VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA KOLIČINE VODE
IN POPLAVE MORJA V SLOVENSKI IS TRI
AVTORJI
dr. Gre gor Ko vačič
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI –6000Koper,Slovenija
gregor.kovacic@fhs.upr.si
dr. Na taša Ko le ga
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI –6000KoperinHarphasead.o.o.,
Čevljarska8,SI –6000Koper,Slovenija
natasa.kolega@fhs.upr.si
dr. Va len ti na Brečko Gru bar
UniverzanaPrimorskem,Fakulteta zahumanistične študije,Titov trg5, SI –6000Koper, Slovenija
valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si
DOI:10.3986/GV88102
UDK:551.583:551.461(497.472)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine vode in po pla ve mor ja v slo ven ski Is tri
V prispevkusoobravnavanepretočnerazmererekv slovenskiIstriindvigovanjegladinemorja.Z upo-
raboSenoveganaklonasmov slovenskiIstripotrdilistatističnoznačilnatrendapovečevanjaskupneletne
višineizhlapevanja49mm/desetletjeinnaraščanjapovprečneletnetemperaturezraka0,53 °C/desetlet-
je.Statističnoznačilnegazmanjševanjaskupneletnevišinepadavinnismopotrdili.Omenjenidejavniki
podnebnihsprememb,skupajz drugimispremembamiv okolju,vplivajonazmanjševanjesrednjihletnih
pretokovrekv slovenskiIstri40–80 l/snadesetletje,a trendinisostatističnoznačilni.Padajočitrendza
rekoRižanojez vidikaoskrbeobalnihobčins pitnovodozelozaskrbljujoč.Trendzviševanjasrednjegla-
dinemorja(4,5mm/desetletje)nistatističnoznačilen.Analizajepokazala,dabibiloobdvigugladine
morjaza1mpoplavljenih848zgradbinogroženihpribližno3800prebivalcev(največv Kopru).
KLJUČNEBESEDE
podnebnespremembe,hidrološkespremenljivke,dvigovanjegladinemorja,poplavemorja,pokrajinska
občutljivostvodnihokolij,oskrbaz vodo,slovenskaIstra
ABSTRACT
Cli ma te chan ge im pacts on wa ter quan ti ties and sea floo ding in Slo ve ne Is tria 
ThearticledealswithdischargecharacteristicsofriversinSloveneIstriaandwiththerisingofthesea
level.Usingthenon-parametricSen’sslopeteststatisticallysignificanttrendsofincreasingannualpoten-
tialevapotranspiration(49mmperdecade)andincreasingmeanannualairtemperature(0.53°Cperdecade)
weredetermined.Statisticallysignificantdecreasingofannualprecipitationwasnotdetermined.These
climatechangefactors,togetherwithsomeotherenvironmentalchanges,arereflectedindecreasingofmean
annualdischargesoftheriversinSloveneIstriawiththeintensityof40-80 l/sperdecade,butthetrends
21
Geografski vestnik 88-1, 2016, 21–36 Razprave
RAZPRAVE
arenotstatisticallysignificant.DecreasingtrendoftheRižanariverisproblematicintermsofwatersupply
intheregion.Increasingtrendofmaximumsealevel(4.5mmperdecade)isnotstatisticallysignificant.
Analysisshowedthatatotalof848buildingswouldbeflooded,andatotalofaround3,800peoplewould
beatrisk(themajorityofwhomarelivinginKoper)ifthesealevelwouldincreaseby1m.
KEYWORDS
climatechange,hydrologicalvariables,sealevelrising,seaflooding,intrinsicvulnerabilityofwaterenvi-
ronments,watersupply,SloveneIstria
Uredništvojeprispevekprejelo9.marca2016.
