ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PODOBE IZ NEKDANJE ŽIVINOREJE MED TRSTOM IN SLAVNIKOM DR. SERGIJ VILFAN Nismo Čiči ne Brčini, smo 2Usto na konfini. Ta rek dobiš za odgovor, če na kraškem svetu vzhodno od Trsta vprašaš domačina, kje se tod pravzaprav začenja Čičarija ali pa, kje so Brkini. Ali so vse te vasi tam okoli Slavnika res le na meji med obema pokrajinama, pustimo tu odprto, dejstvo pa je, da so »konfini« v resnici precej značilni za te kraje, vendar v drugem smislu. Na južnem robu tega kraškega sveta, za katerega se je menda šele med narodno- osvobodilno borbo uveljavil lepi skupni na- ziv Mali Kras, se nedaleč od Podgorja do- tikata ozemlji slovenske in hrvatske nase- litve v Istri. Obseg zemljiške posesti Gori- ških grofov je tod v bližini, zlasti pa na brkinsko stran povzročil za mnoga stoletja kaj zapletene razmejitve. Meja tržaškega mesta pri Ricmanjah je bila dolgo nejasna in je povzročala vedno nove spore. Meja Koprščine je nekoč blizu Crnotičev pote- kala po teh krajih in meja med beneško in kranjsko Istro pri Kastelcu in Črnem kalu je vtisnila svoj pečat gospodarstvu in družbeni ureditvi teh krajev v mi- nulih stoletjih do kampoformijskega miru, ki je napravil konec tudi Feneški Istri. Del Malega Krasa, kamnitna ravnina med Pod- gorjem in Crnotičami se je tedaj imenoval »Cesarski Kras« v nasprotju z »Benečijo«, to je niže ležečimi kraji pod kraškimi ste- nami. Tod mimo je vodila trgovska pot med Ljubljana in Koprom, dobro znana kranj- skim kmetom-tovornikom, še bolj pa je po skrivnih poteh cvetelo tihotapstvo. Se da- nes spominjajo na nekdanjo štiristoletno mejo med Benečijo in Kranjsko v dolgi vrsti potekajoči kupi kamnov, »muše« ime- novani. Tudi v novejšem času »konfini« ivso daleč odtod. Mimo Slavnika se pripodi burja v ta ko- nec kraškega sveta, odkoder se s skalnih robov okrog Socerba in Crnotičev zakadi proti Miljskemu in Koprskemu zalivu. Ogromne površine golega kamna, ki jih da- nes z velikimi napori pogozdujejo, pričajo o siloviti moči, s katero se je burja v teh krajih borila proti vsakemu življenju. Ne povsem uspešno. V zavetju pod skalnatimi stenami in hribi si je človek postavil biva- lišča, tesno zgnetena, da si ne bi priškrbnil že tako skopo odmerjene zemlje, pa ven- dar izkoristil zavetje. Krajevna imena pri- čajo, da je mnoge vasi ustvarila šele sloven- ska naselitev in ne že ilirska. V trdem boju za obstanek se prebivalci teh krajev — nekdanjega območja dežel- ske sodnije Socerb — niso borili le z burjo in kamnom. Otepati so se morali več ko en- krat tudi finančne birokracije deželnih sta- nov, ki se je premalo ozirala na gospodar- ske razmere v teh vaseh. Tako so romale iz vasi socerbske deželske sodnije v Ljub- ljano in k deželnemu knezu več ali manj uspešne prošnje in pritožbe, prihajale pa so sem komisije, ki naj bi ugotovile gospodar- sko zmogljivost kmetij. Spisi, ki so se nam o tem ohranili, govore o skalnatem svetu, neusmiljeni burji, nevarni beneški sosešči- ni, zmrzali in živinskih boleznih, težkem delu in hudih bremenih. V teh spisih se nam je ohranilo bogato gradivo za gospo- darsko in socialno zgodovino tega" koščka slovenske zemlje. Kratko in jedrnato sta položaj opisala de- želnoknežja komisarja, ki sta sestavljala novi urbar, v poročilu z dne 10. aprila 1573: »Na teh kmetijah, ki leže na kamnitnih, ne- rodovitnih krajih na Krasu, pridelajo malo žita, zato si pomagajo in se vzdržujejo naj- več z rejo drobnice in tovorjenjem soli.« (Diskretno sta zamolčala, da je bilo tudi ti- hotapstvo kaj pomemben vir dohodkov.) Dejansko je obdelava polj krila le del živ- ljenjskih potreb prebivalstva. Zato je bila razmeroma pomembna živinoreja, razen tega pa razne postranske gospodarske pa- noge, kakor tovorjenje, peka kruha za me- sto Trst in nabiralništvo. S. 1. Ovčereja je bila nekdaj ena izmed glavnih gospodarskih panog Y Slovenski Istid in je štela med najvažnejša moška opravila. V zadnjih desetletjih je število ovac močno padlo in se z njimi vse bolj xikvarjajo otroci. 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Svet, ki je bil namenjen živinoreji, se je tudi v teli krajih precej izrazito razlikoval na več vrst: »gore« (planinski pašniki), »ko- munele« (gmajnski pašniki v sestavn va- škega sveta), senožeti na višjih legah, trav- nike v nižjih legah in slednjič nekatere gozdove za svinjsko pašo. Razmerja, ki so nastajala ob uživanju tega sveta, so sicer \časih zapletena, a zelo raznolika in prav zato zelo zanimiva. Istra je bila že od nekdaj pomembno pesniško ozemlje. V notranjščini Istre se je pašništvo od predzgodovinskih časov ohra- nilo tudi skozi rimsko dobo, ko so se z ži- vinorejo ukvarjala najbrž še dolgo razna prejšnja plemena. V zgodnjem srednjem veku so sem gnali na pašo svojo živino pa- stirji iz Furlanije. Od planinskih senožeti . in pašnikov je bilo treba plačevali za uži- vanje posebno dajatev, nekako zakupnino (herbaticum, erbadigo). Morda so jo sprva pobirala istrska mesta, ki so upravljala tudi večje predele podeželja, toda ko se istrska travarina prvič pojavlja v virih, jo pobirajo tudi škofje in kmalu nato tudi svetni fevdalci. Pašni svet v gorah je s tem postal sestavni del raznih zemljiških gospo- stev, ki so posamezne pašnike oddajala v zakup proti plačilu travarine, ki torej ni bila le plačilo za senožeti, kakor bi kazalo ime, marveč tudi za pašnjo. Posamezne vasi, ki so imele veliko pašnega sveta, so zlasti na beneškem ozemlju tudi oddajale svoj svet v zakup pastirjem iz drugih krajev. Razlika med gorskimi (planinskimi) in gmajnskimi (vaškimi) pašniki je v sloven- skih hribovskih krajih praviloma dvojna: gospodarsko so gmajnski pašniki namenjeni zgodnji in pozni paši s tem, da se živina vrača čez noč v vas, planinski pašniki pa so namenjeni poletni paši, so precej od- daljeni od vasi in se tja žene živina enkrat letno za daljšo dobo, da tam tudi pre- nočuje. Pravno so gmajnski pašniki skupna last