Paillnina plačana v goiotini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cen« 2 d 11*
DRUŽINSKI TEDNIK
Troje je najtežje na svetu:
/. ne izdati skrivnosti,
2. dobro porabiti svoj čas,
3. prenesti krivico.
Hilon,
. eden izmed sedmih grških modrijanov
Leto X.
Ljubljana, 21. aprila 1933.
štev 16.
»DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja vuk Četrtek. Urednittvo in uprava * Ljubljani, Gregorčičevi ul. *7,UI. Telefon It. 13 3?. Poštni predal it. IM. Račun Poltne hranilnic« * Ljubljani it. 1S.SN. — NAROČNINA: ta 'U leta 20 din, >/• leta « din, *)i leta M din. V tulili na leto 40 lir, » Frane!]) M Iranko*, » Ameriki **/« dolarja. Naročnine je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV no vraiamo, nofranklranih dopisa* M sprejemamo, t* odgovore je priložit* za 1 dinarje mamk. — CENA OGLASOV: mod besedilom stane vsaka enostolpčna potitna vrstica ali njen prostor (viiina 3 milimetre In Sirih* ts milimetre«) dtp T'— Med oglasi stan« vsaka petitna vrstita din »'se. — Noti««: — vsaka besnila din S’— Mali oglasi: vsaka beseda din S’M. Oglasni davek povsod Ce posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
j Pozor! • Pozor! • Pozor!
TekmvMjc n mlc u|r«k
:	(Gl.	str.	4)
m
m . ■
•
'sgstisiiiiiiiksfiiiiislilisiiiii■■■■■■■»■
f
••M'
TARRAGONA
PSNISCOLA
perija.
Angleška
Abesinije
danskem parlamentu
RAZGLED PO SVETU
V koledarju se sicer same že 21. marca, toda mnogokrat leži ob tem času se sneg in okoli oglov zavija ostra lmr ja.
'Vendar je tu še tisto napeto, radostno pričakovanje, tista vzhičenost oh prvem pomladanskem zvoniku in bledikasto-rmneni trobentici, In sta prezgodaj prikukala tam nekje v zatišju iz mehkih tal sončne gozdne jase.
Za gotovo pa pride pomlad, ko se zavihti na konja zeleni Jurij in veselo zdrvi prelco poljan, dolin in gora, vse ovijajoč v svoj zeleni plašč.
Žal, da ne znamo dandanes v teh težkih dneh prav praznovati pomladi. Vsi tisti lepi običaji so izginili, ki so nas tudi zunanje pripravili na novo dobo. Ko se dogajajo pomladni Čadeži, ki se ponavljajo iz leta v leto, gremo mimo njih brez razumevanja in notranjega doživljanja. In vendar, koliko čudežev se poraja ravno v teh prvih pomladnih dneh! Drevo, ki je bilo pred nekaj dnevi še mrk, siv nestvor, s pošastno krivenčastimi vejami, mimo katerega smo ponoči le neradi šli, ne da bi se spomnili vseh pravljičnih strahov otroške dobe — to drevo sc je prebudilo. Iz te, mrke umazane sivine sc je Lar v par dneh čudežno razbohotilo pestro življenje, .prekrasni cvetovi so zakrili kakor bi mignil vse tiste pomanjkljivosti, ki smo jih prej videli na grbastem drevesu.
Komur srce še ni popolnoma zakrknjeno, ga mora v dno duše zgrabiti vse to prečudežno dogajanje in presnavljanje narave.
Zakaj prav za prav le pomlad tolikanj drugače občutimo kakor ostale h Irm čase? Zakaj nas poletje ali jesen toliko ne gane in vzdrami?
Pomlad je začetek. In vsak začetek ■meji na čudež. Začetek je nekaj, kar na videz nastane iz nič. Mrtva gmota se zgane, oživi. Zima pomeni smrt, zanikanje življenja, pomlad pr e rajanji. rzdramitev. Čim večji je prepad med, dvema dogajanjema, čim pestrejša je razlika v razgibanosti, tem bolj dojame naše čute. Igralci v gledališču pravijo temu efekt. Čim večji efekt, tem bolj vleče. Narava pozna efekte bolje od najboljšega igralca, ki mu je učiteljica. Pričara našim očem, ki so site enolične dolgočasne sivine, pestro cvetje, ogreje spet i toplem soncu ude, ki so zmrzovali dolge mesece, in zgane naša srca, da hitreje zapolje v njih življenjski sok, živordeča kri!
Iz nič nekaj! Toda tako se le zdi! Povsod so nakupičena življenjska bogastva, ki so v omrtvelem stanju. Pomlad je le tista skrivnostna sila, ki požene stroj, ki zbudi drobno zrnce, da požene iz sebe kali, nežne, drobne, ki se pa ob spodbudi pomladnega sonca razvijejo v mogočno krepko rast. Kar je popolnoma mrtvo, pa tudi pomlad ne more oživiti. Toda ali more sploh kaj mrtvega biti ob tem. večnem prevajanju?
Tudi za človeka je pomlad nastajanje, klic k delu, spodbuda k novim nadam. V komer so propadli načrti, kogar je kruta preteklost zlomila in mu strla srce, naj posluša pomladni klw, dokler je še količkaj življenjske zmožnosti v njem. Tudi iz najneznat-nejšega zrnca lahko vzklije življenja zmožna -rastlinica. Nikoli ni prepozno začeti. Vsak začetek pomladi, človek pa je mlad dotlej, dokler je v njem volja do življenja in plodo-nosnega dela, dokler ima pogum izrabiti tisto mogočno silo, ki se mu ponuja in ki jo imenujemo volja.
Pomlad daje življenju nov smisel, nove naloge. Vse, kar je veliko, je doživelo svojo pomlad. So ljudje, ki jih. moramo občudovati zaradi njihove miadostnosti. Vedno so polni novih idej, vedno imajo dovolj volje, da jih tudi uresničijo. Neprestano klije in se preraja v njih misel za mislijo in življenje kar žari iz njih.
Volja do življenja, do ustvarjanja, mora premagati ne samo omrtvelost, temveč tudi voljo do uničevanja, ki je je dandanes le preveč na svetu. Volja do uničevanja pomeni nazadovanje, degeneracijo, starostno onemoglo jezo nad vsem, kar živi in napreduje.
Nam mora biti pa le do življenja, do pomladi!	Gorenjka
a * LONDON IN RIM STA SE POBOTALA,
zdaj pride pa še Pariz na vrsto. Obetajo nam se mirnejši časi. Najbolj so si oddahnili Čehi, ker se Hitler ne bo več utegnil toliko z njimi ukvarjati
V Ljubljani 21. aprila.
V Rimu so imeli letos velikonočne praznike, kakor jih ne pomnijo že najmanj dvajset let: Italija je slavila svojo naj večjo povojno zmago, morda celo sploh svojo največjo zmago zadnjih 100 let.
S temi besedami smemo brez strahu, da bi nas kdo hotel postaviti na laž, označiti uspeh, ki ga je Mussolini dosegel s sklenitvijo nove pogodbe z Angleži.
V Londonu — beremo — je ob istem času triumfiral Neville Chamberlain, drugi partner velikonočne pogodbe. Ali je mogoče, da sta oba pogodbenika tako zadovoljna, kakor se delata?
Seveda je mogoče... če iščemo nezadovoljneže drugod.
Kaj je dosegla Velika Britanija s svojo obnovljeno lansko pogodbo z Italijo? Njeni prijemljivi uspehi so tile:
1. italijanska radijska postaja v Bariju, ki je s svojo protiangleško propagando v vseh mogočih evropskih in azijskih jezikih Angležem že temeljito šla na živce, ne bo več hujskala Arabcev proti Veliki Britaniji;
2. Italija prizna vse britanske pravice do voda Tsanskega jezera v Abe-siniji, ki napaja Sinji Nil (brez teh voda bi bilo konec britanskih bombažnih nasadov v Sudanu in Egiptu);
3. Italija bo prav v kratkem odpoklicala najmanj polovico zadnje mesece izredno pomnožene garnizije italijanskih čet v Libiji;
4. Italija pristopi k londonski pomorski pogodbi o omejitvi pomorskega oboroževanja;
5. Italija je pripravljena, sorazmerno odpoklicati svoje prostovoljce na španskem, dokler bo trajala državljanska vojna; po končanih sovražnostih [t. j. po Francovi zmagi] jih bo pa dokončno odpoklicala;
6. Italija se obveže, da ne bo zahtevala nobenih političnih, teritorialnih ne gospodarskih koristi ne privilegijev na španskem, na Balearih, v španskem Maroku ne v drugih španskih prekmorskih posestih.
7. Italija se obveže, da ne bo enostransko ali skrivaj spremenila statusa quo v Sredozemskem morju in tudi ne v Rdečem morju.
In kaj je dosegla Italija? Samo troje, zato je pa to toliko več vredno:
1. Sueški prekop, življenjska žila novega italijanskega imperija, ostane odprt ob vsakem času, v vojni prav tako kakor v mini — kakor določa že konvencija iz leta 1888.;
2. Velika Britanija prizna v kratkem italijansko nadvlado nad Abesinijo;
3. Velika Britanija se obveže, da ne bo enostransko ali skrivaj spremenila statusa quo v Sredozemlju ali v Rdečem morju.
Angleži so videti zelo zadovoljni. Stvar ni nerazumljiva: saj jim pogodba jamči nedotakljivost njihove pomorske poti v Indijo, poti, ki z njo Velika Britanija stoji in pade kot imperialna velesila prvega reda. Vprašanje bi bilo le, ali se ne bo tej pogodbi isto zgodilo, kakor se je že lanskemu januarskemu
Strel v
Ondan 'je neki ________________________________ __
list streljal v državnem zboru na pravosodnega ministra Steincka, a ga ni zadel. Slika kaže atentatorja po aretaciji,
»gentlemanskemu dogovoru« med obema državama: da je namreč ostal samo na papirju. No, videti je, da stoji angleški optimizem letos na nekoliko trdnejših nogah kakor lani. Od lanskega januarja se je namreč nekaj bistvenega spremenilo: na Brennerju ne stoji nič več avstrijski vojak, temveč Prus. Os Rim-Berlin je sicer še zmerom čvrsta, toda z anšlusom se je njena teža občutno premaknila na berlinsko stran; to Italijanom ni moglo biti pogodu, in zato si ni Mussolini nič manj želel sporazuma s Chamberlainom kakor Chamberlain z njim. Os Rim-Berlin je torej dobila tangento London-Rim, katere ne najmanjša dobrota bo ta, da se bo pokvarjeno ravnotežje nekoliko popravilo v italijansko korist; zato je na dlani, da so Italijani prinesli to pot mnogo več dobre volje za zeleno mizo kakor lani, ko so podpisovali papirnati >gentlemanski dogovor«.
Da v Rimu triumfirajo, je še
mnogo bolj razumljivo. Svetovna vojna je Italiji prinesla v primeri z drugimi zavezniki bore malo, posebno kolonij. Zato je bila osvojitev Abesinije za Italijane tem večji dogodek, čeprav za zdaj bolj ali manj samo moralnega značaja, kajti dežela Etiopcev v gospodarskem pogledu ne pomeni kaj prida pridobitve. Toda sama osvojitev še ne zadošča; treba je Abesinijo kolonizirati, civilizirati, gospodarsko eksploatirati. Za te reči je pa potreben denar, a tega primanjkuje Italiji na vseh koncih in krajih. Treba bi bilo torej najeti zunanje posojilo. A kdo ga bo dal? Denar imajo samo velike demokratske države Anglija, USA, Francija. Nobena od njih ni marala priznati, da je Abesinija del italijanskega imperija, kaj šele da bi Rimu posodili denar za utrditev tega im-
priznanje italijanske pomeni Italiji dvoje:
1.	tolikanj zaželeno potrdilo, da je Italija s svojim novim imperijem v Sredozemlju Veliki Britaniji enakovreden partner, in 2. verjetnost bližnjega angleškega posojila j za gospodarsko izrabo Abesinije.
I prvo i drugo je malone maksimum, kar si je Mussolini želel, ko je izrabil dozdevni incident pri Ual-Ualu in vkorakal v Abesinijo. Mussolinijeva teza je zmagala, zato Italija z vso pravico danes triumfira.
H:
A kdo so potem tisti, ki bodo plačali rimski račun?
Prva ga je že vnaprej plačala Avstrija s svojo smrtjo; 6e se ne bi bilo Chamberlainu tako strašno mudilo iti v Rim — tako strašno, da je celo svojega dolgoletnega zunanjega ministra Edna izkrcal kot nadležen balast — tudi ne bi bilo marčnih dogodkov pri naši severni sosedi; vsaj ne v takšni obliki, ki je zgrozila svet.
Drugi, ki bo plačal račun, je Španija; s premislekom smo zapisali goli samostalnik brez levičarskega in desničarskega predznaka. 2e skoraj dve leti je nesrečna pirenejska dežela preizku-ševališče fašističnih in nacističnih bombnikov, tankov itd. na eni, in ruskih na drugi strani. Ruskih je mnogo manj; to dokazujejo razvaline celih okrajev Madrida, Va-lencije in Barcelone; to dokazujejo tudi najnovejše Francove zmage v Kataloniji. Demokratska Evropa se doslej ni mnogo brigala za usodo republikanske Španije; toda če je doslej samo s prekrižanimi rokami gledala farso dvoboja dveh neenakih nasprotnikov, od katerih sme eden dobivati vso pomoč od zunaj, ki si je le želi, drugi pa ne
— bo odslej tako rekoč aktivno pomagala tisti stranki do zmage, ki je demokraciji vse prej ko prijateljica. Anglija je z rimsko pogodbo nemo priznala, da v španski državljanski vojni ideološko ni nevtralna: v pogodbi je indirektno govora samo o Francovi zmagi, a ne samo to: pogodba stopi sploh šele tedaj v veljavo, kadar bo španska afera likvidirana, a likvidirana more biti, če naj Mussolini na to pristane, samo v njegovem duhu, t. j. s porazom republikancev. Toda republikanci so sicer danes resda s Francovim klinom pri Tortosi razklani na dvoje, ali o njihovem končnem porazu vendarle še ni moči govoriti z absolutno gotovostjo. Njihova zmaga ali poraz sta odvisna samo od orožja, ki ga bodo ali ne bodo dobili od zunaj; v vseh drugih ozirih so republikanci popolnoma enakovredni svojim nasprotnikom. V rimski pogodbi so Angleži zlomili palico nad špansko republiko; tako bo bratomorna vojna trajala najmanj še nekaj mesecev, medtem ko bi je bilo že zdavnaj konec, če bi demokratske države z Anglijo na čelu tako podpirale republikance, kakor sta Italija in Nemčija nacionaliste.
Tretji, ki bo plačal račun, utegnejo biti srednje države v Srednji Evropi. Vse kaže namreč, da se bo prihodnje dni tudi Francija skušala pobotati z Italijo, nato pa nemara skupaj z Londonom še z Berlinom: to se pravi, da bi utegnili doživeti v kratkem novo obliko pakta štirih, razširjenega morda še na Varšavo. Pakt štirih pa pomeni diktat velesil srednjim in malim državam. Morda stvar kljub neprijaznemu videzu niti ne bi bila preveč slaba; vsekako bi bilo takrat konec Hitlerjeve dobe sobotnih presenečenj in tudi tempo njegovega prodiranja v Srednjo in Vzhodno Evropo bi znatno popustil; tega si baš srednjeevropske države žele kakor rešilne bilke človek, ki se utaplja.
*
Ogledali smo si velikonočni pakt med Rimom in Londonom z vseh vidikov in nalašč bolj poudarili njegove senčne kakor sončne strani; življenje je že takšno, da nas rajši postavi na laž, če ga gledamo s prijazne, kakor pa z neprijazne strani. Toda slabo uslugo bi storil človek drugim in sebi, če bi iz skrajnje nepristranosti prezrl lice kolajne. Tudi rimska kolajna ni brez njega. Kljub vsemu je pogodba med Chamberlainom in Mussolinijem svetla točka v temi zadnjih mesecev: upoštevaje pridržke, ki se jih demokratsko čuteč človek ne more otresti, je ta ugotovitev veliko priznanje i Chamberlainu i Mussoliniju.	Observcn
Zemljevid pravkaršnjih bojev v Kataloniji.
DROBIŽ
Ko sta se Hoare in Laval leta 1935. po geslu »volk sit in koza cela« dogovorila v imenu britanske in francoske vlade, da naj dobi Italija nekakšen protektorat nad nekaterimi deli Abesinije, je konservativna večina britanskega parlamenta z gnusom in ogorčenjem strmoglavila svojega zunanjega ministra, češ da Velika Britanija na takšno kravjo kupčijo no more pristati. Danes je vsa Abesinija v italijanskih rokah in ista britanska parlamentarna večina pozdravlja Chamberlaina kot svojega rešitelja — ker je Mussoliniju prignal desetkrat toliko kakor Hoare pred tremi leti...
Ce naj bodo britanski konservativci simbol demokracije, moraš priti v iz-kušnjavo, da bi iztegnil roko diktaturam v pozdrav.
*
Odkar Kitajci zmagujejo, ne mine dan, da ne bi brali iz japonskih virov vseh mogočih senzacij o ruskem oboroževanju čangkajškovih armad in o japonskih grožnjah v Moskvi. Rusi so Kitajcem dobavljali orožje že prej — prav tako kakor Američani, Angleži in Nemci. Zakaj in čemu šele zdaj to silno zgražanje, in povrh še samo nad Kusi? Zato ker je treba jajx>nskemu narodu pokazati, da bi bili junaški japonski vojaki s samimi Kitajci že zdavnaj opravili, če ne bi imel Cang-kajšek tako mogočnih zaveznikov. Treba je po eni strani najti tehtno opravičilo za poraze doslej še ne premaganega japonskega vojaka, po drugi strani pa popularizirati med ljudstvom bodočo vojno proti Rusiji. Qu.
PRED dobrim mesecem smo imeli že prav toplo vreme in vsi smo bili trdno prepričani, da bomo kmalu lahko hodili v lahnih pomladanskih, oblekah; a pošteno smo se ušteli. Na lepem so se namreč pripodili temni oblaki in nas opeharili za sladko upanje. Zavela je najprej hladna sapa, potlej je pa brilo in zavijalo okoli vogalov, da je bilo joj.
Vsakdo, kdor je imel v glavi količkaj soli, je brž spet smuknil v zimski plašč. Ljudje po cestah so se držali kislo in zmrznjeno in rdeči nosovi so pričali, da je spet pritisnil pravi zimski mraz.
Tudi za velikonočne praznike nas je pozdravila zima. Zrak se je pošteno shladil in na veliko nedeljo se je marsikdo v svoji novi obleki ogledoval samo dama pred zrcalom, če ni hotel izkupiti kakšnega neljubega prehlada.
Na Gorenjskem je bil mraz kajpak še občutnejši. Pot me je zanesla v središče našega tujskega prometa, v naš prelepi Bled. Medtem ko smo se vsi zavijali v plašče, sem videla tamkaj brhke tujke, kako so se sprehajale ob jezeru v »dečvah« s kratkimi rolcavci. Ob pogledu nanje me je zazeblo do kosti. Kako so le mogle hoditi v takem mrazu in burji tako lahno oblečene! Sicer so bile res precej obilne, a mislim, da jih vsa podkožna mast ni mogla obvarovati pred zunanjim mrazom.
Če gre človek v letovišče, gre menda zato, da se tamkaj odpočije, da se osveži, in predvsem, da ozdravi. Kakor sem pa videla, hodijo ljudje v letovišče zgolj zaradi zabave in zato, da se drug drugemu razkazujejo. Namesto da bi se vračali domov čili in zdravi, se vrnejo bolehni in še bolj izčrpani, kakor so odšli zdoma.	Kronistka
Politični deden
Kraljevska rodbina se je odpeljala v svoj gradič Miločer, kjer bo preživela pravoslavne velikonočne praznike. — Društvo rezervnih podčastnikov kraljevine Jugoslavije so te dni ustanovili v Beogradu. — V Beograd je prišel poljski prometni minister doktor Ulrych, da vrne lanski obisk našemu prometnemu ministru dr. Spahu. — Ministrski svet je izdal uredbo o štirimilijardnem notranjem posojilu. 1500 milijonov je določenih za nove železnice, 500 milijonov pojde za nove ceste, 1500 milijonov pa za državno obrambo. — Na poti iz Italije v Romunijo se je pri Podsredi na štajerskem ponesrečilo romunsko letalo. Vsi trije letalci so se ubili.