22
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
1 Uvod
Obal no ob močje je po seb no za ra di sti ka slad kih in sla nih vod nih oko lij, za ra di svojs tve nih, tudi
neu god nih na rav no geo graf skih značil no sti, pa se sooča s težava mi, ki jih dru god v Slo ve ni ji ni ali so
pri sot ne v manjši meri. V pri mer ja vi z večino dru gih slo ven skih re gij, v slo ven ski Is tri ni iz dat nejših
vod nih vi rov. Po go ste so po let ne hi dro loške suše, ko glav ni vod ni vir, to je kraški iz vir Rižana, ob višku
tu ri stične se zo ne ne za došča po tre bam po pit ni vodi in je tre ba pre težen del pit ne vode za go to viti iz
dru gih vod nih vi rov. Od leta 1970 Rižan ski vo do vod del vode dobi iz vod ne ga vira Gra do le – is tr ski
vo do vod v hr vaški Is tri in od leta 1994 tudi iz vod ne ga vira Kla riči – kraški vo do vod. Iz teh vi rov v kri -
tično sušnih raz me rah in ob naj večji po ra bi dobi tri četrtine po treb ne vode (Kryžanowsky in Žigon
2012). Hkra ti je ob močje eno od bolj ogroženih v Slo ve ni ji za ra di požarov v na rav nem oko lju (Veb le
in Brečko Gru bar 2016), sooča pa se tudi s sušami v kme tijs tvu. Upošte va je na po ve di mo de lov bodo
naravne raz me re za vod ne vire in obal na ob močja v pri hod nje še bolj neu god ne. Vod ni od tok v po -
rečjih je že se daj skro men, za reke pa je značilen dežni režim z izra zi ti mi nižki po le ti. Let ne višine pa da vin
se zmanjšuje jo (Ko vačič 2016) in po sta ja jo še bolj nee na ko mer no raz po re je ne. Za ra di višjih tem pe ra -
tur in manj pa da vin v to pli po lo vi ci leta se bo po večala sušna ogroženost, v kme tijs tvu bodo večje po tre be
po na ma ka nju, višje tem pe ra tu re in sušne raz me re bodo pri za de le goz do ve in ogrožena bo va ro val na
vloga goz dov na iz po stav lje nih le gah. Izh la pe va nje bo zmanjšalo iz dat nost vod nih vi rov in znižalo vo -
do staj v vod nem omrežju, kar bo pov zročilo težave z vod no os kr bo in po večalo pri tisk na vod ne vire
(Ogrin 2012). Po leg težav v os kr bi z vodo se bodo spremembe odra zi le tudi v večji po kra jin ski občut -
lji vo sti vod nih oko lij za one snaževa nje (Brečko Gru bar in Ko vačič 2010). Pro jek ci je pod neb nih
spre memb kažejo tudi večjo ver jet nost in ten ziv nih pa da vin, ploh in ne viht, kar bo po večalo ogroženost
za ra di hu dour niških po plav, ze melj skih pla zov in usa dov (Ogrin 2012). Še večja ni ha nja pre to kov rek
se bodo odra zi la v po večani ero zi ji in trans por tu se di men tov, ki sta v po rečjih v slo ven ski Is tri že si -
cer zelo in ten ziv na (Zorn 2008). Višje tem pe ra tu re zra ka in mor ja vpli va jo na dvi go va nje gla di ne mor ja,
kar bo po večalo po plav no ogroženost obal nih na se lij in v spod njih de lih do lin (Ko le ga 2009).
Z na me nom, da bi oce ni li, kako bodo spre me nje ne od točne značil no sti rek in dvi go va nje gla di ne
mor ja vpli va li na vod ne raz me re v slo ven ski Is tri v pri hod nje, v pris pev ku ana li zi ra mo do stop ne po -
dat ke o pa da vi nah, temperaturah in izh la pe va nju, o značil nih pre to kih rek ter o gi ba nju gla di ne mor ja.
2 Me to do lo gi ja
Vir po dat kov o skup nih me sečnih in let nih višinah pa da vin v ob dob ju 1961–2010 (50 let) na pa -
da vin skih po sta jah Por to rož–le ta lišče, Mo vraž, Pod gor je pod Slav ni kom in Pod grad, skup nih me sečnih
in let nih višinah izh la pe va nja v ob dob ju 1971–2010 (40 let) na me teo ro loški po sta ji Por to rož–le ta lišče
ter pov prečnih me sečnih in let nih tempe ra tu rah zra ka v ob dob ju 1961–2010 (50 let) na me teo ro loški
po sta ji Por to rož–le ta lišče so bili ho mo ge ni zi ra ni kli ma to loški nizi, do stop ni na splet ni stra ni Agen ci -
je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Pre gled … 2015; sli ka 1). Od preučeva ne ga ob močja ne ko liko
od da lje no pa da vin sko po sta jo Pod grad smo v ana li zo vključili, ker Pod graj sko po do lje z br kin ski mi
po ni kal ni ca mi v sle pih do li nah po do lja pred stav lja vzhod ni del hi dro graf ske ga za led ja kraškega iz vi -
ra Rižana (Kri vic in so de lav ci 1987; Kri vic, Bri celj in Zu pan 1989; Janža 2010). Po dat ke o značil nih
me sečnih in let nih pre to kih vo do mer nih po staj Rižana–Ku bed II (ob dob je 1966–2013, 48 let), Ba daševi -
ca–Šala ra (ob dob je 1994–2013, 20 let), Dra go nja–Pod kaštel I (ob dob je 1979–2013, manj ka jo po dat ki
za leto 1997, 34 let) in Dr ni ca–Pišine I (ob dob je 1995–2013, 19 let) ter po dat ke o dnev nih višinah mor -
ja na ma reo graf ski po sta ji Ko per za ob dob je 1963–2013 smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je
za oko lje (Po dat ki o ka rak te ri stičnih … 2015; Po dat ki o dnev nih višinah … 2015; sli ka 1). Za vo do mer -
ni po sta ji na Ba daševi ci in Dr ni ci sta ob dob ji red nih me ri tev za ugo tav lja nje tren dov spre memb,
v pri mer ja vi z dru gi ma dve ma po sta ja ma, re la tiv no krat ki, kar je tre ba upošte va ti pri raz la gi. Na manjših
23
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
24
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
vod nih to ko vih, ki jih je v slo ven ski Is tri ve li ko, pa hi dro loške me ri tve ne po te ka jo. V član ku upo rab -
ljen izraz izh la pe va nje us tre za poj mu po ten cial na eva po trans pi ra ci ja.