soseske in je na njih uveljavljenje zemljiškega gospostva razmeroma šibko, planinski pašniki pa imajo raznolikejšo ureditev, pri čemer se prej ali slej izrazi- teje izoblikuje vpliv zemljiškega gospo- stva, na strani uživalcev pa se nekdaj skup- na pravica pretvori v »servitutno« (služ- nostno) pravico. Iz tega se izoblikujejo de- leži te pravice, ki se lahko samostojno pro- dajajo, dele, dedujejo in podobno. V glavnih potezah velja to razlikovanje tudi v Istri, vendar s precej številnimi od- kloni. Stari »herbaticum« tu v večji meri ohrani na planinskih pašnikih zakupna raz- merja. Ker so pašne površine neenako- merno raztresene, se sezonska paša vrši na velike razdalje in se pojavlja značilna se- litev živine ob začetku in ob koncu pašne sezone. Pri tem se ne izoblikuje v iaki meri trajna pravica ene vasi ali posameznih va- ščanov do določene gore, marveč se ustvar- jajo sproti skupine pastirjev, ki ženejo ži- vino na sezonsko pašo zdaj sem zdaj tja, kakor je pač naneslo ob sklepanju zakup- nih pogodb. Planinska paša je torej pod znatnim vplivom zakupnega razmerja, zato manj ustaljena kot v alpskih predelih in krajevno raznolikejša. To se nam bo poka- zalo tudi na socerbskem ozemlju. Socerbsko ozemlje je bilo ob robu tistega istrskega predela, ki je imel največje paš- ne površine. Zato se tu gorski pašniki po- javljajo le v više ležečem hribovitem svetu Čičarije okrog Slavnika. V XVI. stoletju se ta navajajo: Vodiška gora, Srobotniško- Novaška gora in Jeloviška gora na hrvatski strani ter »Podgorska gora« (verjetno paš- niki na Slavniku), Preska gora in Škofljica na slovenski strani. Prve štiri gore so bile proti koncu sred- njega veka v glavnem last beneške repu- blike in pod upravo gradu Raspora. V za- četku XVI. stoletja so ta del rasporskega ozemlja osvojili Habsburžani in ga spojili z novo ustanovljenim deželskim sodiščem So- cerb. Grad Socerb je imel na prvih treh gorah (to je na hrvatski strani) obenem zemljiško in sodno gospostvo, na ostalih treh gorah pa le sodno gospostvo. Kot »arbadigo« (herbaticum) so se štele pravice iz zemljiškega gospostva. Vodiška gora je bila okrog 1. 1570 za štiri leta oddana v- zakup nekemu Fabjanu »de Visinari«. Zakupnik je moral plačevati letno 17 dukatov, enega koštruna in »mleko ene noči«. V eni noči (najbrž v začetku mol- že) je namreč imel zemljiški gospod pra- vico do vsega namolzenega mleka, iz kate- rega so mu napravili sir. Na Vodiški gori se je paslo približno 800 glav drobnice in molža ene noči je dala dva hleba sira ali pi'ibližno 50 librc sira, to je kakih 15 kg. Ta podatek kaže, da so bile živali razmeroma slabe mlekarice. Razen gore je bila pri Vo- dicah tudi velika gmajna, na katero so prav tako sprejemali tujo živino na pašo, pri čemer so računali na hubo dva kor- narja, to je 80 glav. Srobotniško-Novaško goro je imel v se- demdesetih letih XVI. stoletja v zakupu neki Mihovil Zborovec s tovariši Lovretom Počerptino, Petrom Medosom, Matijo Ra- dovcem in Petrom Zborovcem. Imena ka- žejo, da ne gre za domačine, ker se v tem 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Času v sosednih vaseh navajajo drugačna imena. Zakup je bil sklenjen za dve leti, za- kupnina pa je razen koštruna in mleka ene ncči znašala 38 dukatov. Mleko ene noči je znašalo 70 librc sira. Iz tega bi sklepali, da se je na tej gori paslo okrog 1100 glav drobnice. Največja je bila Jeloviška gora, saj se je od nje plačevalo letno 49 dukatov, dva ko- štruna in od molže ene noči 100 librc sira. Tu je zakupnik imel tudi pravico do košnje pred Ivanovim. »Podgorsko goro«, to je najbrž Slavnik, je dajala v zakup kot zemljiški gospod cer- kev Sv. Sobote za 10—12 tolarjev letno. Ob sklenitvi pogodbe pa je moral zakupnik plačati sodnemu gospostvu en dukat, razen tega pa je gospostvo dobilo 50 librc sira in koštruna. Škofljica je bila last tržaškega škofa (od tod ime). Ta pravica tržaške škofije je bila najbrž še eden izmed preostankov zemlji- ške lastnine, ki jo je tržaškemu škofu pri- znal nemški kralj v X. stoletju in ki je se- gala kake tri milje okrog mesta. Skoraj vla- darske pravice, ki jih je škof pridobil nad tem ozemljem, so sicer propadle, a ostala mu je v glavnem zemljiška lastnina in tako najbrž tudi Škofljica. Ljudsko izročilo pri- poveduje o tem nekoliko drugače: »Škof- ljica je bila nekoč preška (t. j. last vasi Prešnica). Prišli so Cebani (čobani, pastirji, izraz kaže na čičarsko poreklo) od Pole in jih Preščani niso mogli pregnati. Vaščani so šli k škofu v Skedenj, kamor so nosili de- setino, prosii za pomoč. Škof je poslal vo- jake, ki so pregnali Cebane iz Škofljice in je postala njegova. Vaščanom je ostala paša.« Popolnoma točno to izročilo očitno ni, tiči pa v njem gotovo neko zgodovinsko jedro. Da bi bilo prišlo kdaj do spora z novo priseljenimi Ciči, nikakor ni izkju- čeno, posebno če upoštevamo polnomadski značaj teh priseljencev. Last tržaškega škofa na Škofljici pa je gotovo že starejša. Sredi XVI. stoletja je škof Bonomo napo- vedal kranjskim stanovom svoj dohodek od te gore s približno 10 goldinarji. Sodni gosposki pa je pripadal od te gore en du- kat, koštrun in mleko ene noči, ki je dalo dva hleba sira. Najmanj pomembna je bila Preška gora m.d Prešnico. O njej za XVI. stoletje nima- mo podatka, čigava je bila. Socerbsko de- želsko sodišče je od nje dobivalo koštruna in 18 librc sira. Če vzamemo za podlago, da je zakupnik Vodiške gore dajal od 800 glav drobnice 50 librc sira, potem bi mogli po količini od- danega sira na vseh šestih gorah ceniti šte- vilo drobnice na približno 5000 glav. V po- sebni tabeli o številu živine pa bomo upo- števali le tisto, ki so jo imeli vaščani v lasti ali v reji, ker so komisarji šteli le to. Za pašo te živine pa so socerbski vaščani je- mali v zakup pašo v drugih krajih, zlasti na beneškem ozemlju, kjer je bila pred- vsem zimska paša. Vsak lastnik živine je moral plačati svoj delež arbadiga sorazmer- no s številom