Daladierjeva vlada je dobila pri predstavitvi v parlamentu takšno zaupnico, kakor doslej še nobena. Zanjo je glasovalo 576 poslancev, proti njej pa samo 5. •— Tudi Francija se bo po zgledu Anglije sporazumela z Italijo in bo priznala italijansko Abesi-nijo. — Kitajci čedalje bolj prodirajo proti Šanghaju. S preurejeno vojsko že vodijo napadalno vojno in so baje samo še 8 km oddaljeni od Šanghaja. •— Angleški kmetijski minister namerava pokupiti vso letošnjo žetev pšenice in jo za primer potrebe shraniti
V posebnih skladiščih. — Roosevelt zahteva 5 milijard dolarjev izrednih kreditov za javna dela, kjer bi dobili zaslužka vsi nezaposleni delavci. — Francoska vlada je dobila vsa zahtevana finančna in druga pooblastila.
V poslanski zbornici je glasovalo proti njej 8 poslancev, v senatu pa samo 1 senator. — Slovaška ljudska stranka pod vodstvom patra Hlinke odklanja sleherni sporazum, ki bi ne ustregel njenim najradikalnejšim zahtevam. — Egiptovskega kralja Faruka je povabil predsednik turške republike Ata-tilrk v Turčijo. — Francove čete so ie prodrle do morja. Zavzele so važni luki Vinaroz in Benicarlo in so na kopnem pretrgale zvezo med Barcelono in Valencijo. — Novo pogodbo
Kronika preteklega tedna
med Anglijo in Italijo so že podpisali v Rimu, v veljavo bo pa stopila takoj, ko bo Italija odpoklicala svoje prostovoljce iz Španije. — Železna garda v Romuniji je pripravljala vstajo. — Policija je aretirala njenega voditelja Codreana in 200 podrejenih mu poveljnikov.
Drame in tragedije
d Ker ni mogel preboleti ženine smrti, se je obesil 351etni mizarski pomočnik Josip Serp iz Maribora. V sobi so ga našli otroci obešenega na podboju vrat. Brž so poklicali sosede, a je bilo že prepozno. Tako so trije nepreskrbljeni otročički v enem mesecu izgubili očeta in mater.
d V Savinjo je skočila v Celju 16-letna pestunja Marica D. iz Celja. Nezavestno so jo potegnili iz vode in jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer si je kmalu opomogla. Vzrok obupnega dejanja doslej ni znan.
d Kapitana in sebe je zaklal ladijski restavrater Strahinja Todorovič. Na podstavku mu je prinesel črno kavo, nato mu je pa zasadil nož v prsi. Potem je pobegnil v kabino in je še sebi porinil nož v srce. Preiskava je ugotovila, da je med kapitanom Brašancem in restavraterjeni že dolgo vladalo nesoglasje.
d Za vnučka se je žrtvovala 651etna Alojzija Ojsterškova, zasebnica z Ižanske cesto. Vnučkom je namreč razkazovala' izložbe po Ljubljani, v tem se ji je pa eden izmuznil na cesto. Babica je pohitela za njim in ga še o pravem času pahnila s tira električne železnice, njo samo je pa voz podrl. Ponesrečenka si je prebila lobanjo nad levim ušesom in je dobila še lažje notranje poškodbe, vnučku se pa na srečo ni primerilo nič hudega.
d S ciankalijem je zastrupila sebe in dva otroka na veliko soboto opoldne na Gorjah pri Bledu Angela K. Otroka je odvedla v gozd in jima dala strupa s sladkorčki. Ko je mož v zli slutnji šel po družino v gozd, mu je žena še zaklicala s klopi: »Prepozno je,« in se tudi sama zgrudila mrtva poleg svojih otročičkov.
Hiaš napredek
n Za regulacijo Drave in Mure je določenih 2,000.000 dinarjev. Regulirali bodo ves tok v okolici vasi Lap-čine, Murskega Središča in Roskižja.
n Nov muzej so odprli v Pančevu. V njem hranijo mnogoštevilne arheološke najdbe iz Banata. Nekatere so še iz 3. stoletja pred Kristusom.
n Novo kopališče so začeli zidati v Slovenjem Gradcu. Upajo, da ga bodo junija že odprli. Stalo bo 361.000 dinarjev.
n Velenjsko elektrarno bodo v kratkem precej povečali. Dela so že pričeli.
n Na tezenskem letališču v Mariboru so že začeli graditi nov hangar. Gradbeni stroški znašajo okoli pol milijona dinarjev. Računajo, da bodo hangar in pisarniško poslopje dogradili v treh mesecih.
leneče
č Velik požar je na veliko nedeljo zjutraj nastal v Gradcu pri Litiji v gospodarskem poslopju Vojka Šlibarja. Požar je najbrže nastal zaradi tlenja slabo pogašenega oglja, škodo cenijo na 50.000 dinarjev.
č 20 vagonov lepenke je zgorelo v tovarni lepenke na Sladkem vrhu ob avstrijski meji. Gasilci so gasili od jutra do večera, škodo cenijo na 250 tisoč dinarjev. Kako je ogenj nastal, doslej niso mogli ugotoviti, č Prva žrtev naših planin je postal
na velikonočni teden 271etni zasebni uradnik Artur Schopf iz Nemčije. Odpravil se je na Komno. Pil smučanju je na strmem terenu tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Nemčijo.
č Tri prste je odrezala slamoreznica 321etnemu Francu Plahuti iz Gotovlja pri Celju, ko je vanjo polagal slamo.
č S kolesa je tako nesrečno padel 551etni delavec France Vrhunc iz Kosez, da so ga morali zaradi nevarnih ran na glavi prepeljati v bolnišnico.
č Hlače so se vnele 781etnemu pre-užitkarju Antonu Bučarju iz Stranske vasi pri Grosuplju. Starček je sicer naglo planil na prosto, a obleka je bila že vsa v ognju. Mož je dobil po vsem životu nevarne opekline.
levsakJanjosti
* Da bi se otresel roja čebel, je skočil v vodnjak Erne Buzogan iz Stare Kanjiže. Malce okajen je bil odšel s prijateljem k čebelnjaku in je po vsej sili hotel pogledati v panj. čeprav ga je prijatelj svaril, naj tega nikar ne stori, je v objestnosti pomolil glavo vanj in začel dražiti čebele. Na lepem se je pa zakadil vanj cel roj in ga tako opikal, da mu ni kazalo drugega ko skočiti v vodnjak, če se je hotel rešiti.
*	31 konj	so Albanci	knpili pri nas
za	poročne	svečanosti	svojega	kralja
Ahmeda Zoguja. štirje med njimi stanejo po 30.000 dinarjev.
* Revmatizem ozdravlja medved v vasi Vitkovcu blizu Kraljeva. Nekemu kmetu se je namreč sanjalo, da ga lahko ozdravijo samo medvedove šape.	Poprosil	je cigana,	naj mu	dovoli,
da	bo žival	po njem	plesala.	Ko je
kosmatinec končal, ga je kmet ves vesel objel in izjavil, da je »ozdravljen«. Na veliko gospodarjevo zadovoljstvo je medved tako »ordiniral« ves dan.
* Najstarciša dvojčka v Jugoslaviji sta 861etna Martin in France Draksler iz Suhadola pri Zidanem mostu. Oba sta še čila in zdrava in imata zvrhano mero dobre volje.
* Ko so zaradi tatvin prijeli 561etno vdovo Jelko Peričevo iz Klanca v savski banovini v Karlovcu in jo oddali v zapor, jo je iponoči zadela kap. Zjutraj jo je našel stražnik mrtvo na postelji.
* 38 dni so potovali iz Ulcinja v Beograd 701etna Roza Markičeva in njeni trije sinovi. Revna družina nima denarja. Njihov oče se je še pred leti iz Ulcinja preselil v Turčijo, zdaj so jih pa izgnali, ker je izšel zakon, da tujci v Turčiji ne morejo dobiti dela. Vrnili so se v Ulcinj, od ondod pa v Beograd.
* Srce ima na desni strani, čreva ima pa zelo nenavadno zvita mornar Rade Stosič iz Šibenika, Kljub temu se možak počuti prav dobro in ima izreden tek.
* »Kdor je nesreče kriv, naj ga za-pro, meni pa pošljite 500.000 dinarjev odškodnine,« je prometnemu ministrstvu brzojavil neki cigan, ki je odnesel zdravo kožo pri neki železniški nesreči v Bosni. Ko so ga vprašali, zakaj terja toliko denarja, je dejal, da za prestani strah.
* Toliko vnukov in pravnukov ima SOletni kmet Milutin Jovanovič iz Valjeva, da jih sploh ne pozna. Mož živi s svojo staro ženo v zadrugi s 25 člani.
» Nenavaden spomin ima 41etni Djordje Popovič iz Kolašina. Otroku je treba še tako dolgo pesem le enkrat povedati in koj jo bo znal na pamet. Njegov tovariš 41etni Krsto Mujovič igra pa na gosli kakor starec in prepeva kakor odrasel moški.
* Po zadnjem potresu na Hrvat-skem so se blizu Belovarja pojavili nenavadni studenci. Iz njih izvira gosta tekočina, podobna nafti.
Osebne vesti
o Poročili so sc: Na Brezjah: Lojze Levstik, diplomirani tehnik, in Rozika Kovačičeva. — V Kranju: Ivan Savnik, veletrgovec, in Lea Sa-bothyjeva, odvetnikova hči. — V Ljubljani: Jože Kessler in Va-lerka Sušnikova. — Novoporočencem iskreno čestitamo!
t Umrli so: V Beogradu: Franjo Gregorič, višji svetnik drž. žel. — V Celju: 641etni rudar Franc Hribar s Turskega lesa pri Hrastniku; 721etni Alojz Vrešak, železničar v pokoju iz Greta pri Celju. — N a F r a n -kolo ve m: 741etna Agata Skoberne-tova. — V Gorici: Justina Černičeva, žena zadružnega ravnatelja iz Sv. Petra pri Gorici. — V Kranju: 821etni Janez Ciglič. — V Krapjah pri Ljutomeru: 791etna Ana Novakova. — V Ljubljani: 451etna Netti Jelenova, žena upokojenega sanitetnega narednika; 851etna zasebnica Marija Pičmaaova, roj. Pravstova; Verica čepeljnikova; Pavla Sepinova, roj. Feldkircherjeva. — V Mariboru: 621etni posestnik Ivan Kocbek; 851etni mizar Vincenc Purgaj; Slletna zasebnica Tekla Rudova; 581etni odvetnik dr. Ferdo Lašič. —■ Na Nanosu pri Vipavi: 951etni upokojeni lovski čuvaj Franc Jež. — Na Prevol ji pri Dobu: Marija Lebarjeva, roj. Bergantova. — V Radvanju: 621etni gostilničar in posestnik Franc Kranjc. — Na Savi pri Litiji: 75-letni posestnik Ivan Južnik. — Pri Sv. Juriju ob Taboru: Amalija Hri-bovškova. — V š m ar jeti pri Rimskih Toplicah: Jožef Sluga, načelnik hranilnice in posojilnice. — V št. Janžu na Dravskem polju: 821etna posestnica in gostilničarka Marjeta Lešnikova. — V št. Jerneju na Dolenjskem: Franjo Golob, šolski upravitelj. — V Vuzenici: 791etni upokojeni nadučitelj Simon Viher. — V Zagrebu: 421etni rudniški obrato-vodja Rajko Gruden. — Žalujočim naše iskreno sožalje!
Po idiivih podih
p Vpričo lOletne hčerke sta dva razbojnika z nožem razmesarila Marijo Domljanovo v vasi Lampari blizu Cri-kvenice. Zena se je baš odpravljala spat, ko sta oborožena do zob vdrla v sobo dva razbojnika in zahtevala od nje denar. Vdova se je upirala, tedaj sta pa razbojnika navalila nanjo z nožem. Dekletce je medtem zbežalo na cesto in sklicalo sosede, a razbojnikoma se je posrečilo pobegniti. Nesrečna žena je kmalu nato izdihnila.
p Več ko 400 litrov vode je prodal za petrolej neki neznanec po vaseh okoli Vinkovcev tamošnjim kmetom. Prodajal jo je po 4 dinarje. Ugotovili so, da je slepar nalil petrolej samo v grlo steklenice, vse drugo je bila sama voda. Spretni slepar je še o pravem času odnesel pete, sicer bi jo bil pošteno izkupil.
p V Gospodarsko zvezo v Ljubljani so vdrli neznani vlomilci in so iz skladišča odnesli za približno 6000 dinarjev manufakturnega blaga. Vlom so šele zjutraj opazili uslužbenci.
p Nevarno vlomilsko družbo so vtaknili pod ključ orožniki iz Svetinja pri Ivanjkovcih. Zločinska družba je obiskovala zidanice in kleti, pa tudi cerkve in trgovine v Slovenskih goricah. Samo iz ene cerkve so odnesli za 12.000 dinarjev plena. Aretiranci so krivdo v glavnem priznali. Izročili so jih okrajnemu sodišču v Ormožu. Vse prebivalstvo v Slovenskih goricah si je oddahnilo.
p Kokoši in zajce je kradel Mihael Koren s Spodnjih Zerjavcev. Orožnikom se je čudno zdelo, da jih vsak dan vozi s košaro v Maribor. Trdo so ga prijeli in ugotovili, da je možakar
&su«i.s.*joa*ttta/s»
Kdto*niHjfr9&A&cti
- trpi večkral radi neredne stolice. Dobro odvajalno sredstvo je Dar mol. Je dobrega okusa In deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o t
_____________
Darmol dobite v vsaki lekarni
ukradel nič manj ko 45 kokoši in 19 zajcev.
p 50.000 dinarjev je neznan vlomilec odnesel učiteljici Angeli Krakarjevi iz njenega stanovanja v študentovski ulici. Vse kaže, da je moral nepridiprav zelo dobro poznati hišne razmere. Policija je uvedla strogo preiskavo, a doslej ni upanja, da bi vlomilcu kmalu prišla na sled.
p Več radijskih aparatov, elektrotehničnega materiala, obleke in drugih predmetov, pokradenih zadnje čase po Ljubljani, je našla policija pri hišni preiskavi v neki hiši v Hrenovi ulici v Ljubljani. Ugotovili so, da je vse nakradeno blago znesel skupaj neki komaj 181etni fant. Policija ga je izročila mladinskemu sodišču.
p Žepnega tatu, 321etnega mizarskega pomočnika Antona Vančka so prijeli na ljubljanskem živilskem trgu, ko je izmaknil neki gospe denarnico s 400 dinarji. Na policiji so ugotovili, da ga zasleduje tudi zagrebška policija.
p Za 1930 dinarjev je osleparil 29-letni Djura Bogič iz Zagreba mariborske trgovce. V trgovini je kupil kakšno malenkost, jo plačal s 500 dinarskim bankovcem, potem je pa blagajničarki namesto petstotaka podtaknil stotak. Na podlagi slike in tiralice mariborske policije so sleparja izsledili v Zagrebu. Podobno je sleparil tudi v Ljubljani in Zagrebu.
p Velikemu tihotapstvu sladkorja so prišli na sled financarji iz Šibenika. Sladkor so tihotapci skrivali med premogom na neki ladji iz Zadra, namenjeni v Šibenik. Velik del sladkorja so tihotapci pometali v morje.
p V Tomišlju se je vnela srdita bitka med cigani in orožniki. Cigani so naredili tamkajšnjim kmetom precej škode, zato so jim orožniki zasegli konje in jih na javni dražbi prodali. Cigani in ciganke so bili oboroženi z revolverji in so tudi streljali.
p Neznan dolgoprstnež je v Žalcu vlomil v restavracijo Štefana Zagode in mu odnesel raznih stvari za približno 4000 dinarjev. Vlomilec je pozabil na mizi mizarsko dleto in rjave volnene rokavice.
p Skrinjico ž denarjem in dragocenostmi v vrednosti 8000 dinarjev je nekdo ukradel gostilničarki Ivanki škerlecovi v Studencih. Za tatovi ni sledu.
Razno
r Na velikonočni ponedeljek so na tržiškem pokopališču blagoslovili spomenik devetim žrtvam plazu pod Storžičem.
r Po vsej Bosni in Hercegovini je divjala te dni silna burja. V mnogih vaseh je porušila strehe in dimnike.
r Največ naše koruze smo doslej izvozili na Angleško. Veliko povpraševanje po koruzi je posledica slabe koruzne letine v Argentiniji. Samo letošnje prvo četrtletje je znašal naš izvoz koruze okrog 18.000 vagonov v vrednosti 180 milijonov dinarjev.
r Na naše Primorje je že prišlo okoli 110 Cehoslovakov. Nekaj jih jo ostalo v Splitu, drugi so pa nadaljevali pot v Dubrovnik, v Omiš in Su-petar.
r Zaposlenost v Sloveniji se je februarja znatno popravila. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani zaznamuje 2225 članov več ko januarja.
r Prosvetni minister je za zidavo šolskih poslopij v dravski banovini določil 200.000 dinarjev, v savski 230 tisoč, v vrbaski 450.000, v primorski
200.000, v drinski 370.000, v zetski
340.000, v donavski 350.000, v moravski 400.000 in v vardarski 460.000 din.
Še beseda, dve o Češkoslovaški
Ljubljana, 19. aprila 1938.
Ko sem se pred dobrim mesecem vozil po Češkoslovaški, sem se nehote vpomnil oglasov:	»Češkoslovaška je
Vri Evrope!« Imel sem priložnost videti, da je res vrt Evrope, in .sicer lep, čast in urejen vrt.
Njive ob progi so bile uaspol zelene, naspal šele izorane, toda vse je bilo čisto in negovano. In tako kakor so se mi takrat zdele negovane kisle njive, tako negovana se mi je potem zdela vsa Češkoslovaška. Povsod sem videl pridne roke, povsod |e vladal red.
Češkoslovaška je država, ki je samostojna šele dobrih dvajset let, a vendar se človeku zdi, kakor bi obstajala že mnogo mnogo dalje. Čeho-Blovaki so namreč v samostojno državo stopili ne kot nov, ampak kot star nared. Stopili so kot državljani, ki se zavedajo, da država ni samo za to, da varuje in brani svoje državljane, ampak da so tudi državljani dolžni marsikaj storiti za svoio državo. No.
in v teh dvajsetih letih medsebojne harmonije med posameznikom in državo (država se je brigala za koristi posameznika, posameznik je pa izpolnjeval svoje dolžnosti do države) je Češkoslovaška postala in ostala ena tisi ih redkih držav, v kateri še vedno veje zastava prave demokracije, država, kd je politično in gospodarsko pokazala v dvajsetih letih tak napredek, kakršnega zlepa ne vidimo tudi pri mnogo starejših in večjih narodih.
Vžlic krizam, vzlic precejšnjemu številu narodnih manjšin, vzHc ogromnim težavam je ČSR vse to dosegla, dosegla zato, ker je češkoslovaški narod zrel narod, ki stoje za njegovim državnim krmilom visoko civilizirani in visoko kulturni ljudje.
*
Včasih so mislili, da je samo tista država bogata, kd ima veliko zemeljskih dobrin, surovin. Danes mislimo drugače. Danes pravijo, da je tista država bogata, ki ima pridne, varčne in pametne ljudi. To bolj drži, Na Češkem na primer vidiš silno delavnost, skromnost, varčnost in podjetnost Vidiš ogromen izvoz industrij-
skih izdelkov na vse sirarn sveta. Izvažajo Čevlje, gumi, les. železo, sladkor, milo, steklo itd. Izdelke tovarn in strojev, a nič manj izdelke pridnih rek. Toda stroji in reke ne zadoščajo. Potrebna je tudi strokovna izobrazba, in zanjo na Češkoslovaškem zelo skrbe. ČSR silno pazi na izobrazbo mladih ljudi, in le-ti iščejo in ustvarjajo za to mlado in novo državo kakor pionirji nova tržišča in ji pomagajo do gospodarske samostojnosti in bogastva.
»
Ko je pred kratkim tehnična visoka šola v Brnu diplomirala Jana Bafo za častnega doktorja tehničnih ved, je Bafa med drugim izrekel željo, da bi se na tej visoki šoli vzgajali razen dobrih tehnikov tudi ljudje, ki ne bi bili samo dobri uslužbenci, ampak tudi podjetniki, ki bi dajali drugim dela in zaslužka — ljudje, ki bi stremiii za samostojnostjo in podjetnostjo. Druga misel, ki jo je pri promociji za častnega doktorja sprožil Jan Bafa, je bila ta, da mora Češkoslovaška stremiti za tem, da v bodoče ne bo izvažala surovin, ampak gotove izdelke. Ne več les, ampak umetno svilo (ta se namreč izdeluje
iz lesa), ne več železo, ampak stroje. Zakaj? Zato, ker se surov les izvaža po dvajset halefov kila (32 par), umetna svila pa do 20 Kč (32 din). Tako bi se Češkoslovaška iznebila svojih brezposelnih, obenem bi pa lahko dala dela nadaljnjim sedmim milijonom ljudi.
