenadoma trgala lz vrst ln naših src ljubljene tovariše. Njegovo življenje se je pri-mu je nmria, ko je bil v dvanajstem letu. Se potem, ko Je živel med nami - partizani, ga je ob zvonjenju spomin nanjo prekril s težko žalostjo, ki Jo Je komaj prenašal. Ze po naravi mn je bilo dano, pa tudi pri svojem očetu - delavcu se je naučil ljubiti preprostega človeka. Njegove oči so se napojile temnine sotesk, skozi katere teče Sava pri Zagorju. Strmi hribi ki dajejo le malo prostora jasnini neba. so mn menda vcepili že v rani mladosti neugnano željo, da bi se dvignil, osvojil nebo In poletel preko vseh hribov ln globač. Ko so okupirali Nemci Zagorje, je bil skorajda še otrok, v petnajstem letu. In vendar je njegova plemenita narava že našla samo eno odločitev in samo eno pot. Sodeloval je v prvi akciji Julija 1941, ko so pod minirali železniški nasip prt zagorski postaji. Tedaj je postal partizan. Ko eo ga borci sprejeli v svoje vrste še tako mladega in nežnega, so mu dali ime Bibl To Je bilo poslej njegovo pravo ime. Tako ga kličemo vsi še sedaj. Tako ga imenujejo njegova žena in otroci Prestal je najbujše hajke, slino trpljenje v prezebanju in lakoti Ig so jo preživljali borci na Štajerskem v prvi zimi 1941/42. Se v tem obdobju Je bil kot kurir na Dolenjskem in opravil izredno težko nalo-m, ko oe Je moral vračati mimo Zagreba na Štajersko. Spremljal je tovariša Skalo in Maroka ter z lahkoto spojil svojo pogumno naravo z junaštvom naših najbolj vzornih prvoborcev. V ofenzivah je bil iznajdljiv in vztrajen. Naj je bil položaj še tako zamotan in obupen, Bibi je zmeraj videl skozi oblačno nebo delček jasnega neba. Soborcem je pomagal in delil od svojega ne na pol, dajal je vse in sam ostajal brez najpotrebnejšega. In ko je naša Armada iskala svoje letalce, se je Bibi prijavil z veliko radostjo ter. odšel na Žolgo pot preko Bosne, Italije, in Male Azije v Krasnodar, kjer se je izučil za pilota. Tista leta, pa tudi pozneje, ko je služil v Srbiji ln Bosni, ga je prevzemalo strastno domotožje po slovenskih gozdovih in hribih. V Ljubljani je končno našel po dolgih letih priliko, da je spet hodil ob Savi, ki mu je še iz mladosti ostala najdražja znanka. Znanje pilota je osvajal z izredno bistrostjo ter kot inštruktor Letalske zveze Slovenije posredoval to znanje mladini. Svoj pouk je usmerjal na vzbujanje samozavesti, preprost, dovolj temeljit, a vendar razumljiv izraz. Ustvarjal je iskreno prijateljstvo in tovariško vzdušje s tisto lahkoto, ki je dana samo velikodušnim in plemenitim Ljudem. Zmeraj je bil vnet pristaš resnice in jedek kritik sleherne gnilobe. Osebno nenavadno skromen, nikoli se ni rinil v ospredje, nikoli bahal s svojimi deli človek, pred katerim •tojimo s globokim spoštovanjem. Doletel je sokol, ki so ga Občudovali v Krasnodaru, Kovina, Mostarja, Ljubljani, Celovcu in Grazu. Njegova krila so zlomljena in nikoli več jih ne bo razpel. Pokopali smo ga k njegovi materi v sredo, 13. maja, a pokopali nismo spomina na tovariša Bibija — komunista — partizana — letalca. V nedeljo vsi v Zagorje Tudi letos /e Titova štateta dobro uspeta. Včeraj, v torek 19. maja. Je potekala štafeta preko okraja Trbovlje. — Podrobnosti bomo poročali v prihodnji številki. — Slika prikazuje sprejem Titove lanskoletne Štafete v Trbovljah. Stran 2 V ZADNJIH DNEH T. B.: po s vet • London. — Churchill je obvestil Adenauerja, da ne bo žrtvoval varnosti in neodvisnosti Nemčije za dosego sporazuma s SZ in za omiljenje sedanje napetosti med Vzhodom in Dosedanje delo in bodoče naloge Okrajne zadružne zveze v Trbovljah pri pospeševanju kmetijstva Pred nedavnim je bilo objavljeno v »Zasavskem vestniku« obširno poročilo o delu odbora prispeval denarno subvencijo v skupnem znesku 362.030 din. c) tretja naloga odbora je or- (Ob občnem zboru OZZ dne 25. aprila 1953) .....___ _____ ____________ _ _ ____ Za pospeševanje kmetijstva živinorejski najbolj delavni — Zahodom. Britansko predsed- za kmetijstvo in gozdarstvo pri delujejo pri OZZ poleg uprav- to pa seveda samo tam, kjer so . , v ... .... stvo vlade je namreč sporočilo, OLO Trbovlje. V njem so izčrp- nega odbora, ki je na vseh si pri KZ nastavljeni kmetijski Samziranje ce oKupnega prome- razpoiag0 dovolj investicijskih r) n t* f r. * -* — TiA cmoeninn Im SVOllH COctpfllf th MTTlMtrlinl elrAlrrum! iieln4Konoi in 4n ^ ^ ZlVUšO n3$lll y Za. lQ IrroH 11 n V 7 „ ielronin pirin^r.no Uspehi rudnika barita Pleše-škof Ijica v letu 1953 V rudniku Pleše - Škofljica pridobivamo barit. V lanskem avgustu pa je prišel v sestav tega rudnika tudi obrat Siterje-vec — Litija, ki se je odcepil od rudnika Mežice. Ker za rudnik v Siterjevcu trenutno ni na da sta se Churchill in Adenauer no obrazložene smernice, poka- 'svojih sestankih razpravljal sešla, da bi obravnavala »ne- terih ta odbor vodi, pospešuje tudi o kmetijsko pospeševalnem davne mednarodne dogodke«. in podpira razvoj kmetijske delu, še sledeč) strokovni odbo- Ob tej priložnosti sto se spora- proizvodnje našega okraja. j ri in komisije: živinorejski, zumela, da je Združena Evropa Pričujoče poročilo pa naj pri- sadjarski, poljedelsko-semeno-ob močni obrambi in popolnem kaže, kaj je za pospeševanje ! Sbjski, Strojno-tehnični in goz- sodelovanju ZDA prvi pogoj za kmetijstva v trboveljskem okra- darski odbor, komisija za orga- vsem sledeče naloge: sporazum s SZ. Adenauer je pa ju napravila v preteklem po- nizadjo prometa in komisija za a) uvedba, vodstvo in nadzi- mnenja, da je treba začeti po- slovnem letu Okrajna zadružna i ^nietijski strokovni pouk. ranje selekcije ter molzne kon- gajanja s SZ, vendar ne pre- zveza in kakšne naloge stoje' 2a 'zijanje sklepov in teko- trole pri goveji živini je prva strokovni uslužbenci, kar je tudi razumljivo, kajti brez njih ne bi bilo mogoče niti redno opravljanje molzne kontrole niti izvršitev ostalih nalog. Živinorejski odbor ima pred- . . kreditov za iskanje svinčene 3 V-Trns gszS&SSSšSi; uspeh, in sicer vsaj v krajih, predelov jame v katerih so še Mimn -»airAP* Tufmn_ ’ kjer je zadružna zavest živinorejcev že na ustrezni višini: v Zagorju, Izlakah, Cemšeniku.na Dolu pri Hrastniku, v Radečah in Polšniku. Treba bo napeti vse sile, da neodkopani sloji barita, ki je na trgu iskana surovina. Oba rudnika sta si pred nedavnim izvolila svoj 14-članski delavski svet; predsednik DS je tov. Ivan Erjavec, za pred- nagljeno in ne brez zadostnih pred nj0 v bodoče hkrati na čega dela strokovnih odborov naloga; v tem pogledu je doslej b°do promet z živino na svojem sednika upravnega odbora pod' priprav\ . . „ . naj očrta razmejitev med nato- i komjsij f3 P.1?,022, zfP°- VVashmgton. — Zunanje gami odbora za kmetijstvo in slena dva kmet‘jska strokov- ss-po.sfr.1 .s&jvs ga poveljstva na Koreji ne bo družne zveze pri pospeševanju bil° že v republiškem merilu odstopila od načela popolnoma kmetijstva Naloge obeh se težiž^e kmetijsko pospeševalne-prostovoljne repatriacije ujetni- namreč med seboj dopolnju- i ga dela Prenešeno iz državnega kov. Izjavljajo tudi, da so vla- jejQ J i v zadružni sektor in se je tudi de ZDA in vlade držav, katerih odbor Zfl kmetija m goz. na tem področju začela izvajati iK ss" p?a°“ !npredrn’ > »*»>™ mir na Koreji in da bo Zdtu- . da ^otavlja stanje' uspelo uvesti selekcijo in molzno kontrolo pri šestih KZ in sicer: Dol pri Hrastniku, Zagorje, Izlake, Radeče, Polšnik in Trbovlje. Skupno je vpisano v rodov- območju prevzele čimprej tudi vse ostale zadruge. Zadružnikom ne sme biti vseeno, v čiga- jetja so pa izbrali tov. Slavka Hacina. Na zasedanju starega in no- vih rokah je promet z živino, vega delavskega sveta so poro Kakor se namreč uspeh rastlin- čali stari člani DS in direktor _______ . ______ ske kmetijske proizvodnje po- j rudnika. Iz referatov povzema- niške knjige 19*7 krav, 24 bikov kaže šele ob prodaji, prav tako , mo, da je bilo gospodarsko sta- _i ... mn i a: i: cn hifli nfnlrt 4iwinAroin itrl.. _______i in okrog 100 mladih živali. Ker mora biti strokovnjak OZZ, ki vodi živinorejsko po- .. , , ° f1 kmetijstva v okraju, da anali- poveljstvo se proučevalo zira ± raazilenjuj> vzroke tega. stanja in na tej osnovi išče ženo vse možnosti za častno in pa- metno rešitev korejskega vpra- “?£a “ na te osnovi išče in šania nakazuje smernice in poti za iz- Pan M un J o m. - Pogaja- dosedanjega stanja - m.,«, kmetijstva ter da o vsem tem nja o premirju v Pan Mun Jomu so odgodena do 20. maja na zahtevo predstavnikov Združenega poveljstva. Njihov zastopnik je izjavil, da so bila pogajanja odgodena iz »administrativnih razlogov«. Bolgarija. — V Bolgariji se množe neredi. Skupina študentov je nedavno vrgla v Sofiji na Stalinov spomenik bom bo, bolgarski policijski organi pa vrše zadnje čase aretacije državljanov, ki po Stalinovi smrti odkrito izražajo svoje ne zadovoljstvo. — Prišlo je tudi do stavke v tobačni tovarni v Plovdivu zaradi odpuščanja delavcev. Notranji minister Jugov je pa skupaj s sekretarjem oblastnega komiteja Partije pomiril delavstvo z obljubo, da bodo odpuščene spet zaposlili. Rim. — De Gasperi je v svojem govoru v Bologni ostro grajal skrajno desnico. Sodijo, da je skrajna desnica demokristjanom prav tako nevarna kot levica. Zato so se prvikrat od pričetka predvolilne kampanje v Italiji pojavili lepaki demokrščanske stranke, ki hkrati in v enaki meri napadajo neofašiste it* KP Italije. Atene. — V Atene je prispel iz Pariza francoski zunanji minister Georgea Bidault. V Atenah bo ostal pet dni. Med tem časom bo imel razgovore o položaju na Balkana pa sovjetski »mirovni ofenzivi* in o položaju v sovjetskih satelitskih državah. Ker se Francija močno zanima za obrambo miru na Balkanu, bodo razpravljali tudi o nedavno sklenjenem balkass* skem sporazumu. Francija. — Po hudem porazu na občinskih volitvah je objavil Charles de Gaulle, ustanovitelj in predsednik R.P.F. (Zbiranje francoskega naroda) daljnosežno izjavo, v kateri daje svojim poslancem v parlamentu in predstavnikom v raz- obvešča OLO in druga pristojna mesta, ki na podlagi poročil in predlogov odbora za kmetijstvo sprejemajo ustrezne sklepe. S sredstvi, ki mu jih da OLO na razpolago, ta odbor tudi podpira razvoj kmetijstva v zaželeni meri z denarnimi podporami. Nadalje jo naloga odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, da vskladuje koristi in razvoj kmetijstva z interesi in razvojem drugih gospodarskih področij v okraju in s splošnimi koristmi skupnosti. Končna naloga tega odbora pa je, da po svojih strokovnih organih nadzira izvajanje zakonov, uredb in predpisov, ki zadevajo kmetijstvo, in da — če šteje za potrebno — predlaga okrajnemu ljudskemu odboru osnutke no- še tudi efekt živinoreje izkaže — razen pri prodaji mleka — v glavnem šele ob prodaji živine. S prevzemom prometa z živino po KZ bo mogoče zbrati znatna sredstva za pospeševanje živinoreje, hkrati pa tudi onemogočiti zakol živine nje rudnika Pleše v prvem polletju lanskega leta izredno težavno, saj je kolektiv prejemal le 80—90 % osnovnih plač po tarifnem pravilniku. Vzrok tega položaja je iskati v konkurenci rudnikov barita v ostalih plemenske | jrepublikah, ki so postavljali tono barita na trg za 1000 din ce- č) četrta naloga živinorejske- I neje kot Pleše. Rudnik je imel ga odbora OZZ je dosega iz- zaradi tega velike finančne tež-boljSanja oskrbovanja živine, koče, zato mu je Ljudska skup-krmljenja, zlasti še preskrbe s ščma LRS znižala akumulacij- Na paši , • • bajajo na OZZ, je tolikšen, da obvezno urejajo kmetijsko prcn °ZZkadrom ne^mogkTv izvodnjo ali pa zagotovijo izva- k°valm kadrom ne bo mogla v janje vseh nujpih, zlasti pa za- cel ^ - \ Delo v „Svo6odi Zasavje' 60 zaživelo •&. v i * *i i — topHSke »Svobode«, da kun? V sv°lcm šestmesečnem uirnem tekmovanju ustano-svojo lastno knjižnico, mo- Rešilno moštvo rudnika Zagorje Dela pri gradnji novega Delavskega doma v Trbovljah dobro napredujejo Sele mesec dni bo od tega, | kopavanje zemlje trajalo skozi so v Trbovljah zasaditi vse leto. Z bager jem pa Je bilo mogoče opraviti odkop zemlj,e neprimerno hitreje, tako da bo* do lahko že v kratkem nadaljevali z drugimi deli in izvršili vse posle, ki si jih je začrtal odbor za gradnjo Delavskega doma v Trbovljah. odkar so v prve lopate za dela pil gradnji novega Delavskega doma. Map slkdo je dejal, da bodo zemeljska dela pri tej gradnji trajala vse leto, vendar se ti opravki bližajo že svojemu koncu, tako da bodo v kratkem lahko začeti a kopanjem temeljev. Dobro so opravili svoje