Med pa ra me tričnimi sta ti stičnimi pri sto pi za od kri va nje tren da v časov nih vr stah je po go sto upo -
rab lje na oce na tren da po me to di naj manjših kva dra tov, ki pa je zelo občut ljiva na osa mel ce (an gleško
outliers) (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). Zato smo za ugo tav lja nje značil nih tren dov spre mi nja nja
pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk v ra zi ska vi upo ra bi li ne pa ra me trični Se nov na klon (Theil-Se -
no va ce nil ka) oce nje va nja na klo na v li near nem mo de lu, ki je naj po go ste je upo rab lja ni ne pa ra me trični
test za ugo tav lja nje li near ne ga časov ne ga tren da (Theil 1950; Sen 1968; Kra ner Šume njak in Šuštar 2011;
Til gen kamp 2011; Van nest, Par ker in Go nen 2011; Graph Pad Soft wa re, 2016). Se nov naklon je v pri -
mer ja vi z li near no re gre si jo bis tve no bolj na tančen pri asi me trično po raz de lje nih in he te ro ske da stičnih
po dat kih ter daje po vsem pri mer lji ve re zul ta te me to di naj manjših kva dra tov pri nor mal no raz po re je -
nih po dat kih (Til gen kamp 2011). Izračuna nim tren dom smo pri pi sa li p-vred no sti, nji ho vo sta ti stično
značil nost pa smo pre ve ri li pri 95 % in ter va lu zau pa nja (α= 0,05). Ana li zo tren da hi dro loških in pod -
neb nih časov nih ni zov smo iz ved li za ob dob je 1981–2010 ter re zul ta te pri mer ja li tudi s tren di za daljše
časov ne nize.
3 Re zul ta ti
3.1 Spre mi nja nje pa da vin in izh la pe va nja
Na kli ma to loški po sta ji Por to rož–le ta lišče je v ob dob ju 1981–2010 v pov prečju let no padlo 968 mm,
na pa da vin ski po sta ji Mo vraž 1236 mm, Pod gor je pod Slav ni kom 1427 mm in Pod grad 1480 mm pa -
da vin. Pa da vin ski režim vseh po staj je zmer no sre do zem ski z viškom v je sen skih me se cih ter nižkoma
!( !(
!( !(
!( !(
!(
!( DRNICA–PIŠINE I
RIŽANA–KUBED II
BADAŠEVICA–ŠALARA
DRAGONJA–PODKAŠTEL I
MOVRAŽ
PODGRAD
PORTOROŽ–LETALIŠÈE
PODGORJE POD SLAVNIKOM
Legenda
!( vodomerna postaja
!( vremenska postaja
vodotoki
0 5 10 km
Avtorja vsebine: Valentina Brečko Grubar 
in Gregor Kovačič
Avtorica zemljevida: Nataša Kolega
Vir: GURS 2014; ARSO 2015.
Drago
nja
Badaševica
Rižana
Drnica
Slika1:Vremenskepostajeinglavnivodotokiz vodomernimipostajamiv slovenskiIstri.
po le ti in po zi mi. Naj več pov prečnih me sečnih pa da vin na po sta ji Por to rož–le ta lišče je bilo v sep tem -
bru (117,8 mm), sle di ta ok to ber in no vem ber, naj manj pa v fe bruar ju (53,8 mm). Za pa da vin ske po sta je,
bolj od da lje ne od mor ja (Mo vraž, Pod gor je in Pod grad), sta značilna izra zit prvi no vem br ski višek
(133,9–167,4 mm), prvi ju lij ski nižek (65,8–85,7 mm) ter večja skup na let na višina pa da vin. Dru gi nižek
na ome nje nih po sta jah se po jav lja fe bruar ja (78,3–94,6 mm).
Preglednica1:Kazalnikizaskupnoletnovišinopadavin(P),povprečnoletnotemperaturozraka(T)in
skupnoletnovišinoizhlapevanja(ETP)v obdobju1981–2010.