Splošni državni in gospodarski interesi države se na Češkoslovaškem vjemajo z interesi posameznikov; tako bi prav za prav moralo biti v vsaki državi. Na Češkoslovaškem je to že danes in zato se nam ne sme zdeti čudno, če vidimo, da se posameznik zanima za skupne interese države in da svoje najboljše misli in načrte daje za skupnost. Zato tudi ni čudno, če beremo, da je Jan Bafn napisal knjigo »Budujme stat pro 40 milionu lidi« (Zgradimo državo 40 milijonov ljudi) in da pri pisanju le knjige ni imel pred očmi politične kariere...
*
še nečesa sem se spomnil, kar bi bilo vredno omeniti. Čehi imajo silno razvito časopisje z velikimi nakladami; tako se na primer dnevnik »Češke slovo« tiska v nakladi 350.000. Podčrtati je treba, da ie češkoslovaški
tisk svoboden, zraven pa zelo discipliniran. Na Češkoslovaškem izhajajo krasne ilustrirane revije, ki ne samo ne zaostajajo za dunajskimi, berlinskimi, tipskimi in monakovskimi. ampak jih večjidel celo znatno prekašajo. Število domačih in prevedenih knjig je ogromno. Poljudni romani dosežejo neredko do 50 tisoč naklade, prevajajo pa ne samo leposlovne, temveč tudi strokovne knjige, skratka vsa boljša dela, ki izidejo na svetovnem trgu, tako da ima Čeli, tudi če ne zna tujih jezikov, hitro vso dobro svetovno književnost na razpolago.
V medsebojnem tekmovanju za napredek, kulturo in civilizacijo stopajo Celiostovaki vštric z velikimi narodi. Še prav posebno na gospodarskem področju. Pridni so, delavni in. vestni ter konkurenčni v kakovosti blaga iu v cenah, in zato si od leta do leta pridobivajo nova tržišča širom po svetu in tako pom nožu jejo bogastvo svoje domovine in si ustvarjajo svojo gospodarsko neodvisnost.
Zrel in velik narod, ki dela za svojo bodočnost — Narod, ki bi nam moral biti za zgled! Velik slovanski narod.
H.	K.
Ali je bil kriv smrti svoje žene?
Tragikomični proces zaradi nevljudnosti dveh smrdljivcev
(nci) Buenos Aires, aprila.
Te dni je nenavaden proces zbudil v vsej Argentini veliko senzacijo.
»Prav za prav spadata na obtožno Mop tista prešmentana smrdljivca in ne jaz!« je ogorčeno vzkliknil obtoženec, mister Taestpersent, ko se je moral te dni zagovarjati zaradi dozdevnega umora svoje žene. črnci in Indijanci, ki so jih poklicali kot priče, se niso mogli vzdržati smeha, ko so pričeli sodniku popisovati, kako se je odigrala tragikomična afera z nevljudnimi smrdljivci... Da ne bo nesporazuma, naj že koj v začetku povemo, da so »smrdljivci« neke ameriške živali, ki dajejo dragoceno krzno »skunks« in ki imajo to neprijetno lastnost, da se branijo pred sovražniki z izbrizganjem nič kaj blago dišeče brozge.
POROKA IZ LJUBEZNI IN ZAKON BREZ SREČE
Gospod Taestpersent se je poročil pred štirimi leti. že njegova poroka je zbudila po vsej Ameriki veliko pozornost. Taestpersent je bil damski krojač brez dela, njegova izvoljenka — ali bolje, tista, ki je njega izvolila pa hčerka-edinka bogatega izvoznika rib Tomsa, ki je veljal za enega najbogatejših mož v Južni Ameriki. Očku Tomsu bi bilo kajpak ljubše, če bi pripeljala hčerka domov kakšnega imovitejšega ženina, a vsi njegovo ugovori so bili bob ob steno in tako se je trmoglavka naposled vseeno poročila s svojim izvoljencem.
S svojo poroko je gospod Taestpersent stopil v čisto nov družabni sloj, postal je bogat mož. Vendar ne moremo reči, da bi ga ta okoliščina posebno razveselila; preveč so ga mučile in dražile muhe njegove živčne, malodane histerične žene. Kmalu je ljubezen skopnela in zakon se mu je zdel samo še pekel. Nič drugače se ni godilo ženi; gospa Taestpersentova je bila živčno tako izčrpana, da se je odločila za potovanje v Kordiljere, kjer naj bi si na lovu pozdravila zdelane živce.
In tako sta z možem res odpotovala na lov. Lepega dne se je pa mladi gospe na lovu, v bližini Anto-fagaste pripetilo nekaj usodnega.
SREČANJE S SMRDLJIVCI
Gospa Taestpersentova se je med lovom nehote preveč približala tropi smrdljivcev, in še preden jo je utegnil kdo opozoriti na nevarnost, sta že dve živali brizgnili svoji dozdevni sovražnici v obraz smrdljivo brozgo. Menda se človeku z razdraženimi in šibkimi živci ne more hujšega pripetiti, kakor je srečanje s smrdljivci in njihovim »blagoslovom«. Ne z milom ne s parfumom ni mogoče omiliti neznosen smrad, ki se širi od vsakogar in od vsega, česar se je smrdljiva tekočina doteknila.
Smrad teh živali je tako neznosen in tako trdoživ, da ga ne preneso niti domačini. Preden izpuhti, traja
po več mesecev. Ako se kakšnemu domačinu pripeti kaj podobnega, zakoplje vse svoje obleke, sam se pa več tednov ne vrne v vas, med ljudi, kajti vsi bi se ga izogibali. Sorodniki mu prinašajo na oddaljen kraj jedi, da ne umre od lakote, šele ko se »prezrači«, in sicer temeljito, se takšen nesrečnež spet lahko vrne domov, med spodobne ljudi.
Nekaj podobnega, nekakšen občutek izobčenja je morala občutiti tudi gospa Taestpersentova, ko si jo je usoda tako neusmiljeno privoščila. Njen mož — stal je v bližini — ji ni mogel priskočiti na pomoč, ker ga je smrad dušil. Vodnika — Indijanec in črnec — sta si pa hitro zamašila nos in sta z glasnim smehom stekla proč, kolikor so ju noge nesle.
OBUPNO DEJANJE
Sekundo pozneje se je zgodilo nekaj strašnega. Gospa Taestpersentova je potegnila izza pasa svoj samokres in si pognala kroglo v sence. Bila je takoj mrtva. Dva dolga dneva je ležalo njeno truplo v džungli. Gospod Taestpersent je omedlel in morali so ga prenesti v bližnjo vas. Nihče izmed domačinov ni hotel v bližino mrtve milijonarke — bali so se smradu, ki se je še zmerom širil okrog njenega
trupla... šele tretji dan se je neki Indijanec splazil v džunglo in poiskal ubogo žrtev. Kajpak pa ni mogel ugotoviti drugega, kakor da je mrtva.
PRED SODIŠČEM
Mesec dni pozneje se je moral gospod Taestpersent zagovarjati pred sodišče v Antofagasti.
»Zakaj niste priskočili svoji ženi na pomoč?« je vprašal sodnik obtoženca.
»Nisem mogel prenesti smradu, ki se je širil okrog nje in mi jemal zavest,« je odgovoril gospod Taestpersent. Sodnik je ugotovil da moža res ne zadene krivda, in tako so gospoda Taestpersenta oprostili.
S tem pa ta nenavadna zadeva še ni bila končana. Oče mlade žene namreč ni bil zadovoljen z razsodbo anto-fagastskega sodišča, češ da pravi zakonski mož svoje žene nikoli ne sme pustiti na cedilu. Zato se je pritožil proti razsodbi. Na sodišču je izjavil, da se mlada dva sploh nista razumela in da sta si še tik pred usodnim dogodkom pošteno skočila v lase. Razprava je trajala dva dni, potem je pa sodnik oprostil Taestpersenta sleherne krivde in utemeljil svojo razsodbo z besedami: »Za občutljivega človeka je smrdljivčev smrad straš-nejši od tigrovih šap.«
Toda prerokovanje se je le prekmalu uresničilo.
V sudanskem haremu
Proti koncu lanskega leta je Smaragdi pisal brat, ki živi v Hartumu v Sudanu (Severna Afrika). Tamkaj si je bil pridobil lepo premoženje in zato je povabil sestro, naj pride za nekaj dni k njemu v goste. Smaragda je brez obotavljanja pospravila svoje stvari in se odpeljala v Sudan.
Mesec dni pozneje se je lepa mlada služkinja že priselila k bratu v Dag-El-Mezrabu. Brat je tamkaj upravljal veliko posestvo bogatega paše Mah-meda Aslana.
Nekega dne se je pripeljal sam paša, da bi si ogledal posestvo, in Smarag-din brat ga je pri tej priložnosti lepo pogostil in mu predstavil svojo sestro. Komaj je bogataš zagledal lepo mlado dekle, se je pri priči zaljubil vanjo, in odtlej je pogosto prihajal na svoje posestvo. Lepi Smaragdi dolgo ni niti z besedico omenil namena svojih obi-
Zjutraj seveda, posebno pa zvečer:
Chlorodont-zobna pasta
Sleparije z dragoceno starinsko sliko
(nfi) Varšava, aprila. Poljski policiji se je po večmesečnem delu posrečilo odkriti, kam je na lepem izginila neka dragocena starinska slika. To sliko, slavnega »Jezdeca«, je naslikal leta 1914. umrli veliki poljski umetnik Chelmonsky. Sliko je imela do lanskega leta neka bogata veleposestnica. Ko se je pa preselila iz svojega stanovanja v manjše, je sklenila, dragoceno umetnino prodati. Za posredovalca se ji je ponudil neki na videz čisto zanesljiv »znanec«.
Ta znanec je gospe natvezel, da pozna nekega bogatega angleškega ljubitelja umetnin, ki bi bil pripravljen odriniti za sliko 20.000 mark. Posestnica je tej ponudbi nasedla in je res znancu dovolila, da je odpeljal dragoceno sliko »na ogled«. Kmalu je pa ugotovila, da sta izginila oba, znanec in slika. Prijavila je svojo smolo policiji, ki se je takoj podala na delo.
Policija je razposlala vsem trgovcem in zbiralcem umetnin in vsem zastav-lalnicam posnetek umetnine in kmalu se je pokazal uspeh te ilustrirane okrožnice. 2e po nekaj dneh so namreč ugotovili, da je gospenji »dobri znanec« dragoceno sliko lombardiral za smešno vsoto 1200 zlotov, zastav-ljalni listek pa prodal. Sled je vodila
v trgovino nekega varšavskega starinarja. Trgovec je pa vedel povedati samo to, da je imel sliko nekaj dni v izložbi in da jo je nato prodal nekemu neznancu za 3000 zlotov. Policija je nadaljevala preiskavo in je našla sliko v hiši nekega veleindu-strijca na Gornjem Sleskem. Indu-strijec je bil kajpak nekoliko presenečen, ko je policija vdrla v njegovo hišo, kajti kupil je bil sliko res popolnoma zakonito. Zdaj policiji ne kaže drugega, ko da prime »dobrega znanca«, ki se bo moral za svoje sleparije zagovarjati pred sodiščem.
Iz kuhinje v harem
(rbč) Atene, aprila.
Prerokovanje * Služkinja Smaragda Kehajoglova je pred tremi leti prišla z dežele v mesto k nekemu bogatemu trgovcu. Dekle je bilo lepo in pošteno. Vsako prosto nedeljsko popoldne je odšla na obisk k neki svoji sorodnici v atensko predmestje Petralon.
Pred nekaj meseci, ko je bila spet pri njej, je prišla tjakaj neka starejša ženska, ki je Smaragdi prerokovala iz usedline črne kave. Med drugim ji je rekla, da bo nekega dne postala žena bogatega in močnega vladarja. Smaragda se je nasmehnila; vede-ževalkinim besedam kajpak ni verjela.
skov, šele ondan je prišel z besedo na dan in jo poprosil za roko. Smaragdi kajpak ni bilo treba dvakrat reči in tako se je nekdanja služkinja te dni poročila z uglednim sudanskim pašo. Vedeževalka se torej le ni zmotila...
Ne um temveč srce vodi človeka k resnici.	Dostojevskij
V OKAMA MAZILU...
... so sveža zelišča, ki dajejo koži zdravje in prenavljajočo moč solnca, svetlobe in zemlje. OKAMA MAZILO
deluje sijajno pri lišajih, izpuščajih, vnetjih, volku in sploh pri vseh poškodbah kože. OKAMA MAZILO
je najprirodnejše in zato najuspešnejše sredstvo za nego dojenčkov pri vnetjih in kožnih izpuščajih.
MATERE, ki trpite na razpokanih in vnetih dojkah, rabite Okama mazilo! Pomagalo vam bo hitro in sigurno.
Okama mazilo se dobi v lekarnah to dragerijah, škatlica 8 din.
Proizvaja lekarna Mr. J. OBLAK, Št. Vid n. Ljubljano
Sirom po svetu
v 59 vrsticah
Zgodbe svetega pisma bo filmala neka nova angleška filmska družba, Svetopisemski film bo sestavljen iz treh delov in bo stal okrog štiri milijone funtov (1000 milijonov din). — Slavni ruski pevec Saljapin je prejšnji teden v Parizu umrl; slavni basist je bolehal za slabostjo srca, ki mu jo je pred leti pustila huda angina. — Zaščitne naravne parke bo uredila Albanija po nekaterih obsežnih pokrajinah v severnem delu dežele. V njih bodo skušali ohraniti živalstvo, ki je postalo že zelo redko, kakor medvede, volkove, divje mačke itd. — Okrog 10 milijonov radijskih naročnikov imajo v Nemčiji; samo v zadnjem mesecu, od 1. marca do 1. aprila, je število naročnikov poskočilo za 100.000, torej za približno toliko, kolikor je vseh radijskih naročnikov v naši državi. — »Queen Mar.v«, največji potniški parnik na svetu, je zašel na povratku iz Newyorka v hud vihar, ki je dvigal 30 metrov visoke valove, preplavil ladijsko palubo in precej poškodoval precej opreme. 40 oseb je dobilo lažje poškodbe, neka potnica si je zlomila roko, neki potnik pa nogo. — Iz Berlina v Teheran (Iran) v 31 urah bodo priletela letala nemške »Lufthanse«, ki bodo odslej redno letala na progi Berlin—Bagdad—Teheran. — Vrtnice, ki cveto 400 dni, so vzgojili vrtnarji cesarskega zavoda v Tokiu. Stroški za ta nenavadni poskus so znašali 30.000 jenov. — Filmski igralec Jackie. Coo-gan — spomnimo se ga, ko nas je še kot otrok razveseljeval s svojimi filmi
— je vložil tožbo zoper svojo mater in svojega očima, češ da sta mu lani poneverila 4 milijone dolarjev, to je v našem denarju skoraj 200 milijonov dinarjev; sodišče še ni reklo zadnje besede. — Zlato poroko Henryja Forda so praznovali te dni v hiši njegovega sina Edsela. Henry Ford ima zdaj 74 let, njegova žena pa 71 let, oba sta še čila in zdrava. — 500 km na uro upa prevoziti Američan John Cobb s svojim najnovejšim avtomobilom na dirkalni progi v izsušenem slanem jezeru v državi Utah (USA).
— 171etni izumitelj dijak Thomas N. Bellinger je pred kratkim prijavil v newyorškem patentnem uradu patent za najnovejši televizor, ki bo baje precej cenejši od dosedanjih priprav te vrste.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Drpžinski tednik«!
Z Mojih Sprehodov
PREDMESTJE
Cesta dveh cesarjev, ozka in dolga, da sc komaj ogneta dva voza; pozimi razmočena, da se čevlji pogrezajo v sluzasto blato, poleti do neznosnosti prašna, da se ti prične sušiti jezik v ustih. Na sredi te ceste, tiščeč se v Ljubljansko barje, je Sibirija. Sam Bog ve, zakaj so ji vzdeli to ime, tej koloniji tistih, ki še niso zreli, da jih poženo na cesto med berače, tistih, ki še vsak dan z grenkobo in jezo v srcih romajo v Ljubljano iskat dela, pozimi po snežni čorbi, poleti po prahu; tistih, ki so njega dni imeli pro-tekcijo in stalno službo in zdaj preklinjajo srečneže, ki imajo danes tisto, kar so oni izgubili, protekcijo in stalno službo.
Sredi Sibirije, bliže sem k cesti, 8 to ji Šterna; okrog te Šterne se zbira staro in mlado; ženske hodijo semkaj s škafi na glavah, otroci brozgajo po vodi, ki ostane v lijaku, oblikujejo v blatu »potice«, škropijo z njim. majhno, sestradano Siene ali se pa obmetavajo med seboj — gredo se pač vojake ali revolucijo, dva pojma, ki sta jim že za čudo jasna in razumljiva... čeprav so komaj pričeli racati in jih nerodnost in teža še vlečeta k tlom, da se zdaj pa zdaj ta ali oni sesede v blato, umaže zadnjico in je potem doma dvakrat toliko tepen Icakor po navadi.
To so otroci predmestja, prezgodaj zreli, bledikasti, le redko je kdo izmed njih debelušen, njih telesca so s aha in koščena, zmerom so lačni in Požrešni so kakor sestradane živalce. C'e jim daš čokolado, se ti ne zahvalijo, komaj, da te nezaupno izpod čela pogledajo, potem pa stečejo s svojim plenom — boje se, da za to dobroto kaj ne tiči, zgodaj so že spoznali smisel človeške dobrote.
Kakor vsi otroci, so tudi ti otroci radovedni, zaupni, družabni. Vse jim je le igra, le redkokdaj sc resno sprejo med seboj, igrajo se vojno, igrajo pijance, igrajo se še nešteto iger — velemodernih, ki jih mi kot otroci še nismo poznali. Igrajo se tanke, igrajo se kino, igrajo se poroko in — ločitev.
Cesta dveh cesarjev pozna le dve 1 vrsti gostov iz mesta. Prvi so zaljubljenci, ki hodijo uživat romantiko in samoto Barja, drugi so — cigani. Ti drugi se pripeljejo na prečudnih vozeh, pol hišah, pol slam-njačah, le za nekaj dni si posteljejo kje ob robu Barja, potlej pa spet odrinejo dalje. Tistih nekaj dni je cesta polna ciganskega naraščaja; majhnih, vranječmih paglavcev, bolj ogrnjenih ko oblečenih v živorumene, rdeče in zelene krpe, s temnimi, že prekanjenimi očmi in bledimi usti v oljčnorumenih obrazkih. Če bi sodili poštenje njihovih staršev po njihovih mlahavih ročicah, po suhih, drobnih členkih in po velilcih, lačnih očeh, bi najbrže priznali, da sodimo pod vplivom predsodkov, ki smo jih pobrali že v mladosti, pri starših, ali pa pri kakšnem drugem, absolutno poštenem človeku. Kakor da bi bilo na svetu kaj absolutnega!
»Lepa gospa, daj mi krajcar,« okrog nog se mi motovili majhna cigančica, zvedavo me ogleduje, morda upa, da bom segla v ročno torbico, da ji bom dala dinar, ali pa kaj sladkega za pod zob.
»Očeš, da malo zataneain?« In že se prične sukati po blatni cesti, da ji blato škropi po nogah do krilca; pozibava se zdaj sem, zdaj tja, okorno posnemaje vabeče gibe odrasle plesalke, ki ob tem malem, nerazvitem telesu učinkujejo smešno.
Zdaj se ojunačijo tudi sibirski otroci; priplazijo sc bliže, resno opazujejo ta čudni ples, v gručah se zbirajo okrog naju, moja cigančica pa pleše, čedalje živahne j e, čedalje
hitreje. Na lepem je cesta polna otrok, ciganskih in sibirskih, že se pleta prvi pomenki, otroci ne poznajo razlike, ne poznajo predsodkov, poznajo samo tisto radovednost, ki je dobra in čista, ki je gonilna sila za vsako spoznanje.
Dam vsakemu sladkorček in hočem dalje, nerodno mi je sredi te množice otrok, čutijo, da jih opazujem, in postajajo nezaupni. Tedaji se pa iz ene od niških, slabo ometanih hišic vsuje nekaj žensk, planejo med gručico, in kakor pobesnele pri&no udrihati po ciganskih otrocih: »Na. ti tat, ti baraba, ali boš imel dovolj, ti pasji sin?«
Tlesk, tlesk, vrišč na obeh straneh.