delo pri tem vsekakor obsežnem načrtu veliki bager in trije kamion!, ki » v tem kratekm času Izkopali in odvoziti ■ stav-in odstraniti najmanj 1500 kub. blšča 4620 kub. metrov remije — treba Jo bo pa še odkopati metrov, preden bodo lahko začeli s kopanjem temeljev za to veliko stavbo. Poleg redne plačane delovne sile, ki je Pa doslej ic ni bilo treba veliko število, so delali pri izkopu zemlje prostovoljci, ki so opraviti pri regulaciji in preložitvi struge potoka Trbovelj ščice na tem mestu že preko 500 udarniških ur. Kako veliko delo pa jo izvršil bager pri planiranju terena za gradnjo Delavskega doma, vidimo iz tega, I 6« pomislimo, da bi ročno od- »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah, ki je trenutno brez društvenih prostorov in brez dvorane, bo z dograditvijo svojega lastnega doma šele res pričela s prosvetnim delom v spodnjem delu Trbovelj. Dom bi po načrtu moral biti odprt že letošnjega 1. maja, vendar so se dela zaradi nepredvidenih težkoČ nekoliko zakasnila ter bo Dom »Svobode-Zasavje« popolnoma zgotovljen in opremljen sredi julija, tako da bo na Dan vstaje, 22. julija, Izročen »Svobodi-Zasavje« v uporabo. Poleg društvenih prostorov v prvem nadstropju bo imel Dom V drugem nadstropju lepo stanovanje za upravnika In v pri-l tličju bife ter dvorano z velikim odrom in dvema garderobama, v kleti pa moderno kegljišče. Razsvetljava bo v glavnih prostorih fluorescenčna, ter celo poslopje centralno kurjeno — z eno besedo: ves dom bo najmo- „Svoboda“ v Radečah pridno na delu Tudi v mesecu eprilu Je bilo delo vseh odsekov društva »Svobode« v Radečah močno razgibano. Med osmimi aktivnimi odseki je najbolj delavna dramska družina. Z uspehom so ti gledališki igralci ponovili Igro »Dnevi naše sreče«, s katero bodo gostovali ta mesec v Sevnici in Novem mestu. Za kulturni festival naših »Svobod«, ki bo v času od 17. do 24. maja v Zagorju, pa bodo dali tamkaj ameriško dramo črncev »Globoko so korenine«. Dramski aktiv radefike Papirnice, ki Je v najtesnejši povezavi z gledališkim odrom v Radečah, je uprizoril v aprilu igro »čaša kave«, pripravlja pa Nu-šičevo veseloigro »Ujež«. — Mladinski oder v Radečah, ki deluje kot samostojen odsek, pripravlja »Kresnička« in »Kraljico z mrtvim srcem«. Pa tudi druge sekcije radeške »Svobode« ne drže križem rok; tako se mešani pevski zbor in moški zbor marljivo pripravljata na svoj koncert doma in za nastop na festivalu v Zagorju. Prav tako se pridno vadj za zagorski festival godbeni odsek, novoustanovljeni orkester se pa vztrajno . un za sodelovanje v opereti »Večer na vasi«. Ljudska univerza v Radečah Je imela pretekli mesec dve predavanji in sicer ob 60-letnicl Planinskega društva v Sloveniji ter predavanje o električni energiji Prav dobro se razvija v Radečah Ljudska knjižnica, ki ima 350 rednih čitateljev. derneje, a vendar prijetno opremljen, tako da se bodo ljudje v njem res domače počutili; imeli bodo vtis, da so prišli v svoj Dom, kjer bodo imeli po svojem poklicnem delu priložnost, da se odpočijejo, učijo in razvedrijo. Dom bo postal žarišče prosvetnega dela med delovnimi ljudmi tega okoliša, saj dosedaj tega skoraj niso imeli, kajti stara cementarni-ška dvorana ni bila primerna za intenzivno prosvetno delo, ker pač stoji v neposredni bližini tovarne, kjer je stalni hrušč in trušč ter neprijeten prah — v tesnih prostorih upravnega poslopja se pa društveno življenje tudi ni moglo kaj prida razviti. Zamisel izgradnje lastnega doma Je pravzaprav vzklila šele z ustanovitvijo Svobod in ta ideja je uresničila s pomočjo de- se lovnih kolektivov cementarne in elektrarne ter ostalih ljudi na tem področju. Ta Dom bo dostojen prikaz ustvarjalne sposobnosti naših delovnih ljudi in bo zgovorno pričal, da je z voljo mogoče marsikaj uresničiti, kar se zdi včasih neizvedljivo. — Ta Dom bo v Sloveniji odprt kot prvi »Dom Svobode«, na kar smo Trboveljčani lahko upravičeno ponosni. Prepričani smo, da bodo sedaj delovni ljudje Spodnjih Trbovelj kulturno res bolje zaživeli in da bodo sčasoma postali v pogledu prosvetnega dela resen tekmec ostalim »Svobodam« v Trbovljah. — Kakor smo izvedeli, pripravlja »Svoboda-Zasavje« za otvoritev dramo »Plavž« ter nastop ostalih sekcij. Prepričani smo, da bo ta načrt uspel, kar jim vsekakor za prvi nastop še posebno želimo. K. M. Trbovl cani so se dobro odrezali V Trbovljah so zaključili akcijo za prostovoljno oddajo krvi V sredo 13. maja 1953. Zanjo se je priglasilo 1323 krvodajalcev. Od teh so prejeli kri od 1122 ljudi, ostali so pa morali biti odklonjeni. Največ krvodajalcev je bilo iz vrst rudarjev in sicer 247; na drugem mestu je kolektiv cementarne z 204 krvodajalci, na tretjem pa trboveljske gospodinje, ki se jih je priglasilo 194. Za njimi sledi kolektiv Strojne tovarne »Miha Marinko«, kjer Je darovalo kri 124 delavcev in uslužbencev, Strojno mizarstvo 31, Mestno trgovsko podjetje 29, OLO Trbovlje 34, LOMO Trbovlje 41 ljudi in ostali. V Domu Svobode v Zgornjih Trbovljah so imeli nato slove- sen zaključek te akcije, ki se ga je udeležilo celotno osebje, ki je sodelovalo pri oddaji krvi, nadalje predstavniki oblasti in političnih organizacij ter zastopniki RK. Predsednik Rdečega križa v Trbovljah, tov. Ivan Giullatti, je v svojem nagovoru pozdravil zastopnika Jugoslovanskega RK za Slovenijo, tov. dr. Kraigherjevo ln ostale goste. Vsem, ki so sodelovali v tej plemeniti akciji ln pomagali, se Je zahvalil v imenu Rdečega križa, posebno priznanje pa Je izrekel delovnemu osebju ter ekipi za transfuzijo krvi z dr. Hočevrrjem na čelu. Dr. Vita Kraigher iz Ljubljane je v svojih besedah pozdravila veliko število krvodajalcev ter izrekla vsem Trboveljčanom za to posebno zahvalo. 0 poskusu utentutu no tovarišu Tita v letu 1944 Na poziv SS-Obersturmfiih-rerja Vaneka so se sestali na Dunaju v prvj polovici februarja leta 1944 SS-Standarten-ftihrer Herman, SS-Sturmfiih-rer Hans Helm, SS-Haupsturm-fiihrer Mandl, SS-Obersturm-fiihrer Šrems in novinar Adal-bert Kungel, SS-Hauptsturm-fiihrer Mandl je prišel iz Berlina, a ostali z izjemo Šremsa, kj je stalno bival na Dunaju, so pripotovali iz Zagreba. Kdo so bili ti esesovci? Iz kakšnega vzroka so se sestali in o čem so razpravljali/ V zvezi s prisotnostjo Vaneka ka, Hermana in Helma in z ozirom na kraj njihovega sestanka, ki so ga imeli v IV. kvartu v ulici Thereslanum 16/18, namreč v zgradbi dunajskega urada varnostne službe v drugem nadstropju, kjer je imela grupa VI. berlinskega glavnega varnostnega urada Reicha svoje službene prostore od novembra leta 1943. dalje, lahko že sklepamo, da so se obravnavale nekatere važnejše obveščevalno-teroristične kombinacije in so se seveda nanašale na teritorij Jugoslavije in zoper jugoslovanske narode. Pa o čem drugem bi sploh lahko govorili ti esesovci? Helm si je že v dobi medenih mesecev princa Pavla Karadjordje-viča in Stojadinoviča s Hitlerjevo Nemčijo pridobil potrebne izkušnje v borbi zoper naše narode in našo Partijo. Pozneje, v začetku 1942. leta, je odšel iz Beograda v Zagreb, da bi te izkušnje uporabil v praksi na ozemlju ustaške države. Dočim je on to svojo dejavnost skrival pod krinko policijskega atašeja, je bil na drugi strani SS-Stan-dartenfuhrer Herman legalni predstavnik nemške policije v Paveličevi državi in vodja zagrebškega Gestapa. Tudi pan čevski »Volksdeutscher« Kungel, predvojni nemški vohun in uslužbenec beograjske podružnice berlinskega komiteja Anti-kominteme, je prav tetko poznan po svoji protijugoslovanski dejavnosti, ki jo je vršil pred vojno, kakor tudi med okupacijo. Ce dodamo k tem »specialistom« za Jugovzhod še SS-Hauptsturmfiihrerja Mandla, ki je s prvimi nemškimi trapami prišel v Beograd, a nato odšel na »delo« v Makedonijo in Je opozoril na sebe berlinske glavače španskega ljudstva, da bi se otresli vekov — že ob priliki akcije na Gran Sašo, si bomo lahko predstavljali vsaj do neke mere družbo, ki se je prve dni februarja 1944. leta zbrala v pisarni SS-Hauptsturmfiih-rerja Prača, da sklepa o tem, kako bo izvršita Hitlerjev ukaz o uničenju voditeljev jugoslovanskih narodov in vrhovnega komandanta narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov. Razgovarjali so se o tem, na kak način bi lahko pomagali SS-Hauptsturmfuhrerju Mandlu, kateremu je bila zaupana naloga uresničenja »načrta Teodor*. PRIHOD PRVEGA ATENTATORJA DO VRHOVNEGA ŠTABA NOV IN POJ Koncem julija leta 1944 je prišel iz Mostarja na osvobojeno ozemlje eden članov mostarske organizacije TOT. Bil je to modrolas, stasit in visok mladenič, star okoli petindvajset ali šestindvajset let. Pobegnil je, da bi se »boril« v naših vrstah zoper svoje včerajšnje gospodarje, ki niso samo zatirali naših narodov, temveč tudi njegov holandski narod. Rodil se je v Loivardenu (Holandija), vendar je že v sedmem letu starosti odšel s starši v Mastricht, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ko je dopolnil deseto leto, so se mu starši ločili. Do štirinajstega leta starosti je ostal pri očetu, majhnem trgovcu in nato je odšel k materi, ki se je med tem časom ponovno omožila. Njegov očim je bil socialdemokrat. Pod njegovim vplivom se je tudi on priključil socialdemokratski delavski mladini ter delal že kot natakarski vajenec v hotelu »De Kask« aktivno v sindikatih in postal voditelj ene mladin- skih skupin. Star še ne docela sedemnajst let je postal že član Komunistične partije Holan« dije. Prišlo je leto 1936. Španski fašisti, na čelu z generalsko kliko, so poskušali, ob obilni in vsestranski pomoči Mussolinijeve Italije in Hitlerjeve Nemčije, v krvi zadušiti poskusnih spon in okovov, da bi izgradili tako oblast, ki ne bo zastopala koristi velike manjšine veleposestnikov in cerkvenih dostojanstvenikov, temveč koristi milijonov španskih kmetov, delavcev in državljanov. Napredna ljudje vsega sveta so povzdignili svoj glas za obrambo španske republike zoper fašistične napadalce. Mnogi antifašisti so odšli v Španijo, da bi z orožjem v roki branili pravice španskega pa s tem tudi istočasno svojega lastnega naroda, uničujoč fašistično napadalnost, ki je vse jasneje vlekla človeštvo v drago svetovno vojno. Toda zraven teh je bilo na poteh, ki so vodile te mesece v Španijo, lahko srečati tu in tam kakšnega potepuha in avanturista. Čeprav Je pripadal Andreas Engvirda delavskemu razredu Holandije, je imel v bistvu zelo skupnih točk z njegovim najnaprednejšim delom, z njegovo avantgardo. Nagnjen k pustolovstvu je šel tja, kjer je mislil, da bo lahko najbolje zadovoljil svojim ambicijam. Ta- , ko se je nekega dne znašel v [ Španiji. Določen čas je prebil v Albacesti, a od tu je bil, za- j radi nekih prestopkov, poslan v I 11. mednarodno brigado, v bataljon »Edgar Andrej«. Udeležil se je borb pri Gvadalahari, a prj Branete je bil tudi ranjen. V bitki na Ebra je bil drugič ranjen. Udarec za udarcem, ki so ga frankovcl, ob pomoči nemških in italijanskih fašistov, zadali španski republiki, se je hitro odrazil na tistih posameznikih, ki so prišli v Španijo iz pustolovskih pobud. Edino take je začel gristi črv sumničenj, kolebanja, paničarstva in demo-realizacije. In kot jih je takrat začel gristi, ni s tem pristal niti po končani španski epopeji. Sile napadalnosti so s tem dejstvom prav posebno računale in jim je zato tudi uspevalo dosegati cenene zmage.' Po zaključku španske državljanske vojne se je med preživelimi Holandci — pripadniki mednarodnih brigad — nahajal tudi Engvirda. V decembru 1938. leta se je vrnil v Holandijo s skupino svojih sonarodnjakov. Fašizem je napredoval in omahljivci so si hitro našli stez iz cest, kj so vodile tz antifašistične fronte v ozadje. Po Češkoslovaški in Poljski je prišla na vrsto Holandija. Hitlerjeve tolpe so Jo pohodile in okupirale ter kmalu pristopile k od-j stranitvl vseh tistih, ki bi ne-I kega dne lahko nudili organiziran odpor zoper »novi red« in ' zoper njihovo »evropsko trd-i njavo«. Naravno je, da so bili , komunisti in španski republikanski borci — pripadniki slavnih mednarodnih brigad — povsod prvi na vrsti. Vse, ki so jim bili kot taki poznani, so Nemci zaprli. Med njimi je bil tudi Andreas Engvirda. Engvirda ni našel v sebi dovolj moči, da bi ostal vsaj do neke meje dosleden svoji preteklosti. Preveč so ga potlačile lahko izbojevane zmage nemških fašistov. Izgubil je zaupanje v sile revolucije in je svoje bedno življenje višje cenil kot čast komunista m koristi svojega razreda In svojega naroda ter sc je pogreznil v blato najbolj črnega