glav, ki jih je dal v čredo. Take navzkrižne selitve živine so se ohra- nile še do najnovejše dobe, le da jih je mno- go manj kot nekdaj, ker je število drobnice močno padlo. Ljudje pripovedujejo, da so pred desetletji gnali iz hribovskih predelov na zimsko pašo tudi v dolino Botača pri Dragi, da pa so gnali včasih živino celo v Furlanijo. Tu in tam še danes srečuješ kako čredo ovac, ki se spomladi vrača z zimske paše iz obmorskih krajev in ki gre spo- mladi na gorsko pašo. Vendar danes gorska paša nima več tiste oblike, kot smo jo opi- sali za XVI. stoletje. Tudi ta svet je v glav- nem vaški in vaščani dajejo pastirjem v zakup goro ali vaško gmajno, ker so sami v teh krajih skoraj popolnoma opustili rejo drobnice. Kako se je izvršil prehod gora iz rok zemljiških gospodov v roke kmetov, še ni podrobneje znano, v glavnem pa bo šlo za proces v zvezi z zemljiško odvezo. Pre- ščani trdijo, da so Škofljico od škofa kupili. V zvezi s tem se je nekdanji gorski pašnik spremenil v senožet. Ker so na gorskih pašnikih veljala za- kupna razmerja in so se na njih zakupniki menjavali, gorski pašniki niso mogli tvoriti trajne in stabilne gospodarske baze za živi- norejo sosednih vasi. To bazo moramo iskati v gmajnah ali, kakor se glasi lokalni naziv, komunelah. Za gmajno se je smatral vsak SI. 2. Kraška planota nad Bregom, pogled s Socerba proti izrastkom Oičarije. Planota, ki jo danes pogozdujejo, je ne- kdaj nudila skromne možnosti za pašo. 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO neobdelan svet, ki je bil od nekdaj v skup-; nem užitku in ki je bil predvsem namenjen paši, delno pa tudi drvarjenju, steljarjenju, \ tu in tam pa tudi košnji. Vprašanje lastnine ; na tem svetu še v XVI. in XVII. stoletju ni 1 bilo popolnoma jasno rešeno. Ponekod so bile sporne meje na gmajni i med posameznimi naselji ali skupinami na- i selij. Zlasti je bila sporna meja med zahod- ; nimi vasmi socerbskega ozemlja (predvsem Ricmanji) in tržaškim mestnim ozemljem.^ Pri nekem opisu meja socerbskega sodišča i je zapisano: »S Tržačani je spor na vseh; krajih«. L. 1573 ugotavljajo deželnoknežji komisarji, da so Tržačani zaplenili nekemu vaščanu iz Ricmanj dva vola, ki sta se pa- , sla na spornem svetu, čeprav so vaščani Ric- j manj tu pasli od nekdaj skupaj z drugimi; vasmi. Ta podatek kaže, da meje med po- , sameznimi gmajnami še v XVI. stoletju niso j bile oblikovane in da so vsaj nekaterih; gmajn tedaj še deležne cele skupine vasi. Nerazčiščeno je bilo tudi vprašanje last- i nine kmetov oz. vasi na eni in fevdalcev na drugi strani. To se nam pokaže zlasti tedaj, j kadar gre za ureditev lastnine na svetu, ki i ga je kdo na gmajni na novo izkrčil. Komi- sarji so leta 1573 ugotovili, da so podložniki okrog Socerba izkrčili velike kose gmajne za travnike, pa od te zemlje ne plačujejo nič, marveč ravnajo z njo kakor s svojo i lastnino. Komisarji so odredili, naj se tem ' podložnikom za izkrčeni svet naloži dajatev ; pravde. V nasprotju s prejšnjim pojmova- j njem, da je gmajna ničija zemlja, ki si jo < lahko prilasti vsakdo s tem, da jo obdela, \ so torej uvedli novo pojmovanje, da gre za j zemljo deželnega kneza, za katero je tre-j ba oddajati podložniške dajatve, brž ko jo i kdo vzame v obdelavo. L. 1588 je Nikolaj Gastald, deželnoknežji^ davkar v Trstu, vložil na nadvojvodo Kar- ■ la prošnjo, v kateri je navajal, da je pri- \ dobil v zaselku Jezero podložnika nas tretjinski hubi, ki spada v deželsko sodišče' Socerb. Ker se podložnik s to zemljo ne : more preživljati (dodati je treba: in odda-i jati svojemu gospodu dajatev), naj bi se mu v soseščini dodelila neka dolina, ki leži »v prosti gmajni«, kjer bi si lahko izkrčil za j kaka štiri jutra orne zemlje. Ker pa prosi- ■ lec, to je zemljiški gospod, pričakuje, dal bodo drugi kmetje — čeprav so zelo odda- i Ijeni — ugovarjali, prosi nadvojvodovega! odobrenja in oprostitve od desetin. Dejan- sko sta si po naročilu iz Gradca zadevo ogledala dva deželnoknežja zastopnika. Po- ročala sta, da sicer vaščani iz Drage ugo-| varjajo, češ da bi jim bila ograditev te do- i line v škodo pri paši, vendar sta bila mne- nja, da tega ugovora ne gre jemati preveč resno, ker ima vas Draga dovolj paše in j priženejo živino v to dolino kvečjemu en- \ krat na leto. Od izkrčenega sveta bi pripa- i dala socerbskemu gradu »običajna dese- i tina«, ki pa bi se prosilcu glede na njegovo dolgo službovanje lahko odpustila. Graške- mu komornemu svetu pa to mnenje še ni zadoščalo in je zahteval še osebno mnenje kranjskega vicedoma, ki je tedaj že po dru- ; gih opravkih moral potovati v okolico; Trsta. Vicedom si je položaj ogledal na sa- , mem mestu in zaslišal podložnike iz Drage. ! Ti so mu izročili pritožbo, ki pa je ni hotel | sprejeti, ker ni bila podpisana. Dali so si jo nato sestaviti od notarja v beneških Mi- j Ijah, ki jo je spisal v laškem jeziku, za kar j jih je vicedom pokaral. Menil je, da so tako \ postopali iz gole trme, ker bi bilo pisarjev i v Trstu, to je na deželnoknežjem ozemlju, i dovolj na razpolago. Podložniki so trdili, ] da je dolina njihova last, medtem ko je bil j vicedom mnenja, da je prosta gmajna, i Ugotovil je, da dolina za pašo ne predstav- ; Ija kake posebne koristi, razen kolikor \ nudi ob hudem vetru zavetje za živino. Zato je odločil, da sme Gastaldov podložnik ograditi tri četrtine te kotlinaste doline, to je kakih 300 sežnjev ali dva in pol do tri jutra, ostala četrtina pa naj se pusti dru-i gim podložnikom za živino. Od ograjenega sveta ni treba Gastaldovemu podložniku, dajati nikakih dajatev na grad Socerb. ; V XVI. stoletju opažamo torej močno trenje dveh pojmovanj o lastnini na gmajni: kmetje menijo, da je gmajna ničija ali so-j seska, deželnoknežji organi pa jo imajo za ^ zemljo, s katero sme po svoji uvidevnosti | razpolagati deželni knez. Kakršne koli sa-J mostojne pravice posameznega zemlji- j škega gospoda za krčenje na gmajni pa ni. \ Krčenja so