ka zal nik pov prečna vred nost šte vi lo let pov prečni od klon Se nov na klon
za ob dob je 1981–2010 s pod pov prečno ob dob ja 1991–2010 s p-vred nost jo
(P in ETP v mm; vred nost jo v pri mer ja vi v pri mer ja vi za ob dob je 
T v oC) z 1961–2010 (P in T) z 1961–2010 (P in T) 1981–2010
ozi ro ma 1971–2010 in 1971–2010
po sta ja (ETP) (ETP) (v %)
Por to rož– 968 14 –4,80 –1,342
le ta lišče (P) p = 0,7079
Mo vraž (P) 1236 11 –1,35 3,709
p = 0,3265
Pod gor je pod 1427 12 –3,72 3,119
Slav ni kom (P) p = 0,6049
Pod grad (P) 1480 12 –4,46 –1,146
p = 0,7890
Por to rož– 13,2 17 4,26 0,053
le ta lišče (T) p = 0,0002
Por to rož– 998 16 4,56 4,893
le ta lišče (ETP) p = 0,0007
Iz pre gled ni ce 1 je raz vid no, da se leta s pod pov prečnimi pa da vi na mi po gosteje po jav lja jo v zad -
njih dvaj se tih le tih. Če so bila v šest de se tih in se dem de se tih le tih pod pov prečna naj več 3 ali 4 leta na
de set let je, be ležimo v ob dob ju 1991–2010 od 11 (Mo vraž) do 14 (Por to rož–le ta lišče) pod pov prečno
na močenih let v pri mer ja vi z ob dob jem 1961–2010. Pov prečni ne ga tiv ni od klo ni let nih višin pa da vin
od pov prečja 1961–2010 se za ob dob je zad njih dvaj set gib lje jo v raz po nu 1,4–4,8 %. To kaže na po stop -
no zmanjševa nje skup ne let ne višine pa da vin na obrav na va nem ob močju, kar do dat no potrjuje jo
izračuna ni li near ni tren di let nih višin pa da vin za po sta je Por to rož–le ta lišče, Seča in Pod grad v ob dob -
ju 1981–2010, ki pa niso sta ti stično značilni (pre gled ni ca 1). Nas prot no od ob dob ja 1981–2010 so tren di
za vse obrav na va ne po sta je v ob dob ju 1961–2010 ne ga tiv ni in sta ti stično značilni, z upa da njem let nih
višin pa da vin od 38 mm (Por to rož–le ta lišče) do 63 mm/de set let je (Pod grad); zmanjševa nje skup ne višine
pa da vin je so raz mer no z višino pa da vin na po sa mez ni po sta ji in na rašča z od da lje nost jo od obale pro ti
no tra njo sti države. V ob dob ju 1981–2010 kažejo naj bolj izra zit ne ga tiv ni trend pa da vi ne na po sta ji Por -
to rož–le ta lišče (13 mm/de set let je), pa da vin ska po sta ja Mo vraž v za led ju slo ven ske Is tre pa je ti sta, ki
iz ka zu je naj bolj izra zit po zi tiv ni trend (37 mm/de set let je). Izračuna ni tren di se raz li ku je jo od pri ka -
za nih za ob dob je 1951–2007 (de Luis s so de lav ci 2014), so pa de lo ma pri mer lji vi z 20 % zmanjšan jem
let ne višine pa da vin v za hod nem delu Slo ve ni je v ob dob ju 1961–2011 (Tošić s sodelavci 2016) in splošnimi
ne ga tiv ni mi tren di let nih višin pa da vin v Sre do zem lju in bližnjem za led ju (To re ti s so de lav ci 2009).
Raz like v vred no stih so lah ko odraz ana liz po dat kov v raz lično dol gih časov nih ni zih.
25
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
26
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
Izh la pe va nje ni mer je na spre men ljiv ka, am pak je izračuna na iz po dat kov o ener gi ji pla ne tar ne ga
sončnega ob se va nja, tem pe ra tu re in vlažno sti zra ka ter hi tro sti ve tra (Tren di … 2015). Pov prečna let -
na tem pe ra tu ra zra ka in višina izh la pe va nja v opa zo va nem ob dob ju na raščata. Tren da obeh spre men ljivk
sta sta ti stično značilna. V zad njih dvaj se tih preučeva nih le tih smo na kli ma to loški po sta ji Por to rož–le -
ta lišče, v pri mer ja vi s pov prečno tem pe ra tu ro v ob dob ju 1961–2010, za be ležili kar 17 let z nadpov prečnimi
vred nost mi (pre gled ni ca 1, sli ka 2). Pov prečna let na tem pe ra tu ra na kli ma to loški po sta ji Por to rož–le -
ta lišče na rašča v ob dob ju 1981–2010 za 0,53 (v ob dob ju 1961–2010 za 0,33), pov prečna ju lij ska za 0,52
(v ob dob ju 1961–2010 za 0,37) in pov prečna ja nuar ska za 0,44 (v ob dob ju 1961–2010 za 0,34) oC/de -
set let je. Vred nost 0,53 oC/de set let je za po sta jo Por to rož–le ta lišče je ne ko li ko višja od vred no sti za širše
ob se do zem sko in sre do zem sko ob močje (To re ti in De sia to 2008a; 2008b), je pa kar za prib ližno 3-krat
višja, kot je bila za za hod no po lo vi co Slo ve ni je, si cer z dru go me to do do ločeva nja tren dov, ugo tov lje -
na za ob dob je 1951–2007 (de Luis s so de lav ci 2014). Raz li ke v izračuna nih vred no stih tren dov so tudi
tu lah ko odraz ana liz po dat kov v raz lično dol gih časov nih ni zih. Sta ti stično značilen po zi ti ven trend
pov prečnih let nih tem pe ra tur v Slo ve ni ji po tr ju je jo tudi dru ge štu di je (na pri mer Tosi ć s so de lav ci 2016).