izdajalstva. Ni še preteklo leto dni, ko je prišel iz zapora na prostost bivši komunist jn bivši španski borec Andreas Engvirda dne 24. julija 1941. leta kot vohun gestapa ter je začel s svojo razdiralno in vohunsko dejavnostjo. Na prostosti je Engvirda prišel z »idejo«, da bi ustanovil kontraobveščevalno organizacijo, katere naloga naj bi bila, »ščititi holandsko Komunistično partijo pred gestapom. Ce Apnenica luduika Zagorje prav je gestapo vešče vodil tega vohuna, vendar se je »zaščitnik partijske organizacije pred policijo«, za kakršnega se je izdajal Engvirda, kompromitiral v vrstah KP Holandske kot izdajalec in vohun gestapa ter je bil zatem prisiljen poiskati si novo področje svojega dela. Ko je gestapo videl, da ni več uporaben za domače, holandsko policijsko tržišče, ga je potegnil v Berlin, da bi ga tu »strokovno usposobil«, a ga zatem izkoristil na kakem drugem mestu svoje »evropske trdnjave«, kjer ljudje še niso poznali izdajalske in vohunske preteklosti tega »antifašista«. V oktobra 1943. leta je prispel Engvirda v Berlin. Od tu je potoval po avtomobilski cesti Scharlotenburg—Vanze, kjer je bilo z desne kakor tudi z leve strani precejšnje število raznih uradov glavnega varnostnega urada Reicha, v Griin-wald, nekdanje zapadno predmestje berlinske občine, ki je bilo leta 1920 priključeno berlinskemu okraju Wiemersdorf (okraj se razteza ob bregovih jezera Hafel). Avtomobil z Eng-virdo se je ustavil pred poslopjem, kjer je imel svoj sedež takozvani Vanze-Institut, poznan tudi pod nazivom Hafel-Institut. V tem inštitutu je glavni varnostni urad Reicha oziroma njegov oddelek VI šolal svoje agente za inozemstvo. Tu se je Engvirda tudi spoznal s svojim bodočim naredboda-javcem SS-Hauptsturmfuhrer-jem Mandlom, kateremu je bila v tem času zaupana naloga izobrazbe agentov na Vanze-In-stitutu. Ko sta bila v začetku leta 1944 SS-Hauptsturmfiihrer ju Mandlu zaupana vodstvo in izpolnitev »načrta Teodor«, se je le-ta spomnil tega revnega izdajalca holandskega naroda in ga poiskal. Tako je ta »zaščitnik partijske organizacije pred policijo« zapustil svojo organizacijo zaščite partije in se znašel na Balkanu. Pred prihodom v Jugoslavijo se je še ustavil, kot vsi ostali, ki so šli po isti poti in 2 nalogo, na Dunaju v poslopju Urada berlinske skupine VI, kjer je dobil vse potrebne listine, da je potem lahko pripotoval preko Zagreba v Mostar kot novopečeni pripadnik organizacije TOT. Svoj prihod v Jugoslavijo je tolmačil Engvirda z željo, da da svoje »kontraobveščevalne ugotovitve« na razpolago jugoslovanskim partizanom, a preko njih tudi delno zaveznikom, ker jih njegova partija ni mogla uspešno izkoristiti zoper nacistično Nemčijo Iz »objektivnih razlogov«. »Ko sem zbral vse te podatke, sem se odločil pretolči se do zaveznikov«, je pripovedoval Engvirda, »da bi se podatki, do katerih sem prišel, izkoristili... Javil sem se v organizacijo TOT... V aprilu tega leta sem bil še enkrat v Holandski, kjer sem govoril o svojih namerah... Končno mi je le uspelo priti na Balkan... V Zagreb sem prispel 4. julija. Od tam sem bil poslan preko Broda in Sarajeva v Mostar, kamor sem prispel 10. julija«. Tako je Engvirda končno prispel v Jugoslavijo. Toda, kje je Mostar, a kje Vrhovni štab NOV in POJ in Tito! Do Visa resnično ni bilo tako daleč, vendar se je tja le težko prišlo! Na neki način ja bilo treba najti prepričljivo razloge, Ingvirda jih je že imel: dragoceni obveščevalni podatki o sovražniku! ter zvezo bodisi z Ilegalnim po-kretom, bodisi s partizanskimi edinicami v okolici. Engvlrdi, ki se mu ni bilo treba bati, da bi imel neprilike zaradi svoje »propartizanske dejavnosti« in izrazov simpatij do narodnoosvobodilnega pokreta, to ni bilo težko. »Na podlagi političnih razlogov«, Je pripovedoval Engvirda, »in mojega zanimanja za partizane sem kmalu vpo-stavil zveze z jugoslovanskimi tovariši in kmalu je prišlo tudi do dogovora o mojem prehodu k njim«. Jasno, da ni dolgo čakal! Odšel je na osvobojeno ozemlje takoj, ko se mu Je ponudila za to prilika. Po prihodu v prvi partizanski štab je Engvirda zelo gostobesedno in obširno pripovedoval o vsem, izvzemši o »svoji i nalogi kontrašpijonaže«, ker Je i o tem hotel obvestiti »samo viš-I je vojaško poveljstvo«. Engvirda je bil pripravljen, kot vsi dragi Mandlovt agenti-atentatorji, da obrazloži svoje »kontraobveščevalne« ugotovitve in informacije v podrobnostih izključno samo kakemu višjemu partizanskemu štabu, ker je verjel, da bo tako na najlažji način prispel do Vrhovnega štaba. A obvestila, ki so Jih Mandlov! ljudje bili pripravljeni povedati, so bila zmeraj tako sestavljena, da bi lahko zanimala tudi najvlšjc I vojne in politične voditelje, to je tudi člane Vrhovnega štaba NOV in POJ. In to je res uspelo Engvirdi. Štab II. udarnega korpusa NOV v Jugoslaviji ga je resnično napotil k Vrhovnemu štabu s spremnim dopisom pov. št. službeno dne 6. septembra 1944. leta. Tako je Engvirda prispel na otok Vis, ko še ni niti poteklo dva meseca, odkar je pripotoval iz Berlina v Hercegovino. V spremnem dopisu štaba II. udarnega korpusa je med drugim pisalo tudi to: »Med zasliševanjem je imenovani podal več zelo zanimivih informativnih podatkov, nanašajoč se na sovražno vohunstvo. Pri zasliševanju je konkretno odgovarjal na vsa postavljena vprašanja, ne da bi pri tem prišel v protislovje. Nadalje je prav tako pri za sliševanju na prepričljiv in siguren način govoril o vseh stvareh, ki so nas zanimale, kakor tudi o tistih, o katerih ni bil vprašan. Vendar pa poudarjamo, da gre... lahko tudi za zelo pre- brisanega človeka, ki je ... v službi sovražnika«. (Podčrtal S. O.) Čeprav je Mandl dobro izbral, saj je bil Engvird pustolovec, ki je zato svoječasno odšel tudi v Španijo; to je bil človek, ki ni delal za nemško obveščevalno službo toliko iz pohlepa po denarju, kolikor zaradi tega, ker je obvečevalna služba z vsemi svojimi nevarnostmi zadovoljevala njegove težnje in zahteve; vendar pa mu ni niti z njim, niti z ostalimi njegovimi atentatorji uspelo doseči zaželjen cilj — izvršiti atentat na tovariša Tita. Naša Partija je bila iz dobe ilegalnega dela v stari Jugoslaviji navajena, da budno pazi na sovražne provokacije in poskuse notranjega razbijanja njenih vrst. V vojni je to svoje orodje samo še bolj izpopolnila in ji dala v maju 1944 tudi organi-j zacijske oblike v Oddelku za zaščito naroda. Čeprav je imela I OZN-a za seboj šele tri mesece I dela, z dragimi besedami, saj se 1 je šele postavila na lastne noge, je že v tej dobi znala odkriti sovražnika in mu pravočasno preprečiti izvršitev njegovih podlih namenov. Še nedovoljno izvežbanost je nadomeščala z veliko ljubeznijo in vdanostjo stvari svojega ljudstva, z veliko požrtvovalnostjo in stalno budnostjo. Zahvaljujoč aparatu, ki ga je naša Partija takrat šele gradila in mu zaupala veliko in odgovorno nalogo — čuvanje pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe, niso niti prej niti pozneje uspeli poskusi Mandlovih atentatorjev, pa bili bližje ali dalje od cilja, odstraniti voditelje naših narodov in vrhovnega komandanta narodnoosvobodilne vojske, tovariša Tita. Res je uspelo prvemu Mand-lovemu atentatorju prebiti se do Vrhovnega štaba. Engvirda je prispel 27. septembra 1944. leta na Vis. Od sedeža Vrhovnega štaba NOV in POJ tovariša Tita je bil vsega oddaljen nekoliko stotin metrov. Približal se je svojemu cilju toda — kot ujetnik. Letos poteka 25. leto od znamenitega sodnega procesa, ki je nenavaden ne toliko zaradi neobjektivnih obtožb in razsodbe, ■saj je bilo to v tistih časih običajen pojav, kolikor zaradi nenavadnega zadržanja in odgovorov obtoženca, ki se ni branil, ampak obtoževal policijski režim in sodišče, ki je bilo orožje tega režima. 6. novembra leta 1928 se je v Zagrebu pričel proces proti tovarišu Titu In petoricl soobtoženih komunistov. Po osemdnevnem procesu, med katerim je pred nabito polno dvorano zagrebškega sodišča tovariš Tito odkrito in odločno povedal, kar je mislil — je bil obsojen na pet let zapora samo zaradi svojega prepričanja, ker mu kaznivih dejanj sploh niso mogli dokazati. Na predvečer šestojanuarske diktature je bil to najnenavadnejši sodni proces in edinstven po izredno pogumnem zadržanju obtoženca. O njem so pisali ne le »Borba* — tedaj še ilegalni časopis, ampak tudi vsi ostali ča- Atentat na Radiča v Narodni skupščini 20. junija leta 1928 je Izzval v Zagrebu vrsto krvavih demonstracij, ki jih je policija izrabila kot povod za številne preiskave, aretacije, obsodbe in preganjanja predvsem delavcev, brez ozira na to, ali so imeli kakšne zveze s temi demonstracijami ali ne. Svetla in soparna avgustovska noč se je spustila na zagrebške ulice. Ljudje so hiteli po svojih opravkih, med množico pa so sc smukali provokatorji in vohuni, policijski agenti in izdajalci z namenom, da kaj slišijo, da koga ujamejo In odkrijejo sovražnike vladajočega razreda... Na Pejačevičevem trgu sta se srečala dva moža. Njun razgovor je bil kratek: — Tovariš Broz, potrebujejo te tovariši na Vinogradski cesti. Mož tridesetih let se je s prodornim pogledom skozi očala zazrl v sogovornika. Komaj se ga je spominjal z nekega sindikalnega sestanka. Kako mu je Ime? Govori resnico? Pod nagubanim čelom so mu brzele mislij — Zakaj? — Ne vem. Samo to vem, da je zelo važno in nujno. V sindikatu so te Iskali. Rečeno mi e (Kaj pripovedujejo stari rudarji) Poseben odsek propagandne komisije v Zagorju je povabil j stare rudarje, da povedo -svoje _ , _ , ... .. ... x ., spomine iz mladih let o kul- ' na osem ur. Uvedli so starost-! Delavec je bil v tistih časih cen n prejšnjem stoletju in v Toda te pridobitve so stale tudi mu Je. i ss s «f»>» * »ss »oni. ki nci bi bili moffcen ' 10 vsem zaupnikom odpovedali I ™*°d P°“* P™U* k,godoM delov- službo, mnogo Jih p, odgnali SSgS. =S?“, “S2L2S sksga gibanja v zagorski dolini. Življenje in boj zagorskih delavcev v prejšnjem stoletju Zagorski rudarji so živeli v minulem stoletju v veliki revščini. Imeli niso nobene stro- , kovne organizacije in seveda pustiti, pač pa je tu in tam dala - enega ali drugega na slabše in tudi v celjske zapore. Leta 1890 je bila ustanovljena Socialnodemokratska stranka. Rudniška uprava je vpisovanju v stranko zelo nasprotovala. Ker pa se je v stranko vpisalo že prvi dan nad 300 rudarjev, rudniška direkcija ni mogla takoj vseh rudarjev od- plačilni listek (»Verdienstkarte' ali »Verdienstzettel«). Vsak plačilni listek je bil preluknjan s šestimi ogli, kar je pomenilo, da je delavec že prejel zaslu- žek. Pozneje so delavci zahte vali tudi akordne knjižice, v katere je obratovodja vpisal vsa dela, ki jih je izvršil delavec. Takrat je bilo mesečno plačilo. Ker pa delavci niso vedeli za ves mesec nazaj, kaj so delali, je socialistična stranka zahtevala štirinajstdnevno izplačilo, da so se ljudje lahko spomnili, kaj so delali, in tako kontrolirali plačilni listek. Tudi to je delavcem uspelo in rudnik je uvedel štirinajstdnevno izplačilo zaslužkov. Razmere pred prvo svetovno vojno ter delovanje socialnodemokratske stranke v tem Sasu tudi ne nobenih političnih in socialnih pravic. Na vladi je bil klerikalizem. Delali so po dvanajst ur na dan, zaslužili pa 60 do 80 krajcarjev na šiht. Od tega zaslužka so si morali kupovati še olje za luč v jami, plačevati precejšen odstotek plače v Bratsko skladnico, tako da jim je ostalo za življenje le še okoli 40 krajcarjev na dan. Ker tudi rudarji iz Gornje Štajerske niso bili mnogo na boljšem, so začeli s stavko, ki se je razširila tudi na zasavske revirje. Tako je bil dne 22. julija 1889 v Zagorju razglašen štrajk. Ko je rudniška direkcija stala že pred dovršenim dejstvom, je poklicala vodstvo stavke, da da nekaj ljudi za vzdrževanje jame. Ker pa delavci niso imeli nobenega vodstva, ni šel nihče v jamo. Cez nekaj dni so prišli v Zagorje vojaki; naselili so se v šole in v samska stanovanja. V Kiso- ; vee je prišel neki oficir, ki je ukazal .ljudem, da se morajo I takoj vrniti na delo. Hkrati jim ; je zagrozil, da bodo v nasprotnem primeru izgnani nazaj v; svoje rojstne občine, domačine pa da bodo pozaprli. Ko so rudarji to slišali, so šli v hribe; delali so pri kmetih za hrano ter se skrivali pred žandarji. Ko je preteklo teden dni, je rudniška direkcija zahtevala, da pridejo zastopniki delavstva v dolino ter povedo, kaj delavci zahtevajo. 