VINCENCIJ DEMŠAR VAS OSOJNIK POD BLEGOŠEM (Geografsko-gospodarski opis) Vas Osojnik stoji na severnem pobočju Blegoša v Selški dolini. Ze samo ime kaže na njegov položaj, saj je dobil tako ime prav zaradi osojne lege. Senco mu dela, poleti manj, pozimi bolj, kepa Blegoša. Naselje spada v ka tastrsko občino Zali log in Sv. Nikolaj, upravno pa v občino Skofja Loka. V katastrski občini Zali log je 82,30 ha zemljišča, v katastrski občini Sv. Ni kolaj pa 15 ha. Leta 1968 je živelo v Oscjniku 19 ljudi na treh kmetijah. Naselje ima izrazito hribovski značaj, saj leži na višini 760—780 m. Kamninska zgradba in relief Kot je značilno za vse Škofjeloško hribovje — da se namreč geološko- petrografska sestava že na kratke razdalje zelo hitro menja — tako je tudi na tem majhnem prostoru opaziti več vrst kamnin. Do višine 760—800 m so močneje zastopani permski skrilavci, srednjetriadni peščenjaki in argilit. Tu in tam so še vložki kremenčevega peščenjaka in apnenca.' Nad mejo teh ne prepustnih plasti je pestrost kamnin še večja. V največji meri sta zastopana srednjetriadni dolomit in apnenec, le pod Koprivnikom najdemo več verfenskih skladov peščenjaka, dolomita in oolitskega apnenca.' Do krede je bila večina loškega sveta pokrita z morjem. V terciaru, ko je bilo zelo živahno tekton sko gibanje, se je to področje dvigalo in lomilo. Skozi tako nastale tektonske prelomnice je vdirala lava. V pliocenu je prišlo do močnejšega dviganja po sameznih področij. Tekoče vode so tako dobile večji strmec in površje močno razrezale. V pontiku je relief dosegel zopet večjo uravnancst. Tak pontski nivo je dobro viden v Davči' in na Smrekarjevem griču. Cas mirovanja in ugrezanja oziroma dviganja se odraža v nizu teras, od katerih so nekatere še prav dobro ohranjene. Zelo izrazito se kažejo posledice selektivne erozije v terasah, gričih, ozkih in strmih grapah ter brzicah. Na kratke razdalje se menjajo ozke grape in žlebovi z vmesnimi hrbti. Pobočja so v nižjih legah precej strma, višje pa se strmina malo omili. Vzroke moramo iskati prav v počasnem, zatem pa hitrem dviganju konec pontika. Glacialnih oblik ni opaziti v višini naselja. Blegoš je z višino 1563 m segal čez ločnico večnega snega, ki je potekala v pleistocenu v predalpskem svetu v višini 1300^1400 metrov.'' Kot sem že omenil, se spuščajo severna pobočja Blegoša v obliki posa meznih teras-stopenj v Muštrovo grapo. S prevala Črnega kala in Smrekar- jevega griča pod Blegošem na višini okoli 1000 m se pobočje niža enako- 173 merno vse do prve najobsežnejše pobočne terase, na kateri leži v nadmorski višini 760—780 m vas Osojnik. Od tod se pobočje zelo strmo spusti za približno 100 m, kjer je izoblikovana druga terasa, poleg že prej omenjene terase agrarno najbolje izkoriščen svet. Čeprav bi bila zaradi nižje lege za naselitev bolj ugodna ta terasa kot zgornja, je verjetno prav bližina studencev odločala o poselitvi. Kakih 30—40 m niže od druge je tretja, po obsegu manj ša terasa. Na njej je najnižji obdelani svet kmetij v Osojniku. Od tod pola goma pada pobočje proti zahodu; na vzhodu pa se strmo spušča do naslednje terase, ki je na višini 630—650 m, oziroma že do same grape. To je tudi zadnja oziroma prva terasa od spodaj navzgor. Grapa je zelo ozka, saj je v njej komaj toliko prostora, da je ob strugi, včasih pa tudi nad njo, speljana cesta. Na splošno so vse terase rahlo nagnjene proti vzhodu — proti Zagar- jevi grapi, ki se nadaljuje v Muštrovo. Vse naštete terase so v bistvu samo večji ali manjši pregibi v pobočju, ki pa so za agrarno izrabo zelo pomembni. Pobočje je razgibano tudi v smeri vzhod—zahod. Grape in žlebovi se začno v višini zaselka, tam, kjer izvirajo studenci. Stulcovo in Koblarjevo posestvo loči strma in ozko zajedena Skrplanova grapa. Manjši žleb je med Koblarje- vim in Zagarjevim posestvom ter približno 100 m vzhodno od Zagarjeve do mačije. Kakih 500 m od tod je hudourniška Rižna grapa. Blizu Štulcove do mačije se pobočje prelomi preko zaobljenega hrbta. Onstran tega hrbta pobočje zelo strmo pada v ozko Stulcovo grapo. Pedološke razmere Na peščenjaku in krilavcih je debelina prepereline precejšnja. Tvori se sorazmeroma hitro, toda uničujejo jo površinski erozijsko-denudacijski pro cesi. Na nekaterih strmih pobočjih grap je odnašanje prsti tolikšno, da so le-ta kamnita in brez rastja. Na dolomitni osnovi je preperelina zelo tanka. Na teh področjih ni niti ene njive, saj se že v globini nekaj centimetrov pokaže pesek; ugodno pa je tu za