Samo nekaj sekund so sibirski otroci obstali ko okameneli, potlej so pa takoj začutili svojo premoč, pognali so se v preplašene cigančke, ki so se spustili v tek, da so jim frfotale strgane obleke okrog tenkih nog.
»Zdaj imajo dovolj,« je tedaj odločila ena izmed žensk. »In povem vam, otroci, če še kaltšen blizu pride, ga pobijte kakor garjavega psa!«
MESTO
Plečnikov Tivolski drevored se vsak dan opoldne koplje v solncu; po klo-picah dremljejo upokojenci, zaljubljeni, pari stikajo vkup glave, mlade matere pletejo in hkrati z nogo zibljejo vozičke, otroci se v gručah igrajo na kupih peska, ki ga bodo mestni delavci kmalu razvozili, na teh dragocenih kupih, ki podžigajo njih komaj zbujeno domišljijo, da se vidijo že v duhu stavbenike, osvoje-valce gorskih velikanov in bogve kaj še vse.
»Ali se greš zobozdravnike?« Sinje oči zaupno zro v majhnega fantička, novega tovariša v igri.
»Če ne bo bolelo,« mali je še nekoliko nezaupen, prvič se danes igra s svojim novim znancem, ki ima *ako lepe čeveljčke in okrog vratu zlato verižico s prašičkom.
»Zakaj s prašičkom?« ugiblje mal-
ček, mama je imela nekoč v rokah takšno verižico, soseda jo je prodajala, na njej pa ni visel prašiček, ampak svetinjica Matere Božje. In mama je rekla, da takšna svetinjica, pomaga. v hudih časih. Bogve, ali prašiček tudi pomaga?..,
»Ti, zakaj imaš pa za vratom tega prašiča?» se ojunači naposled.
Mali s prašičkom j c v zadregi. Sam ne ve, čemu ima prašička. Dobro bi bilo vprašati ,gospodično', ona bo že vedela.
,Gospodična1, mlada svctlolaslca v vzgojiteljski uniformi, se pogovarja s svojo tovarišico. Zdaj pa zdaj ji oči zablode po drevoredu, otroka ne sme nikoli izgubiti izpred oči, tako ji je zabičila milostljiva. Kje vendar tiči ta paglavec? O Bog, kuj vidi: otrok čepi sredi drevoreda, zraven njega pa stoji neko za silo oblečeno bitje in steza roke po otrokovi verižici, po verižici s prašičkom, ki ima oči iz pravih, pristnih, rubinov.
»Mein Gott, dieser Fratz! Er uiird ihn bestehlen... Ertvin, komm her, sofortl€
Otrok v novem plaščku in v novih čeveljcih se zgane in ne razume. Zakaj naj bi zdaj hodil h gospodični, ko je pogovor vendar tako zanimiv... A gospodična ne pozna usmiljenja; že je pri njem, vzdigne ga s tal in praven poučuje:
»Lass den Bcngel! So cin Strasscn-kivd — utul du, aus so einer Kamilic! Merke dir, Schmutz bleibt Schmutz!«
Malček ne razume dobro. Novi zna* nec je vendar tako zaupno dišal po konjih kakor diši v hlevih strička Muca, ki vsak dan jaha na sprehod. In ali se nista lepo igrala? »Zobozdravniki« so tako lepa igra! A gospodična ne dovoli in mama je ra kla, da mora gospodično ubogati, Ah-ta gospodična! S častniki sc tako rada pogovarja, njemu po slcazi igro, kadar je najlepše. In zakaj naj bi bil bil novi znance ,Sehmutz‘? In luha-rica Ančka, ki mu je tako lepo pripovedovala o kravah, je bila tudi ,Schmutz', saj ji je mama tako rekla,. V malčkovi glavici je vse zmedeno; komu naj verjame: mami,, .gospodični' ali sebi?...	Sašk«
» /3xiyei -jeti« - križ ščiti od ponarcjcnja
Oglas j« reg, pod ,£LBrul81 od III 1937
a-ar r r
naiiA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Brezsrčnost
Težko je pač življenje v pomanjkanju in bedi, toda dogodek, ki se je pripetil pred kratkim na Gosposvel-*ki cesti, je višek brezsrčnosti.
Neka beračica je stala s svojo 3 do iletno hčerko pred trgovino in jo nagovarjala, naj joka. Otrok je bil pa videti od samega jokanja že ves onemogel in se pač ni mogel več jokati. Ko pa kljub nagovarjanju ni stajokal, ga je brezsrčna mati prijela »a ušesa in lase ter ga prav krepko vlekla. Ko je otrok začutil bolečine m zajokal, ga je mati začela nagovarjati iGovori: lačen! — lačen!* Stopila sta v trgovino in dobila miloščino zaradi jokajočega otroka.
Opazovalec
Fantalinstvo
Na praznik sem izkoristil lepo vreme in se podal e svojo družino »a šmarno goro. Okoli 18. ure se je vračala cela procesija izletnikov po ozki cesti od Tacna do št. Vida, vmes so pa drveli avtomobili, vozovi in kolesarji, da je bilo treba prav posebno paziti na otroke, da se ne bi zgodila nesreča.
Pa smo na lepem doživeli tole senzacijo :
Na motornem kolesu so sedeli trije okajeni fantalini in drveli po prašni cesti gor in dol. Da bi jih ljudje bolj občudovali, so izpuščali krmilo motorja iz rok, pri tem pa mahali z Tokami okoli sebe in se drli, da je bilo joj. Samo majhen kamen naj bi prišel pod prednje kolo in nesreča bi bila neizogibna in bilo bi več nedolžnih žrtev samo zaradi objestnosti takihle izletnikov.
Takim nepreračunljivim ljudem bi bilo treba prepovedati motorne vožnje. Naj rajši prevažajo ročne vozičke, da ne bodo spravljali življenja izletnikov v nevarnost. Izletnik
Dogodek v kinu
V nedeljo sem bila v kinu »Slogi« pri zadnji predstavi. Ko se je predstava pričela, pride neki mlad, fin gospod in sede tik za menoj.
čez nekaj časa pa prične ta fini gospod tako nesramno cmokati, da so se vsi v bližini pričeli zgražati. Kljub opazkam', ki jih je gotovo slišal, je nadaljeval svojo večerjo.
Mislim, da bi si bil lahko pred predstavo vzel toliko časa, da bi se kje drugje najedel, t. j. nacmokal.
Obžalujem pa vse tiste, ki morajo vsak dan jesti s takim človekom, kajti takšne »godbe« se človek kmalu naveliča.	Navzočna
Prijazna restavracija
. Bila sem ondan v boljši in zelo znani ljubljanski restavraciji, v družbi dveh gospa. Po kosilu smo še malo posedele. Ni bila še ura 14, ko jc prišel »mali« in odprl vsa štiri okna na stežaj.
Toda ni mu bilo še dosti, da nas je izpostavil prepihu. Vzel je metlo in začel pridno pometati. Izpod čela je gledal, kako požiramo prah.
Poklicali smo plačilnega, da plačamo. Značilno je, da niti gospod plačilni ni sprevidel, da to ni prav. Zato smo brez besede zapustile lokal.
Kaj pravite, ali je zdravo, da se v opoldanskih urah čistijo lokali? I)a ni plodonosno, o tem menda niti gospod plačilni ne dvomi. p ^
Jhsinica uccdtUHva
T. Z. — Celje: Prispevek je dober, ne moremo ga pa žal objaviti. Posku-iajte kaj drugega napisati.
B. S. — Ljubljana. Napisali ste dokaj dobro, priporočamo Vam pa, da si najdete kaj znaCilnejšega. Tudi preveč osebni ste.
M. O. pri Krškem. Prispevka ne moremo natisniti, ker smo že objavili dva, ki sta bila vašemu na las podobna.
Iz Trbovelj: Prispevek je dobro napisan, vendar se mi ne zdi dovolj tehten za objavo. Saj sami omenjate, da je fantek bled — torej bolan.
L. S., Ljubljana: Tista stvar s psom in s salamo je izmišljena! V Zrcalo spadajo resnični ne pa izmišljeni dogodki.
»Današnjo mladino« sprejel. Poskušajte najti kak značilnejši primer.
Stojan K., Ljubljana. Vaša zgodbica Je sicer mična, ni pa... resnična.
Mlada dama išče sopotnika
»...in zalo vas pričakujem jutri zvečer v kavarni Rokoko, da se osebno pogovoriva. Imela bom siv kostim in moder klobuk in bom sedela pri tretji mizi ob oknu na levi.«
Robert je neodločno obračal pismo v rokah in se trudil, da bi razbral pokončni, nečitljivi podpis. Naposled je še enkrat preletel fini rumeni pisemski jMipir, potlej je pa pismo zganil in ga vtaknil v žep.
*
Pet minul preti pol osmo zvečer je Robert stopil v kavarno. Oddal je klobuk in plašč v garderobi, ee še enkrat pazljivo premeril v velikem kavarniškem zrcalu od nog do glave in odšel v dvorano. Iskaje so njegove oči blodile po množici, ki je nad njo ležala gosta tenčiea cigaretnega dima. Na uho so mu udarjali nežni glasovi, ženski smeh se je srebrno spajal 6 sentimentalnimi zvoki tanga, ki ga je igrala kavarniška godba. Počasi je Robert koračil med mizami. Tretja miza pri levem oknu je bila še prazna; Robert je sedel za njo in se obrnil tako, da je lahko čez rob časopisa opazoval ljudi, ki so prihajali v dvorano. Mnogo žensk je že vstojrilo, mnogo velikih in vitkih, majhnih in drobnih, lepih, pikantnih, mladih in starejših.
Daset minut čez pol osmo je Robert naročil drugo črno kavo. Počasi je. jel postajati nestrpen. Njegovi dolgi, ozki prsti so živčno ugašali komaj naspol pokajene cigarete, drugo za drugo. »Zakaj vendar ne pride?« se je vpraševal, in koj nato si je smehljaje odgovarjal: »Večina žensk je pač netočnih.« A to ga pa vseeno ni moglo umiriti. Ob četrt na devet je Robert po-klitsal plačilnega..., a glej ga zlomka, prav takrat je vstopila v kavarno neka mlada dama v sivem kostimu in modrem klobuku...
Že je Robert pni njej. »Gospodična...?«
Dve sinji zvezdi se upreta vanj, sijeta in vabita iz drobnega, ozkega obrazka. Robert komaj še razloči ljudi okrog sebe, nič več ne sliši plesne godbe, jecljaje se predstavi in podzavestno uravna korake tja, kjer sluti, da stoji kateri natakar. Oči in ušesa ima samo še za mlado damo onkraj svoje mizice, za njen zvonki smeh in njeno ljubko gostolenje.
»In kako si prav za prav predstavljate potovanje?« vpraša Robert po nekaj minutah živahnega kramljanja.
»Najrajši bi potovala v Švico. Zasneženi gorski orjaki, čedna, prijazna mesta in vasice, velika sinjezelena jezera...« dama se je sanjavo zagledala v daljavo, kakor da bi hotela pisano sliko na popotnem prospektu spremeniti v resničnost.
»Ali ste že potovali po Švici?« je vprašal Robert.
»Na žalost še ne. Ravno zato bi pa rada spoznala to deželo. V mislih si predstavljam vse tako leno. čudovito.^.«
»Saj tudi je,« je pritrdil Robert, »še misliti si ne morete, kako leno je! Davos. St. Moritz... Vse to mora človek sam videti.«
Robert je pričel pripovedovati o svojih potovanjih. Njegova sopotnica ga je pozorno poslušala in se mu sem in tja toplo zagledala v obraz.
>Air! bova torej odrinila v Švico?« je končal Robert z vprašanjem svoje pripovedovanje.
»Da,« je odgovorila, »a kdaj?«
»Kdaj? Takoj, danes... najpozneje jutri k se je nasmejal Robert.
»Počasi, počasi. Najprej se morava odločiti, kam se bova odpeljala.«
»Denimo v St. Moritz...?«
»Ljubši bi mi bil Davos.«
»Prosim, vaše želje so moje želje,« je odvrnil Robert galantno. »Tamkaj vem za čudovit hotel z vsem komfor-tom; vanj zahaja naj višja družba, očarani boste...«
»Ne, prav nič ne bom očarana,« je dejala hitro mlada dama. »Nič kai rada ne stanujem v takšnih velikih, bučnih hotelih.«
Robert jo je začudeno pogledal.
»Da, rajši živim v čednem, manjšem penzionu kakor pa v takšnem mednarodnem hotelskem vrvenju.«
»Žal ne poznam nobenega penziona,« je menil Robert z iskrenim obžalovanjem. »A. če želite...«
»Zdi se mi, da sem »e spomnila imena. ki mi ga je lani toplo priporočala neka prijateljica. Penzion... penziooon. aha, ga že imam: penzion ,Razgled’, tako je dejala.«
»Ne poznam ga!«
»Že mogoče, saj so ga od orli šele lansko pomlad,-' je odvrnila mlada »lama in se zdolgočaseno ozrla po mizah.
»Takoj bom brzojavno naročil dve sobi.« je vneto predlagal Robert in že vstajat izza mize.
»Ne. ne!« je vzkliknila lepa plavolaska in ga skoraj potisnila nazaj na stol. »Prepustite to skrb meni. Prijn-telie Imam. ki so že večkrat stanovali v tem penzionu, in ti mi bodo laže priskrbeli sobe.«
Robert je bil nekoliko presenečen. •-Zdaj mi pa še recite, da boste sami kupiti vozne listke, in prepričan bom, da imam opravka s svetovno popotnico.f se je pošalil.
Mlada dama je z elegantnim gibom otresla j>epel s svoje cigarete in smeh-
ljaje odgovorila: »Ugenili ste. Tudi vozne listke bom priskrbela sama. V popolnem uradu imam namreč dobro znanko in ta mi bo rada to opravila.«
Robert je nekoliko v zadregi prikimal.
»Poslala vam bom vozni listek jutri po pošti.«
»Kako to, ali se ne bi mogla spet sestati?«
»Žal to ne gre. A.ko nameravava v treh dneh odpotovati, imam v tem kratkem času dela čez glavo!« Njen ton je postal za spoznanje strožji in odločnejši.
»Škoda, res škoda,« je menil Robert obžalovaje. »A če ne gre, kajpak ne gre. Dobila se bova torej šele na postaji.«
»V redu.« Mlada plavolaska je kar zasijala. »Zdaj je pa čas, da ee poslovim,« je dejala nato skoraj resno in se bežno, vprašujoče pogledala v zrcalu, visečem na sosednji steni.
»Dovolite, da vas spremim,« je spet pričel govoriti Robert.
»Hvala, ni potrebno,« je odvrnila nekoliko v zadregi mlada dama. »Imam še nekaj opravkov, ki bi jih najrajši sama uredila.«
Robert se ni upal več vsiljevati. Dama mu je ponudila roko in hočeš nočeš se je moral posloviti. Spremil jo je do izhoda, sam je pa še nekaj trenutkov posedel v kavarni. Prelistaval je časopise, misli so se mu pa pletle okrog lepe zapete plavolase sopotnice. Prav za prav sam ni vedel, zakaj je nekam nemiren. Po glavi se mu je nekaj motalo, kar je budilo njegovo nezaupanje in ga malone vznemirjalo.
*
»Vroče hrenovke z gorčico, limonada, čokolada, cigarete, časopisi, revije!« Vlak bo vsak čas potegnil. Robert stoji ob oknu in po malem se ga loteva nepotrpežljivost. Mimo njega hite nosači, obloženi s težkimi kovče«
MED MNOGIMI LEPIMI STVARMI,
KI JIH VSAK TEDEN PRINAŠA »DRUŽINSKI TEDNIK«, NE SMETE POZABITI NA »PROBLEME NAŠEGA CASA«, KI VAM V NJIH VSAK TEDEN NA KRATKO PODAMO NAJZANIMIVEJŠE IN NAJBOLJ PEREČE ČLANKE S POLJA POLJUDNE ZNANOSTI. GRADIVO, KI GA ZLEPA NE DOBITE V KAKŠNI KNJIGI ALI ČASOPISU, ZBIRA IZ NEŠTETIH ZNANSTVENIH KNJIG IN REVIJ IN UREJA ZA VAS — V IZPOPOLNITEV VAŠE IZOBRAZBE IN RAZŠIRITEV VAŠEGA OBZORJA — »DRUŽINSKI TEDNIK«.
gi, zapozneli popotniki iščejo primeren vagon, sem in tja pa v to zmedo za-brLizga lokomotiva rezko in strogo kakor v opomin, da je čas vstopiti.
Vlak je prenapolnjen. »Dim, ljudje, hrušč in trušč, vpitje in prerivanje vse to menda spada k železniški postaji,« se skuša miriti Robert in venomer gleda na uro. Samo še dve minuti manjkata do odhoda vlaka. Prav za prav bi morala biti že zdavnaj...
Robert pogleda s pričakovanjem vsako damo, ki hibi proti vlaku. »l'o je ona... ue, ni bila prava... morda listale tam... tudi ne.«
Plavolase sopotnice, ki jo Robert tako napeto pričakuje, ni nikjer. Sprevodnik že zapira vrata: »Prosim vsto-piiiiiiiitiiiiiii!«
Robert se nagne globoko skozi okno. Zaman. Najbrže so jo v tej gneči porinili v kakšen drug vagon. Vse je mogoče.
Vlak že hiti po polju, za njim se vleče dolga veriga dima in se počasi razblinja v zrak. Robert se izčrpan pogrezne v blazine. Pozneje, da. pozneje 1)0 naročil sprevodniku, naj pogleda j>o vlaku in poišče mlado damo. Zdaj bi se mu pa prilegla urica počitka. Kar same mu oči lezejo skupaj. Nak, se vzravna Robert, tega ne sme; mlado damo mora jmiskati, saj sta ee vendar dogovorila in sobe so tudi že naročene...
Sprevodnik se je že po nekaj minutah vrnil, a sam. Po vseh vagonih je iskal in klical mlado damo, a na se oglasila, je menil obžalovaje.
Morda je zamudila vlak, kajpak drugega ni moglo biti. Robert bi se najrajši sam prepričal, kakšen je vzrok,
ki jo je zadržal... Ali je sama kriva... Kakor majhen otrok prične šteti brzojavne drogove: »Da... ne... da... ne.„ da... ne...,« a štetja in brzojavnih drogov noče biti konec in naposled se Robert tudi tega naveliča.
Ne more več vzdržati na oblazinjenem sedežu, stopi na hodnik in si živčno prižge cigareto. Zakaj ga vse to tako vznemirja, zakaj ei vse tako žene k srcu? Tedaj Robert energično strese z glavo, zravna se in stopi nazaj v oddelek. Saj je vendar odrasel in moški...
In vrhu vsega ni edini moški v oddelku, kar mu pa po drugi strani tudi ni všeč. Zraven njega, pri oknu, pri vratih, povsod sede sami moški, to se prava, gospodje, sami fini, elegantno oblečeni gospodje.
Gospod nasproti Robertu bere mehko vezan popotni roman, sem in tja obrne stran, jo hitro prečita, potlej se pa spet zagleda skozi okno, spet prečita pol strani, si prižge cigareto, stopi za nekaj minut na hodnik, se vrne, poškili na uro, spet 6e sili, da bi bral. Robert se namuzne. Zdi se, da tudi ta gospod nekaj ali nekoga pričakuje.
Tedaj zdrkne sopotniku iz knjige drobno pismo. Robert se hitro skloni, ga pobere in vrne z vljudnim smehljajem lastniku. Gospod nasproti 6e nasmehne in zahvali, položi pismo na okensko polico in čuta dalje.
Tedaj se Robert na lepem spomni. Pismo? Saj res, ali ni bilo to pismo rumeno? Ali ni tudi sam imel pred nekaj dnevi v rokah takšno rumeno pismo? Robert prične nehote škiliti na okensko polico in podzavedno pozabi na vse zapovedi dobre vzgoje. Res je, takšno rumeno pisemce je dobil od lepe plavolaske, od dame, ki je iskala sopotnika. Isti fini papir, ista pokončna, skoraj nečitljiva pisava. Robertovi pogledi postajajo vse radovednejši. vse daljši, naposled se ne more več premagati...
»Oprostite, gospod, ali morda tudi vi potujete v Davos, v penzion ,Razgled’?