2ene rudarjev so šle v hribe in povedale svojim možem, kaj jim je bilo naročeno. Na to sporočilo so se delavci zbrali; razpravljali so O ' tem predlogu, toda nihče ni bil pri volji, da bi odšel v dolino, ker se je vsak bal, da ga bodo prijeli in zaprli. Cim je uprava rudnika videla, da delavski zastopniki nočejo priti' na pogajanja, je izdala razglas, da se morajo vse rudarske družine prisilno izseliti iz rudniških stanovanj. Tako je bila na primer v Kisovcu neka rudniška hiša, kjer je stanovalo 27 družin. Vsaka družina je imela po eno sobo brez kuhinje, družine so pa štele po osem do deset članov. No — in so tudi tjakaj prišli žandarji in okrajni glavar; red-niški pazniki so morali nositi pohištvo na cesto. Ko so rudarske žene videle, da gre za res, so se zbrale ln zagnale vik in krik na žandarje in paznike. Obkolile so jih tako, da niso mogli izvršiti prisilne izselitve. Vojaki in žandarji so nato odšli. Rudniška uprava je nato ponovno zahtevala, naj pridejo delavski zaupniki s svojimi zahtevami na dan. To pot so rudarji zbrali šest svojih najboljših tovarišev, ki so Šli v njihovem imenu na rudnik k pogajanjem. Uspeh teh pogajanj je bil pozitiven. Stavka je uspela. Odpravljen je bil dvanajsturni delavnik in bil skrajšan Delavci so še naprej vodili stalne borbe. Tako je bila leta 1906 spet velika stavka za manj plačano delo ali pa ga je : povišanje plač in za druge so-prikrajšala pri drugih pravicah, cialne pridobitve Ta stavka je V Zagorje sta hodila tiste propadla zaradi stavkokazov, čase dva voditelja socialnode- j Ni čudno, da se Je to zgodilo, mokratske stranke iz Ljubija- j saj je bil pritisk oblasti zelo ne, in sicer Brozovič in Glob- ' velik; v Zagorje so poslali eno lovič. V Zagorju je pa bil neki stotnijo vojakov 17. pešpolka Ribič, ki je pobiral članarino! iz Ljubljane. — 12 krajcarjev na mesec. Ka- I Leta 1907 so delavci dobili dar je prišel Brozovič ali Gr^H- volilno pravico- Stanje se je Včasih je prišel na shod tudi sodrug Etbin Kristan; takrat so se ljudje kar trli na shodu, toliko jih je prišlo. Na te shode je hodil tudi zagorski kaplan Škrjanc in še drugi klerikalni veljaki. Slednji so govorili na shodih o svojih idejah ter se prepirali s socialističnimi govorniki. Tako se je Skrjanc vedno sporekel z Etbinom Kristanom. Oba sta se dajala vsak za svojo stranko. Nekoč sta se Razglas rudarske stavke leta 1889 oba hudo sporekla in Kristan ; cialist; če mi poveš, kje so ne-je dejal Škrjancu; »Midva sva , besa, zgoraj ali spodaj, bom v eni klopi hlače flosala; ti si takoj nehal biti socialist.« šel Za duhovna, jaz pa sem so- (Dalje prihodnjič) Prispevek k zgodovini »Svobode' in »Vesne" v Zagorju Takoj po prvi svetovni vojni vanja. Na teh Je večkrat govoril so zagorski rudarji in steklarji takratni zvezni predsednik dr. ustanovili delavsko izobraževal- Henrik Tuma iz Ljubljane. Pri-no društvo »Svoboda«. j rejah smo razne izlete v bližnjo Ko se je začelo društvo razvi- okolico, udeleževali se pa tudi jati, je prišlo do razkola v de- skupnih izletov, ki jih je orga-lavskem gibanja. Tako se je po- nizi ral s Zveza sama. Takrat je leg »Svobode« ustanovilo novo bO predsednik društva tov. kulturno društvo »Vesna«, v Franc Kovač {starejši), ki je katerega so se včlanili najboljši člani »Svobode« Akoravno je bila »Vesna« po od 15 do 20 let stari, ki pa smo jih sistematično vzgajali tako, da sami niso vedeli, kdaj so postali razredno zavedni proletarci. Imeli smo razna predavanja, na katerih je mnogokrat govoril prof. Bogo Teply iz Maribora. Prirejali smo prosvetne družabne večere, razne proslave, bodili smo na skupne izlete v naravo, večkrat tudi na planino Pleše. Tako so člani »Svobode« imel največ zaslug, da je dru štvo napredovalo. Ko je v stari Jugoslaviji na-spopadu z »Orjuno« v Trbov- stopila šestojanuarska diktatura, utrjevali svojo socialistično za-Ljah razpuščena, je odigrala ve- je zavrla tudi delovanje našega vest in se pripravljali na velike h ko vlogo pri vzgoji delavskega društva. Leta 1929 so izvolili na dni, ki so prihajali. Ko je bil revolucionarnega kadra. Saj so občnem zboru nov odbor z no- : Vsezvezni zlet »Svobode« v Ce- vim predsednikom, ki pa ni bil lju, smo z njim prestrašili naše sposoben voditj društvo, ki je nasprotnike, zato je minister — tako začelo pešati. To so hitro Slovenec, povrh pa še katoliški opazili klerikalci in nacionalisti.1 duhovnik — dr. Anton Korošec, Mislili so, da je prišel čas zanje, j razpustil vse »Svobode«. Nato da. razbijejo, rdečo trdnjavo na 1 smo si ustanovili društvo »Vza- Jim jemnost«. Tudi to društvo je izšli iz »Vesne« mnogi odlični borci za pravice delavskega razreda, med njimi tudi tovariš Miha Marinko. Društvo »Svoboda« se nato dolgo ni moglo razviti, kot je bilo to potrebno. Velika ovira je Lokah bi Kisovcu, kar se bila, ker je manjkalo dvorane, ] Je delno tudi posrečilo, v kateri bi delavci lahko imeli | Klerikalci so poslali na Loke svoje prireditve. Vodstvo Delav- svojega najboljšega agitatorja v skega konsumnega društva v osebi znanega kaplana Vi ta la Zagorja je »Svobodi« sicer pre- Voduška, ki je pričel prav spret-pustilo dve sobi svoje hiše na ' no rušiti enotnost delavstva. Po-Lokah, v kateri smo imeli knjiž- { služeval se je v ta namen nico in čitalnico ter prostor za cerkve, podkupovanja s pijačo Delo na odkopu premoga lovič v Zagorje, Je obvestil Ribiča, ta pa nato rudarje, da so šli na shod; rudarji iz Kisovca so hodili na shode v gozdove, da jih niso srečali žandarji. začelo izboljševati. Volitve so bile po vsej Avstriji. V našem, to Je litijskem okraju, so delavci postavili za kandidata v avstrijski parlament Ivana Cankarja, ki pa ni bil izvoljen, ker je bila klerikalna stranka takrat premočna, prav tako je bila volilna geometrija taka, da so morali zmagati klerikalci, saj Je oblast zagorskemu industrijskemu okolišu priklju gledališke vaje. Naštudirane igre so bodili igrat v sosedne revirje. Kljub dobri volji članstva se društvo »Svoboda« ni moglo docela razviti. Zaradi tega se je porodila misel in želja, da ti postavimo svoj lastni dom. Vod- j jeli za delo. S pravilno taktiko bilo po kratkem času razpuščeno — spet po iniciativi duhovnika! V naslednjem smo še ustanovili društvo »Naprej«, ki je delovalo do okupacije. Ponovno ustanovljeno društvo »Svoboda« v Lokah-Kisovcu po osvoboditvi itd. Ustanovil je nogometno ; Je imelo spet težave, kajti naš društvo »Sloga«. S tem je računal, da bo najlaže pridobil mladino. Nacisti so poskušali isto. Ko smo uvideli nevarnost, ki je grozila, smo razrešili predsednika društva in ponovno pri. stvo delavskega konsuma je dalo na razpolago lastno zemljišče poleg svojega poslopja na Lokah, kjer smo se odločili, da si postavimo svoj lastni dom (dvorano). K uresničenja tega načrta so mnogo pripomogli okoliški kmetje, na katere smo se obrnili s prošnjo, da nam dajo ferez- Prva manifestacija za 1. maj je bila bolj slaba, ker so se ljudje bali; iz Kisovca Je Šel sprevod v Zagorje in rudarji so nosili parole: »Zahtevamo enako volilno pravico!« Leta 1896 Je prišlo v revirjih do ponovne stavke; rudarji so zahtevali povišanje mezde za Šest krajcarjev ter plačilo olja za svetilke v jami. Do takrat so rudarji morali kupovati svetilno olje. Rudarji so dobilt 3avnc shode, in sicer pod hru-povišico pet krajcarjev, olje Je Erjavcu v Dolenji vasi. pa od takrat naprej plačala I shode je prišel vedno družba- i tudi okrajni glavar sli pa ko- _ ' misar, stražili so pa žandarji. plačno potreben les, ki smo ga tudi dobili. Trideset Članov »Svobode« nas je bilo takrat, ki smo šli na prostovoljno delo. Spravili smo ves gradbeni material skupaj in s pomočjo De-«la toliko kmečkih krajev, da ,“V8ke** konsumnega društva so morali smagati »črni«. I dom skon&lU Ieta 1924‘ Ko je bil dom na Lokah skon-V našo dolino smo dobili ta- fan, je postal središče vsega de-krat socialističnega voditelja lavskokoltumega delovanja za Melhiorja Cobala. Socialistična celo Zagorje. Sedaj žele se Je stranka Je Imela tohko vvoje »e«, prBVl razlnata. Nemoteno se je razvijala dramska skupina in dosegla lepe nspebe. Razvile so se razne drage sekcije, pevska, godbena, telovadna itd. Imeli smo nadalje razna preda- smo se uprli sovražnim naklepom ln tudi uspeli. Tudi mi smo ustanovili društvo »Svoboda« in s tem pritegnili večino mladine v »Svobodo«, ki se pa ni udejstvovala samo pri nogometu, dom na Lokah je bil med vojno porušen, bivši klerikalni prosvetni dom v Kisovcu pa do skrajnosti demollran, tako da ni bil uporaben za nobene prireditve. Prva naloga za društvo »Svoboda« je bila, da ta dom spet obnovi, da bo lahko služil v delavske kulturno-prosvetne namene. Ob pomoči odločilnih krogov in s prostovoljnim delom smo dom res okusno obnovili. V društvu so spet razne sekcije, s katerimi je ustvarjena marveč v vseh sekcijah, ki so-------- ponovno zaživele. ' podlaga in možnost za velik Novi člani »Svobode« so bili ' razvoj društva »Svobode« v tem po večini sami mladi tovariši, nekdaj tako rdečem Kisovcu. Iz Loke pri Zidanem mostu Ljudska univerza. — Pretekli mesec je imela Ljudska univerza v Loki dve znanstveni predavanji. Najprej je predaval prof. Kugler iz Brežic o temi »Tehnika slikarstva, grafike in kiparstva«. Predavanje je bilo zelo zanimivo, kar Je pričala živahna diskusija, v katero jepo- Teden kasneje je predaval profesor celjskega učiteljišča tov. Ivo Švare o »Vzgoji mladine v pošolskj dobi«. Tudi to predavanje Je bilo zanimivo, žal da ni bilo navzočih več staršev, ki jim je bilo predavanje gegala mladina,'k^kor tudi od- namenjeno. Poslušalci so ob rasli. Prof. Kugler je obljubil, koncu govora tovariša predava-da bo v jeseni v novi sezoni na- j telja zelo aplavdlrali in so si daljeval s podobnimi predava- žoleli, da bi jih tov. prof. Švaro nji iz svoje stroke. še kdaj obiskal. Enih H KNAPOM *Dese/ nas je bilo,* je dejal, ko *l /e prižgal cigareto. »Deset somih zdravih, vedno razigranih otrok. Posestvo je bilo dovolj veliko, da nas /e preživljalo. Jaz sem bil najstarejil. Nekega dne je materi na njivi postalo slabo. Morala je domov. Ko je le dolgo časa ni bilo nazaj, sem odšel domov, da prinesem na njivo malico. Silno sem se Prestrašil, ko sem našel mater ležati preko praga kuhinje mrtvo. Vzdignila se ji je kri, je bilo splošno mnenje. Danes šele vem, da je bila mati jetična. Od materine smrti dalje je bilo vsak dan slabše. Oče, ki sc je drugič poročil, je storil nepopravljivo napako. Na lastni noži sem občutil, kako pravilen le slovenski pregovor: ,Žena hiši \rl ogle podpira: Mačeha je pa imela neko posebno strast, da je *u vsako malenkost grozila sosedom: .Te bom dala kar dohtar-lo čezT Ostalo ni samo pri grož-efah: dohlarli oziroma advokati io PO le prerodi sprejemali tožbe, saj je imela s čim plačati. To se je ponavljalo toliko časa. dokler ji ni nekoč prav isti advokat, ki je Imel od njenih tožb največ koristi, dejal: ,Mali, sedaj je pa konec. Nimate s čim plačali.' Na žalost /e bila to le pregrenka resnica. lx udobne hiše smo sc morali preselili v majhno bajto. Prišlo je pomanjkanje. Advokati so pobrali vse. Ker nismo Imeli nikaklh sredstev za preživljanje, sem se odločil, da | bom šel iskat delo. Oče, ki le pred poroko nekaj časa delal v i Trbovljah, mi je svetoval, naj grem h knapom. Tam se še najbolje zasluži. Tako sem se Je pega dne odpravil v Hrastnik. Delo sem dobil takoj, saj sem bil mlad In močan. Ze drugi dan sem šel v jamo. Se denes se spomnim, s kakšnim strahom sem šel prvi dan v jamo. Dodeljen sem bil na odkop. Venapter sem gledal v strop In stttil, da sem stal pod nenalom- Ijenlm stropnikom. Pri vsakem ropotu ali pokanju premogovnih skladov me Je kar mraz spreletaval. Vojen svežega traka, sem bi} v nekaj urah neizrekljivo utrujen. Pot mi Je curkoma ta- V rudniku je delo naporno Uval obrat. Ročaj lopate se ml je v rokah kar vrtel. Kopač, pri katerem sem delal, me je tolažil: Jlli ne maraj, jutri bo že bolje. Tudi meni se je tako godilo pri prvem iihtu. Sčasoma se privadiš«. Kje bon. juirll — sem st mislil. Malodušje me je vsega tako prevzelo, da sem sklenil, da l jo drugi dan popiham. Šlhta tri in ni hotelo biti konec. Bil sem 1 utrujen, kot bi dva dpi skupaj na roko šagal deske, kar je bilo | doma aajležje delo. I Ko ml Je kamerad končno dejal, da je ta danes dovolj, bi ga najraje objel. Tako, kakor tisti dan, se ml ni ie nikoli zdelo sonce lepo. Kopel v kopalnici me Je osve-illa. Ko sem pa v samskem domu našel še nekaj znancev, s katerimi smo talili mo/ prvi šiht, sem na sklep, da jo popiham, pozabil. Bilo je res tako, kol so pravili. Privadil