senožeti. Kvaliteta sena je na teh s kalcijem bo gatih tleh znatno boljša kot na silikatnih. Sploh je precejšen problem naselja velika kislost tal, saj znaša pH 5,5. Njivska prst je zaradi gnojenja s hlevskim gnojem nekoliko temnejše barve; po travnikih in v gozdu je rjavica. Po ne katerih manjših dolinah, pa tudi v gozdu, je mnogokje zaradi prevelike vlaž nosti in premajhne toplote zapadla prst procesom podzolizacije. Največje po manjkanje prsti je na ozarah in na vrhu njiv, in sicer zaradi konturnega načina oranja. Občasno morajo voziti prst z dna njive na njen vrhnji del. Podnebje V splošnem pripada obravnavani predel v območje subalpske klime. Po letja so mila, večkrat bolj mokra kot suha. Zime so dolge in hladne. Pobočje, na katerem je vas, pada proti severu, zato je insolacija zelo šibka. Pozimi posije sonce pri Stulcu najkasneje ob 9. uri, zaide pa ob 15. uri; pri Žagarju posije najkasneje ob 11. uri in se skrije za Blegoš že ob 13. uri. Nasprotno pa koncem junija vzide sonce že cb 4'> 45'" in zaide ob pol osmih zvečer. Podatkov o toplotnih razmerah v Osojniku ni. Padavine merijo v Davči pri Podgrivarju na višini 886 m in v oddaljenosti 2—3 km od Osojnika. Ker ni med omenjeno meteorološko postajo in vasjo nobene vzpetine, so razlike 174 v količini padavin zelo majhne. Zal pa tam ne merijo temperature in zato ne morem podati niti približnih temperaturnih razmer v Osojniku. Slana pade jeseni že konec septembra, spomladi pa je nevarnost pred njo tja do začetka maja; vendar je spomladi zelo redka. Po meni znanih podatkih je padla slana leta 1964 že 25. avgusta; leta 1947 pa zadnja 19. maja. V zim skem času je temperaturna inverzija pogost pojav. Zjutraj je v Osojniku vedno toplejše kot v dolinah pod njim. Osojničani poznajo tri vrste vetrov: jug, krivca in gorenjca. Pozimi po gosto piha krivec z vzhoda, kamor je svet še najbolj odprt. V zimskem času je suh in mrzel, jeseni in spomladi pa prinaša meglo in daljše obdobje enako mernega rosenja. Gorenjec odganja oblake s severa. Vedno prinaša lepo vre me. V Osojniku ga ne občutijo kaj prida, vidijo pa, kako v višini žene oblake. Najm.očnejši je v Osojniku jug. Ne vleče direktno z juga, ker naselje ščiti pred njim v tej smeri Blegoš. Najprej ga je opaziti v Ratitovcu, kjer nabira na jugozahodni strani meglo, sigurno znanilko, da bo v nekaj dneh dež. Lo kalni vetrovi nimajo večjega pomena. Najbolj se še uveljavlja pozimi nočnik, ki piha z Blegoša. Občutiti ga je predvsem pri Žagarju. Kot sem že omenil, ima največjo moč jug. Štulcova domačija, ki stoji skoraj na slemenu, je močno izpostavljena njegovi moči. Včasih celo ruje drevje s koreninami ali odkriva strehe. Ostali dve kmetiji sta že toliko v zavetrju, da sta varni pred more bitno škodo. Megla se pojavlja le izjemoma. Nekaj megle je le jeseni, in še to le nekaj ur na dan, medtem ko je pozimi precej jasno. Poleti so pogosto nevihte. Po sledice le-teh se kažejo na mnogih macesnih in hrastih, ki so močno poškodo vani od strele. Snežne podavine, kakor tudi dež, največkrat prinaša jug. Letni popreček količine padavin za opazovalno dobo od 1949 do 1962 je 1840 mm.' Razpore ditev padavin po mesecih kaže, da je najbolj moker november (205 mm pada vin), najbolj suh pa je v poprečju marec (102 mm padavin). Ostali meseci se ne razlikujejo veliko med seboj. Razporeditev padavin po mesecih za dve ckstremni leti 1949 in 1953 ter letni poprečki za dobo od 1949 do 1962 v mm Eo naslednji: Mesec januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Leto 1949 206 1 13 91 164 57 168 170 68 118 403 94 Le<-o 1933 86 73 3 145 190 131 155 252 166 192 49 61 Povprečje 7.'\ dO^-^ 1949—1962 137 141 102 150 150 147 158 137 159 182 205 172 letno poprečje 184C'mm Največ padavin v enem dnevu je bilo 27. novembra 1949, i. s. 103,5 mm. Toča pada redko, saj je vas krog in krog obdana z gozdom. Izjema je bilo leto 1942, ko je toča skoraj povsem uničila posevke in sadje. Prvi sneg zapade 175 navadno v začetku novembra. So pa tudi izjeme; leta 1917 je zapadlo že 4. oktobra 15 cm snega, pokaže pa se včasih tudi že septembra. Leži navadno štiri mesece. Dne 6. maja 1958, ko je bilo že vse drevje v cvetju, je zapadlo 30 cm snega. Leta 1955 je v Davči snežna odeja ostala samo 67 dni, leta 1961 pa skoraj 5 mesecev — 141 dni. Letno zapade poprečno 50—60 cm snega; leta 1952 pa ga je bilo 2 m. Večina padavin je iz stratusne oblačnosti, le poleti so precej pogoste tudi konvekcijske padavine. Studenci takrat hitro narastejo. Podobno