Konjereje zlata ravnila. Koaj ae redimo za kratek čas. ampak človek hoce od ajih dobička. aaj že bo, da koaja sam rabi ali pa, da ga spravi v deaar. Ni pa to lehko delo, oao terja truda, pa tudi stroškov ne maajka pri koajereji. Kdor torej boče koristi, aaj se ae braai ne truda, ne stroškov, kjer jib je treba. Ali s tem še ni pri kraji. oa mora ravaati razumao, ae po svoji glavi, am- J>ak aaj si obrača skušaje dragib v prid. Iz e-teli pa se učimo, da je za dobre koaje treba 1. Dobrib kobil. Tacib pa maajka na nmogih krajih ia treba jih je še le vzrediti. Najlepše ia aajbolje žrebe se za to odbere ia potlej vzredi za plemeaico. Kdor ima pa tako, naj je ne proda iz lehka! Ako je nima pa premore toliko, da si jo kupi kje dragje, aaj mu ne bode žal za deaar, ki ga taka kobila staae. Če je tako žrebe dobro vzrejeao, sme se spraviti že v tretjem letu k žrebca. Po aekaterib deželab je to že aavada, v Aagliji ia Fraaeiji pa bojda ae dobi nobeaa kobila premije, če že ai bila v svojem tretjem letu breja. 2. Dobrihžrebcev. Tacib aam sedaj ae maajka več, ker skrbi država ali tudi dežela za-aje. V vsacem okraji, ki je sicer za koajerejo, nahaja se že postaj, v katerib so ces. žrebci ia še vedao se aastavlja tacih postaj več. 3. Skrbaega spoljeaja. To se pravi: žrebec, ki se pusti b kobili, mora biti tak, da gresta po svojej aaravi v kup; žlabtea žrebec ni za aežlabtao kobilo ali pa aarobe, aežlabtea žrebec ai za žlahtno kobilo. Skorej pa je še raaaj krivo, ,če se spusti maaj žlabtea žrebec k žlahtni kobili, kakor pa če se zgodi aa robe. 4. Skrbi pri strežbi, krmljeaji ia izbiraaji kobil. Na vse troje treba, da človek pazi, aaj se kobila ae vbreji samo, ampak tudi da ae izvrže ia da se mladič redi že v kobili dobro. Kobile, ki aiso rade breje ali ki rade izvržejo, aaj se rabijo drugod, za žrebeta niso. 5. Krepkega krmljenja pri žrebetib. Kakor se krmi žrebe iz mladih aog, tako postaae, dobro ali slabo, skozi celo življeaje. Kar se zamudi v prvih letib, to se ae da pozaeje več popraviti. Prva leta daje se redoma žrebetu 3 do 4 kile ovsa na daa, v drugem letu pa 4 do 5 kil. Živali, ki so iz mladih dni pri dobri in razumai krmi, dozorijo bitreje ia so poprej za rabo, toda za jahaaje ni žrebe, predao aima štrtega leta. Pri stroških za krmo je samo razloček cene ali ta ne potegae veliko višje pri zraji, kakor se kaže pri slami. Gnojilo, ki ima veliko fosforoviae v sebi, stori dobro ae samo travaikom ia ajivam, ampak tudi koajem dajo trdniše kosti. Vsled tega so taka gaojila velik dobiček. 6. Svitlib ia zdravib hlevov. Vsaki živali je treba več ali maaj svitlobe, če je aima, pa ae ostane zdrava. Teaibolj pa je obojao za koaja potreba. Svitloba pa ne sme priti od spredaj, ampak od straai. če aaj de našim koajem dobro. 