sem se jame, pokanja skladov In slabega zraka. Kaj vse sem doživel v teh petintridesetih letih, se ne da popisati. | Velikokrat sem Imel hudičevo i srečo, da je nisem skupil. Če se I samo spomnim na čas, ko se je j vžgal motor na Ojstrem. Sest i se jih je zadušilo v dimu. Sami mladi In močni ljudje so bili. Meni se pa v vseh teh dolgih letih ni zgodila niti najmanjša nesreča. Garal sem In delal pro-llt Trboveljski družbi, ki nas je znala prav dobro ožematl. Velikokrat sem se od veselja, še večkrat pa od jest napil. Se danes se moram nasmejati — to tl moram povedati — kako se je nekoč moja stara prestrašila. Bilo Je takole: neke sobote sem odšel na nočno delo. Kaj me je takrat prijelo, ne vem. Plavih nisem nikoli delal, takrat sem ga pa vendar ustrelil, šel sem namesto v jamo v gostilno. Napil sem se ga tako, da so me morali domov prinesti. Sredi noči so trkali na vrata. Zena, ki so jo zbudili iz spanja, je odprla vrata. Opazila me je na tleh, kamor so me položili. Ce tedaj ne bi začel peti, bi jo menda zadela še kap, tako se je prestrašila. Mislila je, da so me prinesli iz jame vsega potolčenega. Ne bom tl razlagal podrobnosti o naših štrajkih. Štrajkal sem vedno, kadar je bilo treba. Se zaprli so me v Ljubljani zaradi neke stavke. No, vidiš, ko je prišla vojna, so me že avgusta enalnštlride-setega leta odpeljali na Hrvaško. Hči je ostala doma, ker se /e skrila pred Nemci, sin je pa odšel z nama. Toda nismo bili dolgo skupaj. Fant /e kmalu odšel v partizane ter je še danes ollclr v vojski. Tako sva ostala s staro sama. No, ta leta internacije si bom pa še bolj zapomnil kot svoj prvi šiht. Stradal sem, da se ne da povedati. Komaj sem čakal, da bi bila vojna končana. Da pa ne boš mislil, da sem držal križem roke, ti povem, da je marsikatera pošta šla skozi moje roke. Mnogo smodnika sem dal partizanom, da so lahko minirali železnico. Dobil sem ga v rudniku, kjer smo nekaj časa delali. Ce ne verjameš, ti lahko dokažem črno na belem, ker me gledaš tako neverno. Tudi vojna se je končala Dolga leta so bila, kar me ni bilo v Hrastniku, zato sem komaj čakal, da so se razmere toliko uredile, da sva šla lahko nazaj domov. Hči je ostala zdrava, za sina pa še nisem nič zvedel. No, pa je tudi on lepega dne prijezdil na krasnem belem konju. Ostal je samo trenutek, ker je njegova enota šla naprej z vlakom ter je odhitel za njo. Ponosen sem bil nanj Kaj pa misliš, olicirl Skoda je le to. da sem star. Rečem ti pa. če bi bil še enkrat mlad, bi šel spel h knapom.« Novice isz Ciiije in okolice V Litiji se pripravljajo na Teden matere in otroka i Teden matere in otroka je tisti čas, ko naše napredno ien-stvo opozori javnost na probleme matere in otroka in pod črtava vzgojni pomen dobre družinske in družbene vzgoje. Članice litijske AFZ so že pravočasno pripravile vse potrebno, da bo tudi letoinji Teden matere in otroka lepo uspel. Odbor AFZ je povabil vse članice, pa tudi predstavnike množičnih organizacij na skupen sestanek, kjer so izvolili pose-en prireditveni Štab S tov. 'ranjo Potokarjevo na čelu. Nato so določili program i« postavili zahtevo, naj bo vsak dan v Tednu matere in otroka vsaj po ena prireditev, bodisi politično vzgojnega pomena, ali pa zabavna. Tako bomo imeli v tem tednu vrsto raznih kvltur-noprosvetnih prireditev, kino predstav itd. Tov. Danica Kolškom, voditeljica materinske posvetovalnice, bo imela tečaj o negi dojenčka. Da bi pritegnili k delu tudi okoliške matere, bo tako vzgojno zdravstveno predavanje tudi v JablanlSki dolini pri Litiji. V tem tednu bo mladina litijske osnovne Sole priredila mamicam in očetom lutkarsko predstavo, pionirski pevski zbor litijske gimnazije pa javni koncert. Otroci pa nestrpno pričakujejo otroSki sejem, kjer bodo na razpolago mnogi predmeti in igračke, ki si jih otroci tako žele. Naše šole bodo povabile starše na roditeljske sestanke, da se skupno porazgovore o vzgoji Solarjev in dijakov. V vzgoji je ena glavnih vrlin hvaležnost in spoštovanje do starih Ijddi, zato USPELO PREDAVAN« PROFESORJA ULAGI IZ LJUBLJANI V Šmartnem pri Litiji so zborovali člani Učiteljskega društva okraja Ljubljana-oko-liea. Obisk je bil prav lep in so prišli na ta sestanek tudi učitelji s hribovskih krajev. Razpravljali so o raznih pedagoških in strokovnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje znanega športnega in fizkultumega strokovnjaka tov. Draga Ulage iz Ljubljane. Z deco šmarske osnovne šole je prikazal tudi praktično telovadbo. Za svoja uspela izvajanja je bil predavatelj deležen toplega priznanja. VZGLEDEN SINDIKAT ZA PREŠERNOVO DRUŽBO V letošnjem letu so stopili med agitatorje za lepo slovensko knjigo tudi mnogi naši sindikati. Pohvalno omenjamo sindikat Gozdne uprave iz Smart-na pri LitijL O Prešernovi družbi so govorili tudi na svojem sindikalnem sestanku, kar je gotovo lepo, da se ljudje, ki so sicer navajeni le žage in sekire, pogovore tudi o pisateljih in knjigah. Ta njihov sindikalni sestanek ni bil brez. uspeha, saj je ob zaključku zborovanj« tajnik sindikalne podružnice tov. Hostnik zbral kar 73 novih naročnikov za našo prenovljeno Prešernovo družbo ter jih je prijavil za naročnike pover-jenici PD tov. Bredi Bučarjevi, upravnici litijske knjigarne DZS. Tako se je uvrstil sindikat Gozdne uprave iz Smartna pri Litiji med tiste kolektive, ki so se poverjenici Bučarjevi prijavili v največjem šteirtlu. To sporočilo naj bi služilo za pobudo še ostalim kolektivom, ki še niso izvršili kolektivnih prijav za Prešernovo družbo. že kosili za pokladanje. 18. maja je pa zapadel sneg; da je prišel mladi fant do krme, je moral najprej z lopato odmetati sneg, nato pa ga še odgrabiti, nakar je lahko s koso podrl nekaj sveže trave, da je imel za pokladanje živini. Nekaj takih spominov so nasuli nato še drugi očanci, ki so žive kronike nekdanjih ujm in vremenskih udarcev. PBD V LITIJI ima 2e Sest čolnov Pomorsko brodarsko društvo »Sava« v Litiji se zdaj že vneto pripravlja na novo delovno sezono. Njegov plovni park je narasel na šest čolnov, ki so jih izdelali člani sami s podporo Ljudske tehnike in ob izdatni pomoči nekaterih podjetij iz Litije in okolice. Med podjetji, ki so naklonjena savskemu bro-darstvu, je litijska predilnica in republiško podjetje »Tesar« v Šmartnem pri LitijL Litijski veslači so sodelovali letos pri Titovi štafeti, pripravljajo se pa tudi na veslaške tekme, ki bodo v letošnjem poletju v brzicah okrog Prusnika pri Zagorju; te tekme bodo dogodek vsedržavnega značaja, saj se jih bodo udeležili kajakaši tudi iz drugih republik FLRJ. 10. MAJA JE SNEŽILO! V zadnji številki »Zasavskega 20. uri tudi na samostojnem vestnika« smo poročali o tem, koncertu v dvorani litijskega da kaže v litijski okolici sadje sindikalnega doma. Ob tej pri-; prav iepo y jasUi k0 s0 tiskar-liki bo izvajal vrsto partizan- sjjj strojj tiskali to vest, pa se skih, udarnih, slovenskih, ko- je primeril preokret v letošnji roških, primorskih, hrvatskih,1 letini. V nedeljo popoldne, dne dalmatinskih in srbskih narod-' jo. maja se je nenadoma pri-nih In umetnih pesmL pravilo k padavinam. Medtem Na tem koncertu bodo mladi ^ je v zasavski dolini deževa-iitijski pevci izvajali tudi dve ; j0( je v vjSe ležečih krajih za-skladbi nepozabnega litijskega | padel sneg. Na Vačah in v vi-krajana in skladatelja Petrai šinskih krajih, tej vasi enakih, Jereba, ki sta prirejeni na-; je me(j dežjem snežilo, da je bodo pohitele članice litijske AFZ s svojimi malčki v dom onemoglih v Črnem potoku, kjer bodo starčke in starke pogostili, naši pionirji pa bodo izvedli vzdrževancem v okrajnem zavodu za onemogle kulturni program. Po dosedanjih pripravah sodeč bo letošnji Teden matere in otroka nad vse pisan; zaključna akademija bo v nedeljo, 7. junija, popoldne v sindikalni dvorani na Stavbah. Pred koncertom mladinskega pevskega zbora v Litiji Mladinski pevski zbor v Litiji obstaja dve leti, je pa doslej dosegel že prav lepe uspehe. Nekajkrat smo ga čuli v radijskih oddajah, na lanskem tekmovanju gimnazijskih pevskih zborov okraja Ljubljana-okolica je dosegel celo prvo mesto. Zbor bo tekmoval tudi letos na rojstni dan maršala Tita pri pevskih tekmah mladinskih zborov ljubljanske okolice v Črnučah. Ker pa ima zbor dovolj programa, bo nastopil v nedeljo, 6. junija, ob O „Svobodi I" v Hrastniku lašč za mlada pevska grla, in sicer »Pelin rožo« in »O kresu«. Litijski mladinski pevski zbor je ustanovil pred dvema letoma tov. Vereno Korošec, ki mu posveča ves prosti čas. Ob ustanovitvi je štel zbor 64 pevcev, zdaj pa je narasel že na 86 pevcev in pevk. Cisti dohodek junijskega koncerta bodo uporabili pevci za izlet v velikih počitnicah. Mladina, ki s svojimi pevskimi nastopi sodeluje pri vseh javnih prireditvah naših množičnih organizacij, zasluži priznanje vse naše Javnosti in na koncertu polno dvorano, da se ji oddolžimo in ji damo s svojim obiskom pobudo za nadaljnje delo. SPOMIN NA USODNI MAJSKI SNEG LETA 1898 Letošnji majski sneg je pri očancih obudil spomine na majski sneg v njihovi mladosti. Tako je tov. Konjar z Grbina pravil našemu dopisniku o usodnem 16. maju leta 1898, ko je bil še za pastirja. Tisto leto so žitarice lepo kazale in so bile že do kolen, tudi travo so bilo tako, kakor pravi star pregovor: »Kakor bi se berači tepli«, tako so letele drobne bele cunje na vse strani. Na Vačah se sneg ni prijel, pač pa na Slavni nad Vačami, na Sv. Gori in na Roviškovcu, pa na travnikih nad Šentlambertom. Medtem ko je bil Mamol nad Litijo brez snega, je bilo Dolgo br-do nad Litijo v belem oklepu. Sneg je pobelil tudi Obolno in druge okoliške hribe v smeri od Litije proti Dolenjski. Seveda so bile zasnežene tudi Janče. Tak pozen majski sneg je seveda redek. Tudi nima daljše življenjske dobe, je pa kriv ohladitvi ozračja in prinese ozebo. Tako tudi letos. V mnogih vaseh je slana v naslednjih nočeh uničila poljske pridelke, zlasti paradižnik, vinsko trto, orehe in drugo. Ako pogledamo delo »Svobode I« v Hrastniku, vidimo, da se je od njene ustanovitve dalje kulturnoprosvetna dejavnost v društvu zelo poživila. To pričajo med drugim tudi številne in uspešne prireditve »Svobode I«. Se bolj razveseljivo je pa, da so vse prireditve društva polnoštevilno obiskane ter je vsakokrat za obiskovalce premalo prostora. Prav zaradi tega sem se odločil, da napišem nekaj vrstic. Ce hočem pravilno prikazati svoj namen, se moram povrniti nazaj v predaprilsko Jugoslavijo. Še kot majhen deček sem imel kot član delavskega izobraževalnega društva »Vzajemnost« veliko veselje za dramatiko ter sem tu in tam tudi dobil kakšno vlogo. Tedanji oder v hrastniškem Delavskem domu je bil- sicer majhen, vendar je bil z raznimi rekviziti še dokaj dobro opravljen. Kar se tiče gledaliških kulis, je bil na najboljšem med vsemi okoliškimi podeželskimi odri. Ker pa je bila gledališka dvorana premajhna, so se že leta 1945 lotili ureditve dvorane pri Logarju, v kateri so sedaj kinematografske predstave. Po osvoboditvi se je v cilju centralizacije gledališča preuredil sedanji Fizkulturni dom v Hrastniku, kjer je vodil dela tov. Bratina iz Ljubljane. Vse rekvizite in kulise, ki smo jih ohranili tudi preko vojne, sme kot idealisti dali na razpolag< temu centralnemu gledališču Ker so pa tedaj premnog ljudje geslo »Vse je naše« razu meli po svoje, so nekateri od borniki oziroma funkcionarji mestnega odbora razdali popol noma dobro ohranjene kulise na razne kraje, kjer so jih pa? — ker po velikosti niso ustre zale' njihovim odrom — skrajšali in jih tako uničili. Kljub temu se je centralno gledališče ki ni imelo pričakovanih uspe hov, še vseeno dobro založilo s kulisami in ostalimi gledališkimi rekviziti. Ker tako imenovani SKUD niso ustrezala svojemu namenu, smo se lotili ustanovitve »Svobod«. Tako smo ustanovili »Svobodo 1« za zgornji del hrastniške doline, »Svobodo II« pa za Spodnji Hrastnik, kjer sto -steklarna in kemična tovarna'. Tako smo prišli končno do tega, da smo se po mnogih letih vrnili spet v dvorano Delavskega doma, ki že pred vojno ni ustrezala potrebam naraščajočega števila ljudi na ni bilo o kulisah ne duha ne sluha. Na vprašanje, kje so kulise, mi je hišnik odgovoril, da ne ve, kdo jih je vzel; »enkrat pr ide eden, drugič drugi itd.