Sklad no z  na raščan jem pov prečnih let nih tem pe ra tur se po večuje tudi izh la pe va nje. V  ob dob ju
1981–2010 izh la pe va nje na rašča za 49 mm/de set let je (Por to rož–le ta lišče). Tudi pri izh la pe va nju smo
v zad njem dvaj set let nem ob dob ju na po sta ji Por to rož–le ta lišče, v pri mer ja vi z ob dob jem 1971–2010,
za be ležili 16 let z nad pov prečnimi vred nost mi (pre gled ni ca 1, sli ka 2). Po oce nah kli ma to lo gov sodi
slo ven ska Is tra med ob močja, kjer se je v zad njih šti ri de se tih le tih naj bolj po večalo izh la pe va nje. Od -
sto pa nja so oce ni li nad 20% (Tren di… 2015), kar s hkrat nim zmanjševa njem skup ne let ne višine pa davin
zelo vpli va na zmanjšan vod ni od tok v slo ven ski Is tri.
–30
–20
–10
0
10
20
30
40
50
Portorož – letališ e (P)č Movraž (P) Portorož letališ e (T)č– Portorož letališ e (ETP)č–
o
d
k
lo
n
 v
 %
 o
d
 p
o
v
p
r
e
ja
 1
9
8
1
–
2
0
1
0
č
1
9
8
1
1
9
8
2
1
9
8
3
1
9
8
4
1
9
8
5
1
9
8
6
1
9
8
7
1
9
8
8
1
9
8
9
1
9
9
0
1
9
9
1
1
9
9
2
1
9
9
3
1
9
9
4
1
9
9
5
1
9
9
6
1
9
9
7
1
9
9
8
1
9
9
9
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
Slika2:Odkloniletnihvrednosti(v %)višinepadavin,temperaturinvišineizhlapevanja(ETP)
od povprečnihvrednostizaobdobje1981–2010naizbranihpostajahv slovenskiIstri.
3.2 Spre mi nja nje od točnih značil no sti
Za vse vod ne to ko ve v slo ven ski Is tri lah ko iz po sta vi mo tri skup ne značil no sti in si cer: majh no vodna -
tost, dežni pre točni režim z nižkom ju li ja ali av gu sta in viškom no vem bra ali de cem bra (sli ka 3) ter izra zi to
spre mi nja nje pre to kov. Hu dour niški značaj, če ga oce ni mo iz raz mer ja med pre točno ko ni co in srednji -
mi pre to kom v ob dob ju, je naj bolj izra zit pri Dra go nji in naj manj pri Ba daševi ci in Rižani, kar je pri sled nji
po go je no z ve li kost jo in kraškost jo nje ne ga vo doz bir ne ga za led ja (pre gled ni ca 2). Največji spe ci fični od -
tok v ob dob ju 1971–2000 je ime la Rižana (18,5l/s na km2), kar je po sle di ca pre vla du jočega kraškega za led ja,
pri os ta lih treh re kah, ka te rih po rečja ob se ga jo sla bo pre pust ne flišne kam ni ne, pa je opaz no nižji. Za
Ba daševi co je bil 15,2 l/s na km2, Dra go njo 13,2 l/s/km2 in Dr ni co 8,4 l/s na km2 (Fran tar 2008).
Med vse mi vod ni mi to ko vi je Rižana naj bolj vod na ta. Pov prečni sred nji let ni pre tok je bil v ob dob -
ju 1981–2010 3,44 m3/s, pov prečni naj nižji v ju li ju 0,75 m3/s in pov prečni naj višji v de cem bru 6,3 m3/s.
Za be leženi pre to ki na vo do mer ni po sta ji Ku bed II bi bili večji, če bi upošte va li še pov prečno 240 l/s od -
vze te vode za vo doo skr bo obal nih občin (Hočevar s so de lav ci 2010). Naj nižje za be leženo sta nje je bilo
ju li ja 1995 (0,01 m3/s), naj višje pa sep tembra 2010 (153 m3/s) (Po dat ki o ka rak te ri stičnih … 2015; pre -
gled ni ca 2). Ula ga (2002) je za 45-let ni niz 1955–1999 sko raj na vseh opa zo va nih vo do mer nih po sta jah
v Slo ve ni ji ugo to vi la pa da joč li near ni trend sred njih let nih pre to kov in pov prečnih ma lih preto kov ter
na prib ližno po lo vi ci po staj tudi pa da joči trend vi so kih ko nic. Za večje vo do to ke je ugo to vi la večje ne -
ga tiv ne tren de, za manj vod na te, med nji mi Rižano (–0,04), pa manjše. Izračunan trend je po vsem
pri mer ljiv z našimi izračuni za ob dob je 1966–2013, ki kažejo na sta ti stično značilno zmanjševanje
srednjega let ne ga pre to ka Rižane za 480 l/s na de set let je, med tem ko je ne ga tiv ni trend za ob dob je
27
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
0,0
0,1
1,0
10,0
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
40
50
60
70
80
90
100
110
120
130
140
Portorož – letališ e (P, 1981–2010)č
Movraž (P, 1981–2010)
Rižana – Kubed II (1981–2010)
Badaševica – Šalara (1994–2013) Drnica – Pišine I (1995–2013)
Dragonja – Podkaštel I (1981–2010)
vi
š
in
a 
p
ad
av
in
 (
m
m
)
Q
 (
m
/s
)
3
Slika3:HidrogramRižane,Badaševice,DrniceinDragonjes povprečnimimesečnimipadavinami
na postajahPortorož–letališčeinMovraž.