Komaj se zave, da je izustil to neprimerno vprašanje, mu je že žal. Zdaj je prepozno. Gospodje v oddelku se zganejo, zravnajo, pričnejo pokašljeva-ti in vse vprek vpraševati:
M-
W\
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
QRtgi * rdcdmi srci Iz
Radenskega zdravilnega kopalifta Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospektel
»Kaj, vi tudi? In vi? V isti p*®* zion? Res čuduok Tedaj se Robertu zasveti! Hitro potegne z okenske police rumeno pismo in ga za trenutek podrži v zraku: »Kdo izmed vas, gospodje, je dobil takšno rumeno pismo?«
Kakšno presenečenje! Iz vseh žepov dežujejo rumena pisemca.
Nekaterim je nerodno, nekdo v kotu se jezi, spet drugi se smejejo, vsi 60 pa v hudi zadregi.
Tedaj zavozi vlak na neko postajo. s-Brzojaaaaavka! Penzion ,Razgled\< Robert že spušča okno.
»Semkaj, fante!« Iztrga mu iz rok® brzojavko in prične naglas črtati:
»V zadnjem trenutku zadržana stop srečno pot in dobro zabavo stop želi vsem gostom v penzionu Razgled stop
Ann.t
Skoraj v istem času sloji v uradu potovalne družbe »Hitro ko blisk« mlada, vitka dama in vneto nekaj računa. Plave lase ima in sinje oči, siv kostim in moder klobuk. Zelo energična je in nenavadno dobro računa. Ravnokar 6e je obrnila k predstojniku, češ:
»Razen provizije za 15 gostov v penzionu .Razgled’, dobim še povrnjen denar za oglas,« in z drobno, lepo oblikovano roko mu pomoli čez mizo mali časopisni izrezek:
»Mlada dama išče sopotnika za pomladno popotovanje. Cilj po dogovora. Distingvirani in spretni športniki imajo prednost. Značka ,Hitro ko blisk 303’, Poštnoležeče.«	(n)
Pred blagajniškim okencem
Napisal H. Kram
Najprej je z mirno, skoraj nežno roko odklenil pisalno mizo. Potlej je vzel iz enega predala nekaj zelenih in belih zvezkov, iz drugega pa svinčnike, peresa, ravnila in radirke. Nato je odprl železno blagajno, ki je smel do nje samo blagajnik. Na varovalnem ključu je moral obrniti tri črke in dve štirištevilčni števili, preden eo se težka vrata odprla in je blagajnik uzrl zložene šope bankovcev.
Pogledal je na zapestno uro. Do devetih so manjkale še tri minute. Okenca pariške banke so bila zaprta. A kmalu bodo prišle prve 6tranke: nagli, poslovni ljudje, tujci, ki. potrebujejo denar za nujne nakupe, in inkasanti. No, bil je pripravljen kakor že skoraj vseh zadnjih pet let.
Vzel je bankovce in jih, kakor po navadi skrbno položil v posamezne predale pisalne mize. Poslednji vprašujoči pogled ga je prepričal, da okence lahko dvigne. Odprl ga je...
Tisto jutro so se prveč premaknila vrtilna bančna vrata. Vstopili sta dve zajetni gospe. Najbrže sta prihajali s tržnice in sta hoteli vložiti izkupiček prvih ur, da ne bi nosili s seboj preveč denarja. Iz sosednjih okenc 60 mu tovariši voščili »dobro jutro«. Odzdravil jim je in čakal, da se bo delo začelo.
K okencu je prišla n eka gospa. Dvignil je glavo in — prestrašil se je. Ivona! Da, Ivona!...
Čutil je ,kako je prebledel, kako mu je vse telo otrpnilo, kako so se mu roke začele tresti in kako mu je nema bol hotela raztrgati prsi tam, kjer mu je bilo srce. To ee pravi, kjer mu je še pravkar bilo. Zdelo se mu je, kakor da bi se ustavilo, kakor da bi se za trenutek zgrnila okoli njega globoka tema, ki mu je grozila, da se bo vanjo pogreznil; potlej se je pa le prebudil in pred seboj je videl ženo, ki se je zmerom tako bal srečanja z njo.
In zdaj je prišla. Pri okencu je elo-
• f>ozcr? • Jpczcr?
V velikonočni številki smo prinesli zadnji kupon za naše veliko nagradno tekmovanje. Prosimo vse tiste, ki se nameravajo tekmovanja udeležiti, da nam pošljejo vse kupone najpozneje do 28. aprila 1938!
Ne pozabite: pošljite vse kupone skupaj, ker bomo zavrgli vse tiste pošiljke, kjer ne bo število kuponov popolno. Veljavni bodo pa le tisti kuponi, ki jih boste izrezali iz časopisa. Pošljite jih v zaprtem ovoju na naslov:
Uredništvo »Družinskega tednika« (nagradno tekmovanje), Ljubljana, poštni predal 345.
Na ovoj nalepite znamko za din 1*50!
Kupone, ki jih bomo prejeli po 28. t. m., pri tekmovanju ne bomo upoštevali.	UREDNIŠTVO
nela velika, še zmerom vitka postava s temnimi, švigajočimi očmi, plavimi valovitimi lasmi in ozkimi, malce ošabnimi usti. Postarala se je, moževemu očesu to ni ušlo, in tudi gube okoli ustnih kotičkov so izdajale marsikatero razočaranje zadnjih let. A to ni nikomur prihranjeno. Oblečena je bila dobro, čeprav ne tako izbrano kakor tiste dni. Ostala je lepa ženska, kakor je bila nekoč.
Ivona! Ali je opazila, kako ga je to srečanje pretreslo? Prizadeval ei je, da bi se delal ravnodušnega, in je tudi že čutil, kako mu srce razbija in mu poganja kri v lica. Ona se je zdela začudena en sam bežen trenutek; potem se je nasmehnila z lahnim ljubeznivim nasmehom igralke, ki se je naučila skriti veselje in bol prav tako izlahka, kakor ju kaže ljudem pri slavnostni predstavi. Ponudila mu je roko v elegantni usnjeni rokavici. Bila je etrgana. Ivona je bila zmerom malce malomarna.
»T i?« je rekla, malce ganjeno, se mu je zdelo. »Nisem vedela, da si dal svoji pisalni mizi v četrtem nadstropju in svoji priljubljeni glavni knjigi slo vo. Ali so te premestili? Si mar napredoval?«
»Da,« je dejal, trudeč ee, da hi govoril stvarno in nebrižno. »Že štiri leta sem tukaj. Upam, da se imaš dobro...«
>0, hvala,« je rekla površno. »Že gre. Tudi pri filmu ima človek uspehe. Mnogo potujem. Ne morem se pritoževati. Menda ei se spet poročil, sem slišala.«
»Da, dve leti potem, ko si odšla. Veseli me, da ee ti dobro godi.«
»Ljubezniv si,« je dejala gospa pred blagajniškim okencem. »Tudi mehe veseli, da si se kmalu potolažil. Ali sem se zelo spremenila?«
»Ne, čisto nič, prav nič,« je naglo odgovoril.
»Ah, nikoli nisi skoparil e pokloni. Pomladila se menda nisem. Sicer se pa tudi ti nisi.«
Nastal je kratek premor, a vrvenje v banki ni dopuščalo, da bi si čustveno srečanje dalo duška. Pred okencem sta že čakala velik, široko-pleč gospod, najbrže Američan, in neka dama v žalnem.
»Ne smeš mi zameriti,« je dejal, »a v službi 6em. In zasebni pogovori...«
S prizanesljivim nasmehom mu je skočila v besedo.
»Vem. seveda. Oprosti. Zaklepetala sem se. Sicer je pa čisto samo po eebi umevno, da sem te vprašala, kako se imaš, in da sem ti povedala, da sem tudi jaz zadovoljna.«
Pokimal je. »Seveda. In če želiš z (Nadaljevanje na S. atraai)
PO ŽENSKEM SVETU
kariera indijanske princese. Prava potomka nekega sju-škega poglavarja si je izbrala za poklic zgodovinski Študij in je dobila službo pod imenom gospe dr. Welskove kot docentka pri nekem velikem ameriškem ženskem društvu. *
PISATELJICA BREZ ŠOLSKE IZOBRAZBE:	Francoski	listi	so
P»'cd kratkim priobčili novico, da je dobila madame Ragmond-Vinčev tava 2a svojo povest »Zemlja« eno naj-francoskih literarnih nagrad. Madame Ragmond-V incentova kot otrok sploh ni hodila v šolo, ampak je pri nekem katehetu naučila branja katekizma. Pozneje je bila Prodajalka i) neki mlekarni; tamkaj Jo je spoznal slikar Beguin in jo do.je izobrazil.
*
ČASTNA NAGRADA:	izletna
Američanko- Mrs. Marian Mc Doivel-.lova je dobila te dni častno nagrado svoje požrtvovalno sodelovanje na Polju, umetnosti, dasi sama ni nikoli umetniško ustvarjala. Gospa je Parnreč vse svoje življenje in premoženje žrtvovala umetnosti, ker si je zadala nalogo, da bo podpirala mlade talente. Ustanovila je nekakšno kolonijo, ki v njej žive mladi umetniki neskrbno življenje in talco lahko V miru ustvarjajo. To kolonijo imenujejo v umetniškem svetu »Raj miru«. Svojim varovancem pošilja go-*tpa tudi hrano, zdravila, skratka vse, kar človek potrebuje, da lahko v miru dela. Iz njenega zavetišča je izšlo že več velikih umetnikov.
*
TUDI ANGEL: SOletna črnka An-nie Mellonesova je že večkratna milijonarka; njene črnske sestre so jo krstile za »harlemskega angela«, ker Je izumila neko vodo, ki omehča in ugladi žimnate kodre. Njeno kozmetično zdravilo je sicer zelo poceni, a ker je učinkovito, ga je prodala že toliko, da je danes najbogatejša črnka na svetu.
*
OTROCI NA DANSKEM: Najno-Ve-jši zakon, ki je pred kratkim stopil na Danskem v veljavo, je izenačil danske nezakonske otroke z za-
konskimi. Danski nezakonski otrok zdaj ne podeduje samo po materi, ampak tudi po očetu in si lahko izbere priimek po očetu ali pa po materi. Če pravega očeta ni mogoče ugotoviti, morajo plačevati vzdrževal-nino za otroke vsi tisti moški, ki pridejo leot očetje v poštev. Otrok dobi določeno vsoto, ki jo potrebuje za življenje, ostali denar roma pa v blagajno za. revne otroke in sirote. Ta nenavadno socialni zakon bi morale sprejeti vse kulturne države, da bi zaščitili nedolžnega otroka, ki pač ni kriv, da je prišel na svet.
*
ZANIMIVI ŽENSKI POKLICI:
Na Kitajskem služijo skoraj na vseh ladjah mornarice, na Angleškem je pa pred kratkim prva ženska prestala kapitanski izpit.
STAVKE: Na neki visoki šoli v Newjerseyu je profesorski kolegij prepovedal 'najnovejši modni ples Big Aple. Dijake in dijakinje je ta prepoved tak-o ogorčila, da so pričeli stavkati in da so z demonstracijami skušali javnost pridobiti zase. Profesorski kolegij z rektorjem na čelu je nato svojo prepoved preklical.
NOV POKLIC ZA ŽENSKE: Letalske družbe so uvedle nov poklic za ženske, in sicer strežniško službo v letalih. Strežnica —- imenujejo se »stewardess« —- mora popotnike med vožnjo zabavati, jim streči in jim kajpak tudi sem in tja vlivati poguma. V primeru nesreče mora »ste-wardess< igrati vlogo bolniške sestre in popotnike obvezati in paziti, da jih spravi na varno. Letalske po-strežnice se tako obnesejo, da se jih večina že v prvem letu službe poroči z bogatimi popotniki, ki se vozijo z letali. »Steivardess« mora imeti posebno šolo, dve leti se uči tujih jezikov in bontona v šoli letalske družbe, narediti mora tudi tečaj za prvo pomoč in dokazati, da je zdrava, ljubka, dobre volje — in da ji lasje »drže« trajno ondulacijo... Vidimo, da letalske družbe slcrbe, da bi njih strežnice popotnikom v vseh ozirih ugajale.	(»Pionier«,	Zlin)
Zjutraj
za lepoto -
Zvečer
za zdravje!
, zlasti pa zvečer
IX NA ALENKO NE SMEMO POZABITI!
MODNA BRZOJAVKA IZ PARIZA
čmo-bela sestava barv bo poleti zelo priljubljena; dopoldne si oblete elegantna Parižanka črno ,malo obleko* iz jerseya, čeznjo pa bel telovnik iz pike ja; popoldne črn plašč čez belo obleko, ali pa bel platnen plašč čez črno obleko — stop — trije ali štirje rumeni tulipani na reverjih temnomodrega kostima učinkujejo elegantno
— stop — robovi črnih volnenih ali Pa svilenih kostimov so pogosto obrobljeni z belim pikejem — stop — bluze so postale najnovejša modna Pridobitev! šivajo jih iz tila, pikeja, suraha, iz svile za samovezniee, iz Platna, iz tenčičnega mušlina in svilenega jerseya — stop — kroji so ravnovrstni: dolge ravne bluze pod ravno tako dolgimi kostimovimi jopicami imajo strogo angleško obliko — stop — druge so mladostno ljubke enobarvne, črtaste, geometrično poslikane, potresene z drobnimi pikami — stop — zmerom ,najnovejše‘i Novo je tudi okrasje iz stilnega vboda (Stil-sticha) — stop — z njim okrasimo temne obleke v vodoravnih ali poševnih črtah, v krogih ali trikotnikih
— stop — iz ljubkih, mošnjičkom podobnih ročnih torbic se smehlja šopek vijolic — stop — najnovejša moda cvetlic za reverje so šmarnice — stop — popoldanske rokavice za poletje izdelujejo iz tila — stop — ni za nas — stop — modne barve za Poletje so bananskorumena, alabastrova in plavičastomodra — stop — čevlji so ob nartih visoki, a ne tako izrazito kakor lani — stop —. Neka pariška šivilja je pričela šivati bluze, ki so na njih gumbi, pentlje in žepki — narisani — stop — najnovejši pas za plašč ima spredaj majcen zvonček, da se dama ne izgubi — stop — drzna barvna sestava, opažamo jo samo v svili. Je strupeno zelena in svetlovijoličasta
stop — dosti majhnih kostimov z Vijoličastimi, rožnatimi, svetlozeleni-hii in sinjimi bluzami — stop — vele-
11111111111111111111111111111 >_
Ko smo že pri otrocih, in sicer pri otrocih, ku jih bomo prej ali slej osrečili s čedno in trpežno oblekco, Daj jK>vem tale dogodek, ki sem ga pred kratkim opazovala:
V tramvaj stopd elegantno oblečena dama v tenčično tenkih nogavicah, v velemodernem plašču in najnovejšem klobuku. Res vse na njej je bilo najnovejše in tudi okusno, tako da sem se kar presenečena ozrla v dva otroka, ki sta prikoraeala za njo; komaj sem verjela, da sta res njena. Fantek je bil oblečen v mornarsko oblekco, temnomodro in že čisto obledelo od sonca. Ob robeh je bila ta obleka natrgana
KOLESA
= damska In moška, najnovejši 3 E letošnji modeli v največji Iz- — S biri že od din 530’— dalje 2
E NOVA TRGOVINA 1
§ TVRSEVA (OUNaiSKB) CESTA 36 =
3 nasproti Gospodarske zveze tl 1111111111111111111M11111111111111111
Za kolesa samo »1) u r I i li l h k «!
moderen ‘siv kostim ima ves prednji del jopice sešit iz samih zelenih, rdečih in rumenih usnjenih trakov — stop — sliši se slabo, na oko je pa lepo — stop — večerna jopica je sešita iz samih pisanih cvetlic, prekrasno! — stop — nekdanje ,smok‘ vezenje (drobno nabrano blago) je spet v modi — stop — mnogi modeli iz svile in svilenega jerseya so ob zapestjih, ramah in vratu nabrani v tem vezenju — stop — temeljno pravilo velja, da nosimo k svetlim oblekam temne rokavice in narobe — stop — črešnjevordečo barvo kombinirajo z vijoličasto, rožnato z olivnozeleno, sinjo s svetlorožnato, bordojskordečo z rožnato ali temnomodro — stop — zmotili so se tisti, ki so prerokovali .imprimeju* letos poraz — stop — imprimeja je toliko kakor še nikoli •— stop — rekord bodo odnesle črte in pike, in sicer majhne pike združene V vodoravne črte — stop — gornji del črtastih oblek t>o imel vodoravne črte, spodnji pa pokončne — stop — tako je prav — stop — da bomo videti vitke — stop — temnomodro drobno nagubana krila in ljubke imprimirane bluze narede iz vsake dame šolarko
— stop — to bo marsikateri prav prišlo — stop — moderni vzorci so svetli na temni podlagi — stop — kajpak tudi narobe — stop — najnovejši im-primeji so poslikani s karikaturami slavnih filmskih igralcev — stop — vsaka bo torej lahko ,nosila* svojega ljubljenca — stop — zanimivo je, da je skoraj ni obleke iz enega blaga — stop — bodisi dvoje različnih barv, bodisi enobarvno blago, kombinirano z imprimejem, bodisi svila in volna — stop — najnovejši kostim za poletje ima bananskorumeno krilo, oranžno bluzo in slivnatomodro jopico — stop
— lepo, a nepraktično — stop — spet dosti platnenih kostimov, zraven vse mogoče bluze v temnejših odtenkih rjave in modre — stop — rožnato zelo pogosto kombinirajo s temnorjavo
— stop — vidite torej, da bo lahko vsaka izbrala ,svojo* barvo — stop — brzojav je dolg — stop — dosti denarja sem porabila zanj — stop — prosim, da ga upoštevate in pokažete tudi svojim inožičkom — stop — držala bom figo, da ga bodo milostno prečitali in upoštevali — stop — vas pozdravlja — stop —	Saška
Prvi m a n e k e n i so bile lesene uti voščene lutke, ki so jih bogate podeželske Francozinje vsako leto enkrat naročale iz Pariza. Niili domače šivilje so posnele oblačila teh »manekenov«, nalair so lesene lutke romale nazaj v Pariz,
in nič zašita, nogavičke so bile tudi strgane, edino čepica je bila še za silo, a res samo za silo. Dekletce — komaj dve leti je imelo — se ni moglo ponašati z dosti boljšo obleko, kje neki da bi se mogla meriti e svojo elegantno mamico! Po obrazih sopotnikov v tramvaju sem ugenila, da jim roje po glavi približno iste misli kakor meni — a kaj ko lepe gospe to ni motilo; ravnodušno si je popravljala kodre in ogledovala rokavice po najnovejši modi...
mm
Evo ljubke in poceni oblekce za dekletce; naredi je laliko mati sama, bodisi iz blaga, bodisi iz volne. Če se odločiš za volno, kupa 250 gramov modre volne, pletilke štev. 214 in nekaj gramov bele volne za vezenje zajčjih glavic. .
Pleteš v samih desnih petljah, da bo oblekca videli gladka kakor iz blaga. Samo ob spodnjem robn pleteš deset vrst izmenično eno vrsto levih, eno vrsto desnih petelj, da 6e rob ne bo vihal navzgor. Naborek ob pasu, ob ovratniku in ob zapestjih pleteš v ro-bovnem vzorčku, izmenično eno desno
in eno levo petljo, in sicer ee ravnaš po kroju.
Na splošno se ravnaj točno po kroju; pleti vsak del posebej, na koncu pa vse dele zlikaj z vročim likalnikom in mokro krpo. Na sprednji 6trani izvezi zajčje glavice, zadaj pa prišij gumbke jn naredi gumbnice. Oblekca bo zelo trpežna; ima pa tudi to prednost, da jo lahko vsako leto podaljšaš — pripleteš daljši rob — nekaj vret.
Otrok naj bo ravno tako čedno oblečen kukor mati, eaj sodimo navadno matere po otrocih in otroke po materah 1	Simona
Srečna hočem bitf,
• lepa in dobra
• in sicer že od danes dalje!
Prav za prav bi ta članek spadal v naše »Zrcalo«; a bojim se, da bi ga vse matere tamkaj ne čilale. Upam, da med našimi bralkami ni matere, ki bi pazita samo na svojo »toaleto«, hkrati bi pa zanemarjala svoje otroke. Če bi ee pa le našla kakšna, ki bi se samo nagibala k tej grdi razvadi, naj jo stro-oo posvarim, kajti ženska, ki ji moda pomeni več ko skrb za otroke, je zgrešila svoj naravni poklic in b: storila najboljše, da bi šla za manekenko. Med manekenkami je pa prav gotovo marsikatera pripravljena zamenjati svoje I naporno delo z lastnim domom in | ljubkimi otroki! Pa naj končam zdaj I svojo pridigo in preidem k prijetuej-1 šini stvarem.