« Ko sem si ogledal še oder, sem tudi tam opazil, da je z njega zmanjkalo, kar je pač bilo mogoče odnesti. Ne bom ugotavljal, kdo je kulise odpeljal, kdo je pobral instalacijski material, vendar je moje mnenje, da je bU v centralno gledališče v Fizkultur-nem domu pripeljan ves inventar le z rudnika ter ima vso lastninsko pravico do njega le \ »Svoboda I« v Hrastniku. Želel bi poudariti še tole; 1 vemo, da so se v Trbovljah lo- \ tili graditve novega Delavskega doma, ki je vsekakor potreben j — znano nam je prav tako, da je tudi v Zagorju predvidena gradnja Kulturnega doma, čemur tudi ne oporekamo ter jim želimo največ uspehov. Ce pa pogledamo na vse to z našega stališča, to je s stališča Hrastničanov, bomo rekli: »Tudi pri nas je čas, da se zganemo!« Kakor v Zagorju in v Trbovljah, bodo tudi pri nas v veliki meri pomagali prostovoljci in vemo, da bomo tudi pri nas našli razumevanje pri ljudeh. Moje osebno mnenje je, da brez urejenega kulturnega doma kulturno delo šepa, saj tudi človek nima tistega veselja, ki bi ga sicer imel, če mora po končanem utrudljivem študiju kakšne gledališke igre ali česa drugega skrbeti še za kulise in ostalo. Enit. Francoski fi m »Prek eti** Prava Noetova barka, ki čaka samo še vesoljni potop, je bila nemška podmornica, na kateri so pred koncem druge svetovne vojne hoteli zbežati vsi, ki so se ustrašili kazni za svoja hudodelstva. Iz Norveške naj bi se rešili z važnim poslanstvom v Južno Ameriko, kjer bi se povezali s svojimi zaupnik] in gojili fašizem ter se * v koncentracijskem taborišču. Edini gospodar je bil gestapovec Forster, podaljšek Himmler-jeve roke in varuh nacistične teorije. Med vožnjo jih je zatekla kapitulacija »Tretjega rajha«, toda gestapovska pištola jih je vse ustrahovala. Kdor je bil sumljiv, so se ga hitro znebili; kakor psi so grizli drug drugega. Prizor iz Ulma »Prokleti« pripravljali za novo vojno. Kolaboracionisti, gestapovci, generali, propadli tovarnarji, novinarji, pustolovke in še drugi so bili v trupu podmornice kot Prav je, da je radio Ljubljana | rudniku. Danes pa, ko se je opozarjal na pretečo slano in so število prebivalstva še poveča-mnoge gospodinje prekrile v ; lo, je problem še toliko težji. usodnih nočeh paradižnike in drugo povrtnino, medtem ko so nekateri podjetni gospodarji kurili v sadovnjakih in vinogra- Ko sem pred meseci hotel nastopiti v novi gledališki igri, sem odšel z nekaj prijatelji v nekdanje centralno gledališče, dih in tako rešili del pridelka da bi poiskal primerne kulise. pred uničenjem. | Na moje veliko začudenje pa Kaj dela*o v Podkumu Tečaj Rdečega križa so v Podkumu zaključili šele v aprilu. Ob koncu so tečajnice opravljale izpit, ki so ga vse dobro izvršile. Tečajnice so redno prihajale na tečaj; predavanjem so sledile z zanimanjem in so z raznimi vprašanji iz življenja snov še poglobile. Posebno zanimanje so pokazale pri praktičnemu delu v zvezi s prvo pomočjo. Vse tečajnice so postale članice RK in gasilskega društva. Ob zaključku so imele učenke prireditev. Tečajnice, ki so prej obiskovale tudi kuharski tečaj v Podkumu, so pripravile dobro kosilo, ki so se ga udeležili predstavniki organizacije. Vendar pa zaključek tečaja še ne pomenja konec vsega dela, marveč samo korak k nadaljnjemu prosvetnemu delu. Zmenile so se nadalje, da bodo napravile v kratkem izlet v Opatijo In Postojnsko jamo, kjer si bodo ogledale lepote naše zemlje. Proslava 1. maja v Podkumu. — Na proslavo tega delavskega praznika so se v Podkumu že dalj časa pripravljalL Na predvečer so vsepovsod goreli kre- sovi. Ob njih so rajali vsi in proslavljali praznik vsega delovnega ljudstva sveta. 1. maja je bila v Sklendrovcu veselica v počastitev velikega delavskega praznika. Priredil jo je RK Iz Podkuma Ves veselični prostor je bil lepo okrašen s transparenti, zastavami in zelenjem. Na veselico je prišlo mnogo ljudi. Vsi so bili veseli ln slavili največji praznik delovnega ljudstva — 1. maj 1 DOPISUJTE V ..ZASAVSKI VESTNIK" Kino »Svoboda-center« Trbovlje (Delavski dom) bo imel na sporedu prihodnje dni francoski film »PREKLETI« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Opozarjamo vse kinoobisko-valce, da bodo v prihodnje do nadaljnjega vse predstave eno uro pozneje, to je ob delavnikih ob 6. in 8. uri zvečer, ob nedeljah pa ob 4., 6. in 8. uri zvečer. Za mladino ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. Kino »Svoboda« Trbovlje II bo predvajal v naslednjih dneh ameriški barvni film »TRIJE MUŠKETIRJI« Predstave bodo razvidne z lepakov. V bodoče bodo predstave ob delavnikih ob 6. ln 8. uri zvečer, ob nedeljah pa ob 4„ 6. In 8. uri zvečer. C. K. »To je pa res presenečenje.« Poljubil ji je roko in Silvina sc je trudila, da bi skrila svojo razburjenost. Potem je potrepljal Joma po rami. »Kaj delaš tu, fant?« »Šoferja budim, če nimaš nič proti. Aha, sedaj se je zbudil. Pridite, gospodična pl. Dycken-hoff, vstopite!« »Tako se pa menda res ne mudi Kam pa sploh?« je vprašal Niko. »Nazaj v Katanijo,« mu je odgovorila Silvina. Njen obraz je bil napet. »V Kataniji je danes strašno vroče!« »Nič zato,« je dejal Jttm. »Bomo pa srebali led.« Čakal je pri odprtih vratih avtomobila, toda Silvina ni vstopila. »Jaz se bom peljal v Taor-mino,« je začel pripovedovati Niko. »Nocoj bo polna luna. Dobro bi bilo, če bi si ogledali Teatro Greco ob ŠČipu.« Silvina se je nasmejala. Toda njen smeh ni bil pristen. »Preden bomo prišli v Taormi-no, bo že mlaj.« »Potem se peljite še danes z menoj,« jo je povabil Niko. Ni si bil povsem na jasnem, zakaj jo je povabil. Kaj ga vendar briga ta ženska. Kdaj se je v poslednjih letih sploh menil za ženske. »Ni neobhodno nujno, da vidite Teatro Greco ob ščipu,« je zaklical Jorn čez cesto. »Danes bo sploh vse polno tujcev tam gori. Pridite, gospodična pl. Dyckenhoff, sicer nama šofer spet zaspi.« »Nocoj ne bo tamkaj nobenih tujcev,« je rekel Niko mirno. Besede so bile namenjene samo za Silvino. Premišljevala je. Ni se mogla odločiti. Nato pa je naenkrat rekla skoraj proti svoji volji: »Da, res bi me zanimalo videti Teatro Greco ob ščipu.« Toda že naslednjo sekundo se je svojih besed pokesala. Niko je odprl vrata svojega avtomobila in Silvina je vstopila v njegov mali, plavi dvosedežnik. Ko je Niko zavzel na avtu svoj prostor, se ni nasmehnil. Dejal je Jornu, ki je hitel čez cesto: »Povej v penzionu Mar- cianis, ko se boš peljal mimo, kje je gospodična.« »Da, peljal se bom mimo,« mu je jezno odgovoril Jorn. »Moj avto je tamkaj.« »Na svidenje!« mu je zaklicala Silvina. Njen nasmeh je bil omamno lep. »Popoldan, ki sem ga preživela z vami, je bil prekrasen.« J8rn se je vgriznil v ustnice. Niko je odhitel s svojim avtom. »Kakor lastovičje gnezdo,« je rekla Silvina Niku, ko sta izstopila Iz avtomobila. Niko se je nasmehnil, »Zadnji kos poti, bova morala iti peš. Kozja pot po hribu bo to. Ne, ni se vam treba bati. Tako hudo spet ni« Stanislav* se je pred tujim obiskom globoko priklonil. Silvina je občudovala belo hišo s plosko streho, pergolo, stopnice z okroglimi oboki nad njimi ter ciprese in kakteje, ki so se bohotile čez nizko vrtno ograjo. Razgled s tega mesta po okolici je bil omamno lep. »Lačni smo,« je dejal Niko Stanislavu. Silvina se je medtem sklanjala čez zid terase in gledala na Taormino ln morje. Grenko ji je bilo pri srcu. Srečen je, sl Je mislila Človek, ki živi v teh krajih, mora biti , srečen. Name je pozabil. Poza-I bil je na mojo smrt. Smrt? Saj j vendar živim. Sa) vendar še živimi Stanislav je hlastno pogrinjal mizo na terasi. »Tam na oni strani Je Kalabrija,« Je pojasnjeval Niko. S prstom je kazal čez morje kot Jorn pred nekaj urami na Cam-panill v Kataniji. Pristopil je k Silvini. »Ali vidite tamkaj cerkvico Madona della Rocca? Z avtom smo Sli prej mimo.« Silvina mu Je prikimala, ni je pa zanimalo nič več. Kaj naj Ji pač pomeni vsa ta tro-pična vegetacija, vsi ti prekrasni razgledi, stari zidovi trdnjave, ki tam spodaj objemajo mesto, Monte Venere, Etna nad katero so viseli oblaki, ki pa so se proti večeru začel] razblinjati v nič. Kaj naj ji pomeni vse to! V njej je divjalo sovraštvo. Niko ni slutil, kaj se dogaja v Silvinini notranjosti Bil je nekam čudno nastrojen, Ta tuja žena in njena neverjetna podobnost s Silvino! Vedno in vedno ga je kak njen glas, kak nepomemben gib spomnil na dekleta, ki ga je pred enajstimi leti tako strastno ljubil. V teh bežnih trenutkih je vstajal v njem odsev njegove nekdanje sreče, ki pa jo je spet zasenčila žalost ln bolest, ki jo je skušal zadušiti. Ko je Stanislav pogrnil mizo, sta se vsedla k večerji. »Ali bo treba dolgo čakati, da vzide luna?« je vprašala Silvina. - »Ne. Ko bova povečerjala in počasi odšla proti Teatro Greco, bo luna vzšla.« Ko sta končno vstala izza mize in odhajala po scrpentinastl poti navzdol, je nebo žarelo rožnato rdeče. Nebo na zahodu se je spreminjalo v brokat. Nad Katanijo je ležala vloletno žametna swpara. »Lepo mora biti človeku, ki živi stalno v Taormini,« je pripomnila Silvina. »Da, zares lepo je tukaj.« Srečavala st« ženske, ki so nosile na glavi vodo v visokih vrčih. Ob poti so zelenele pinije, oleandri in lovorjeva dreve-sa. Neki voziček na dve kolesi J ju je dohitel. Prihajal je na-! vzdol iz vasj Mola. Pred njim I je bil vprežen osliček, okrašen s palmovimi šopki. Voziček Je j bil pisano poslikau. i Silvina ni vedela, kaj naj go-; vorl, in tudi Niko Je molčal. Močno hrepenenje ga Je prevzelo. Priznati s] Je moral, da ljub] to tujo žensko, ki hodi ob njegovi strani; brezmejno in brezumno. Toda ona ni prišla Zaupnik v Južni Ameriki že obrnil plašč po vetru. Čudni potniki v podmornici, kolikor je ostalo še živih, so zbežali na tovorno ladjo, k] jo je dal Forster torpedirati - francoskega zdravnika - ugrabljenca je pa zaprl v podmornico, iz katere ga je rešila neka ameriška ladja. Film je napet dnevnik, ki ga je pisal obupani zdravnik o ljudeh, lei jih je preklinjal ves svet, o prekletnikih našega stoletja - o sfanatiziranih nacistih in njihovih fašističnih pomagačih, ko so doživljali zadnje prizore svojega poraza. Film bo predvajal kino »Svoboda - center« v Trbovljah v bližnjih dneh. POPRAVEK V članku »Novi upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrast-nik« v 19. številki našega lista nam je tiskarski škrat v četrtem stolpcu izmaličil besedilo; stavek od 18. vrste dalle se glasi pravilno takole: »Ce bomo v tem prizadevanju I uspeli — kar pa ob treznosti in rcanostl naših delovnih kolektivov ni nedosegljivo — potem se slovenskim rudarjem ni [ treba bati prihodnosti.« Uredništvo sama na Sicilijo. Nekdo, ki o njem ni vedel, kdo je, je čakal v penzionu »Paradiso deli’ Etna« nanjo; morda je bila zaročena. Prav gotovo je to mož, ki jo ljubi, kajti ona ni več mlada. Na Joma ob vsem tem ni niti pomislil. Prišla sta do cerkvice Ma-donna della Rocca. Neki osliček je bil privezan k zidu. Ciprese so se vzpenjale proti nebu. »To kapelo bi si morali ogledati, kadar pridejo romarji.« Je pripomnil Niko. Za hip sta pogledala v notranjost svetišča. Goreče sveče vsepovsod. Okrog oltarja so viseli iz voska izdelani udje, roke ln noge. »Kogar tarejo ljubezenske tegobe, prinaša Madoni srce iz voska,« je pripovedoval Niko. Mnogo krvavo rdečih src je viselo tukaj. Med njimi grozdi cvetja. | Počasi se je mračilo. Mesec je vstajal oranžno pobarvan. | Tam v daljavi je bilo slišati lajež psa. Ob neki zidanici je I stal mlad fant s svojim dekie-J tom. »Madona dela včasih čudeže, pripovedujejo ljudje. Po dan hoda oddaljeno živeči romarji prihajajo semkaj. Pisarju izpovedujejo svoje tegobe, ki jih skrbno zapisuje.« AŠ/ ČITATELJI • IS Za aj taka gonia za ki uš 10 moko Na Tereziji, v Zgornjih Trbovljah, za Savo, na Njivi in še drugod se gospodinje pogovarjajo med seboj: »Joj, moke bo zmanjkalo, hitro jo moram kupiti nekaj vreč in se malo založiti!« Tako govore seveda le tisti, ki imajo denar in se lahko zalagajo z moko, medtem ko drugi, ki jim gre trda za denar, ostajajo dostikrat brez nje. Naše uredništvo se je pozanimalo, kako je s krušno moko. Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah nam je prav rado dalo sledeče pojasnilo: Za celoten okraj Trbovlje je zagotovljena krušna moka, in sicer 420 ton vsak mesec, normalna mesečna potrošnja pa znaša v našem okraju 400 ton. Potemtakem bi torej v našem okraju ne smelo primanjkovati moke, če ne bi bilo tudi med nami ljudi, ki po svoji zlobnosti ali pa neumnosti ustvarjajo potrošniško paniko. Povsem razumljivo je, da nastaja tudi pri nas v tem vprašanju nered, ker se — kakor smo že rekli — najdejo posamezniki, ki potrošniško mrzlico podpirajo in poveča vajo, med njimi celo ljudje iz trgovske mreže. Tako sta na primer poslovodja Tone Mahnič in Marijan Eberlinc pri Mestnem trgovskem podjetju dajala nekaterim strankam po cele vreče moke naenkrat. Pred dnevi smo imeli primer v Bevškem, kjer je poslovodja neki upokojenki, ki si je hotela kupiti 3 kg moke, dejal, da moke nima, uro kasneje je pa šla iz trgovine cela vreča moke. Imamo pa še druge primere. V rudniški koloniji Tereziji je tovarišica Z. kupila celo vrečo moke, naslednji dan je pa ta ženska po koloniji godrnjala in vpila: »Dajte, odprite magazine in prodajajte moko!