se do reformacije urbarja vr-,| šila verjetno precej na divje. Ce niso bile j očitno kršene kake pridobljene pravice i skupnosti, si je kmet lahko brez posebnih i formalnosti izkrčil kak kos gmajne in od ■ nje tudi ni oddajal nikakih dajatev, vsaj ne \ deželskemu sodišču. Ob reformaciji urbarja so zahtevali, naj se na taka zemljišča naloži dajatev pravde v korist sodni gosposki,; medtem ko kmalu potem zvemo, da je sod- i na gosposka dejansko dobivala »običajno! desetino«. Za vsako krčenje gotovo tudi te- j daj niso prosili za dovoljenje deželnega kneza. Gastaldov primer je bil predložen v j rešitev komornemu svetu pač zato, ker je zemljiški gospod v tem primeru upravičeno pričakoval ovir od vaščanov. ' ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA S krčenji na gmajnah so nastajala lahko tudi nova, manjša kmečka gospodarstva, naseljenci na gmajni pa so bili podružniki. Gmajnska paša je tudi že v XVI. stoletju, če ne prej, prihajala v navzkrižje z gozdar- stvom, vendar v nekoliko drugačnem smislu kot danes. Ob reformaciji urbarja 1. 1573 so se vaščani Podgorja pritožili proti dvema družabnikoma, Janezu Ambhauserju in An- tonu Boietto, ki sta imela odatkov. Pač pa je nekaj po- datkov o travnikih socerbskega gradu. V času reformacije urbarja je bil en grajski travnik v Jelovicah. Kositi in sušiti seno je tam moralo ikakih 15 Ornotičanov. Za opravljanje te tlake je dobival vsaik po 6 reparjev. Podgorci so morali seno pripe- ljati na Socerb, za kar so dobivali nekaj hrane in vsak po 12 soldov. Drugi trav- nik, pri Lakotiščah v Zavljah, je dajal 8—-10 voz sena in ga je kosilo na tlaJci osem koscev. Vsak kosec je dobil 12 librc mesa (kake 4 kilograme) in tri hlebčke kruha, vsi is!ku5)aj pa itri »skodele« vina, od katerih je vsaka držala po približno dvanajst buč. Ob sušenju so tlačami dobivali nekoliko manjše količine. Na Brdih pri Beki je bil tretji graščdins.ki travnik, ki je dajal 18 do 20 voz sena. Tn je delalo 25 koscev — tla- čanov iz Socerba, Ocizle in Beke. Za koš- njo so dobili koštruna ali 40 librc mesa, ve- dro vina in vsak po tri hlebčke kruha, ob sušenju nekoliko manj. Graščalk je menil, da delo na tlaki ni polnovredno. Navajal je, da en voz sena, napravljen na tlaki, za- leže komaj za dv-e tretjini voza dobre mere. Grad Socerb je imel po gornjih naved- bah le zelo malo dominikalnih travnikov in dodati je treba, da je imel sploh le malo dominikalne zemlje. Do začetka XVI. sto- letja je bil namreč ta grad le tabor in šele v teku vojn z Benečani so ga Avstrijci iz- gradili v močnejšo utrdbo, ki je dobila značaj deželnoknežjega in deželskosodnega gradu. Zato je bil obseg zemljišč, ki jih je obdeloval vsakokratni uživalec gradu z na- jeto ali tlačansko delovno silo, le skromen. Tudi tlake je bilo torej pri tem gradu le malo in kolikor je je bilo, so jo opravljali tlačaui pod dokaj zmosninii gmotnimi po- SL 4. Detajl iz vasi Crnotiče. 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO giojii, saj so dobivali še kar priiiienio pla- čilo oziroma brano. Tudi to dejstvo je v zvezii s posebnimi ikrajevnimi razmerami in poznim nastankom tega gradu. Glavna ob- veznost podložniikov je bila namreč dolž- nost mejne obrambe i;n zato jih s tlako niso mogli v preveliki meri obremenjevati. Največji del travnikov je bil v roikah kmetov. Vendar niso bili v vseh vaseh ena- ko obsežni in donosni. Komisarji, ki so 1. 1627 popisali gospodarske razmere teh krajev, so nam ohramili tudi kratek pre- gled o preskrbi posameznih vasi s senom. Skoraj v vseh vaseh so podložniki nava- jali, da na svojih travnikih ne pridelajo dovolj sena za la^stne potrebe in da ga mo- rajo zato kupovati drugje. Lasitinii ipridelek navajajo različno: V vasi Dolini, pravijo, pridelajo povprečno le po en voz sena vo- lovisike vprege, sicer 'pa ikupujejo seno po Benečiji in drugod; \^ Boljuncu napravijo nekateri sena za 6—9 voz, drugi nič, v Gro- čanii in Vrhpolju nekateri po štiri voze, drugi inanj. Komuni oddaja en ^ oz sena škofiji. Vaščani Cmega kala in Prebenka navajajo, da sploh ne pridelujejo sena in da ga morajo zato kupovati. Okrog 10—15 dvovprežnih voz povprečnega pridelka na- vajajo vaščani Drage, Kastelca, Podgorja, Pirešnice, Ocizle in Beke. Medtem ko pr\'i trdijo, da jim ta pridelek zadošča in da tvoiri njihov glavni pogoj preživljanja, trdijo drugi, da jim pridelek ne zadošča. Te navedbe ne smemo jemati preveč do- besedno, ker na drugi strani vaščani Socer- ba, iki nimajo las'tnega pridelka sena, nava- jajo, da kupujejo seno v Klancu in Ooizli. Jeloviice imajo dovolj sena, vendar me na svoji zemlji, marveč na gori, kjer morajo za ikošnjo iplačevati zaikupnikom paše. Nekateri travniki so biU že od nekdaj sestavni del ene ali druge kmetije in so z njo tvorili celoto. Takii travniki so bili očitno najbolj pogosti v dolinskih predelih, kjer so anaitne razlike med pridelkom po- sameznih gosipodarstev. Kmetje pa so si tudi prizadevali razširiti svoje travnike na račun gmajne s tem, da so si dele gmajne oigradili (z zlaganjem kamnov na meje ograjenega zemljišča). Ka!kšen je bil posto- peik s teniii zemljišči, smo omenili že v zve- zi s pravno ureditvijo gmajne. Posebno vrsto bravnikov pa tvorijo tako imenovani prostolastni travmik,i. Komisar- ja, ki sita 1. 