m.očno narastejo vode spomladi, ko odjuga pobere včasih v nekaj dneh ves sneg. Hidrografske razmere Vas ne pozna večjih odtočnih voda. Voda se tu šele zbira v strmih žle bovih in grapah. Pozimi ali poleti, če ni dalj časa padavin, ali če zamrznejo tla, večina izvirov skoraj povsem usahne. Na dolomitnih in apnenčastih tleh nad naseljem sta le dva studenca. Vsi drugi številni izviri privro na dan nekoliko niže cd posameznih domov. Najboljši indikator petrografske meje so prav studenci. Veda cdteka v dve večji odvodnici: Štulcovo in Muštrovo grapo. Obe imata hudourniški značaj. Ob večjih nalivih ali taljenju snega močno narasteta in rušita bregove. Muštrova grapa na več mestih trga cesto, Štulcova pa kolovoz. Regulacija obeh je težka predvsem zaradi ozkega dna. Cesta in kolovoz namreč na več mestih potekata tik ob sami strugi. Po strmih pobočnih žlebovih je odnašanje prsti tolikšno, da sta oba bre gova na več mestih gola. Posebno ogoličeni sta Škrplanova in Rižna grapa. Strmec prve znaša kar 457 "/o." Na razdalji 359 m se svet spusti kar za 160 m. Za tako ogoličenost je krivo tudi pehanje hlodov po omenjenih grapah, s čimer so prenehali šele pred nekaj leti. Štulcova grapa zgubi na razdalji 750 m na višini 180 m, tako da znaša njen strmec 247 "/o. Kljub številnim studencem blizu domov so vse tri domačije trpele do nedavnega pomanjkanje vode. Na začetku tega stoletja so skopali vodnjake; prej so morali vedo nositi od kakih 50 m oddaljenih studencev, ki sta 20 ozi roma 30 m niže od hiš. Posestnik Žagar je pred zadnjo svetovno vojno napeljal vodovod, Koblar ga je napeljal pred nedavnim, Štulc pa je naredil kapnico. Studenčnice in grape so zelo mrzle. Zlasti spomladi, ko se tali sneg na severnih pobočjih Blegoša še vse tja do srede maja, je voda ledenomrzla. Tudi poleti ni dosti drugače, ker sonce zaradi osojnosti ne more ogreti niti ene grape. Največ vode imata Muštrova in Štulcova grapa jeseni, drugi višek pa je spomladi; prvi minimum je pozimi, drugi pa poleti. Rastje Rastlinska odeja pokriva vse zemljišče Osojnika. Goli so le ponekod bregovi grap. Prvotno je bilo vse zaraslo z gozdom. Šele v 16. stoletju so prišli prvi kolonisti. Danes prevladujejo visoki in srednji gozdovi; v nižjih legah pre težno smrekovi sestoji, više nad zaselkom pa bukovi. Precej je tudi mešanega gozda. Rast je razmeroma hitra, ker je dosti vlage, manjka le ponekod pre- pereline. Pcdrastja skorajda ni. Zgovoren dokaz za neugodno izpostavljenost soncu je to, da kljub slični prsti na južni strani Blegoša povsod po bukovih gozdovih rastejo razne trave, na severni strani nikjer, 176 Niže ob grapali raste smreka, gaber, leska, jesen, breza, vrba, jelša in oreh. V višini zaselka je precej macesna, višje pa, kot je že omenjeno, je več bukve kot smreke. Splošna karakteristika teh gozdov je, da so precej redki, kar je posledica nekdanje paše in neracionalnega izkoriščanja gozdov. Velika površina pripada travnikom, pašnikom, ki se zaraščajo, in seno- žetim. Travniki so v glavnem okoli domov in na ledinah. Te površine kosijo dvakrat letno, senožeti pa le enkrat, saj jih tudi nič ne gnoje. Večji areali še pred 50 leti obstoječih travnikov in senožeti so danes zarasli že s precej visokim drevjem ali pa z grmičevjem. Na splošno je opaziti, da gozd in grmi čevje napredujeta v območju senožeti, zlasti pa pašnikov. Naselitev O zgodovini Selške doline je razmeroma precej napisanega, nič pa kon kretno o Osojniku. Glavna opora za oris zgodovinskega razvoja Osojnika mi je bilo delo P. Blaznika Kolonizacija Selške doline. Leva stran in desni spodnji del Selške doline je bil koloniziran že več stoletij, preden so začeli kolonisti pod vodstvom oskrbnikov loškega gospostva krčiti gozdove v zgornjem desnem delu doline. Vzrok za to, t. i. drugo slo vensko kolonizacijo, je iskati v vedno večji želji zemljiškega gospoda, da po veča dohodke. V tem času so fužinarji iz Železnikov hoteli čim več gozdov zase oziroma za fužine. Povsem ni jasno, koliko je nastanek fužin v Potoku (in Pfaffenbach) med leti 1604 in 1607" vplival na kolonizacijo v Osojniku. Brez posledic gotovo ni bilo. Po mnenju P. Blaznika so se prebivalci Osoj nika, Potoka in Zale zabili kot klin med davške in martinjvrške koloniste.' Blizu Osojnika so kopali železovo rudo za potrebe potoške fužine (rudo so to- vorili še od drugod). Na to spominjajo še danes vidni rovi in jame. Tudi neki kraj je znan pod imenom Jame. Prebivalstvo Statistični podatki za leto 1869 navajajo za Osojnik 25 