« — sa- Steklarji in delavci kemične tovarne _ v Hrastniku so bili 1. maja pri sv. Jurju Živahna razgibanost se je kazala že na predvečer 1. maja, ko so se zbirali prebivalci iz Spodnjega Hrastnika, da manifestirajo ob velikem delavskem prazniku, 1. maju. Velika mno-' žica delavcev steklarne in kemične tovarne se je zbrala ter odšla skupno v sprevodu zgodbo na čelu do Doma TVD Partizana v Hrastniku, kamor so prišli tudi tamkajšnji rudarji, da počastijo svoj veliki praznik. Na dan 1. maja pa sta oba kolektiva odšla k Sv. Jurju, staremu kraju, kjer so že vsi predniki steklarne proslavljali ta veliki dan. Zbralo se je preko 600 delavcev steklarne in kemične tovarne. Ob 10. uri dopoldne se je začela slovesnost, ki jo je odprl predsednik sindikalne podružnice steklarne tov. Rački, ki je v svojih besedah poudaril pomen 1. maja in nadaljnjo vlogo delavskega razreda v izgradnji socializma. Sledil je kulturni Program »Svobode II« z glasbo >n pesmijo. Razpoloženje vseh je bilo odlično. Vsi delavci in ostali so odnesli najboljše vtise s tega izleta. Rigo /fUA£j da so vs' 'Judje ^tl. Moški so pohajkovali trgu sem in tja ter objemali Silvino s temnimi pogledi. Toplo je bilo. Nebo se je temnilo. Nato ulica Teatro Greco. Hotel Timeo je bil žarko razsvetljen. Ob vhodu v antično gledališče je že čakal kustos. Lire so zvenele. Silvini je bilo, da bi ušla. Proč! Proč! Ko bi le vedela kam in h komu, kajti Hassolt ... Naenkrat Jo je zgrabil smeh, ki se mu je s težavo upirala. Stisnila je ustnice, toda v grlu ji je zahlipalo. »Tako veseli?« je vprašal Niko in jo vzel pod roko. Njen smeh in način, kako se mu je prepustila, sta ga spravljala iz ravnotežja. Moral se je truditi, da je ostal miren. Na razvalinah Teatro Greco sta zavzela sedež v najvišjih vrstah. Tam za oboki stebrov je ležalo morje, obala in pira-j mida Etne. Pod mesečino so zacvetele agave, ciprese so pa j dobile srebrne« pasove. Silvina je umolknila. Prvikrat, odkar je bila v Italiji, je bila presunjena v dno duše od lapidarne lepote te dežele. Tudi Niko je utihnil. In ko sta tako sedela . in gledala, se jima Je i zdelo, kot da je vse to kamenito zidovje oživelo. Med stebri in oboki so se premikale sence. Ali so hoteli mrtvi oživeti? Si-kuli, Rimljani, Bizantinci in Arabci, ki so mestu dali ime Muezzijah? Neizmerno daleč si lahko gledal. Etna je segala tja v neskončnost. Silvino se Je pola-ščal občutek, kot da se spet pogreza v sanje. Cim dalje je strmela tja v stebre in oboke na pol porušenega odra, tem bolj se ji je zdelo, da Je vse skupaj samo utvara, domišljija. Bile so sanje, da sed; z Nikom na ka-menitih sedežih. Da, bile so samo sanje. Zbudila se bo in vse bo skopnelo v nič. Naenkrat je zaihtela, zajokala. Tih in vdan je bil njen jok. Solze so ji vrele iz oči, ki so ji tekle po licu vroče in žgoče. Niko tega ni opazil. Ves zatopljen je bil v luno, ki je vsa okrogla in žareča plavala po nebu, čarobno in neresnično kot v pravljici. Silvini so solze usahnile prav tako naglo kot so prišle. Zaman je vrtala po možganih, zakaj je Jokala. »Ali greva morda še tja gori k malemu muzeju?« je vprašal Niko. »Od tamkaj je razgled še lepši«. Povzpela sta se navzgor med agavami in kaktejami in se vsedla na stopnice. Sedaj je ležal Teatro Greco pod njima natančno v smeri proti Taormini. Nad njo se Je vzpenjal strmi grad na skali Mola, ki je izgle-dala nedostopna. Na levi pa je kraljeval mogočni, s snegom pokriti stožec Etne. Izgledal je kot velikanska senca na nebu, tisti oblak nad ognjenikom pa Je zlatil mesec. In sredi te neizmerne tišine, ki je vladala vse naokrog, so se po peščenih tleh zaslišali hlastni koraki. V svitu lune se je pojavil neki človek. »Stanislav,« je dejal Niko začudeno. Stanislav je bil brez sape. Upehan je obstal pred stopnicami. »Telefonski poklic,« je zasopel. »Telefon je klical, gospod Vopeli.« Niko je planil po konci. »No, in? Kdo je klical?« »Gospodična pl. Dyckenhoff mora takoj nazaj v Katanijo.« Stanislav je od razburjenja skoraj kričal. »Kdo je klical?« je vprašal Niko še enkrat. Bil Je že nestrpen. »Ne vem. Pri telefonu je bila neka dama.« Silvina je pristopila bliže. Njene roke so nervozno mečkale robec. »V Katanijo tako . •« »Takoj, da takoj!« Stanislav se ji je priklonil. »Ona ona .. Gospodična pri telefonu je dejala, da gre za neko neugodno, za neko važno sporo- čilo. Takoj morate v Katanijo.« »Neugodno sporočilo?« Silvina je bežno pogledala Nika v obraz, ki je v svitu lune izgledal bled. Hassolt, si je mislila najprej. Toda neugodno sporočilo? Od kod vendar? »Takoj se morate vrniti?« je rekel Niko. Njegove besede so imele prizvok vprašanja. »Da, seveda, takoj,« je odgovorila Silvina raztreseno. Naprezala je možgane, kaj naj bi se bilo pripetilo. Tovarna? Morda kakšna nesreča? Niko jo je prestrašeno gledal v obraz. Trepetal je za to tujo ženo. Ljubil jo je. »Pripeljal sem se semkaj takoj z avtom,« je poročal Stanislav. »Voz čaka na cesti.« »In kdo je bila gospodična, ki je klicala?« je spet vprašal Niko. »Ne vem. Mislim, da s telefonskega urada.« »Mislite?« »Mogoče je telefonirala Mar-herita Marzianis,« je nervozno pripomnila Silvina. »Oh, da. Seveda! Vsekakor moramo pohiteti.« Odšli so naglo k avtomobilu. Stanislav je bil prvi. Odprl je vrata vozila Silvina se je vsedla in naslonila nazaj na blazine. »Alj se bojite?« jo je vprašal Niko, ko je dajal avto v pogon. »Od srca bi želel, da gre za kakšno pomoto.« Silvina je zamahnila z roko. »Oh, saj ne bo nič posebnega.« »Pogumni ste.« »Oh, ne,« je odgovorila Silvina in se nasmehnila. Njen smehljaj ga je naenkrat spomnil na davno preteklost. Stisnil je zobe. Pozabi! — je govoril sam s seboj. Moram pozabiti na preteklost. Moram. Hočem biti še enkrat srečen. Molče sta se peljala v Katanijo. Ko je Silvina izstopila iz malega avtomobila in izginila pri vratih penziona »Paradiso deli' Etna«, se je Niko spomnil, da jo je hotel prositi, naj mu vrne saracensko bodalo, ki mu ga je dal Vecchioni. V zameno pa naj bi si izbrala v njegovi trgovini kakšno drugo dragocenost. Sedaj pa je na to pozabil. Z razgretim obrazom je hitela Silvina po stopnicah navzgor. Vrata njene sobe niso bila zaklenjena. Odprla jih je s tako naglico, da je prepih zamajal okenske zavese in moskitno mrežo nad posteljo. Zagnala je plašč in torbico na kavč. Utrujena od vožnje se je vsedla na stolček pred taoletno mizico. Sele sedaj je spet zadihala. (Dalje prihodnjič) NEDELJSKI ŠPORT v Zasavju Kvarner oteka): Kadar 3:1 Spet en poraz več za Rudarja, ki je začel izgubljati nogometne tekme tudi doma. Gledalci so bili razočarani nad slabo igro moštva Rudarja, ki je dalo preteklo nedeljo eno svojih naj-slabših iger v letošnji sezoni. Igralci so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj netočen v podajanju. Izgledalo je, kakor da bi igrali brez vsake volje. Prvi gol so dosegli gostje po avtogolu Borkovca v 10. minuti, povišali svoj uspeh v 18. minuti spet za en gol s prostim strelom iz daljave 18 metrov. V 21. minuti je imel Laznik priložnost za dosego gola, je pa iz daljave 5 metrov streljal naravnost v vratarja. Gostje so v 35. minuti povišali rezultat na 3:0. Premoč Rečanov je bila očitna, ker so bili nedvomno boljše moštvo. V drugem delu tekme je bila igra domačih nekoliko boljša, vendar jim ni uspelo, da bi zamudo iz prvega polčasa nadoknadili. Edini gol za Rudarja V mladinskem prvenstvu je v nedeljo ob 9. uri dopoldne na stadionu Rudarja iztekla nogometna tekma Rudarja II proti Dobrni 2:2. V naslednji tekmi je Pa mladinsko moštvo Rudarja I z dobro in učinkovito igro visoko porazilo mladince Retja z 11:1 (7:0). TEKME ZA POKAL MARŠALA TITA V predtekmi pred igro med Rudarjem in Kvamerjem Je minulo nedeljo Rudar II v tekmovanju za pokal maršala Tita visoko porazil prvaka Zasavja Dobrno s 5:0. Gostje so se dobro upirali v prvem polčasu, saj je bil takrat rezultat 0:0, medtem, ko so v drugem polčasu popustili. PRVENSTVO V KOŠARKI Železničar (Maribor)— RUDAR 43:35 (23:18) Na igrišču pri poslopju OLO Trbovlje sta v nedeljo odigrala Rudar in Železničar iz Maribora košarkarsko tekmo za prvenstvo Slovenije. Po boljši igri so zmagali gostje. Igralci Rudarja se niso znašli in so mnogo grešili v podajanju. Tekmo je sodil Brumen, ki pa m imel pregleda nad igro. Sodnik Kristančič ni prispel, zaradi česar bo Rudar vložil protest pri KZS. je dosegel Laznik v 65. minuti, ko je Hudarin lepo podal žogo na sredino. Zadnjo minuto pred zaključkom je bil še kot proti Kvamerju, a brez uspeha. Sodnik je odžvižgal konec 3:1 za Rečane. ROKOMET SVOBODA (LJUBLJANA) : RUDAR 10:9 Preteklo soboto je Rudar spet izgubil tekmo, akoravno je imel možnost za zmago. Veliko število gledalcev je bilo z igro zadovoljno. — V nedeljo so odigrali dve tekmi v rokometu, in sicer moško in žensko. Nastopil so športniki Rudarja in srednješolska reprezentanca iz Ljubljane. Zenska ekipa Rudarja je bila uspešnejša ter je zmagala s 6:3 (3:2). Ta ekipa je z vsako tekmo boljša. V igri med moško ekipo Rudarja in reprezentanco srednjih šol so zmagali Ljubljančani z 9:8. ŠAH V TRBOVLJAH V nedeljo, 17. maja so šahisti odigrali šahovski turnir za mesec maj. Udeležilo se ga je 15 šahistov. V zelo močni konkurenci je zmagal Hinko Jazbec starejši z 11 točkami. Drugo mesto je zasedel Ivan Pajk z 10,5 točke, tretji pa je bil Ado Taušič z 10 točkami. Slede: Vili Rugel, Ludovik Opresnik in Sever z 9,5 točke, Jazbec ml. in Robert Frece s 7,5 točke, Ko-letto in Ivo Jordan s 6 točkami, Osolnik in Dušan Gala s 5,5 točke itd. LEP USPEH »PROLETARCA« Proletarec : Slavija 3:1 (1:1) Zagorje, 17. maja. Danes ja imel Proletarec v gosteh moštvo Slavije iz Ljubljane. Uspelo mu je izvojevati zmago šele v drugem polčasu, ko so domačini uredili svoje vrste in neprestano ogrožali nasprotnikova vrata. V prvem polčasu je bila tekma nezanimiva zaradi hude vročine in pa zaradi obojestranske nervoze igralcev. Prvi so se znašli gostje, ki so izkoristili nepazljivost domačinov ter po Panteliču potresli mrežo domačega vratarja. Kma: lu nato pa so domačini izvedli prodor, ln po avtogolu igralcev Slavije dosegli neodločen rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu so domačini navdušili gledalce, saj so bili v hudih napadih stalno pred nasprotnikovimi vrati. Gostje so Rolslva, poroke la smrti V mesecu aprilu se je rodilo! delavka Elfrida Končar; sobni v našem okraju 90 otrok, umrlo j slikar Josip Flis in delavka Anje 52 ljudi, poročili so se pa gela Žuraj; delavec Leopold sledeči: | Rotija in delavka Ivana Leskov- Dol pri Hrastniku: rudar Viktor Pajek In gospodinjska pomočnica Štefanija Ce-perlin; delavec Stanislav Bastič m gospodinjska pomočnica Terezija Kačič. Dole pri Litiji: poljedelec Avguštin Antič in gospodinja Uršula Savšek; gozdar Ivan Savšek in pdjedelka Justina Savšek. Hrastnik: rudar Ladislav Golobič in delavka Silvestra Šrot; kopač Alojz P uš in gospodinja Štefanija Hercog; kurjač Stanislav Klavžar in delavka Frančiška Brvar; rudar Alojz Povše in trgovska pomočnica Marija Močivnik; delavec Franc Bezgovšek in delavka Karolina Urbajs; matičar Janko Leskošek in gospodinja Rozalija Zakonšek; kurjač Marijan Dragar in kmetovalka Antonija Senčar; rudar Ivan Kum-lanc in šivilja Justina Slokan. Loka pr i Zidanem mostu : poljedelec Jože Stanič in gospodinja Pavla Polanc; delavec Anton Klenovšek in delavka Frančiška Brežen. M linš e : delavec Ernest Flis in kmetovalka Frančiška Vozelj. P ol š nik : kurjač Anton šek; tesar Franc Giuliatti in delavka Ana Cančar; delavec Dragotin Kunšti in delavka Marija Logar; kopač Dominik Cevka in gospodinjska pomočnica Franca Babič; delavec Jože Mlakar in delavka Mira Lapuh; električar Karel Režun in delavka Marija Ocepek; ključavničar Andrej Knific in delavka Silva Polc; delavec Anton Gorenc in delavka Jožefa Grivec; delavec Maks Koritnik in nameščenka Marta Kerle; kurjač Rudolf Andrejaš in gosp. pomočnica Ivanka Skrubaj-Jarc; ključavničar Vladimir Barle in kuh. pomočnica Alojzija Mlakar; vozač Rajko Oblak