1981–2010 10-krat manjši (40 l/s na de set let je) in ni sta ti stično značilen (pre gled ni ca 2). Na iz jem no
(40 %) zmanjšanje sred nje ga let ne ga pre to ka Rižane v ob dob ju 1955–2008, in si cer s 5 na 3 m3/s, opo -
zar ja tudi Tro bec (2012), pri čemer lah ko prib ližno 7,5% pri pišemo od vze mu vode za vo doo skr bo. Z vi di ka
sled nje je še bolj za skrb lju joč ne ga tiv ni trend niz kih ko nic, ki pa se je z –31 l/s na de set let je v ob dob -
ju 1966–2013 znižal na –10 l/s na de set let je v ob dob ju 1981–2010. Niz ke ko ni ce se pra vi lo ma po jav lja jo
po le ti, ko je po tre ba po pitni vodi močno po večana. Tro bec (2012) ugo tav lja, da iz ka zu je Rižana zmanjšanje
ma lih pre to kov za kar 76 %. Tudi Jur ko (2009) je za Rižano ugo to vil sta ti stično značilen pa da joči trend
za sred nji let ni pre tok, vi so ko ko ni co ter naj nižji sred nji dnev ni pre tok s tra ja njem 7 in 30 dni. Na vo -
do mer ni po sta ji Ku bed II smo v zad njem dvaj set let nem ob dob ju zabe ležili kar 17 let s pod pov prečnim
sred njim let nim pre to kom v pri mer ja vi z ob dob jem 1966–2013, pov prečni ne ga tiv ni od klon od dol -
go let ne ga pov prečja je bil 12,0 % (pre gled ni ca 2).
Preglednica2:Kazalnikizapretokerekv slovenskiIstriv obdobju1981–2010.
ka zal nik s Qs n Qnk v Qvk raz mer je šte vi lo let pov prečni od klon Se nov na klon
(m3/s) (m3/s) (m3/s) s Qs : v Qvk s pod pov prečno ob dob ja 1991–2010 za s Qs
vred nost jo v pri mer ja vi s p-vred nost jo
v zad njih s pov prečjem za ob dob je
po sta ja dvaj se tih le tih ce lot ne ga niza ( v %) 1981–2010
Rižana– 3,44 0,010 153 1 : 44 17 –12,02 –0,004
Ku bed II p = 0,8028
Ba daševi ca– 0,25 0 10,3 1 : 43 / / –0,008
Šala ra p = 0,0789
Dr ni ca– 0,27 0 21,4 1 : 81 / / –0,007
Pišine I p = 0,3449
Dra go nja– 0,97 0 124 1: 128 14 –5,48 –0,007
Pod kaštel I p = 0,3679
Dra go nja je ime la v ob dob ju 1981–2010 na vo do mer ni po sta ji Pod kaštel I sred nji let ni pre tok (sQs)
0,97 m3/s; pov prečni naj manjši pre tok je bil av gu sta (0,11 m3/s), pov prečni naj višji pa de cem bra
(1,63 m3/s). Niz ko sta nje (n Qnk) s pre to kom 0 m3/s je bilo na Dra go nji za be leženo večkrat. Naj višji pre -
tok je bil za be ležen sep tem bra 2010 (v Qvk: 124 m3/s). Po dob no kot Rižana tudi Dra go nja (ob dob je
1979–2013) iz ka zu je sta ti stično značilen pa da joči trend sred nje ga let ne ga pre to ka, ki pa je manjši (160 l/s
na deset let je). Za ob dob je 1981–2010 je ne ga tiv ni trend manjši (70 l/s na de set let je) in ni sta ti stično
značilen. Tro bec (2012) na va ja, da se je pov prečni let ni pre tok Dra go nje v ob dob ju 1979–2008 gle de
na enačbo li near ne ga tren da zmanjšal kar za 56 %, zmanjšanje pa je značilno tudi za male let ne pre -
toke. Tudi po naših izračunih je v ob dob ju 1981–2010 sta ti stično značilen pa da joči trend niz kih pre točnih
ko nic (10 l/s na de set let je), obrat no pa ve lja za vi so ke pre točne ko ni ce, ki kažejo po večanje (2,9 m3/s
na deset let je), ven dar trend ni sta ti stično značilen. Po leg ome nje nih pod neb nih de jav ni kov (manjša
višina pa da vin, višje tem pe ra tu re in izh lape va nje), ki vpli va jo na zmanjšan vod ni od tok, lah ko k vzro -
kom za upa da nje vod na to sti Dra go nje prište je mo mor da še vedno pri sot no za raščanje v nje nem po vir nem
in zgor njem delu (po večeva nje izh la pe va nja) in od vze ma nje vode za kme tij ske de jav no sti v nje nem spod -
njem toku. Leta 1971 je bilo v po rečju Dra go nje le 22 % goz da, leta 1994 pa že 62 %. Naj bolj se je po večal
za ra di za raščanja trav ni kov in pašni kov, ki so se v tem ob dob ju zmanjšali za tret ji no (Glo bev nik 1999).