ljudi; 12 moških in 13 žensk.8 Ob upoštevanju, da so bile tu zmeraj samo tri kmetije, kaže to na velik delež obdelovalcev pcsam.ezne kmetije. Nikoli pa tu niso živeli le člani posestniških družin, temveč še razni posli: pastirji, hlapci in dekle, cesto pa tudi gostači. Do leta 1900 se je število prebivalstva nekoliko zmanj šalo. Konec agrarne krize, ki je pomenila tudi eksistenčno krizo slovenskega naroda, se je tudi tu kazala težnja, poiskati kruh na tujem. Dva sta se leta 1905 izselila v Ameriko, druga odvečna delovna sila pa je iskala zaslužek v slavonskih gozdovih ali celo v Romuniji. Ti zadnji so bili le sezonci. Ostali so obdelovali vsako ped zemlje, če je le kaj redila. Kjer zaradi strmine niso mogli orati, so kopali. Skoraj celotne današnje travne površine, razen dela senožeti, so obdelovali, samo da so se mogli preživljati, čeprav so v to vložili ogromno dela. Družine so ostale številne vse do zadnjega časa. Največje število otrok v družini je bilo 13, najmanj pa 6. Tako je bilo po zadnji vojni v vasi 29 ljudi. Doraščajoči otroci so po drugi svetovni vojni iskali zaslužek na različne načine in v različnih krajih. Nekaj se jih je poročilo na druge kmetije, nekaj jih je dobilo zaslužek v Železnikih (kovinska industrija) ali na Cešnjici (lesna 12 Loški razgledi 177 industrija). Tu so si uredili svoje domove. Leta 1968 je bilo v naselju še 19 ljudi: 10 moških in 9 žensk. Delež otrok je bil majhen, velik pa odstotek starih okrog 70 let (26,3 "/o). Od prebivalcev srednjih let je bil takrat poročen samo eden. Danes so vsi trije gospodarji poročeni: dva z dvema otrokoma, eden pa s tremi. Se bolj neugodna je bila starostna struktura. S kmetijstvom in gozdarstvom se je preživljalo 14 ljudi. Ker so agrarni donosi majhni, je bila in je velika odvisnost prebivalcev od gozda in kakršnegakoli drugega za služka. V osnovno šolo v Železnike hodita dva otroka, eden pa v Skofjo Loko. Na delo v Železnike hodi en moški. Tako je danes v Osojniku 16 ljudi: 7 otrok, trije gospodarji z gospodinjami in trije preužitkarji. Precejšen pomen ima v zimskem času delo v gozdu kot priložnostni za služek. Veliko časa je potrebno za spravilo sena. Zaradi boljšega razumevanja poklicne strukture naj omenim še velikost posesti posameznih kmetov: Koblar ima 17,38 ha zemlje, cd tega 6,9 ha obdelovalne;" Štulc ima 31,5 ha zemlje, od tega 6,39 ha obdelovalne; Žagar ima 60 ha zemlje, a le 6,29 ha obdelovalne. Tako po podatkih katastrskega urada v Skofji Loki leta 1967. Dejansko ima največ travnih površin zadnji omenjeni posestnik. Vas ima samo tri hiše. Zaradi pomanjkanja primernega zemljišča za obde lavo, se ni moglo naseliti več kolonistov. Zemljiška razdelitev je na celke. Domovi so škofjeloško-cerkljanskega tipa. Samo Žagarjeva hiša stoji na ravnem, vsa ostala poslopja so prislonjena v breg. Do konca 19. stoletja so bile vse hiše lesene in pritlične; potem so dve dvignili v encnadstropni, tretjo pa so pozidali. V vežah je bila še prva leta po prvi svetovni vojni črna kuhinja z ognjiščem. Danes je ohranjeno le še ognjišče pri Štulcu, vendar ne služi več svojemu namenu. Iz veže se pride v kuhinjo ali pa v veliko dnevno sobo-hišo. Kuhinje so danes v vseh treh domovih tam, kjer so bile včasih kamre. V hiši je velika krušna peč, ki se kuri iz veže ali kuhinje. Peč ni sam.o za ogrevanje hiše, marveč še povsod sami pečejo kruh doma. Nasproti kuhinje oz. veže sta po dve kleti za okopavine in podobno, poleti pa tudi za mleko. V zgornjem prostoru je prav tako velika soba — zgornja hiša, kamra, dve imata še »hišci« in veliko ter malo čumnato. Žito, moka, suho meso in sadje ter slanina so shranjeni v leseni kašči na prostornem podstrešju. Hlevi so sorazmerno zelo veliki. Vanje bi lahko postavili še enkrat toliko živine, kot jo imajo danes. Krma, stelja in orodje so na hlevu. Poleg hleva in hiše ni nobenih drugih poslopij, ker tudi ni pravega prostora za postavitev. Včasih je imela vsaka hiša sušilnico sadja — pajštev; danes sušijo sadje v peči. Suše vse vrste sadja, tudi češnje. Žagar ima precej velik čebelnjak. Blizu njiv je več kozolcev. Vanje obložijo deteljo ali slabo oz. napol suho seno, vedno manj pa žita. Svisli ima samo en posestnik, vendar danes ne spravljajo vanj sena. Včasih sta jih imela tudi druga dva kmeta, na kar kaže ime Pri hlevu. Od mlinov je še do nedav nega mlel Žagarjev mlin (1. 