7. Prostega gibanja. Od mladib dai aaj se koaj giblje v prostem ia če se mu ne dovoli, ae bode ni5 prida iz ajega. Zrebe aaj bodi že v hlevu, v predeljeaem kraji, prosto, aa vsak aaeia pa se mora potlej v vrta prosto gibati. Zadosti je tak vrt, ki meri 10 metrov aa dolgo ia ravao toliko aa široko. Ce je vrt pa še večji, tem bolje služi v korist žrebetu. Tako mesto za vrt ali za tekališče se že dobi, če je le za to volja. Ako se prebladi žrebe aa prostem, ai se za to aič bati, tem aiaaj, čem prej je žrebe jelo boditi aa prosto. Samo živali, ki so pri slabi reji ia v slabih. zadublib blevib, prehladijo se lahko ia tudi aevarao,~ to pa za to, ker skačejo s kraja veselo okoli, potem pa se vtrudijo in obstoje kje aa miru, kjer je prepab. Dobro je torej, da se mlade živali, ako so delj časa stale v blevu, vodijo aa vajeti aekaj časa, predao se izpustijo. Naj se stori to toliko časa, da se žival že nekaj vtrudi ia privadi aa sveži zrak. Tudi to ai aaopak, če se izpuste žrebeta koj prosta, po tem pa, ko so se vtrudila, pelji jib hitro v hlev ter jih drgai s slamo, da se posušijo. Za tem pa jib izpusti sopet aa prosto, sedaj jim ae škoduje več zrak. Ako so mlade živali vsak dea ia delj časa na prostem, ne letajo okoli, ampak so bolj mirae. Najbolje je pustiti jib cel dea zaaaj ia jim dati zuaaj jesti ia piti, se ve, da le takrat, če ni prevelika vročina ia če aiso muhe prehude. Ker v majhaib vrtih ae raste trava, saj jo žival hitro pohodi, za to kaže dati va-aje slame ali detelje, da si delajo živali z ajo kratek čas, sicer se pa navadijo marsikaterib aapak. 8.Vrejenib blevov. Jasli in gare morajo take biti, da pride mlada žival do krme brez velike težave, tedaj tako globoko, da ostane živali vrat še zmerom vodoravao. Ako so gare previsoke, vpogae se živali brbtišče, ker se vedno aapenja, da pride z gobcem do krme; po vrhu pa še ostaaejo prve aoge slabe, ker se naleže le bolj aa zadaje. Tadi to ai brez vsega, da pade iz visokih gar lebko žrebetu kaj krme v oči ia bolezea aa očeh je tudi za žrebe aevaraa. Ako maajka prostora v blevu in se torej ne pasti žrebe čisto prosto, tedaj pa ae sme mesto, kjer stbje živali s prvimi aogami, biti previsoko, prav polagoma mora se vzvišati, en •em. pri vsacem metra. Ako se vzdigae previsoko, trpe žrebetom biclji. Svitloba aaj prihaja od zadaj ali od obeh strani, kakor se je že reklo. Škodljivo je za koaja, ako pride svitloba aa ravaost od spredaj v oči, še slabše pa je, če prihaja svitloba le od. ene straai v blev. 9. Krmljenja. Dokler je le mogoče, aaj se daje živali le suba krma, žolte repe ali roae ia poleti nekaj zeleae detelje je dobro, ako ae manjka krepke hraae, kolikor je je treba živali. Vodeaa krma dela živali trebašae. Hrbtišče ia aoge ostauejo slabe, koaji pa se radi potijo ter aimajo srčaosti, aobeae vztrajaosti. Tudi aapajati po ziaji ae kaže ia aajveč dajaj živalim zvečer jesti. Pri aas so pač vse reči, katerib je treba, da se aam povzdigae konjereja ter tudi izplačuje. Že imamo lepih koaj doma, ia tudi v denar se koaj se spravi ležje, kakor kateri koli drag pridelek. Plemeaa so pri aas po obilem, vprežaa ia delalae živali a drugod jih ni ia za to je dobro, če si vzredimo take. Tudi za c. kr. vojaštvo se kupuje taka žival. Tedaj pa skrbimo, da imamo če dalje več ia boljib koaj, ki so domače reje.