Na vo do mer ni po sta ji Pod kaštel I smo v zad njem dvaj set let nem ob dob ju opa zo va nja, v pri mer ja vi z ob -
dob jem 1979–2013, za be ležili 14 let s pod pov prečnim srednjim let nim pre to kom; pov prečni ne ga tiv ni
od klon od dol go let ne ga pov prečja je bil ne kaj več kot 5 % (pre gled ni ca 2).
28
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
Ba daševi ca in Dr ni ca sta manj vod na ti reki, ob dob je mer je nja pre to kov pri obeh je re la tiv no krat -
ko, zato smo pri izračunu tren da upo ra bi li po dat ke za ce lot ni raz po ložlji vi ob dob ji me ri tev. Sred nji let ni
pre tok Ba daševi ce je bil v ob dob ju 1994–2013 0,24 m3/s; pov prečni naj manjši je bil ju li ja (0,07 m3/s),
pov prečni naj večji pa de cem bra (0,39 m3/s). Niz ko sta nje s pre to kom 0 m3/s je bilo na Ba daševi ci za -
be leženo večkrat. Naj večji za be ležen pre tok pa je bil sep tem bra 2010 (10,3m3/s). Tudi Ba daševi ca iz ka zu je
pa da joči trend sred nje ga let ne ga pre to ka (–0,008), ki pa ni sta ti stično značilen. Sred nji let ni pre tok Dr -
ni ce je bil v ob dob ju 1995–2013 0,27 m3/s; pov prečni naj manjši je bil av gu sta (0,03 m3/s), pov prečni
naj večji pa de cem bra 0,51 m3/s. Niz ko sta nje s pre to kom 0 m3/s je bilo tudi na Dr ni ci za be leženo večkrat.
Naj večji pre tok pa je bil sep tem bra 2010 (21,4 m3/s). Dr ni ca rav no tako izkazuje pa da joči trend sred -
nje ga let ne ga pre to ka (–0,007), ki pa, tako kot pri os ta lih nje nih let nih značil nih pre to kih, ni sta ti stično
značilen.
3.3 Dvi go va nje gla di ne mor ja
Pla ne tar no se gre va nje ozračja pov zroča re la tiv no hi ter in in ten zi ven dvig mor ske gladi ne, ki naj bi
bil opa zen že v času naše ge ne ra ci je. Po oce nah znans tve ni kov IPCC, naj bi se mor ska gla di na do leta 2100
dvig ni la tudi do 1 m, po vsej ver jet no sti pa ne manj kot 0,5 m (Church s so de lav ci 2013); po ne ka te rih
dru gih štu di jah od 0,8 m do 2 m (Nuc ci tel li 2008). Višino mor ske gla di ne opi su je mo z vo do sta ji na vo -
do me ru ma reo graf ske po sta je v Ko pru. Pri tem načinu ima jo vse vred no sti po zi ti ven predz nak, saj sred nji
ob dob ni vred no sti 0 us tre za višina 215 cm. Geo det ska ničla (0) na ome nje nem vodo me ru us tre za vred -
no sti 200 cm ozi ro ma –15 cm gle de na sred njo ob dob no vred nost. Mor je v slo ven ski Is tri po pla vi naj nižje
ležeča ob močja ob vo do sta ju 300 cm (Ro bič in Vr ho vec 2002; Ro bič 2003). Pov prečna dnev na am pli -
tu da gla di ne mor ja v Ko pru v ob dobju 1963–2013 je bila 60 cm, raz li ka med naj višjo in naj nižjo gla di no
mor ja pa kar 286 cm (Ro bič in Vr ho vec 2002; Po dat ki o dnev nih … 2015). Naj višja iz mer je na gla di na
mor ja je bila leta 1969, 179 cm nad sred njo ob dob no vred nost jo (Po dat ki o dnev nih … 2015). Sred nje
let ne višine mor ja na ma reo graf ski po sta ji Ko per se zvišuje jo za prib ližno 1 mm/leto, kar je sklad no
s tren dom spre mi nja na gla di ne Sre do zem ske ga mor ja (Ličer, Je ro mel in Fet tich 2016). Let ne naj višje
gla di ne mor ja iz ka zu je jo manjši na raščajoči trend (4,5 mm/de set let je), ki pa ni sta ti stično značilen.
Ob naj višjih pli mah, ki so po go stejše ob ščipu in mla ju v je sen skih me se cih, so se nižje ležeči deli
oba le že v pre te klo sti srečeva li s po plav lja njem mor ja (Ko le ga 2005).
Z dvi gom gla di ne se utegneta po go stost in ob seg mor skih po plav še po večati. Ob iz jem no vi so kih
pli mah in ve li kih pre to kih rek lah ko oba le in spod nje dele do lin pri za de ne jo tudi ob sežne po pla ve.
Za lažjo pred sta vo, kaj bi ome nje ne vred no sti dvi ga gla di ne po me ni le, v pre gled ni ci 3 pri ka zu je -
mo višine gla di ne mor ja ob pov prečni pli mi, močnejši pli mi in vsa ko let nih ter iz jem nih po pla vah, ko
jim do da mo vse tri na po ve da ne vred no sti dvi ga (0,5, 1 in 2 m). Pri se da nji višini mor ja nižje pre de le
slo ven ske Is tre ogrožajo pred vsem iz jem ne popla ve. 