1967), uporaben je še danes, Stulcov pa je raz padel. Opustili so ga zaradi prevelike oddaljenosti in premajhnega izkoristka. Poslopja so različno krita. Prvotno so bila vsa krita s slamo ali deskami, danes so z deskami oz. skodlami kriti le kozolci in svisli. Hiše so krite z opeko, ena pa celo z znanim zaliloškim skrilavcem. Marca 1945 so Nemci in njihovi sluge do tal požgali vse stavbe razen dveh hiš zaradi aktivne pomoči prebi valcev NOB. Takoj po vojni so obnovili domove na istem mestu, velikosti in obliki. 178 Osojnikarji so se v začetku tega stoletja preživljali s tem, kar so pridelali doma. Obleko so imeli iz grobega domačega platna. Predli so doma, tkati pa so nosili v glavnem v Davčo. Hrano so imeli za tiste čase za kmete sorazmerno dobro, čeprav je imela vse tiste značilnosti, kot jih ima še danes. Kmečka hrana je preveč enolična. Gospodinje imajo preveč dela, da bi utegnile popestriti jedilnike. Gospodarstvo Za Osojnikarje je zemlja še vedno osnovno proizvajalno sredstvo. Kot v ostalem hribovskem svetu velja tudi tu, da ima »zastopano, žal, precej zaostalo ter izrazito samooskrbno poljedelstvo z živinorejo . . . Samo gozdno-Iesna pa noga se tukaj v novejšem času uveljavlja kot racionalno vodena oblika izkori ščanja naravnih sredstev proizvodnje.«^" V zadnjih letih prihaja vedno bolj do izraza pitanje bikov in telic. Proizvodna tehnika je zelo zaostala, v primer javi z mehanizacijo v ravninskem svetu. Primanjkuje strojev oz. bolje pove dano njihova uporaba je zelo otežkočena. V transportu je še vedno glavna živina. Veliko se še vedno dela tako, kot narekuje tradicija. Izkoriščanje zemlje — delež zemljiških kategorij nam najbolje pokaže glavno gospodarsko usmer jenost:'' Zemljiške kategorije 1825 (II) 1068 (12) — njiva — travnik — pašnik — gozd Površina njiv se je od leta 1825 do danes zmanjšala skoraj za polovico; podobno je pri travnikih (za 63,64 "/o). Tiste površine, ki so v katastru ozna čene kot travnik z grmičevjem, so danes skoraj že vse zarasle z gozdom, Po- vrjine gozda so ce močno povečale na račun pašnikov, zlasti v katastrski občini Zali log. Pašniki so se po podatkih katastra zmanjšali od 89 ha na 13 ha. Danes jih dejansko ni več. Povsem nerodovitnih površin je malo. Zemljiške kategorije posameznih kmetov v katastrski občini Zali log leta 1967:" 8,06 ha 22,71 ha 89,35 ha 15,65 ha 4,96 ha 14,82 ha 13.66 ha 64,71 ha Posestnik Zagar'5 Koblar" Stulc'' Skupno Njiva 2,60 0,65 1,71 4,96 Travnik 3,69 6,26 4,68 14,63 Pašnik 7.00 7,00 Gozd 21,00 11.12 17,60 49,72 (v ha) Iz vsega omenjenega je razvidno, da sta prevladujoči panogi kmetijstvo in gozdarstvo. Kar se tiče dela, pa lahko rečemo, da daleč največ časa pora bijo za delo v kmetijstvu, čeprav tu ni glavni vir dohodkov. Niti en posestnik ne bi mogel živeti le cd tega. V primerjavi z ravninskimi kmeti bi bili vsi trije revni, če ne bi imeli gozda. Najtrdnejši posestnik je Žagar, slabšo eko nomsko bazo ima Stulcov dom, najslabšo pa Koblarjev. Vsi trije so nekdaj gojili približno enako število živine. Imeli so skupne pašnike. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so uredili v skladu s tedanjimi gospodarskimi in političnimi težnjami vprašanje srenjske zemlje. Cesto so po nepotrebnem reševali take problem^e pred sodiščem. Konec prve svetovne vojne so razdelili Koblarjevo 12* 179 Zemljiške kategorije v Osojniku leta 1825 kmetijo med dediče. S tem je ta dom izgubil preveč zemlje, da bi mogel ob držati prejšnji stalež živine. Rejo ovc in koz, ki so jih imeli vse do prve svetovne vojne, so počasi opuščali. Danes so predvsem govedorejci. To pomeni nedvomno korak v napredku vasi, čeprav bi bilo dobro, da bi storili še veliko takih korakov. Poljedelstvo Poudariti je treba, da se način poljedelstva v današnjih razmerah v Osoj niku ne izplača. Kljub dovolj dolgi vegetacijski dobi, kar pomeni, da so kli matski pogoji za srednje zahtevne kulture zadovoljujoči, ne morejo gojiti več žitaric ali drugih kultur. Položaj zemljišča je skrajno neugoden. Svet je razbit na posamezne grude. Pobočni žlebovi in strmina otežkočajo obdelavo s sodob nimi agrotehničnimi sredstvi. Osojnost je tolikšna, da na nekaterih krajih sonce 180 Vrste njivskih pridelkov, travniki In gozd v Osojniku leta 1967 ne posije več mesecev. Prst je zato slabo razvita; manjka ji predvsem kalcija in fosforja. Za obdelavo so najprimernejše manjše neizrazite terase. Na njih je danes največ njiv in travnikov. Od žitaric najbolje uspeva oves. Sade precej krom pirja. Po zadnji vojni so sejali tudi precej detelje, zadnja leta pa je sejejo vedno manj, ker je pač vezana na predhodno kulturo žita. Za