Vsak dan se spomnim, da sem to ali ono pozabila in da mi ravno zato še marsikaj manjka do sreče, lepote in zadovoljstva. Zdaj bom pa sestavila deset ali še več zapovedi za srečo, zadovoljstvo in lepoto in od danes dalje se bom po njih ravnala, pa naj stane, kar hoče! Takole bom napi-
MOJA NEGA Sklenila sem:
1. da si bom dala narediti novo trajno ondulacijo, takoj ko mi daljši lasje od prejšnje ne bodo več dobro »držali« — ali si bom pa česala lase gladko in kratko;
2. da si bom lošč na nohtih obnovila, takoj ko bo pričel pokati — ali si pa sploh ne bom več loščila nohtov;
3. da bom zvečer šla rajši spat kakor v kino, če bom utrujena;
4. da ne bom uporabljala črtala za ustnice in rdečila za lice v nenaravni oranžni barvi, ampak si bom kupila rdečkaste barve in se bom »popravljala« le zelo diskretno;
5. da bom vsako jutro nekoliko telovadila pri odprtem oknu ali se pa vsaj pošteno pretegnila, ko bom vstala;
6. namesto da bi čakala tramvaj pet minut (ali pa še več, kar se v Ljubljani pogosto primeri), bom rajši šla peš do prihodnje postaje in še do prihodnje, dokler me ne bo tramvaj ujel ali dokler — ne bom že pred njim doma;
7. da se ne bom nikoli pritoževala nad sitnostmi, ki jih imam s poltjo in lasmi, ampak se bom rajši skrbno negovala.
JAZ SAMA, ČISTO ZASE Nikoli več...
...ne bom tožila delj ko pet minut za izgubljenimi rokavicami, ampak bom rajši drugič bolj pazila, da jih ne bom izgubila.
...ne bom pomilovala same sebe, če mi bo šlo kaj narobe.
...ne bom govorila o svojih »letih«, samo zato da mi bodo drugi segali v besedo in mi zatrjevali, da sem videti mlajša ko dvajsetletno dekle.
...ne bom mučila ljudi z opisovanjem svojega najljubšega filmskega igralca.
...se ne bom ukvarjala s svojim proračunom drugače kakor s svinčnikom v roki in z domačo blagajniško knjigo pred seboj.
...ne bom tekla k svoji »najboljši prijateljici« in ji potožila, kako sva se ravnokar z možem sporekla.
...si ne bom rekla: »Joj, kaj bo, če bo...«, ker je to nesmiselno.
MOJA GARDEROBA Sklenila sem:
1. da ne bom nikoli več kupila zaradi ugodne razprodaje obleke ali perila, ki se mi slabo poda;
2. da se bom poslej odločila vselej za plašč v tisti barvi, ki se mi najbolje poda, in da bom k tej barvi prilagodila tudi odtenke obleke, perila in raznih modnih malenkosti, ne glede na modo;
3. da bom poslej pomerjala klobuke pred velikim zrcalom, ker ae moro klobuk podati tudi k postavi in ne samo k obrazu;
4. da ne bom nosila velikih ponarejenih draguljev, ampak rajši kakšno ljubko modno malenkost iz pristnega, lepo oblikovanega lesa ali pa pokro-mane kovine;
5. da bom vsak teden natanko pogledala, ali še nisem »pošvedrala« čevljev, in da bom obrabljene pet« takoj i poslala čevljarju v popravilo:
6. da ne bom nikoli šla iz hiše, ne da bi se poprej prepričala, ali so moje nogavice dobro in ravno napete;
7. da bom vsaj vsak teden enkrat temeljito zlikala vse obleke, črne obleke pa tudi temeljito očistila;
8. da si bom pri vseh oblekah pri-šila pod ramo trakec, ki se zapenja na stiskač in ki drži naramnice, nedrčka in kombineže, da ne uhajajo navzdol;
9. da si bom sama sešila ljubko domačo obleko in da se bom odslej rada doma preoblekla, ker bo domača halja ravno tako čedna kakor promenadna obleka;
10. da se bom ravnala po modi samo v toliko, v kolikor mi dopuščata mošnjiček in okus;
11. da ne bom nikoli nosila belih rokavic, če bom imela samo en par, kar bi jih morala sicer vsak dan čistiti.
,ON* IN JAZ
Najprej sem dognala, da sem s svojim možem zadovoljna in da mora biti torej tudi on zadovoljen z menoj. Zadovoljen, to je še vse premalo — srečen mora biti, a vendar nikoli tako, da se ne bi nič več zanimal za dobre kniige in za svoje stare prijatelje!
Od danes dalje bom...
...občudovala njegovo novo obleko, čeprav sem na tihem opazila ta ali oni nedostatek, ki ga bom skušala sama popraviti, če bo le mogoče;
Redna stolica
Opii rti S B«. 11410 In 14* XII. 1455.
...molčala o napakah vseh svojih prijateljic, omenila večkrat dobre lastnosti tega ali onega njegovega prijatelja in pohvalila pogosto dobri okus svoje tašče;
...v družbi vselej istega mnenja kakor moj mož, doma mu bom pa povedala — kajpak med rožicami — svoje mnenje;
...tiho, če bo pri kosilu čital časopis in če potlej ne bo nič pohvalil moje najnovejše kuharske umetnije;
...pazila, da mu ne bom nikoli dejala: »Ti si bil kriv, ker nisi...«, kajti to je zelo nevarno — čeprav je bil v resnici kriv;
...naredila prijetno presenečen obraz, če mi bo na lepem sporočil, da se bo njegova mama za dva tedna preselila k nama in da mi bo pomagala pri kuhi;
...svoje otroke oblačila in negovala z isto pozornostjo in natančnostjo kakor sebe.
' Kurje meso za lij zmerom z nekaj kapljicami kisa, tako postane namreč belo in prhko.
li iizalilt si iiltliti
krasne pomladanske novosti v
MODNI TRGOVINI
T. EMI. UHLJIH
SV. PETRA CESTA ŠT. 2
R
M I
N
v
S
Značaj Japoncev
Napisal J. W. Mason v >Prcnsit,!
Buenos Aires.
JAPONSKA ZAPETOST
Zapetost je ena izmed najznačilnejših črt japonskega značaja. Na miselnost japonskega naroda je vplivala že več ko tisoč let in njen vpliv se čuti na vseh poljih japonskega narodnega življenja. To je najnevarnejša lastnost Japoncev. Odkritost in zaupnost veljata pri njih za pomanjkljivost značaja Zato svoje miselnosti ne samo, da niso mogli razviti po naravnih sposobnostih, ampak so dosegli še to, da jih drugi narodi tako rekoč sploh ne razumejo. Njihova molčečnost je prišla že v pregovor in se čisto strinja z njihovim splošnim nagnjenjem k izolaciji.
A ko bi hoteli našteti vse faze, ki jih je prestalo to njihovo nagnjenje do izolacije, bi morali našteti vse tiste svojstvenosti, ki so značilne za japonsko kulturo. Evo nekaj primerov, ki so posebno značilni: pritlikavo drevje; način, kako Japonci sedejo na tla; jedi, ki jih servirajo na zelo majhnih krožnikih; ozkotirne železnice; pesmi v treh stihih in sedemnajstih zlogih; ozke ulice; dojenčki, ki jih matere krepko nosijo na hrbtu; budistični nauk Zen, ki se po njem resnica ne more povedati z besedami; ponavljanje istih tonov v glasbi; enostano-vanjske hiše s spalnico, jedilnico in salonom; in naposled njihov nizki stas.
V družabnem občevanju Japonci to svojo lastnost še stopnjujejo, tako, da je to tujcem zelo mučno. Le-ti se morajo namreč truditi, da pogovor ne zastane, Japonci se pa zadovolje samo z besedico: »So?«, kar pomeni »Res?« ali pa vzklikajo: »Kaj ste rekli?«
JAPONSKA NEPOSREDNOST
Na japonski gostiji, kjer gosti sede na tleh, se včasih razvije prav živahna zabava, a preden začne delovati »ska«, je razgovor navadno omejen samo na nekaj prisotnih. Kadar Japonci prirede banket po evropskem običaju — ta navada se pri Japoncih vse bolj širi — je vse tako tiho kakor v cerkvi. Ne slišiš niti šepetanja, čeprav je povabljenih več sto gostov. Ce pa kakšnega Japonca vendarle zaprosijo, naj gostom spregovori, opravi to svojo dolžnost sijajno, če Japonci hočejo, lahko prav dobro govore in že s prav malo vaje bi v tem pogledu lahko dosegli Evropejce, a v napoto so jim srednjeveške navade, ki jih današnji moderni čas ne pozna več.
Na svojih svečanostih govore Japonci radi strokovnjaško in spontano. Vstajajo drug za drugim, včasih jih vstane tudi deset in govore po pet do petnajst minut. Značilno je, da v svojem jeziku za to vrsto govorništva nimajo izraza. Na nekem banketu so nekega Japonca posadili zraven moje žene. Nekaj časa je bil zelo zgovoren, končal je pa z besedami: »Rekli so mi, da bom sedel poleg vas, zato sem sl pripravil šest snovi, ki bom o njih govoril. Zdaj sem jih končal in vam nimam ničesar več povedati.«
To preprosto, neposredno in ne-izumetničeno vedenje je za Japonce značilno. Ta črta v njihovem značaju nas primamlja, kajti v njej vidimo vso njihovo prirojeno neposrednost. Tujci pogosto mislijo, da je molčanje dokaz njihove zapetosti; a to mnenje je napačno. Japonci ne molče zato, ker bi radi pred drugimi skrili svoje misli, ampak samo spoštujejo podedovana načela in nič več. V svojih intimnih odnosih kažejo Japonci več iskrenosti kakor kateri koli narod, a samo pred maiimi otroci spuste docela vajeti svojim prirojenim nagnjenjem. Na velikih shodih se zde potrti, proti tujcem so pa zelo oprezni in redkobesedni.
RAZMERJE MED MOŽEM IN ŽENO
Odnosi med možem in ženo slone že od pamtiveka na prikrivanju čustev. Zena gre z možem redkokdaj v družbo, banketov se pa navadno udeleže le možje. Na banketih žene redko vidimo, pa tudi tedaj, če pridejo, so same zase in možje se vedejo, kakor bi jih niti ne videli. Japonski mož pravi svoji ženi »gu-ši«, to je »moja trapica«. V srednjem veku ji je rekel »moja kuhinja« ali pa »moja spalnica«. Japonci si takšno nagovarjanje
razlagajo tako, da je njihovo narodno načelo podcenjevati vse, kar se tiče posameznika. Res je pa, da je za Japonca njegova žena manjvredno bitje. Japonka krčevito pazi, da ljudje ne izvedo, da je njen mož vanjo zaljubljen. V razgovoru z japonskimi dekleti jim je moja žena pokazala rokavico, ki jo je dobila od mene, in jim rekla:
»To mi je podaril moj mož.«
Dekleta so se glasno zasmejala. Zdelo se jim je, da je moja žena v družabnem oziru zelo padla, ker se je pohvalila, da je dobila dar od moža, to je, da ni ostala skromna. Japonska dekleta so mislila, da je storila to zato, ker jim je hotela dati na znanje, da stoji v družabnem oziru nad drugimi poročenimi ženami.
Mnogo Japoncev sem vprašal, ali se jim v nenadni nesreči zdi dolžnost, dan najprej rešijo svoje žene; nikoli nisem dobil iskrenega odgovora. Možje so morali o tem problemu šele premišljevati, kakor da je to zanje neka nova misel; navadno so ml odgovorili: »Mogoče«. Nedvomno bi možje najprej rešili otroke, ker imajo na Japonskem otroke zelo radi. Zelo verjetno je pa, da bi si večina Japoncev mislila, da si bodo njihove žene v nevarnosti že same znale pomagati.
C A S
pirju, je bilo to, da bi utegnil biti ta čudni sadež primeren za klajo svinjam, in govedu. Tako so prezirali krompir njega dni, da ga ne najdemo niti v angleški strokovni knjigi »Complete gardenerju« (Popolni vrtnar), ki je izšla leta 1719.
»Medley«, London
ZANIMIVOSTI Z VSEGA SVETA B
Anglija namerava zgraditi avtomobilsko cesto čez vso Afriko, in sicer vse od Kaira skozi Kongo, pa do Rta Dobre Nade. »Pionier«, Zlin
Najvišja zgradba na svetu je 3S1 metrov visoki »Empire State Buil-ding« v Newyorka. Ta donebnica ima 102 nadstropji in še 2 nadstropji pod zemljo. Če oddajo vsa stanovanja in vse urade, šteje poslopje 80.000 ljudi. Peš bi hodili od glavnega vhoda do vrha celi dve uri; v poslopju imajo pa 03 osebnih in A tovorna dvigala. Ekspresna dvigala te potegnejo že v eni minuti v osemdeseto nadstropje.
»Medley«, London
*
Na Angleškem pride danes na 1 kvadratno miljo 685 prebivalcev, na Francoskem 192, v Ameriki 36 in v Nemčiji 266.
»Time and Tide«, London
Dandanes je na svetu več avtomobilov kakor telefonskih aparatov.
»Pionier«, Zlin
sj:
Ali spi človek bolje v pidzami, ali v spalni srajci, ali nag? To vprašanje so si zadali Američani in ga preizkusili na vse strani. Zmagala je spalna srajca. Od pidžame je boljša, prvič: ker jo laže in hitreje oblečeš; drugič: ker se v njej laže in pr os tej e giblješ kakor v pidzami, zato tudi slajše in bolj nemoteno spiš;
tretjič: ker spalna srajca varuje srednji del hrbta, jopica pri pidzami pa ti pogosto zleze med spanjem navzgor in če se povrh tega še razodeneš, si utegneš prehladiti zelo občutljive organe. Pidžama veže pod pazduho, ker je navadno njen zgornji del vrezan in sešit v obliki jopice; zadrga, ki drži hlače, neprijetno pritiska na sredino telesa; za takšen zoprrti pritisk bi se še živina lepo zahvalila.	»Mcdiey«, London
Ford je v osmih letih nadomestil okrog 50 odstotkov svojih strojev, v vrednosti 175 milijonov dolarjev, z novimi stroji, v vrednosti 217 milijonov dolarjev. A nikar ne mislite, da jc šlo za stare in nerabne stroje; Ford hoče pač in mora v svojih tovarnah delati zmerom s stroji najnovejših patentov. »Pionier«, Zlin *
Največji angleški nedeljski časopis »Sundag Expressc je pričel priobčevati sveto pismo v obliki podlistka. To nenavadno zamisel je uredništvu vdihnil veliki uspeh, ki ga je doživela pred kratkim angleška založba Heinemann s svojo najnovejšo izdajo svetega pisma, ki je izšlo pod naslovom: »Kako bereš Sveto pismo kot literaturo«.
»Sehiinere Zukunft«, Dunaj
Najbolje, kar so znali in vedeli pisatelji 17. stoletja napisati o krom-
Francoski inženirji so izračunali, da je za 1.200 kg težak avtomobil treba 10.000 kg surovin.
Če bi hoteli šteti do milijarde in bi v vsaki minuti našteli 200, bi morali šteti nič manj ko 9.512 let.
»Mediey«, London
težo in pravo			višino?	
	Dečki		Deklice	
Ob rojstvu	348	50	3*24	49
1 mesec	4’4	54	4*1	53
2 meseca	53	57	4*8	56
3 meseci	62	60	5*7	59
4 meseci	68	62	6*3	61
5 mesecev	7'3	64	6*9	63
6 mesecev	7'9	66	7*4	65
7 mesecev	85	68	7*8	67
8 mesecev	89	70	8*2	69
9 mesecev	9'2	71	8*5	70
10 mesecev	95	72	8*8	71
11 mesecev	99	74	9*4	73
12 mesecev	10'2	75	9*7	74
13 mesecev	1045	76	9*95	75
14 mesecev	10'7	77	10*2	76
16 mesecev	10'95	78	10*45	77
17 mesecev	11*20	79	10*7	78
18 mesecev	11*45	80	10*95	79
19 mesecev	11*7	81	11*2	80
20 mesecev	11*95	82	11*43	81
22 mesecev	12*2	83	11*7	82
23 mesecev •	12*45	84	11*95	83
2 leti	12*7	85	12*2	84
3 leta	14*7	93	14*2	92
4 leta	16*5	99	15*7	98
5 let	18.0	104	17*0	103
6 let	20*5	109	19*0	107
7 let	23*0	115	21*0	113
8 let	25*0	120	23*0	118
9 let	27*5	125	25*0	123
10 let	30*0	130	27*0	128
11 let	32*5	135	29*0	133
12 let	35*0	140	32*0	139
13 let	37*5	145	37*0	146
14 let	41*0	151	43*0	153
15 let	45*0	157	48*0	158
(Po »Prager-Tagblattu«)
Brez glave žive še osemnajst dni
namreč neki trdoživi metulji
Žuželke ne poginejo takoj, ko jim odrežemo glavo.
Skoraj za vse živali je usodno, če jim odrežemo ali odsekamo glavo; izjema so menda samo nekatere žuželke. Z znanstvenimi poskusi so skušali ugotoviti, kako reagirajo žuželke na »obglavljenje«, in res so dognali, da se pri tako usodnem dogodku ne vedejo vse žuželke enako.
Hrošči se skoraj takoj zvale na hrbet. Nekatere druge živahne žuželke, kakor mravlje, čebele in sviloprejke ostanejo tedaj, ko jim odrežemo glavo, skoraj čisto negibne in šele čez nekaj časa se zdi, da so začutile posledice
REGULATOR
Vašega organizma je koža
ki se mora pred vetrom, soncem in mrazom varovati. Aktivni lecitin v Solea milu krepi tudi spodnji sloj kože, a kole-sterin Solea kreme ji daje hrano.
Zato je uspeK tako presenetljiv*..
«
m
dlliUrin
strahotne operacije, ki smo jo izvedli nad njimi. Metulji in drugi dvokrilci, kakor brenclji in muhe, so pa spričo te operacije tako mirni, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo.
Videli so že metulje, ki so letali še osemnajst dni potem, ko so jim odrezali glavo; ravno tako skačejo nekatere kobilice še dva tedna brez glave, in neke vrste črički se gibljejo še trinajst dni po obglavljenju.
Pri nekaterih žuželkah ostane občutljivost obeh delov telesa zelo živa čisto do poslednjega trenutka življenja: če se le prav nalahno dotakneš konca cvrčkove nožiče ali pa kakšnega drugega dela telesa, in sicer pri cvrčku, ki smo mu že odrezali glavo, bo vztrepetalo vse telo — očitno znamenje, da je živalca čutila dotik; ako dotik večkrat ponovimo, prične obglavljeni cvrček celo skakati. Tudi glava obglavljene živalce ostane še dolgo nenavadno občutljiva; to opazimo predvsem v gibi j a jih njenih tipalk.
Sokrvca, ki se včasih pocedi iz glavice ali pa iz kakšnega drugega dela telesa pri ranjeni žuželki, na primer pri kobilicah ali cvrčkih, nič ne zadržuje in nič ne pospešuje tega »posmrtnega« gibanja.
V svojih današnjih političnih mejah obsega Egipt okrog milijon kvadratnih kilometrov, torej skoraj štirikrat toliko kakor kraljevina Italija, Rodovitnih in za obdelovanje primernih je pa komaj nekaj več kakor dvajset tisoč kvadratnih kilometrov, tore„ nekako toliko, kakor jih ima Lombardija,
2.	nadaljevanje
Vstali sva in se poslovili. Gospa Rhodnova je poljubila Heleno na čelo in nama je ljubeznivo pomahala z roko v slovo. Sluga naju je spremil do vrtnih vratec. Spet sva korakali po poti, obdani s travniki, ki je po njih žuborel potoček; pot je držala naravnost v Malo Ziillo.
»Gospa svetnica je še danes nenavadno ljubezniva gospa,« sem nazadnje dejala.
Helena je prikimala.
»Karla jo kar obožuje,« a jaz si te medsebojne naklonjenosti kar ne znam razlagati. Takšni sta druga zraven druge kakor nežen ba-tist in grobo platno. To se pravi, tega ne trdim jaz, ampak gospa Hilda. Ah, gospodična Meissnova, stopiva še k tej gospe! Saj ste za to, kajne?«
Od veselja je zaplesala, jaz sem pokimala in hitro sva jo mahnili tja, da bi prišli še o pravem času.
Ko sva prišli bliže, se nama je maloziillsko posestvo razodelo kot lepa, stara zgradba iz 17. stoletja. Obe stranski poslopji sta bili zidani v čisti nemški renesansi, streha je bila nagnjena na pročelno stran in je imela kupolo.