1573 reformirala socerbski ur- bar, sta ugotovila, da je v vaseh na Bregu in zlasti pod Bregom cela vrsta zeiniljišč, ki veljajo za prosto last raznih podložni- kov iz socerbskega ozemlja in od drugod. Ta zemljišča so se lahko prosto prodajala, zastavljala itd. in niso bila obremenjena z dajatvami fevdalnemu gospodu ter niso tvorila sestavni del podložne kmetije. Bili so to zlasti travniki in vinogradi, v manj- ši meri kake njive in le izjemoma malen- kostna oljčni nasadi. Od kmetov, ki so se prijavili kot lastniki takih zemljiščnih par- cel, sta koanisarja zabtevala predložitev originalnih listin o priznanju oziroma pri- dobitvi proste lastnine. Podložniki so izja- • vili, da so v čaisu beneških vojn njihovi predniki pomagali Nikolaju Ravberju za- vzeti grad Moko in ga porušiti, pri tem pa so zgorele tudi njihove listine, ko so jim Benečani požgali hiše. Prebivalstvo se je tedaj razkropilo in Nikolaj Ravber je dal objaviti, da jaiinči za varnost vsakomur, ki se bo vrnil domov. Ker tedaj niso mogli dokazati svojih prostolastnih zemljišč in je Ravber videl, da so prišli ob svoja doka- zila, jim je priznal iprosto last na tistih zemljiščih, za katera so s prisego izjavili, da so iiijihova. Odtlej dalje so svoja pro- istolasfcna zemljišča brez ugovora uživali. Komisarja pristavljata temu zapisu, da imajo ti podložniki ne le tu, marveč itudi v beneški soseščini (pri Kopru, Miljah in drugod) lastna zemljišča, ki jiih prosto ku- pujejo in prodajajo, ter jih pri tem nihče ne ov:ira. Komisarja sta odredila, da se simejo odslej prostolastna zemljišča proda- jati in kupo\'ati le pred organom dežel- skega isodiišča. Hotela sta preprečiti, da šte- vilo takih zemljišč ne bi naraščalo. Primorska prostolaisitna zemljišča pod- ložnikov so zanimiv pojav, ki nekoliko spo- minja na svobodniška zemljišča na ožjem Kranjskem. Njihov izvor pa je najbrž bi- stveno drugačen. Primorska prostolastna zemljišča izvirajo po našem mineiiju iz dveh korenin: iz manjših krčenj gmajne na eni strani iai iz meščanskih zemljišč ozi- roma meščanskega pojmovanja zemljiške lastnine na drugi strani. Iz naših virov mo- remo sklejjati, da so ta prostolastna zem- ljišča še srednjeveškega iz\'ora. Medtem ko so novejše krčevine, o katerih je bila še živa zavest, da so nastale na gmajni, pritegnili v reformirani urbar, pa so ko- misarji starejša prostolastna zemljišča, čeprav so gotovo večinoma prav tako krče- \ inskega izvora, priznali. Tako so prišli v urbar travniki, ki so bili že prej podložni Socerbu, nadalje no\ i travniki na krčevinah, niso pa prišli vanj p roistol astn i travniki. V zvezi s skupno ipašo smo ugotovili, da o pravici skupne popašnje obdelovalne 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zemlje skoraj ini sledov. Pač pa aradijo tudii njiive možnosti za dopolmlno oskrbo posa- meznega knieSkega gospodarstva z živin- sko krmo. Za istarejšo dobo o tenf ni ipodat- kov, iz novejše dobe pa naj omenimo le eno posebnost kraških kirajev: zaboredenje njiv. Ta pojav je v zvezi s tem, da se obi- čajno natriletno kolobarjenje na njivah v teh krajih dol^ ni uveljavilo, pa tudi s tem, da so TCasiih pritegnili v njivsiko ob- delavo tudi kak kos travnika, ki so ga le začasno obdelovali. Kadar se je kaka zem- lja po dolgi obdelavi, včasiih tudi po več desetletni obdelavi izči^pala, so jo pustili zaiborediti. Bored je splošina označba za travo, ki ziraste na taki, začasno ali trajno opuščeni njivi. Običajno so pustili počiva- jočo nji\o za kakih 10—let v boredii in .jo v tem času uporabljali kot travnik ali kot pašmik. Danes je zaboredenje redko, dogaja pa se tu pa tam še: posejejo deteljo in. puste, da jo počasi izpodriva bored. s Glavna dajatev, ki jo dobiva od živino- reje podložnikov zemljiški gospod, je dese- tina od mladičev (drobnice), medtem ko so njegovi drugi dohodki v zvezi s pašo bolj zakupnine kot prave fev-dalne dajatve. Tudi desetina prvotno ni bila dajatev zemljiškemu gospodu, marveč cerkvi kot taki. Delila se je prvotno na štiri dele. Kot ostanek te prvotne delitve se je še v XVI. stoletju ohranilo pravilo, da pripada četrti del pobrane desetine župniku. Ostale tri četrtine pa so tedaj pripadale zemljiškim gospodom, ki so celotno desetino pobirali in sami oddajali župniku četrtino (quartes). Kot največji zemljiški gosipod na socerb- skem ozemlju je bil tržaški škof obenem tudi največji desetinski gospod. Svoj do- Iiodek od živali je škof Bonomo leta 1544 ocenil na kakih 80 goldinarjev, polovico od tega koz in polovico jagnjet. Desetina se je namreč na socerbskem ozemlju pobirala samo od drobnice. Tudi Socerbski grad je kot zemljiški go- spod dobival desetino. V nekem viru iz leta 1568 je navedeno, da je desetina znašala v celoti ao koz in jag'njet, vendar je to šte- vilo očitno prenizko navedeno, razen če je šlo morda za izredno slabo letino. V zapi- skih o dohodkih gradu iz 1. 1570—72 in v drugih zapisih iz teh let je desetina, ki jo od mladičev dobiva socerbski grad, nave- dena takole: Podgorje okrog 20 glav, Jelo- vice 7—8 glav, Novaki 12—14 glav, Vodice okrog 40 glav, skupno torej od podložinikov okrog 80 glav mlade drobnice. Pri tem pa SI. 5. Mloko aJrijo v kothi, iki se imenuje tkctu od drjenjdt. ; .Mleko, pripravljeno za širjenje, se pokrije s pokrovom, nato j pa se stroje do 30'C. Kotel postavijo v trinožen okrogel pod- stavek in vlijejo vanj sirišče. Nato se poknije in pusti brez ogrevanja. Sirišče naredc iz jančjcga želodca. Namočiti ga j je treba prejšnji večer in mora hi^i namočeno eno noč, sicer i se mloko ne siri. Ko denejo sirišče v mleko, se to začne širiti; j če je siri.šče dobro, st> zasiri v 10 minutah. Ko je mleko : iusirjenoc {usirjeno mleko se imenuje žemak), ga premešajo ; s palico, da postaue spet mlečna tekočina. Nato ga postavijo i ua srednje močan ogenj, da se spet malo segreje, in žemak ' pade ua dno. Med ogrevanjem neprestano mešajo mleko v^ kotlu. Kotel visi na verigi. Naito odstavijo žemak od ognja, ga še malo premešajo, nato pa puste stati 10 minut, da se usini. niso vštete tiste živali, ki so jih kot dese- tino morali oddajati pastirji; ti so imeli v zakupu gore in so včasiih tam tudi pre- zimili. Izvleček iz urbarja upošteva tudi te živali. Po teh podatkih bi celotno število desetiiiskih mladičev znašalo okrog 105, od tega bi grad dobival po oddaji župnikove kvarle kakih 77 glav. Tudi podružniki po raznih vaseh, to je naseljenci na gmajni, so vsaj delno šteli med jjodložnike gradu in od njih je grad dobival v navedenih le- tih kakih 8 glav mladičev. Desetina se je vsaj še v XVI. stoletju pobirala v naravi, to je po dejanski dese- tini