posamezne glav ne kulture, njihove površine in pridelek lahko za leto 1967 navedemo naslednjo tabelo: 181 Posestnik Žagar Koblar Stulc Žagar Koblar Stulc Žagar Koblar Stulc Vrsta kulture krompir krompir krompir oves oves oves detelja detelja detelja Zasejane površina 0,40 ha 0,18 ha 0,30 ha 0 80 ha 0.10 ha 0,50 ha 0,90 ha 0,25 ha 0,80 ha pridelek v q 60 27 45 16 2 9 40 12 35 Izkoriščanje zemljišča bolje razvidimo iz druge skice (str. 181). Koliko časa so porabili Štulcovi pri obdelavi treh njiv, služi naslednja tabela;'«'19 Njiva za zidam na kamnic pod stalo Površina v ha 0,16 0,25 0,19 Vrsta kulture detelja oves krompir Oddaljenost 15 min. 10 min. zamuda časa Delovne na poti 5 ur 12 ur 105 196 Pridelek 8q 5q 30 q Pri podrobnem pregledu zadnje tabele lahko ugotovimo, da je veliko časa porabljenega za pot. Sejanje ovsa »na kamnic« zahteva več kot 10 Vo porab ljenega vsega časa za pot na njivo in nazaj. Včasih so gojili še lan, koruzo, ajdo in proso. Pred nekaj leti so v glavnem kolobarili s štirimi vrstami kultur: ovsem, krompirjem, ječmenom in deteljo, danes niti to ne velja več. Za živino in prašiče goje repo, peso in korenje. Pre cejšnjo škodo na zelnikih dela številna divjad. Kakor je že omenjeno, goje največ oves, krompir in deteljo. Nemško deteljo imajo dva do tri leta na isti njivi, seveda če ne pozebe. Sejejo jo zmeraj v jara žita, kosijo pa dvakrat letno. Krompir obrodi razmeroma dobro. Suša se nikoli ne občuti, cesto je premokro. Za marsikatero kulturo je važno, ali je leto suho ali mokro. Tako npr. na težki ilovnati zemlji krompir slabo uspe, če je leto mokro. Precej gnoje s hlevskim gnojem, premalo pa z umetnim. Vse premalo gnoje travnike; če jih, je to jeseni, in sicer s hlevskim gnojem, pomladi pa z umetnim. Senožeti nikoli ne gnoje, ker so previsoko nad naseljem. Travnike okoli domov kosijo dvakrat, drugje pa samo enkrat letno. Vsi imajo ročne kosilnice, toda s temi pokosijo lahko samo ledine in malo lepše površine, veliko pa je treba s koso, ker se drugače ne da. S košnjo začno konec junija, Otavo pokose do srede septembra, kasneje se niti ne bi več posušila. Precej pomembno je sadjarstvo. Sadje dobro in rado rodi. Češnje cveto običajno na začetku maja, hruške in jablane pa kakih deset dni kasneje. Češnje so skoraj vsako leto, le če ni v času cvetenja preveč deževno. Precej je tudi jabolk, hrušk in orehov. Vse sadno drevje je okoli domov. Če bi bilo tržišče za sadje bližje, bi lahko imeli prav lepe dohodke od sadjarstva. Za ozimnico puste le malo sadja, nekaj ga stisnejo za mošt in posuše, večino pa namočijo za žganje. Prav zaradi nemožnosti prodaje, imajo tako malomaren odnos do sadja. Sadno drevje čistijo le redko, pognojijo mu včasih jesni, škropljenja pa sploh ne poznajo. 182 živinoreja Bila je dolgo ena najvažnejših panog gospodarske dejavnosti. Dokler niso mogli predajati lesa (do začetka tega stoletja razen oglja), je bila edina gospo darska panoga tukajšnjega prebivalstva. Potem je zgubila na pomenu, zadnje čase pa postaja vedno bolj pomembna. Površine pašnikov so se uradno zmanj šale z 89 ha na 10 ha. Zaraslo se je tudi že veliko senožeti. Danes ne pasejo več, niti v planino ne ženejo. Včasih malo pasejo po travnikih, ki so slabi, saj celo najboljši spadajo šele v VI. razred, večina v VII., nekaj pa celo v VIII. Glede na travne in pašne površine se je gibal stalež živine. Razlika je tudi v teži živine nekoč in danes. Leta 1895 je bilo pri Štulcovih 9 glav goveje živine, 10 ovac in 8 koz. Danes ima taisti kmet konja in 5 goved. Navadno so imeli en par voličev težkih okoli 700 kg, drugi manjši par, štiri molzne krave, težke okoli 300 kg, in eno ali dve telici. Kot vprežna živina niso služili le voli, temveč tudi krave. Živino so vpregli edino za delo na njivah. Trenje pri lesnem plugu je bilo tolikšno, da so morali orati z dvema paroma, parom voličev in parom krav, pa še to je bilo plitvo oranje. Živina je danes boljše kvalitete. So pa še velike pomanjkljivosti, predvsem je premalo načrtne in skrbne reje živine za meso, kar je za nekaj časa, dokler ne morejo prodajati mleka, edino perspektivno v Osojniku. Stanje živine 31. decembra 1967:-° Posestnik 2agar Koblar Stulc Skupaj Konji 1 1 2 Kra\'e 4 1 3 8 Biki 2 1 2 5 Telice 1 1 2 Teleta 1 1 2 Ovce 6 6 Prašiči 3 1 2 6 Kokoši 17 8 10 35 Vse do prve svetovne vojne so pri vseh kmetijah pasli živino. Imeli so domače pastirje oz. otroke revnih kočarjev in bajtarjev iz sosednih vasi. Koblar je po prvi svetovni vojni opustil