»V rotundi je veselična dvorana,« je razlagala Helena, »segajoča v dve nadstropji; a danes je vse tako pusto. V dvorani je še pred nekaj leti viselo vse polno jelenovega in srnjakovega rogovja, a gospa Rhodnova ga je počasi vsega razprodala. Očka pravi, da je za Rhodnovega Jurija prava sramota — Jurij je namreč njen edinec — da mu takšne zaklade kratko in malo za hrbtom zapravlja, saj Je vendar tudi on strasten lovec in je bil tudi že polnoleten, ko mu je ona vse to prodala.«
PREPOVEDANA LJUBEZEN
PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L. MLADIH LJUDI
ljubezenski
ROMAN DVEH
»Kje je pa zdaj mladi gospod Rhoden?« sem vprašala.
»O, ta je pa malokdaj doma. Ko sem bila še čisto majhna, sem ga nekoč videla. Imel je slnjebelo študentovsko čepico in je bil strašansko ošaben, tudi proti Karli. Potlej je študiral v Bonnu in Heidelbergu in pozneje je z Breiten-feldovim Mirkom potoval okoli sveta in ko se je vrnil, je moral svoji materi najbrže obljubiti, da bo prevzel posestvo, in je v Halleju hodil v kmetijsko šolo, zdaj je pa na praksi. Gospa Hilda pravi, da se ne bi prav nič rad vrnil, ampak da bi rajši še enkrat odšel na potovanje.«
»Zakaj naj pa pride?« sem vprašala. »Saj bo imel zanesljive uradnike in Rhodnovi morajo biti, sodeč po tem, kar vidim, zelo bogati.«
»Ne vem, gospodična Meissnova,« je vzkliknila Helena. »Ljudje govore, da ima gospa Rhodnova mnogo skrbi. Verjetno; kajti za prezidavanje, za pohištvo in za kočijo je porabila ogromno denarja.«
Medtem sva dospeli do hiše. Prekoračili sva brv čez potok in kmalu sva bili pri stranskih vratih. Tu so stali mogočni stari bresti in na vrtu pred hišo so v pisanih barvah cvetele astre.
Stopili sva v grad. Na hodniku je močno dišalo po jabolkih in ko
sva stopali po širokih stopnicah, je duh postajal vse močnejši.
Pozvonili sva in kmalu nama je odprla prijazna dama s snešno-belo čepico na sivih laseh. Ko ji je Helena ovila roke okoli vratu in jo poljubila, je veselo plosknila z rokami.
»Moje zlato dekletce! Vendar že si spet prišla na obisk,« je prisrčno vzkliknila, potem je pa tudi mene prav prijazno pozdravila. Odvedla naju je skozi več velikih sob, okrašenih z raznimi spominskimi fotografijami, v prijazno sobico in nama ponudila prostor na divanu. Med živahnim čebljanjem je tekala sem in tja po sobi in pripravljala kolačke, steklene krožnike in kozarce, iz omare je pa vzela steklenico črnine.
»Mislim, da se bo gospa Rhodnova preselila semkaj, kakor hitro se bo mladi gospod poročil, in to bo najbrže kar kmalu,« je dejala. »Kako kratki so dnevi! Luč moram že prižgati!«
»Kje je pa gospod Hildebrandt?« je vprašala Helena in obraz ji je spričo neprisiljene ljubeznivosti stare gospe kar žarel.
»Prav toliko vem ko ti. Kar na lepem je moral odjezditi v mesto...«
»Karla je šla danes tudi v mesto,« je rekla Helena.
Stari dami se je obraz iznenada
čisto spremenil. Nasmeh okoli ustnic ji je ugasnil in se umaknil izrazu strahu. »Tako, Tako!« je zategnila..
Potlej je trenutek molče sedela, nato se je pa hlastno pogladila po čelu in me vprašala, ali mi v Zlilli ugaja. Hkrati sem opazila, kako je prisluškovala slehernemu šumu in se vselej zdrznila, kadar so se vrata zunaj odprla.
Videla sem njen nemir, zato sva se s Heleno kmalu poslovili, čeprav se ni deklici nič prav mudilo.
Ko sva šli nizdol po stopnicah, je stopil v hišo močan, velik mož v sivozelenem jopiču in lovskem klobuku. Vljudno je pozdravil, ogovoril naju pa ni. Zdelo se je, da je zelo slabe volje. Hlastno je hitel po stopnicah navzgor.
Ravno ko sem prijela za kljuko, se je od zgoraj zaslišal prestrašeni vzklik stare gospe:
»Za božjo voljo, fant, kaj ti pa je?«
Helena se je ustavila in nehote prisluhnila. Potegnila sem jo ven. Prijela se me je za roko in kmalu sva po gozdni poti korakali proti domu.
Pri večerji smo sicer navadno molčali, to pot je pa nadgozdar sam napeljal pogovor. Vprašal me je, kakšne vtise sem dobila danes, pohvalil je pastorjeve kot dobre in
prijazne sosede, zmignil je z rameni, ko sem mu dejala, da ga je gospa Rhodnova hotela pregovoriti, naj bi Heleno oddal v kakšen zavod, in je s plahim pogledom obletel dekle, ki je vsa obupana sedela za mizo.
»Karla tudi tako misli, je zamrmral.
»Gospa Rhodnova reče zmerom samo to, kar reče Karla,« je dejala Helena. »Zakaj se neki gospa Rhodnova zame tako briga?«
In ko je nadgozdar še zmerom molčal, je nadaljevala:
»Karla se je z gospo Rhodnovo najbrže domenila, da bi me bito treba pasla ti v kakšen zavod.«
»Kaj ji pa to mar?« je negotovo menil nadgozdar, potem je pa obrnil pogovor drugam: »Kako je pa gospe Hlldebrandtovi?«
»Mislim, da sta s Karlom nekaf navzkriž,« je odvrnila Helena. »V mestu je bil in je kar zdirjal mi- * mo naju, ne da bi naju ogovoril. Njegova mati se je zadrla nad njim, kaj mu je.«
Nadgozdar je zamišljeno zrl predse in čisto proti svoji navadi je vprašal:
»Ali je gospa Rhodnova kaj omenila, da pride konec meseca njen sin?«
Odkimali sva.
»Hm! Tudi jaz si ne morem misliti,« je zamrmral, zvil prtiček skupaj in odšel od mize.
Tisti večer nisem mogla zaspati. Vsi ljudje, ki sem jih podnevi spoznala, so mi prihajali pred oči. Gospod in gospa pastorjeva v njunem prijetnem domu, gospa Rhodnova, ki mi je ostala popolnoma nedoumna, in živahna, mala gospa Hildebrandtova.
Vsi ti ljudje so drug za drugim
vstajali pred mojimi očmi in za nikogar nisem vedela, kaj drugi zanj pomeni; izvzemši morda razmerje med nadgozdarjevimi in pastorjevimi.
Drugi dan sem pa vendarle zvedela marsikaj. Helena mi je povedala v svoji pomanjkljivi francoščini — bil je ravno dan, ko ni smela govoriti po nemško; tako sva čebljali na sprehodu po gozdu.
»Mademoiselle, je le sais — gospodična, zdaj pa že vem, zakaj je gospa Hildebrandtova včeraj tako prestrašeno vzkliknila, ko je zagledala svojega sina. Pomislite, včeraj je v mestu, v Merbitzovi slaščičarni, vprašal Karlo, ali se hoče 2 njim zaročiti; zato je kajpak tudi odjahal za njo. In Karla — elle a refuse, pomislite: r-e-f-u-s-e — odbila ga je! Pred dvema zimama mu je pa na plesu boječe dovolila, da ji je dvoril. Takrat se je vsak teden peljala v mesto, on je šel pa vselej za njo in potem sta se skupaj vračala domov v omnibusu. In potem nič, dokler ni pred kratkim...«
»Glej, glej, Helenca — ali naj bi se Karla zaradi tistih plesnih zabav danes z njim poročila?«
»O,« je ogorčeno rekla Helena, »a če se dekle in fant poljubita?«
Ni se mi zdelo pametno, da bi dalje govorila o tej stvari.
Opoldne nama je Karla povedala, da jo je Rhodnova teta povabila za teden dni s seboj v Halle. Gospa Rhodnova je hotela tamkaj k nekemu zdravniku, potlej pa v Berlin.
»Ali ni Rhodnov Jurij nekje blizu Halleja?« je vprašala Helena.
Karla jo je ošinila z jeznim pogledom in v bledi obraz ji je planila lahna rdečica. »Ne verjamem, da ga bova kaj videli,« je rekla s hlinjeno malomarnostjo. »Koj, ko bo gospa Rhodnova opravila pri zdravniku, se bova odpeljali v Berlin.«
Nadgozdar je malce nagubal čelo.
»Ali misliš, da je to pribito?«
»Seveda!« je odvrnila Karla.
»No, da,« je menil nadgozdar, »prav za prav je res vseeno, kam potuješ, če si v primerni družbi. Vsekako je pa boljše, da za nekaj časa odpotuješ, dokler se Hilde-brandtov Karel...«
»Kaj je pa meni mar Hilde-brandtov Karel?« je Karla jezno vzkipela. »Zaradi njega se ne bi niti za ped premaknila, naj le on odide! Zakaj si je pa vtepel takšne stvari v glavo, saj ga nisem spodbujala.«
Pri teh besedah še je Helena Vzravnala.
»Ti!« je jezno planilo iz nje. »Ti, sram te bodi!«
Potegnila sem jo za komolec, a v svojem ogorčenju se ni za to niti zmenila.
»Ti sploh nisi vredna, da je on zaradi tebe nesrečen!« je privrelo iz nje. »Saj sem vendar pred poldrugim letom na lastna ušesa slišala, kako sta kovala načrte, da bosta od Rhodnovih kupila Malo Ziillo in da se bosta po poroki tja preselila...«
Karla je ostala čisto mirna.
»Kje si neki to slišala? To je pa res zanimivo, da ti kaj takega slišiš. Jaz o tem namreč prav nič ne vem.«
»Na vozu sem slišala. To je bilo ponoči, ko naju je Karel po plesu spremljal domov. Vidva sta mislila, da spim, in tako...«
»Seveda si spala in povrhu si še sanjala! Vse skupaj je žal zraslo samo v tvoji domišljiji.«
Nadgozdar se je odkašljal in Helena ni odgovorila. Samo zaničljivo je zmignila z rameni, se obrnila od Karle proč in zastrmela v svoj krožnik.
»Kdaj bosta pa odpotovali?« je vprašal nadgozdar, ki je z nagubanim čelom poslušal prerekanje svojih hčerk.
»Pojutrišnjem.«
»Denar za pot lahko dvigneš jutri pri Neumayerju,« je dejal.
Neumayer je bil bankir v mestu in je upravljal Karlino premoženje. Do svoje polnoletnosti je pa dobivala denar samo na očetov podpis.
»O, hvala!« je odgovorila, »saj ga imam še dovolj.«
»Tem bolje! Mislil sem tako, ker si mi včeraj rekla, da ti je trda za denar.«
»A, tako! Da, da!« Karla je bila v zadregi. »Saj veš, oče, da sem načelno proti temu, a ti bi najbrže spet rad podpore za nekoga, ne?«
Oče ni odgovoril. Pozdravil je in izginil za vrati in oba psička sta šla za njim.
Komaj je odšel, je Helena planila pokonci in je pri nasprotnih vratih zdirjala ven. Karla je hladno zrla za njo. potem je pa rekla;
»Heleno bi morali posvariti, naj se nikar ne vtika v stvari, ki ji niso nič mar, gospodična Meissno-va. Moje besede prav nič ne zaležejo. Ce boste še vi vselej molčali, kakor molči že oče, bo mislila, da ima prav.«
»Govorila bom s Heleno,« sem odvrnila. »Tako mlada dekleta, ka
kor je ona, ne poznajo življenja in rade pretiravajo.«
»Zakaj ji pa niste takoj zamašili ust?«
»Vpričo drugih je nikoli ne grajam,« sem rekla odsekano. »Tudi se mi zdi, da Heleno vsaka stvar zelo hitro užali.«
»Tako! če se le ne motite,« je zategnila Karla in vstala. »Boste že sami prav kmalu spoznali, kaj tiči v tej njeni kratkosti in občutljivosti.«
Lskala sem Heleno povsod po hiši in nazadnje sem potrkala še pri Justi, ki je ob tej uri dremala v naslanjaču v svoji sobici. Zdramila sem jo in jo vprašala po Heleni.
»Helenca? Jaz je tudi nisem nič videla, gospodična. Najbrže je zdirjala na vrt. Nič si ne belite glave, se bo že vrnila,« je odgovorila. Potem je takoj napeljala pogovor na Karlino potovanje. »To pa že nekaj pomeni, gospodična, Gospa svetnica že ve, kako je treba urediti, da ji ne bodo nekega dne vsega prodali. Najbrže bo poroka. Juriju bi pa vendarle privoščila katero drugo. Jurij je fant, da bi se še sama utegnila vanj zaljubiti. Videla sem ga, ko je bil lani v Dohmi, kjer je študiral. Vidite, gospodična, z Veliko Ziillo je pa tako...«
Vstala sem, kajti zaslišala sem na stopnicah Heleno.
Nekaj dni pozneje je Karla z gospo Rhodnovo odpotovala v Halle, štirinajst dni je bila z doma in Helena je zdaj kar vzcvetela. V njej se je razvil pravi dekliški čar. Vsak dan se je globlje priljubila mojemu srcu. Bila je prisrčno in otroško ljubko dekletce. V hiši je bilo, kakor bi sijalo sonce in celo nadgozdar sam se je svoji hčerki včasih nasmehnil, čeprav je potem takoj spet še mračneje pogledal. Zdelo se je, kakor bi se hotel zakleniti pred sleherno ljubkostjo svojega otroka.
Potlej se je lepega dne Karla vrnila in sončni žarki, ki jih je v hiši sipala Helena, so se trepetaje razpršili za temnimi oblaki, ki jih je prinesla s seboj. 2e pri prvem kosilu je nastala nevihta. Karla je bila našla za Heleno izredno dober zavod in predstojnica bi jo bila voljna sprejeti še zdaj, sredi četrtletja, Karla bi sestri denar za šolo podarila. Da, podarila bi ga ji! Seveda pod pogojem, da bi se Helena pri priči odpravila na pot, kajti odlašanje je nesmiselno. Heleni bo prav, kmalu sedemnajst .let in nekaj bi se moralo ukreniti zanjo.
Vsi smo obsedeli kakor okame-neli, ko je prišla na dan s tem načrtom. Helenine oči so plašno iskale očetov pogled, a le-ta se jim je izogibal.
»To si zelo lepo naredila, Karla,« je zamrmral. »Helena ti bo hvaležna.«
Iz Heleninih ust ni bilo niti črke in tudi jaz sem molčala. Ko je nadgozdar odšel v svojo sobo, sem stopila za njim.
»Kdaj naj odidem, gospod Nord-mann?« sem ga vprašala.
»Vi?« Pošteno začudeno me je pogledal. »Saj vas nisem vzel v službo samo kot vzgojiteljico. V prvi vrsti sem vas vendar prosil, da bi vodili moje gospodinjstvo. Tu boste ostali, to se samo po sebi razume. Mislim, da bo Karla potrebovala starejšo prijateljico... v bližnji bodočnosti.«
»Ne verjamem, da bi gospodična Karla potrebovala moje prijateljstvo,« sem odvrnila. »Karla je docela samostojna. Gospodinjstvo vodi Justi v splošno zadovoljstvo, edino za vašo Heleno sem bila doslej pri vas. Ali mi torej dovolite, gospod nadgozdar, da vas hkrati s Heleno tudi jaz zapustim? Poiskati si moram drugo službo in za to potrebujem časa.«
Dalje n r I h o d » 11 i
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « !
HlfiUM USODE I
Po nemškem izvirniku priredila
13. nadaljevanje.
Heimrod, med nemškim umetniki prvi, je imel za seboj dolgo, z zlatom in s častjo posuto življenjsko pot. Kot vdovec brez otrok je živel že dolgo let sam samcat v svojem blestečem dvorcu, ki je bil odprt samo njegovim najblažjim prijateljem. Sam je pa še vendar mnogo zahajal v berlinsko družbo. Tisti, ki ga je on slikal, si je lahko štel to v posebno čast in odlikovanje, zakaj ponudbo kogar koli, ki mu ni bil všeč, je prav neprijazno odklonil, pa najsi je bila oseba iz prvih vrst visoke družbe. Z doktorjem Eckardom sta bila že dolga leta iskrena prijatelja. In prav v zadnjih dneh je umetnik slikal njegovo podobo. Kot svetovalec in učitelj žene svojega nečaka je menil, da ji mora pokazati slikarjevo umetnino že kar v ateljeju, hkratu je bil pa prepričan, da jo bo pripeljal umetnosti bliže, ako jo seznani z umetnikom tolikšnega slovesa.
Ko je voz zavil že v predmestje, je Hana zdajci povzela:
»Stric Fric, ne vem, ali je prav, da si prišel kar tako brez naznanila pome. še Ervinu nisem mogla povedati, kam se odpravljava.«
»Ali moraš mar imeti dovoljenje svojega moža?« je trpko vprašal
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
doktor. »Obisk v slikarskem ateljeju je v moji družbi pač nedolžna zadeva.«
»Ne gre za to. Toda spomnim se, da je Ervin včeraj kar besnel zaradi brezobzirnosti tvojega profesorja Heimroda.«
»Surov je dovolj, kadar ga prime. Zdi se, da niti ne veš, kaj je iskal tvoj mož pri profesorju, čakaj, pa ti jaz povem! Hotel ga je preprositi, da bi slikal gospo Arni-kovo, pa ga Heimrod ni hotel uslišati.«
»Gospo Arnikovo? Njo naj bi profesor slikal?«
»Kaj se pa čudiš? Nova Heim-rodova slika je zmerom senzacija, in predmet te senzacije je hotela biti gospa Arnikova. Njena podoba, ustvarjena z roko tega Bogu dopadljivega umetnika, razstavljena v Winterjevi prodajalni umetnin — to ti je senzacija, ki bi si jo ves Berlin hotel ogledati. Olga Pavlovna je pa le predobro vedela, kako težko si je izprositi milosti pri tem umetniku, zato je poslala Ervina tja.«
Hana je pozorno prisluhnila; oči je zapičila v doktorjeve, napeto, in vprašujoče.
»Ervin je zagrabil stvar malce nediplomatsko,« je prezirljivo menil Eckard. »Namignil je bil namreč, da so profesorjeve zahteve postranska stvar. To mu je trmasti in gospodovalni umetnik zameril. Zakaj zdi se mu popolnoma razumljivo, da je treba upoštevati njegove pogoje, in se mu povrhu še prav posebno zahvaliti za izredno čast. Sicer pa slika kdo ve kolikokrat zastonj, če ga kakšna oseba zanima. Pri tej lepi Rusinji je pa kratko in jedrnato rekel: »Ne! Bojim se, da je dama na vso moč užaljena, Ervin pa menda tudi.«
Hana ni odgovorila.
Jutro je bilo hladno in jasno. Veter se je poigraval s tenčico mlade gospe. Eckard si jo je od
strani ogledoval. Na novice, ki ji jih je povedal, mu ni odgovorila niti besedice, toda na čelu se ji je zarisala globoka navpična guba. Njen mladostni obraz s to trdo potezo ni obetal nič dobrega.
Dobri doktor je bil že od nekdaj trden v načelu, da se ne meša v zadeve, ki jih ni moči spremeniti. Krivica bi se mu bila zdela, če bi skušal ženo svojega nečaka zdramiti iz nevednosti, toda prebujenje je piišlo brez njegovega posredovanja. Sama se je navadila gledati in presojati. Globoka guba na njenem čelu je vselej razodevala ne-jevoljnost, kadar koli je slišala ime Olge Pavlovne v zvezi z imenom svojega moža.
Tedaj je voz obstal pred Heimrod ovim dvorcem. Doktor in Hana sta zavila po obširnem negovanem vrtu naravnost k ateljeju, zakaj umetnik je že pričakoval Eckarda.
Vstopila sta. Skozi velikansko okno na severni steni je lila razkošna svetloba v umetniško opremljeni atelje, ki je bil že sam zase za navadnega zemljana pravo doživetje. Povsod dragocene zavese, starinske vaze, orožje, rezljani naslonjači in z umetniškimi vložki posejano pohištvo — vse, vse umetnine zase! Po stenah so visele skice in študije iz prejšnje in zdajšnje dobe, med njimi osnutki za najznamenitejše Heimrodove umetnine. Vse te poslikane in porisane lepenke so pričale o dela in ustvarjanja polnem umetnikovem življenju. Na čelni steni je visela pristna Rubensova slika, pridobitev, ki si jo je lahko privoščil le kakšen Heimrod. Celo premoženje je bila vredna.