in delavka Leopoldlna Metličar; delavec Vinko Brečko in nameščenka Vera Jeršin; ključavničar Josip Flis in delavka Vera Flis; šofer Milan Volavšek in natakarica Štefanija Komat; kopač Andrej Hribar in gospodinjska pomočnica Ana Hrušovar; kopač Franc Krafogel in delavka Marija Kvas; mizar Matija Trost in gospodinjska pomočnica Kristina Tomažič; kopač Ladislav Lukančič in čistilka Alojzija Hrovat; zidar Stefan Zrim in delavka Marija Janež; kovač Lokar in prtljažnik Frančiška | Rudolf Špan in zlatarkg Aloj-Kosmač; delavec Albert Pograjc j zija Keše; šofer Alojz Franc in in gospodinja Frančiška Lamov- | gospodinja Ljudmila Skale roj. šek. Obolnar; zobni tehnik Maks Senožeti: poljedelec Leo- First in gospodinjska pomočni- pold Lovše in gospodinja Milena Drnovšek, roj. Ocepek. Radeče: uslužbenec Angelik Burgar in gospodinja Štefanija Kranjec; električar Vekoslav Podlesnik in gospodinjska pomočnica Roza Ižanc; železničar Ivan Sotlar in hišna pomočnica Karolina Slutej; delavec Franc Šušteršič in delav- ca Viktorija Brici; trgovski pomočnik Ivan Cerar in trgovska pomočnica Dragica Beravs; uslužbenec Ivan Dolanc in uslužbenka Stanislava Roglič; delavec Bojan Hlastan in delavka Alojzija Podgoršek; vozač Franc Strovs in gospodinjska pomočnica Marija Zado-bovšek; delavec Josip Fakin in ka Ana Martinčič; železničar j delavka Vanda Stoklas, roj. Fa-Zdravko Jazbinšek in name- kin; strojni tehnik Hinko Okorn ičenka Ana Železnikar. j in nameščenka Zofija Klančnik. Zagorje: delavec Ivan ■■ —1" Brkič in delavka Elizabeta Ber- I PREKLIC gani; rudar Janez Erjavec in! ■ , „ , . . , ,, natakarica Marija Zajc, roj. Preklicujem žaljive besede, ki Slokan; inženir arhitekt Mar- sem jih izrekla naproti Tildi tin Zivič in učiteljica glasbe j Gregorčič iz Trbovelj, Retje 126, Neva Ciglič, roj. Ino; rudar■ Rotija Lebič, Trbovlje. Franc Pograjc in kuharska po- i močnica Marija Kovačič; kovač OGLAS Ivan Mikelj in posestnica Vik- j Redka prilika. — Hišica v torija Dornik. ; centru Zagorja ob Savi (2 sobi, Trbovlje: delavec Jože kuhinja in 2 kleti) se poceni Kovač in delavka Ana Trotov-. proda. Vprašat; pri Darku Fink, šek; delavec Hubert Zlak in Zagorje ob Savi se hoteli otresti pritiska, kar jim pa ni uspelo, in so domačini dosegli še dva gola po Kurentu v 55. ln 59, minuti. DOBRNA — PRVAK ZASAVJA Ni še eno leto, odkar deluje nogometni klub »Dobrna«, in že si je to mlado društvo osvojilo prvenstvo Zasavja ter se s tem kvalificiralo za nadaljnje tekmovanje za vstop v slovensko ligo. Prvo srečanje bo sedaj imela »Dobrna« s klubom »Domžale« v Domžalah. V zadnji tekmi je moštvo »Dobrne« igralo s »Svobodo iz Kisovca« neodločeno, in sicer 3:3, medtem ko je »Retje« iz Trbovelj visoko, porazilo »Bratstvo« v Hrastniku s 5:0, Končni vrstni red na tablici je brez »Rudarja II.« sedaj tale: Dobrna, Bratstvo, Retje, Svoboda, Litija. Nogometni center Zasavja Je izrekel nogometnemu klub »Dobrna« vse priznanje za njegovo požrtvovalno borbo v prvenstvu — in kar je treba še posebej poudariti: to moštvo je bilo disciplinirano ter ni imelo v teku vsega prvenstva niti enega izključenega igralca. V mladinskem prvenstvu Zasavja so v nedeljo, W. maja ed-igrall dve nogometni tekmL »Rudar I.« je visoko porazil »Dobrno«, in sicer z 8:0, mladinci »Bratstva« iz Hrastnika so pa dosegli proti mladincem »Retja« 4:2. ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI NOGOMETAŠI PREMAGANI Nekdaj najboljši nogometni moštvi na svetu sta doživel! preteklo soboto ln nedeljo gladek poraz. Angleži so s svojo reprezentanco nastopili v Buenos Airesu, kjer jih je premagala Argentina s 3:1, še večji poraz pa so doživeli Italijani v Rimu, kjer so jih premagali Madžari brez posebnih težav s 3:0 (1:0). Delo pionirjev v Zagorju Delo pionirjev na osnovni šoli v Zagorju je zelo pisano. Zanimivo je opazovati te mlade ljudi, kako resni in vneti so pri vsakem delu. Učenci si pridobivajo znanje in izkustva v interesnih krožkih. Najbolje deluje vrtnarski krožek. Kakor hitro je delo na vrtu oživelo, smo že videli po vrtnih stezicah pravcati promet/ hitro so učenci očistili vrt in pričeli z obdelovanjem zemlje. Zanima jih prav vse. Vsak bi rad sadil, sejal, cepil, presajal cvetice Itd. Posebno pa skrbe za tople grede. Urejevali bodo tudi nasade v parku na Cankarjevem trgu pred folo. Pridni so nadalje mladi šahisti, pevci In telovadci. Vsi so se prav tako nedavno izkazali, saj so zbrali za poplavljence na Holandskem 4500 din. Takoj nato so pa zbrali za spomenik žrtvam na Rabu 4700 din. S lem plemenitim dejanjem so tudi oni prispevali, da bo že skoraj postavljen na Rabu spomenik, ki bo opominjal poznejše rodove, da smo si svobodo krvavo priborili. Pionirji so istotako Izvedli spomladanski kros. To je bilo tekmovanjeI Najboljši čas sta dosegla Ludvik Glavač In Danica Potočnik. Številni so se udeležili krosa, ki ga je priredilo TVD Partizan. Želimo, da bi bili pionirji tudi v prihodnje marljivi ln pokazali oh koncu šolskega leta kar najlepše uspehe. Saj le znanje naj-močnejše orožje, s katerim bodo premagovali ležkoče, ki jih čakajo v poznejšem resnem žirije-1 nju. KAGRADNA RAČUNSKA UGANKA ZA PIONIRJE Ali ste dobri, natančni računarji? — Neki izdelek tehta 89,4 ; grama. Koliko tehta milijon ta- I kih izdelkov? Koliko kilogra-!} mov ali gramov tehta l tona veste vsi iz računske ure v SolL Na tone tehtamo to prodajamo tudi naš zasavski premog zato je dobro, da si vsak učenec gli učenka zapomni, koliko kilogramov tehta 1 tona. Rešitve nam prinesite alj pošljite do sobote, 23. maja. Izžrebani bo dobil razne šolske potrebščine. SODNIJSKA KRONIKA Dva nepoštena delavca j Pred sodiščem sta se nadalje zagovarjala Ivan Rodjak iz Trbovelj in Ivan Leskovar iz istega kraja. Oba sta kot tesarja, zaposlena pr; gradbenem podjetju »Beton«, lanskega leta vzela manjše količine žebljev na škodo podjetja in si jih prilastila, pri čemer sta podjetje oškodovala za okrog 7200 din. Oba obtoženca sta zanikala, da bi kradla žeblje na škodo podjetja »Beton«. Ivan Rodjak Je izpovedal, da je samo enkrat odnesel domov okrog 1 kg žebljev, ki pa jih je hotel podjetju vrniti — drugi obtoženec pa I je zanikal, da bi sploh kdaj kradel žeblje Zaslišana priča je izpovedala, da je videla to tatvino in je o tem tudi obvestila predpostavljenega. Ker se je sodišče prepričalo, da sta oba obtoženca dejansko ukradla manjše množine žebljev na škodo podjetja, Ju je obshodilo na 15 dni zapore Oba morata nadalje povrniti podjetju »Beton« znesek: 7200 din. Ta sodnijska obravnava je pokazala, da se v naših podjetjih s splošnim ljudskim premoženjem še na ravna s potrebno skrbnostjo in to niti c strani podrejenih delavcev niti s strani nadrejenih. Brez dovoljenja je preprodajal živino Pred sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal Istotako Alojz Drolc iz Magovnika štev. 12, ker se je neupravičeno pečal s trgovino kot poklicem; tako je od lanskega septembra do decembra nakupil od raznih kmetov 6 volov, od katerih jih je 5 preprodal in pri njih zaslužil neugotovljeno vsoto denarja. — Obtoženec je dejanje priznal, zagovarjal se je pa, da je bil v denarnih stiskah. Tako je bil prisiljen si na ta način zaslužiti manjšo vsoto denarja, ker bi sicer ne mogel plačati davka. Poleg tega pa da tudi ni vedel, da je tako prekupčevanje z živino prepovedano. Navedel je, da Je pri teh volih zaslužil samo 5000 din. Sodišče se je prepričalo, da gre v tem primeru za nedovoljeno preprodajanje ter je obtoženca obsodilo na 10.000 din kazni, pogojno za dobo 1 leta, in na plačilo stroškov kazenskega postopka. V vlaku je kradel žarnice Pred sodiščem se je zagovarjal prav tako Stane TrelcizSp. Mamolja 31, občina Polšnik, ker je lansko leto vzel v vlaku med vožnjo od Litije do Save 4 žarnice in Jih odnesel domov. Obtoženec je na glavni sodnij-ski obravnavi trdil, da je dejanje storil, ker so ga drugi nagovarjali, naj v vlaku ukrade žarnice. Sodišče Je deliknenta obsodilo na 3000 din kazni. Direkciji državnih železnic v Ljubljani pa mora plačati odškodnino 1538 din. Tudi na tej sodnljskl obravnav! SB je pokazalo, kako nekateri ljudje slabo ravnajo s splošnim ljudskim premoženjem ter so pač prepričani, da je to premoženje last vseh ln da ga smeš po mili volji krasti ali uničevati. Sodišče je mnenja. da Je treba take ljudi še strože kaznovati, ker edino na ta način bo mogoče razne ljudi pripraviti do tega, da bodo s splošnim ljudskim premoženjem ravnali najmanj tako skrbno kot s svojim. Zlorabljala sta svoj službeni položaj Pred kratkim se je zagovarjal pred sodiščem v Trbovljah Martin Breznikar iz Jagnjeni-ce štev. 46, nadalje Julij Repše iz Trbovelj štev 12. Prvi je bil obtožen, češ da je kot bivši predsednik KLO Jagnjenica prestopil meje svojih uradnih pravic ter tako porabil v svoje svrhe 4 kubične metre drv. znižal davke Jerneju Sotlarju, Hinku Zupanu, Martinu Knapu in Francu Sunta. Leta 1951 pa si je prisvojil še najmanj 10.000 din, last KLO Jagnjenica; denar mu je bil zaupan iz izkupička veselice, namenjene v korist elektrifikacije vasi. Glede razdelitve dela dobička pa je navedel, da mu je dal za to spodbudo Julij Repše sam in je nato v tako delitev izkupička privolil. Drugi obtoženec pa je izjavil, da se ne čuti krivega v obtožnici očitanih mu kaznivih dejanj in da je sicer res, da je brez privolitve davčne komisije omenjenim kmetom znižal davke, to pa zaradi tega, ker je bil prepričan, da so jim davki previso- 23. maja ob 17. uri sc bodo zavrteli v Trbovljah na stadiona »Rudarja« bobni Jugoslovanske loterije Pridite! Vstop je brezplačen! Prepričali se boste o pravilnosti žrebanj Jugoslovanske loterije! Glavna premija od 109.000 din navzgor žreba publika sama! Pohitite z nakupom srečk — dokler je še čas! Žrebanje srečk 42. kol a Jugoslovanske loterije je 23. maja za vso Jugoslavijo v Trbovljah! ki so bila last KLO Jagnjenica in so bila namenjena za kurjavo uradnih prostorov. Poleg tega je obtoženec leta 1951 neupravičeno uporabil na škodo fonda zagotovljene preskrbe 1300 industrijskih bonov v vrednosti 5200 din. Odredil je, da se Izročijo elektrifikacijskemu odboru Jagnjenica za nakup raznih predmetov za veselico. Skupaj z Julijem Repšetom. ki je bil upravnik gostilne KLO Jagnjenica, sta st nadalje prisvojila del dobička gostilne, ki ni bil priglašen finančni oblasti. Tako si je Breznikar prilastil znesek 12.000 din, Repše pa 8000 din — 10.000 din sta po posodila Radu Ježu, čeprav tega ne bi smela. Tudj Repše je lanskega leta kot predsednik davčne komisije KLO Jagnjenica prestopil meje svojih uradnih pravic ter je samovoljno ko odmerjeni — na hitro pa tudi ni mogel sklicati davčne komisije ter je tako sam opravil to delo za davčno komisijo. Dodatno pa davčne komisije o tem ni obvestil. Glede ostalih dejanj je trdil, da je bil Breznikar tisti, ki ga je nagovoril takim dejanjem. Sodišče je zaslišalo številne priče in končno spoznalo Martina Breznikarja za krivega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter kaznivega dejanja neupravičene uporabe denarja, ki je bil uradni osebi službeno zaupan — Julija Repšeta pa poleg tega še kaznivega dejanja zatajitve in poneverbe. Prvega je sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora, drugega pa na 3 mesece. Oba morata nadalje LOMO Radeče plačati znesek 32.000 din, prav tako pa nositi stroške kazenskega postopka. Prvi koraki k tesnejšemu sodelovanju Da bi se prijateljske vezi med obema revirskima športnima kluboma »Proletarcem« in »Rudarjem« še bolj poglobile in utrdile ter hkrati izvedli sklepi občnih zborov društev, je bilo prvo srečanje med •Proletarcem• in »Rudarjem« na prijateljski nogometni tekmi v Zagorju brez dvoma najuspešnejši korak. Prejšnji Četrtek se je na igrišču »Proletarca* zbralo precejšnje število Zagorjanov, ki so bili priča lepi borbeni in tipično prijateljski nogometni tekmi, v kateri so se domačini Obvestilo Vpisovanje v prvi razred na [ vodenski osnovni Šoli v Trbovljah bo dnevno od 14. do 17. ure j v času od 25. do vključno j 30. maja t. L v pisarni šolskega upraviteljstva. Rojstno leto 1946. — Staršit Držite se, prosimo, natančno teh navodil. UpravUeljstvo šole. Obvestilo Vpisovanje v prvi razred na II. osnovni šoli v Trbovljah bo dnevno od 25. do vključno 30. maja t 1. od 8. do 11. ure dopoldne v pisarni šolskega upraviteljstva. Rojstno leto 1946. — Starši! Ravnajte se, prosimo, natančno po teh navodilih. Upravlteljstvo šole. S 1. Janijem 1953 bo začela Izhajati »LJUDSKA PRAVICA"