novorojeniih mladičev. Šele za drugo polovico XVII. stoletja se zdi, da je bila vsaj delno fiksirana v denarnem plačilu. Kakor je zemljiška odveza odpravila razne pravne kategorije zemljišč, ki so bile v z\ezi s fevdalizmom, in uvedla v bistvu 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO samo razLiiko\'ainje komu;ii«ke ter zasebne zemlje, tako je odpravila iz drugimi fevdal- nimi dajatvamji v^red tudi desetiinio od mla- dih živali. Leta 1627 je v vaseh med Trstom in Slav- nikom izkazanih 58 konj, 817 repov goveje živine in 7200 glav d,robniice. Od sto glav živine je deset velike in devetdeset drob- nice. V krajih, za katere moremo izvesti primerjavo z današnjim stanjem, moremo uigotoviti bistveno spremembo: danes pride na sto glav živine — okroglo 60 glav go- veje živine. Ce izvzamemo obe oičarski vasi, v katerih je še daneis največ drobnice, pa se razmerje še bolj sipremeni v prid ve- like ž.ivine. Struktura živine se je torej v primeri z aiekdainjo bistveno spremenila, povečal se je delež velike živine, padel pa je delež drobnice. Pri tem je število glav v primerjanih krajih padlo od okroglih 6000 na okroglih 2600. Toda ne smemo šteti glavo drobnice za enakovredno glavi velike živine. Obi- čaj.no štejemo deset glav d-roibinice za eno glavo velike živine. Po tem ključu je slika bistveno drugačna: v krajih, za katere smo mogli izvesti primerjavo, se je število ži- vine povečalo za okroglih 50 "/o. Toda medtem se je is(preinenilo tudi šte- vilo kmečkih gospodarstev. Zaradi delitve kmetij, ki je tako značilna za naše primor- ske kraje, se je število gospodarstev v bre- žanskih, kraškili in sosednih dveh čičar- skih vaseh v 550 letih več ko jMidvojilo. Medtean ko je nekdaj prišlo na eno kme- tijo 4,7 glave živine, pride danes na eno kmetijo v teh vaseh le še 3,2 glave. Posa- mezna gospodarstva so torej glede živino- reje šibkejša kot so bila nekdaj. Vasi, ki iso tvorile nekdanje deželsko so- dišče Soceiib, priij>adajo po svoji legi štirim dokaj raanolikim gosjKMlaPskim okolišem: Vasi v nižini med Trstom, morjeni in Breigom so bile že od srednjega veka dalje gosteje naseljene kot druge, imele so raz- meroma manj lastnega pašnega sveta in so imele večje možnosti, da si v mestu poišče- jo stranski zaslužek. Število živine na eno gospodarstvo je v teh vaseh že leta 1627 bilo (najnižje, ix>vprečno 1,86. Vasi o^b Bregu so imele že iigodnejše po- goje za živinorejo. Predinjačile so zlasti glede velike živine, ki je je bilo v teh kra- jih sorazmerno največ. Na eno gospodar- stvo so prišle ipovprečno tri glave živine. Do danes se je število živine več ko {HkIvo- jilo, podvojilo pa se je tudi število gospo- darstev, tako da se povprečna moč ene kmetije ni bistveno povečala: od 3 na 5,3. Obe vasi pod Slavnikom, ki sta imeli večje, a bolj oddaljene jvašnike, sta imeli že 90*/o drobnice. Živinoreja je bila po- memibna. Posamezna gospodarstva so imela povprečno 5,6 iglav živine. Do današnjih dni se je ištevilo živine dvignilo za eno tretjino, toda še bolj so se jx)množila gospodarstva, tako da ima posamezno gospodarstvo pol manj živine kot pred 350 leti. Zelo izrazita je podoba živinoreje v obeh čičarskih vaseh, ki spadata danes pod LR Hrvatsiko. Tu je bilo 95*/o glav živine drob- nice. Do daniašnjih dni je število drobnice fako močno padlo, da padca tudi povečana reja velike živine ni mogla nadomestiti. Tudi če računamo glavo velike živine za deset glav drobnice, je število živine padlo za eno četrtino. Ker se je obenem število gospodarstev skoraj potroj-ilo, je padlo povprečje živine ^na eno gospodaTOtvo od 12,6 na 3,3. Taiko močan padec je moči ra- zumeti le, če je v inovejiši dobi gozdarstvo moglo vsaj delno nadomestiti izgubo pri ži- vinoreji. Sorazmerni pomen živinoreje se je leta J627 zelo izrazito stopnjeval od morja v smeri proti Oičariji, kar nam najlepše po- kaže primerjava povprečneiga števila živi- ne na eno gospodarstv^o v vsakem izmed šti- rih okolišev: 1,9 — 3 — 5,6 — 12,6. Prav tako značilno pa je, da je danes povprečje sko- raj popolnoma izravnano, razen morda v nižinskih vaseh, kjer je bližina mesta ustva- rila v zadnjem času ipopolnoma drugačno socialno in gospodarsko sitrukturo. V treh skupinah, za katere imam podatke za leto 1955, je povprečje: 3,5 — 2,85 — 5,5. Značilno je, da posamezne vasi, ki jih štejemo v eno ali drugo skupino, ne odsto- pajo bistveno od skupiniskega povprečja. Edina izjema je Cnnii kal, čigar povprečje je na polovici skupinskega. VizrOk je oči- ten: Črni kal ini bil toliko navezan na živi- norejo kot na vinogradništvo, ki je bilo zanj osnovna agrarna panoga. Med XVII. stoletjem in našimi dnevi se je torej živinorejska struktura vasi med Trstom in Slavmikom bistveno spremenila. Sprememba je razmeroma novejšega datu- ma in se je v glavnem izvršila konec XIX. in v začetku XX. stoletja, deloma pa se pro- ces še nadaljuje. V celi vrsti vasi vedo po- vedati, da so še pred kakimi 60 leti imeli velike črede drobnice, da pa se drobnica odtlej dalje čedalje bolj opušča. Kot vmesna etapa tega razvoja je zani- mivo stanje živine v teh krajih leta 1900 kot je bilo ugotovljeno ob uradnem popisu. 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V ni Zimski h vaseh blizu Trsia je tedaj drobnica že skoraj opuščena. Spričo i>ove- čamega števila goveje živine pa je moč po- sameznih gospodarstev kar se tiče živino- reje porasla. V brežanskih vaseh je padanje števila drobnice v teku, število živine na eno go- spodarstvo pa se le rahlo zniža. V vaseh pod Slavnikom se opuščanje drobnice šele pričenja, moč gospodarstev se rahlo zniža. V čičarskih vaseh se opuščanje drobnice komaj pozna, živinorejska moč gospodar- stev pa je že padla na današnje povprečje. Stanje leta 1900 nam kaže torej izrazito vmesno podobo med stanjem XVII. stoletja in današnjim stanjem ter kaže dve smeri razvoja: opuščanje drobnice se začne pred. koncem XIX. stoiletja v nižinskih vaseh in gre v smeri proti hribom, kjer se nadaljuje v XX. stoletju; padanje živinorejske moči posameznih gospodarstev pa začenja pred koncem XIX. stoletja v hribovskih vaseh, preskoči v XX. stoletju v vasi pod Slavni- kom in (Se mu je doslej Breg upiral. Absolutno število živine je, če računamo 10 glav drobnice za eno glavo velike živine, od XVII. stoletja dalje do 1. 