Profesor ju je sprejel. Bil je že na pragu sedemdesetih let, zdel se je pa mnogo mlajši. Postave je bil visoke in mogočne, belih las in brade, izpod visokega čela so pa zrle svetle oči, živahno in zanosito.
»Pripeljal sem svojo nečakinjo s seboj, gospo Hano Brankovo,« je začel Eckard. »Ni bila lahka stvar, saj se vsa trese spričo tvoje znamenite medvedje godrnjavosti!«
»Mlada gospa, ne bojte se. Res ne grizem! Najmanj pa gosta, ki mi ga tale tu pripelje,« je dobrodušno menil Heimrod. »Kar oglejte si moj atelje, najprej pa sliko svojega strica!«
Pokazal je z roko na stojalo z razpetim platnom. Uzrla je doprsno sliko doktorja Eckarda v naravni velikosti.
Heimrod se je obrnil k doktorju in se začel z njim pomenkovati o novicah po svetu. Mlado gospo je samo ošinil s prijaznim pogledom, potlej se pa ni več brigal zanjo. Bržčas ga ni zanimala.
Hana je stala pred sliko. Prvi hip je napravila nanjo nekam tuj vtis. Ostre in z duhovitostjo pre-žlahtnjene Eckardove poteze so bile nenavadno podane, človek se je moral najprej zbrati in podobo doživeti.
Čez nekaj minut je stopil Heimrod k Hani in jo vprašal z nekam podsmehljivim glasom:
»Hm? Zdi se, da vam ni kdo ve kaj všeč? Ali je premalo podobna temu staremu borcu? Kar po pravici povejte. Ves svet me pozna, da ne znam slikati fotografij!«
Mlada gospa se sprva ni upala odpreti ust, potlej se je pa vendar opogumila in je nekam plaho dejala:
»Rekla bi, da ste ml strica naslikali — ne tako, kakor se sam kaže, temveč tako — kakršen je res!«
»Lej, lej, ali je mar v tem razlika?«
»Da, pa še prav velika! Stric Evgen se zmerom kaže kot skeptik in kritik. Njegovega sarkazma in zasmehi j ivosti se vsi boje, je pa vendar najboljši človek, pravi varuh vseh, ki so v stiski, in od-
ledvic.	V
oroldih	1
HERSAN
HERSAN CAI
DELUJE
dobro pri obolenju fdodca, Jefer tn Pomaga pri poapnenju žil in hemoroidih
OLAJŠAVA
bolečine i» trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu
OBLAŽUJE
bolečine pri mesečni čiSčl
ODSTRANJUJE
nepotrebno mast in pripomore do vitkost
DOBITE C* V VSEH IEMMMK
iHimmmiHih mmi/muk
kritosrčen svetovalec vsem, ki se k njemu zatečejo. In vse to sije iz te podobe, zlasti iz njegovih oči. Da, stric Fric, to si res ti, takšen, kakršnega te jaz poznam, ves z dušo in s plemenito mislijo.«
Otresla se je plahosti in je prisrčno stisnila doktorju roko. Profesor je postal že koj ob njenih prvih besedah pozoren, zdaj je pa kar z odobravajočim mrmranjem izdal svoje zadovoljstvo.
»Hm, prva, ki zna res gledati! No, mlada gospa, zdaj bi pa rad še jaz vašo roko in zahvalo, ko sem vam strica tako zadel.«
»Z veseljem, gospod profesor!«
Hana je stopila predenj in mu s široko razprtimi očmi pogledala v obraz. Heimrod se je zdajci zdrznil; še za mar mu ni bila ponujena desnica.
»Tri sto kosmatih — to so vendar zlate oči — pri moji veri!«
Mlada gospa je pordela ko mak. Profesor se je glasno zagrohotal.
»Celo pordeti znate? Tega so se sodobne dame že zdavnaj odvadile. Povem vam pa, da se vam imenitno poda. še prav dekliški ste videti. Mnogo čez osemnajst pa tako še niste?«
»Pravkar jih je bila devetnajst,« je namesto nje odgovoril Eckard, zakaj opazil je, da se mlada Hana še ni vživela v Heimrodov način govorjenja.
»Saj sem dejal! Nikar ne pobe-šajte oči! Mene lepo poglejte, tako čisto in polno kakor prejle. Zlate oči — prav zares. To je velika redkost — in težko jih je naslikati.«
Nepremično je gledal mladi gospe v oči. Hana je bila v čedalje večji zadregi. Doktor ji je naposled le priskočil na pomoč.
»Zdaj bi pa res že lahko začela s slikanjem,« je opomnil Heimroda. »Nečakinjo mi boš vso zmedel s svojim nesramnim umetniškim pogledom. Nimam mnogo časa, mudi se mi!«
»Ti tako nikoli ne utegneš,« ga je okrcal Heimrod, ki ga je bil doktor zmotil v zamaknjenem opazovanju. »Ali imaš že spet uredniško mrzlico? Bržčas že par svetovnih dogodkov komaj čaka nate, saj jih prej kakor ti vendar nihče ne sme izvedeti. Hvala Bugu, da te danes poslednjič mučim. Danes končam. Nu — pa na delo!«
Medtem ko je doktor Eckard sedel, je vzel profesor paleto in čopič v roko. Hana je precej porabila gospodarjevo dovoljenje in se je temeljito razgledala po ateljeju. Da bi slikarja ne motila, mu je ostala za hrbtom in si je z začudenimi očmi ogledovala Kdaj to zdaj ono znamenitost. Prvič v življenju je tokrat njena noga prestopila prag umetniškega ateljeja
— in odprli so se ji novi, dotlej neznani pogledi v svetišče z milostjo božjo obdarovanih ustvarjalcev.
Počasi je stopala od predmeta do predmeta, toda najsi je še tako neslišno stopicala, vendar se je zdelo, da profesorja vznemirja. Zdajci se je obrnil, rekoč:
»Prosim vas, gospa, sedite rajši! Pokazal vam bom kasneje vse sam.
— Ne nikar tja v kot, tukajle sem, prosim!«
Primaknil ji je naslonjač, bogato rezljan in prevlečen na sedežu in naslonjalu s temnordečim bar-žunom.
Hana je poslušno sedla vanj, čeprav jo je tolikšna gospodovalnost malce zbodla. Sedela je ravno pred velikim oknom, vsa obdana od kipeče svetlobe. In šele zdaj se je zdelo, da je profesorju udobno pri srcu, zakaj začel je prostodušno kramljati.
»Z vašim možem sva se pa zadnjič malo sprijela. Pripeljal mi je neko svojo znanko — neko gospo Arnikovo — sicer pa saj menda sami že veste, kako je bilo; gotovo vam je pripovedoval.«
»Da, vem,« je odsekano dejala mlada gospa. Ervin ji ni bil ničesar povedal; narobe! Na vsa njena vprašanja, kaj ga teži, se je samo zmrdoval, šele iz Eckardovega pripovedovanja si je ustvarila bežno sliko o neprijetnih dogodkih.
»Ta ruska dona je prihrumela v moj atelje s celim krdelom svojih oboževalcev in me je hotela kar zadušiti s samimi komplimenti. Razen tega se je hotela postaviti s poznavanjem umetnosti, toda tega ne prenesem po nobeni ceni. Gospodje oboževalci so jecljali vsi vprek same oslarije... Najrajši bi bil vso to sodrgo nagnal, toda kulturen človek se mora pač malce obvladati.«
»Nu, pri tebi je surovost drugega reda že dovolj izdatna,« se je ponorčeval Eckard. »Kolikor vem, se
Malo Vima na mokri l<rpi — vse se bo svetilo od čisfote. Vi m nikoli ne praska, ker razkraja nesnago.
'••IIHIHMIIIHI****
[JJMHIuiiiiiiMIIIIJJJI I ".Mili ' il
" I!""1"11""] n'
iiiiuiii
ELIDA
ti je prišla dama samo pokarat, cla bi te navdušila za slikanje.*
»Zavohal sem takoj! To je bil pravi atentat na moj čopič! Pa se ji ni posrečilo. Nu, in glejte, mlada gospa — čez dva dni je pa poslala ta visoka dama vašega gospoda soproga k meni, da bi me zasnubil. Z velespoštovanjem in z odlično vdanostjo sem se zahvalil za tolikšno čast.«
»Zakaj neki? Gospa Olga velja vendar za lepotico v naših salonih !«
Profesor se je hudobno zasmejal.
»Se strašila bi bila lepa, če bi jih tako prefrigano pomalal! Nočem biti krivičen, Eckard — nekoč je morda bila lepa — pred kakšnimi petnajstimi leti ali pa še
»Oho, ali mi mar komplimente j delaš?« je vzkliknil profesor. »No, J mlada gospa, ali bi tudi vi radi takšen spominek za potomce?«
Hana se je neprisiljeno zasmejala tej domnevni šali.
»Takšno pa moje častihlepje res ni, gospod profesor!«
Heimrod si jo je že spet ogledoval z .nesramnim pogledom umetnika* — in čeprav ji je bilo malce neprijetno pri duši, vendar ni mogla odtrgati pogleda od njegovih oči.
»Nisem se šalil; res ne! Vaš obraz, zlasti pa vaše oči — to sta oboje trda oreha. In prav to me mika. Ali bi hoteli prihajati k meni, da vas naslikam?«
Mlada gospa je bila tako zelo
prej. Morda bi bila svojo lepoto | presenečena, celo osupla, da ni koj tudi dalje ohranila, da se ni to- I našla odgovora. Zato je odgovoril ltko lepotičila, kajpak zgolj zato, ' Eckard zanjo: da bi si mladost ohranila. Pa se j »Ponosna si lahko, Hana! Tebi je sama osleparila zanjo. Zdaj je j se ponuja, česar drugi smrtniki samo še odcvela kokota štiridesetih t zlepa ne dosežejo. Mislim pa, da let, našminkana nazaj na trideset! j bova morala najprej vprašati go-Takšna slepila še morda vžigajo j spodarja v vaši hiši.« v vaših salonih — umetnikove oči j »Njemu ni nič mar!« je vzkipel pa gledajo ostreje. Na tej ženski je j profesor. »Zaradi najinega kava-vse zlagano — in zlagane lepote , lirskega spora, misliš? Vljuden res Heimrod ne slika!«	'nisem bil, vendar ni veljala moja
»Ali si to syoje mišljenje vsaj v i osornost njemu, temveč tisti dami, podobni obliki zabrusil tudi mo- { ki ga je poslala kot priprošnjika. jemu nečaku v brk?« je z zlob- ! In če mu v zameno za to naslikam nim nasmehom brž vprašal doktor, njegovo lastno ženo, bo menda »Precej podobno. Pred mladim j njegovo blagorodje potolaženo.« gospodom si vendar ne bom jezika j Doktor pa ni bil takih misli, orokavičil! Bil je kajpak na moč ; toda Heimrod se iz umetnikom.pri-osupel in zdelo se mi je. da mi je ' rojenega ponosa ni mogel sprijaz-mojo odkritosrčnost hudo zameril.! niti z nobenim ugovorom. Pre-Rekel bi pa, da ji je to grenko j dobro se je zavedal, kolikšno vred
čašo pelina pošteno osladkal, preden ji jo je serviral. Kar ne morem se znebiti vtisa, da je tudi on med njenimi oboževalci... In kaj poreče mlada gospa na to?«
Poškilil je k Hani — in čeprav je bil njegov pogled le bežen, je vse predobro opazil globoko navpično gubo na mladem čelu.
»Za čudo energična poteza na vašem čelu, milostivica,« je zdajci vzkliknil. »Ali ste se mar v strica zagledali, da imate drugačno lice,
nost ima podoba izpod njegovega čopiča. Na začudenje obeh mož je pa zdajci Hana sama odločno in mirno spregovorila:
»To je moja stvar! Ako mislite zares, gospod profesor, vam bom odkritosrčno hvaležna.«
Slikar je na moč zadovoljno prikimal.
»To je beseda! Brez dolgoveznih poklonov in puhlih fraz! Tako mi je všeč! Zdaj pa še nekaj: pričesko
u ;   _________________ _	in toaleto bom določil jaz. Kar se
kakršno po navadi kažete? Treba j tega tiče, sem trinog in zahtevam Vam bo malo bliže pokukati v i slepo poslušnost. Vse te modne dušo!«	j	čičkarije mi niso po godu, vam se
Zato si jo pa menda posadil v j pa sploh ne podajo. Toda zdaj vam bleščečo luč,« je suho pripomnil j bom rajši pokazal svoj atelje.« Eckard. »Zdi se, da sem danes ničla zate. Neprestano mi študiraš mojo varovanko.«
>Saj je tudi vredno,« je zamrmral Heimrod. »Prav pa imaš vendar:	najprej gospod glavni
urednik, sicer postaneš še neprijeten! Ne bo več dolgo, pa sva gotova!«
Spet se je zatopil v sliko, še par-krat je krepko potegnil s čopi-
menoj govoriti, govoriš lahko danes, iutri, kadar koli... morebiti mi telefon iraJ...«
»Rada,c je rekla. > A zelo malo utegnem,« je hitro pristavila. »Saj čem, tu in tam poudaril še kakšen ) razumeš. Dela je čez glavo. V Odeonu efekt — in čez dobrih pet minut > l>o skušnja za novo predstavo. Spet
Pred blagajniškim okencem
Nadaljevanje s U- strani
\Jjebra podlaga za pudef je neizogibno potrebna za pravilno nego!
je odložil paleto in čopič.
»Tako, zdaj je pa končano. Na delo, Eckard! Zdaj oceni in kritiziraj! Kako se ti vidi?«
Doktor je vstal in stopil pred podobo. Nekaj minut je molče ogledoval svoj naslikani ,jaz‘, potlej je pa prisi'čno segel profesorju T roko.
»Hvala ti! Zdaj imam vsaj upanje, da ostanem s tvojo sliko slaven tudi za potomce.«
Iioeein nastopati tam, kjer so me nekoč siaviii. Dovolj mi je tega večnega potovanja, preveč je utrudljivo. A o tem se tu kajpak ne moreva pogovarjati.-:
Odprla je svojo ročno torbico in pogledala vanjo. Kadar je kaj iskala, je imela oči Je zmerom malce priprte, prav tako kakor takrat. Spomnil se je, da je zmerom ljubil to zmedeno mežikanje z očmi, da ga je zmerom nekoliko pogrešal...
Vzela je iz torbice ček in ga položila na mizo.
»Samo malenkost dobim. Bore 150 frankov. Za neko uslugo gre. Naša šepetalka me je naprosila zanjo. Vsak mesec dobi skromen denar iz neke podpore za obubožane igralce. Saj lahko podpišem, kaj ne? Cek je izstavljen na moje ime. Kje se moram podpisati?«
»Tu, prosim,« je dejal. Pogledal jo je in ji zdaj s čisto mirno roko ponudil peresnik. Vzela ga je, se mu spet nasmehnila, svobodneje in pro-stodušneje kakor prej, potem je pa z odločnimi pokončnimi črkami podpisala na hrbtno stran svoje ime. Njegovo ime...
»Veliko delo je opravljeno,« je rekla malce podsmehljivo. Potem je resneje dodala: »Zate, ki si navajen izplačevati in sprejemati milijone, je to samo malenkost; a za našo staro šepetalko je to že bajna vsota.«
Ni ji odgovoril. Stopil je k pisalni mizi; tu je na zelen papirček napisal nekaj besed, ga odtrgal, vzel dva bankovca in položil denar pred gosi>o pri blagajniškem okencu. Ček je počasi spravil v prazen mizni predal.
»Na svidenje!« je dejal in se priklonil, prav tako skoraj, kakor vsakomur drugemu, kdor je prišel k okencu.
>Na svidenje!« je rekla Ivona, ne-brižno stlačila denar v ročno torbico, se mu nasmehnila in se obrnila k odhodu. Ko je naredila nekaj korakov, se je ustavila in se ozrla, a on je že govoril z damo v žalnem...
Zunaj se je ustavila, si pritisnila roko na srce in črte na obrazu so se ji sprostile. Moj Bog, če kaj sluti! Na srečo si je v zadnjem trenutku izmislila solzavo pravljico o stari šepe-taiki — in on ji je verjel. No, saj ni bila zaman tako dolgo igralka, čeprav je to že zdavnaj minilo.
V avtobusu je odprla torbico, da bi vzela denar za vozovnico, in jo je hitro spet zaprla. Potem se je previdno ozrla okoli, kakor bi se bala, da je ne bodo zasačili, in je torbico spet odprla, čisto malo... Da, Marcel se je bil zmotil!... Namesto 100 frankov jih ji je dal 1000... Zmedeno je s tresočimi se prsti božala zeleni papir, ki ga je bil z denarjem vred porinil prednjo. Vzela ga je ven in čitala:
»Ne bodi huda! Morebiti ti bo nekoliko pomagalo za nekaj tednov...«
(rr.I.)
Radio Ljubljana
od 21. do 27. aprila 1938.
ČETRTEK, 21. APRILA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 1!>.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Slovenščina za Slovence B 10.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Fantje na vasi ., vmes plošče B 21.00: Prenos iz Benetk. V odmoru: Napovedi, poročila B Konec ob 23. uri.
PETEK, 22. APRILA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Ženska ura B 18.20: Ciganski orkestri B 18.40: Francoščina B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Radijski orkester B 20.30: Prenos evropskega koncerta z Norveške B 21.30: Plošče B 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 23. APRILA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Najvažnejše socialne pogodbe za izseljence B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: Zunanja politika B 20.30: Veselo Jurje-vanje B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15:	Radijski orkester B 23.00:
XX. Mednarodni esperantski kongres B Konec ob 23.10 uri.
NEDELJA, 24. APRILA
8.00: Cimermanov kvartet B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Koncert lahke glasbe B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Bojan Adamič in njegov orkester B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Slovenska ura B 20.30: Velikonočne pesmi B 21.15: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Milan Stante igra na harmoniko B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 25. APRILA
12.00: Plošče ■ 13.00:	Napovedi
»Štirje fantje« B
12.45: Poročila B B 13.20:	Šramel
14.00: Napovedi B
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izb'ra vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolermomelrov, livgromelrov itd. - Raznovrstne ure, zlatnina m srebrnina. - Ceniki brezplačno:
18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Nekaf slovenskih pesmic B 18.40: Slovstveni in kulturni dogodki okoli 1. 1848 B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 20.45: Plošče B 21.00: Spominski koncert B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona« B Konec ob 23. uri.
TOREK, 26. APRILA
12.00: Razne pevke svetovnega slovesa B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Uverture B 18.40: Slovensko narodno občestvo B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 21.00: Plošče B; 21.10: Rondo — IV. ura B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Vesela glasba B Konec ob 23. uri.
SREDA, 27. APRILA
12.00: Glasbene slike B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Mladinska ura B 18.20: Španske pestni B 18.40: Dolenjska mesta na prelomu srednjega in novega veka B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v If. Odmoru: Napovedi, poročila B Konec ob 23. uri.
INFORMACIJE trgovske in privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno: Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41.
RESNEGA ZNANJA v svrho ženitve iSče 34 letni železnišk« uslužbenec z gospodično Ciste preteklosti, dobro gospodinjo z opremo in nekaj dote. Dopise na uprave pod »Zadovoljno življenje.
POSTELJNE MREŽE IZDELUJE IN 8PIIEJE MA RABL.TENE V POPRAVILO NAJCENEJE ALOJZ ANDLOVIČ, GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 6, PRI NAPOLEONOVEM SPOMENIKU.
SIN POSESTNIKA, lepe zunanjosti, dobrosrčen, vsestiansko izobiažen, abstinent, ne* kadilec, delaven in varčni, želi spoznat i pridno in inteligentno gospodično ali vdovo do 30 let staro v svrho ustanovitve eksistence (ženitve). Ponudbe na upravo pod: »Nazaj k naravi«.
POSOJILA
vezana na štednjo In mesečno plačevanle, daie kredita zmožnim osebam nad 45 let obstoječi denarni zavod. Brezplačno za-varovanie, Zahtevajte prospekt.
Rudolf Zore, Ljubljana,# Gledališka ul. 12. lelef. 38-18 Znamka din 3
Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgarn, obleke, perilo itd. najceneje
Presker
Ljub liana, Sv. Petra c. 14
NAMIZNO, POSTELJNO, TELESNO PERILO IN ZAVESE
VAM NUDI
SPECIALNA TRGOVINA
ROBERT GOLI
L|IIBL|A1A, ŠELENBURGGVA 3
Isdaja za konsorell »Družinskega tednika« ti. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.