pašo in imel živino vse leto v hlevu ali pa je pasel samo jeseni po strniščih in travnikih. Ostala dva kmeta sta pasla vse do konca 50-tih let. Zadnja leta so pasli domači otroci. Na Blegoš, kjer je planina, so redko dajali na pašo. Sedaj opuščajo jesensko pašo po tratah, ker živina po strminah preveč zdere in uniči rušo. Krmijo s senom, rezanico in deteljo. Zadnje čase kupujejo precej krmil, da intenzivirajo pitanje bikov. Konj je izključna vlečna sila, vendar pa zgublja na pomenu, zaradi vse večjega števila gozdnih cest. Ni pa primernega nadomestila zanj pri obdelavi polja; strojna obdelava je zaradi prevelikih strmin nemogoča. Priplod živine in reja nista zadovoljivi. Žagar in Stulc spitata na leto vsak po enega bika, težkega od 500 do 600 kg. Žagar zredi poleg tega na dve leti še eno plemensko telico ali bika, Stulc pa na tri leta. Koblar zredi na dve ali na tri leta eno goved, je pač v službi. Ni pa vsako leto točno tako; včasih se kakšna goved ne redi ali tudi zboli. Mleka in surovega masla zaradi pre velike oddaljenosti ne morejo prodajati. Teleta, ki jih redijo, popijejo včasih vse mleko krave v njeni mlečni dobi. Gozdarstvo Gozd je tudi za kmeta v Osojniku izrednega pomena. Gozdnih površin je tu precej, saj imajo vsi trije skupaj skoraj 70 ha. Letni prirastek pa je majhen in znaša okoli 140 m'' lesa. To pomeni, da je prirastek na 1 ha samo ca. 2 m^. 183 Veliko je slabo zaraščenih pašnikov. Veliko gozda so imeli skupno. Na prelomu zadnjega stoletja so ga razdelili. V času delovanja potoške fužine je bil pomemben zaradi oglja. Ze takrat in še bolj kasneje so bili hudi spori s fužinarji iz Železnikov zaradi samovoljnega sekanja lesa.' V 19. stoletju je pomen gozda nekoliko padel, kakor so počasi usihali vigenjci in plavža v Železnikih. Les so spravljali po grapah do Tajnetove žage, od tod dalje pa z vozovi ali velikimi sanmi — »šlitami« na Trato pri Skofji Loki. Podobno je bilo z ogljem, samo da so ga precej vzeli fužinarji v Železnikih. V času lesne konjukture so veliko sekali, zlasti po prvi svetovni vojni. S pametnimi posegi so se gozdovi že malo opomogli. Cez nekaj let se bo v Osojniku sekalo veliko več lesa, ker je sedaj veliko mladega gozda: zaraščajo se pašniki in na novo pogozdene parcele. Zelo ugodni so pogoji za rast macesna, škoda le, da mladega tako uničuje divjad — srnjak. Zelo veliko pokurijo drv: v štedilniku, peči, za kuhanje prašičem in včasih za žganjekuho. Gozdovi so pod in nad vasjo. Kar potre bujejo za domačo porabo, sekajo navadno više naselja, za prodajo pa niže. Razmerje med gozdnimi površinami in letnim etatom oz. dovoljenimi koli činami lesa za posek'-' (leta 1967): Posestnik ^gozd"^ Iglavci Listavci Skupno 2agar 37,00 ha 40 ni» 49 m' 89 m» Koblar 11.37 ha 13 m" 5 m' 18 m^ Stulc 21,70 ha 16 m' 19 m' 35 m^ Vsi skupaj 70,07 ha 69 m' 73 m^ 142 m'> Sekajo navadno zgodaj spomladi ali v avgustu, ko ni toliko dela na polju; spravljajo pa jeseni in pozimi. Odkar je v Potok speljana cesta, ki pelje pod vasjo, je spravilo lesa precej olajšano. Gozdovi zaradi neugodne lege in oddaljenosti spadajo v največji meri v VI. razred. Nekaj hlodovine — en do tri metre —• smejo razžagati za domačo upo rabo, ostalo odkupi GG Kranj. Bukovino navadno prodajajo kot drva. Gozdna dela opravijo sami, zahteva pa veliko neproduktivnega dela, ker so gozdne parcele oddaljene tudi po pol ure hoda. V hribovskem svetu je zaradi velike razbitosti otežkočen zlasti promet. Poti se morajo prilagajati konfiguraciji terena, zato so vijugaste in cesto zelo strme. Vse do druge svetovne vojne ni bilo prave kolovozne poti v Osojnik in Potok. Skoraj vse življenjske potrebščine so morali prebivalci znositi. Med vojno so Nemci iz propagandnih namenov plačali gradnjo kolovozne poti. V letih 1962-63 so zgradili Potokarji in Osojnikarji s finančno pomočjo občine Skcfja Loka in GG Kranj tri kilometre dolgo cesto v Potok. Do posam-eznih domov so kmetje zgradili cesto povsem na lastne stroške. Cesta ima precejšen pomen, saj ne služi le za spravilo lesa, temveč tudi sena in drugih agrarnih proizvodov. Pozimi je cesta prevozna, ker hodijo nekateri iz Potoka na delo v dolino. Nekdaj avtarkično gospodarstvo že dolgo ne more več zadovoljevati vseh potreb vasi. Glavni proizvodi, kot so suho meso, surovo maslo, mast, mleko, sadje in podobno, ne zadoščajo več. Marsikaj morajo kupiti. Včasih so prodajali ovce, volno, govedo in drugo, danes pa samo še živino, bolj redko pa sadje in 184 krompir. Živila kupujejo v