1900 močno po- raslo v nižini in na Bregu, nekoliko je tudi poraslo v ostalih dveh predelih. Od 1. 1900 dalje pada v nekdanjih pašniških predelih, medtem ko se na Bregu drži. Podatkov za 1. 1900 nismo vnesli v po- drobno tabelo, ker se grupacija vasi pri tem štetju ne sklada z grupacijo 1. 1627, pač pa so podatki uporabni za primerjavo stanja v štirih pokrajinskih skupinah, in so zato podatki vneseni le za skupinska po- vprečja. ^ Vendar vsa živina, ki je v prvi polovici XVII. stoletja izkazana v posameznih vaseh, ni bila vsa v lasti vaščanov. Skoraj v vseh vaseh je bil večji ali manjši del živine last meščanov ali cerkva. Tudi nekateri kmetje iz neposredne okolice Trsta in z beneškega ozemlja so dajali nekaj živali kmetom v so- cerbskem deželskem sodišču na pašo. Vzrok je bil v tem, da je v mnogih vaseh primanj- kovalo lastne živine delno zaradi splošne revščine vaščanov, delno še posebej v času po vojni proti Benetkam, ker je bilo med to vojno mnogo živine uničene. Tudi živin- ske bolezni in naravne katastrofe so zmanj- ševale število lastne živine. Vodiški ]>ožup pripoveduje: »V preteklem letu smo imeli kakih 2000 glav drobnice. Toda prezimile so kot običajno v raznih krajih Istre in je prišla med njih velika umrljivost, tako da ne vem, koliko se jih bo vrnilo.« Kmet, ki so ga komisarji zasliševali o vasi Socerb, pa pravi: »V vasi zdaj ni več ko 10 delovnih volov in prav toliko krav, ker jih je pre- tekli veliki petek besneči veter pometal več ko štirideset glav s pečin, kjer so se pasle.« Od tridesetih konj, kar jih je bilo v Preš- nici, jih je le šest bilo v lasti kmetov, ostali pa so bili vsi last raznih plemičev, ki so svoje konje dajali sem na pašo. Ker je bil v vasi menda tudi nekaj časa nek manjši plemiški sedež in je konjereja izkazana v taki meri le v tej vasi, se zdi, da se je ta vas nekdaj posebej ukvarjala s to panogo živi- noreje. (V Podgorju pa so v polpretekli dobi vzrejali mule za prodajo.) Mnogo tuje živine je bilo zlasti med go- vedom. V večini vasi se omenja večje ali manjše število volov, pa tudi krav in telet, ki.niso last vaščanov. Voli so bili vaščanom največkrat dani v zakup, druga goveja ži- vina pa naspol (v spolovino). Kakšna je bila v teh krajih razlika med zakupom in spo- lovino, ni jasno povedano in ponekod obeh oblik tudi niso prav ostro razlikovali. Pri zakupu je rejec najbrž plačeval kak letni znesek za to, da je žival lahko uporabljal za poljska dela, razen tega pa jo je redil. Pri spolovini pa je bila glavna lastnikova SI. 6. P« desetih minutah ali čez četrt ure vzamejo žemak iz kotla. 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO korist v tem, da je imel določen delež pri priplodu. Najbolj številna je bila zakupna in spolovinska živina v dolinskih vaseh pod Bregom. Tu je bila ponekod celo v veliki večini. Y nekaterih vaseh so imeli kmetje tudi precejšnje število drobnice ie na spolovino. Veliko število zakupne in spolovinske ži- vine priča vsekakor o tem, da gospodarska moč kmetij v tej dobi nikakor ni bila na višini. — Spolovina se je tu in tam ohranila tudi do novejših dni. Ko je lastnik dal komu žival »na spule«, jo je ocenil, prirastek pa sta delila lastnik in rejec po polovici. Med lastniki zakupne in spolovinske ži- vine se pojavlja tudi precejšnje število cerk\a po raznih vaseh. Število teh živali pa ni bilo veliko. Cerkev v Ricmanjih je imela na primer le eno glavo goveje živine in štiri ovce. Pač pa je imela cerkev v Gro- čani in Vrhpolju štiri vole, štiri krave in 15 glav drobnice, cerkev v Dragi pa enega vola, eno kravo in trideset glav drobnice. Cerkev je take živali pridobivala najbrž z volili posameznih prebivalcev vasi, ki so za- pustili cerkvi kak rep za blagor svoje duše. O »železni živini«, kakor jo poznajo neka- teri drugi slovenski kraji, tu ni govora. Pri »železni živini« je veljalo pravilo, da »nik- dar ne pogine«. Kdor je imel tako žival v reji, jo je moral, če mu je poginila, nado- mestiti z drugo. Da take vrste reje tu niso poznali, priča dejstvo, da je socerbska cer- kev prišla ob svojo živino, ko je poginila. Ponekod se je cerkvena živina ohranila šc do polpretekle dobe. Nekaj podatkov o tem imamo iz Potlgorja, kjer je cerkev ime- la ovce, ki so jim pravili »brajske ovce«, kakor se je cerkvena imovina sploh označe- vala kot »brajska«, na primer Brajska gora, Brajska dolina. Spočetka, ko so kmetje imeli malo živine, se je zakup brajske živine sklepal najbrž prostovoljno. Ko pa kmetje niso imeli več interesa na tem, da bi jemali v zakirp brajske ovce, je nastala nekaka ob- veza, da je moral vsak rejec ovac imeti tudi po eno brajsko. Ko so prodali jančke, so aprila zgnali brajske ovce skupaj, jih po- niolzli in stehtali mleko. Od vsake librce (30dkg), ki so jo tedaj natehtali, je moral rejec oddati cerkvi en sir v teži približno 4 kg. Razen tega je moral gospodar, ki je dobil brajsko ovco, žival tudi čez zimo pre- rcditi. Cerkev pa je dobivala tudi volno, skuto in podobno. Ce je žival p>oginila, jo je cerkev nadomestila z mladičem. Nepo- sredno upravljanje tega razmerja je bila dolžnost »cerkvenih starešin«, to je klju- čarjev, praviloma izbranih izmed vaščanov, ki niso imeli v oskrbi brajskih ovac. Okrog tridesetih let našega stoletja se je ta ure- ditev začela opuščati. Zakupniki so eno- stavno prenehali oddajati zakupnino. Cer- kev se seveda s tem ni hotela zadovoljiti in prišel je celo zastopnik tržaške škofije, da bi z zakupniki sklenil pismene pogodbe. Cjpravil ni nič »zaradi njihove upornosti in trdoglavosti«, kakor pravi farna kronika, »in tako visi ta zadeva naprej« — ali