lokalnem središču — na Zalem logu, obutev, obla čila ter nekatere gospodarske pripomočke pa v Skofji Loki. Turistične perspektive so slabe. Osojnik ima zelo čist zrak. Je primerno vlažen zaradi obilice gozdov v soseščini. Toda to je tudi vse. Tu so zelo dolgo svetile trske in razne leščerbe. Med zadnjo vojno so partizani napeljali elek triko iz Potoka, kjer so sami postavili na mestu med vojno požgane žage majhno elektrarno. To je ostalo do leta 1963, dokler kraj ni bil povezan z omrežjem ELES. Vse dosedanje razmišljanje o Osojniku kaže, da je ekonomska baza tu šibka. Kot ilustracija naj služi prikaz čistega dohodka Stulcovega doma leta 1967: živinoreja: 1 bik, teža 540 kg 2830 din 1 tele, teža 90 kg 690 din gozdarstvo: smrekov les 2100 din bukov les 2500 din drugi dohodki: prodaja žganja 200 din delo na cesti 1700 din dela pri gradnjah 65G'di ostale storitve 1200 din skupaj 11870 din Postranski zaslužek je močno odvisen od trenutnih potreb v bližnji okolici. Zaključek Vas Osojnik ima izrazito hribovski značaj. Noben kmet nima dovolj pri merne zemlje za obdelavo, niti gozda, da bi se lahko preživljal samo s tem. Poljedelstvo ima zelo omejene možnosti. Donosi so majhni. Vsi ti momenti se p>oleg manj važnih odražajo v življenju Osojničanov. Lahko bi prišlo do raznih izboljšav, toda prebivalci so vse preveč navezani na tradicionalno tehniko agrarne proizvodnje. Za malo pridelka je potrebno veliko ročnega dela ali dela z živino. Živinoreja je še vedno preveč ekstenzivna. Osojnik leži daleč stran od važnejših prometnih linij. Delovna sila je poleti preveč izkoriščena, pozimi pa premalo. Kmetje se bodo morali zaposliti ali iskati zaslužek izven svoje gospodarske enote. Rešitev je mogoče tudi v inten ziviranju živinoreje. Problem je iskati zaslužek drugod, saj je danes le malo komu za nekvalificirano delovno silo, ki jo je v Osojniku že zdaj preveč. OPOMBE 1. Osojnik mi je dobro poznan, ker sem tu doma. — 2. Geološka karta Slovenije, merilo 1 : 200.000, Ljubljana 1967. — 3. Fr. Planina, Kako se je razvijala loška po krajina. Loški razgledi I, 1954. — 4. J. Planina, Soča, Geografski obzornik II, 1957. — 5. Meterološk; godišnjak 1949, 1962. — 6. Izračunano po karti Bled 4, merilo 1 :50.000. — 7. P. Blaznih, Kolonizacija Selške doline, Ljubljana 1928. — 8. Orts- reportorium des Herzogthums Krai^n, 1869. — 9. Tako po katastru, v resnici pa je že približno 2 ha zaraščeno z grmičevjem in gozdom. — 10. Pri-m.: C. Malovrh, Razisko vanje majhne enote hribovitega gospodarskega prostora (okoliš Trebelno), Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto 1962, str. 203. — 11. Katastral-Plan der Gemeinde 185 Sallilcg NO 237. Bezirk Laak, 1825 (Arhiv Slovenije). — 12. Katastrska občina Zali log, Kataster Skofja Loka. — 13. A. Bergman. Miinze, Masse und Gewichte aller Staaten der Erde, Leipzig. — 14. Kataster Skofja Loka. — 15. Derlink, vulgo Žagar. — 16. Mediževec, vulgo Koblar. — 17. Demšar, vulgo Stulc. — 18. Delo s konjem je preračunano kot delo dveh ljudi. 19. C. Malovrh, O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije. Geografski vest- nik 1957/58. — 20. Lasten statistični popis staleža živine. — 21. Podatki proizvod nega okolica Zali log GG Kranj in razgovor s kmeti. R e s u m e LE VILLAGE OSOJNIK AU-DESSOUS DE BLEGOS (Description economico-geographique) Le village Osojnik est situe sur le penchant nord de Blegoš dans la vallee de Selce. Cest un veritable potit village montagnard. II n'a que trois maisons et toutes les trois sont construites sur des terrasses a peine perceptibles. Cest pourquoi il est tres difficile de labourer les champs et il est presque Impossible de se servir des machines agraires modernes. L'auteur de cet ecrit a calcule combien de temps faut-il pour labourer les trois champs et quel est le revenu de chaque champ. Malgre la pauvrete de la terre et la mediocrite des revenus, deux proprietaires et leurs familles persistent sur leur terre, tandis que le troisieme travaille en ville. Tous les trois peuvent couper sur 70 ha de foret un peu plus de 140 m-'' de bois, dont Žagar 89, Koblar 18 et Stulc 35 m''. Ces donnees datent de Tannee 1967. Žagar et Stulc vendent a peu pres un animal de pature par an, Koblar en vend deux. Ce sont les revenus pTincipaux des habitants de Osojnik. L'auteur a calcule aussi tous les revenus de Stulc. II s'ensuit qu'il faudra absolument changer quelque chose: inten- sifier Televage du betail ou chercher du travail en dehors du village natal. 186