toč- neje, »brajske ovce« so prišle iz rabe. Bile so pač ostanek davnih dob in so se v novih razmerah preživele. * Navedli smo doslej nekaj zgodovinskih podatkov o številu živine, lastnini na živini, _vrstah zemljišč, ki so bila namenjena živi- noreji, o pravnih razmerjih na teh zemlji- ščih in o desetini kot značilni obliki fevdal- ne oblike izkoriščanja podložniške živino- reje. Sama živinorejska tehnika ni v zami- sli te razprave, pač pa želimo navesti še ne- koliko podatkov o organizaciji skupne paše ia o splošni gospodarski funkciji živinoreje, ker je prva sestavni del naše pravne, dru- ga pa naše družbene zgodovine. O organizaciji skupne paše nimamo sta- rejših podatkov. Nedvomno pa je prav skupna paša najstarejša oblika živinoreje, ki je ustvarjala svojevrstno razmerje med skupno in zasebno lastnino: medtem ko se je zasebna lastnina na živalih razmeroma zgodaj uveljavila, pa je pašništvo na drugi strani vplivalo na to, da se je na pašnem svetu ohranila skupna lastnina soseske prav do najnovejših časov, kar velja posebej za ginajnski svet, ki mu fevdalizem na Pri- morskem skoraj ni mogel do živega. Če- prav je danes skupna paša že skoraj v ce- loti opuščena, pa je bila v večini vasi živa še pred nekaj desetletji in se je ljudje še prav dobro spominjajo. Po ljudskem izro- čilu smo zapisali vrsto zanimivih spominov na nekdanjo ureditev skupne paše, ki bodo v kratkem pozabljeni. Ker so ta izročila sama po sebi pomembna in ker skrivajo v sebi verjetno marsikatero zelo staro osta- lino, jih je tu vredno v kratkem povzeti. Med 24. aprilom (Jurjevim) in 1. majem so posamezni gospodarji segnali svoje ovce skupaj. Po več gospodarjev je združilo svo- je ovce v skupine po 100—140 glav, pra- viloma okrog 120 glav. Taka skupina se je imenovala »čap«, ki je torej po stari števni enoti štel kake tri »komarje«. (Kornar — quarnaro je štel 40 glav, »blek« šteje 40 do 50 glav.) Cap je torej dejanska gospodar- ska skupina ovac za pašo in skupno molžo. 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA medtem ko je komar le števiia enota. Ce je bilo v vasi več ovac, so sestavili več čapov, na primer šest ali kakršna je pač bila potreba. Omenjeni čas zbiranja je bil naravno utemeljen. Ne samo, da so se tedaj začeli najboljši pogoji za pašo, predvsem so te- daj odstavljali jagnjeta in začenjali z mol- žo. Zato so jagnjeta združevali v poseben »čapčič«, ki se je pasel posebej, ločeno od ovac. Šele ko so se popolnoma odvadila se- sanja, so jagnjeta porazdelili po čapih. Da bi v;^ak gospodar spoznal svojo žival, so živalim napravili na ušesih različna zna- menja — »senjale«, na primer so konec uhlja zarezali v obliki črke V (stopinja) ali pa so na določen kraj uhlja napravili na- vadno zarezo (»škarjice naprej, nazaj« itd.) oziroma prebili luknjo. Vsaka skupina gospodarjev, ki je sesta- vila en čap, je najela enega ovčarja, ki so ga zglihali na Jurjevo in ki je v času paše skrbel za čap. Vsak ovčar je imel drugačen žvižg (na prste), s katerim je klical živali skupaj. Pes mu je bil seveda nujen pomoč- nik. Širjenje je včasih opravljal poseben stanar. Združevanje ovac v cape je omogočilo, da je lahko ena oseba skrbela za drobnico večjega števila gospodarstev, ki bi sicer morala skrbeti vsako samo za svojo drob- nico. Imelo pa je tudi svoj pomen pri molži in širjenju. Vsak gospodar zase, posebno nmnjši, bi bil od svojih ovac dobil vsak dan le razmeroma majhno količino mleka in se mu širjenje, ki bi ga moral opravljati dva- krat na dan, ne bi izplačalo, saj je bilo šir- jenje majhnih količin prav tako zamuden posel kot širjenje večjih količin ovčjega mleka. Zato so mleko ene molže vsega capa sirili skupaj in imeli poseben postopek za določitev ključa, po katerem je bil posa- mezen gospodar udeležen pri pridelku. Naj- bolj naravno bi morda bilo, da bi se sir raz- deljeval po razmerju s številom glav, koli- kor jih je posamezen gospodar dal v čap. Toda, ker niso bile vse živali enako dobre mlekarice, se s tako razdelitvijo niso za- dovoljili, marveč so postopali drugače. Ko so živali segnali prvič skupaj, so ugo- tavljali, koliko mleka dajejo živali posa- meznega gospodarja. Ta ugotovitev je bila ključ za poznejše razdeljevanje. Zato vsak gospodar svojih živali en dan ni molzel, da bi se nabralo čim več mleka. To pa so po- nekod preprečevali s tem, da so zjutraj drug drugemu poprek do čistega pomolzli ovce. Zvečer so gospodarji prignali svoje ovce na določeno dvorišče (borjač). Drug drugemu so pregledali golide, da bi se pre- pričali, ali ni kdo nalil vanjo nekaj vode, da bi izkazal več mleka ali pa je moral vsak obrniti golido narobe. Ko je bilo vse to opravljeno, je začel vsak molzti svoje ovce in gledal, da je izmolzel, kar se je le dalo, toliko da je ni izmolzel do krvi. Ko je gospodar pomolzel svoje ovce, so mu mleko stehtali (spezali). Ko je bila ta na- vada še živa, so tehtali še na funte ali še prej na librce. Eden izmed mož je imel pri- pravljeno primerno palico in nanjo zare- zoval, koliko funtov je posameznik namol- zel. Na podlagi teh zarez so potem določili, kako se bodo vrstili »obhodi«, to je turnusi molže. Včasih je bilo to lahko. Ce so bile na primer v čapu živali treh gospodarjev, ki so imele približno enako količino mleka, potem je molzel en večer iti eno jutro tisti, ki je namolzel največ, potem drugi, nato tretji in četrti večer se je »obhod« vrnil na prvega. Težje pa je bilo, če je en gospo- dar imel v čapu veliko dobrih mlekaric, drugi pa le nekaj glav. Ta seveda ni mogel priti na vrsto takoj za velikimi, saj bi do- bil le malenkost manj mleka kot oni. V ta- kih primerih je bila razporeditev obhodov dosti bolj zapletena. Vedeti je treba, da so pri razdelitvi obhodov upoštevali, da imajo živali v začetku molže največ mleka, da pa količina potem proti jeseni čedalje bolj SI. 7. Sir denejo v teriunico. Zemak se mora tpomastUt. sirar ga obdeluje toliko časa s pestmi, da gre še preostali žur