V pri me ru dvi ga za 0,5 m sta sred nja višina gla di ne mor ja in vred nost ob pov prečni pli mi še pod
točko po plav lja nja, ob vi so ki pli mi pa ne več, saj do seže vred nost 25 cm nad točko po plav lja nja. V tem
pri me ru bi ob seg ob močij pod vodo lah ko pri merjali z ob močji da našnjih vsa ko let nih po plav (30 cm
nad točko po plav lja nja). Ob na sto pu vsa ko let nih po plav (+115cm) bi višina gla di ne mor ja do se gla 380cm,
kar je le ne ko li ko manj od višine gla di ne pri da našnjih iz jem nih po pla vah (394 cm). V pri mer ja vi s se -
da njim sta njem bi to po me ni lo več »iz jem nih« po plav let no, ko pa bi na sto pi le iz jem ne po pla ve, bi bila
gla di na kar 144 cm nad točko po plav lja nja (Ko le ga 2009).
Dvig gla di ne za 1 m, ki je gle de na pred vi de va nja »sred nja možnost«, bi po me nil 15 cm vode na naj -
nižje ležečih de lih že ob sred nji višini gla di ne mor ja in le ob pov prečni ose ki (–30 cm) bi bila gla di na
pod točko po plav lja nja. Ob pov prečni pli mi bi višina gla di ne mor ja do se gla vred nost 345 cm, kar po -
me ni sko raj 0,5 m vode na naj nižje ležečih de lih oba le, ob vi so ki pli mi pa kar 0,75 m. Vsa ko let ne po pla ve
bi pre se gle raz sežnost da našnjih iz jem nih po plav, saj bi bila gla di na vode kar 36 cm višja (430 cm). Ob
iz jem nih po pla vah pa bi bilo na naj nižje ležečih de lih oba le sko raj 2 m vode.
29
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
Dvig za 2 m bi že ob sred nji višini gla di ne mor ja po me nil 115 cm vode na naj nižjih de lih oba le in
gla di na tudi ob ose ki ne bi več pad la pod točko po plav lja nja. Ob pov prečni pli mi bi se višina povz pe -
la na 145 cm, ob vi so ki pli mi pa na kar 175 cm vode na naj nižjih de lih obale. Ob vsa ko let nih po pla vah
bi to po me ni lo 2,3 m vode, ob iz jem nih po pla vah pa bi bili naj nižji deli oba le sko raj 3 m pod vodo. 
Preglednica3:Izračunivišinegladinemorjapovečscenarijih.
se daj dvig za 0,5 m dvig za 1 m dvig za 2 m
sred nja višina gladi ne mor ja (cm) 215 265 315 415
višina vode nad točko po plav lja nja (300 cm) (cm) 0 0 15 115
pov prečna pli ma (+30 cm) (cm) 245 295 345 445
višina vode nad točko po plav lja nja (300 cm) (cm) 0 0 45 145
močnejša pli ma (+60 cm) (cm) 275 325 375 475
višina vode nad točko po plav lja nja (300 cm) (cm) 0 25 75 175
vsa ko let ne po pla ve (+115 cm) (cm) 330 380 430 530
višina vode nad točko po plav lja nja (300 cm) (cm) 30 80 130 230
iz jem ne po pla ve (+179 cm) (cm) 394 444 494 594
višina vode nad točko po plav lja nja (300 cm) (cm) 94 144 194 294
4 Raz pra va in skle pi
Na pod la gi po dat kov z me teo ro loških po staj v slo ven ski Is tri smo za zad nja de set let ja po tr di li stati -
stično značilne tren de zniževa nja višine pa da vin, na raščanja tem pe ra tu re zra ka in po večeva nja višine
izh la pe va nja. Spre mi nja nje ome nje nih pod neb nih ele men tov se odraža v zmanjšanem od to ku, kar po -
tr ju je jo sta ti stično značilni tren di zmanjšanja značil nih pre to kov rek. Z vi di ka vodo os kr be je naj bolj
za skrb lju joč pa da joči trend sred nje ga pre to ka Rižane (480 l/s na de set letje). Zmanjšanje vod ne ga od -
to ka je izra zi tejše v to pli po lo vi ci leta, ki je za slo ven sko Is tro že si cer »kri tično« ob dob je za os kr bo z vodo.
Za ra di višjih tem pe ra tur, daljše rastne dobe in po go stejših ter daljših sušnih ob do bij naj bi se v prihod -
nje po tre be po vodi po večale tudi v kme tijs tvu. Sled nje zla sti ve lja za pri de la vo ze le njadnic, ob daljšem
po manj ka nju pa da vin pa tudi za poljščine in traj ne na sa de. Celo pri de lo val ci na me lio ri ra nih, nek daj
mo krot nih ob močjih bo ni fik in v dnu do lin, se občasno soočajo s sušo, še bolj pa so ji iz po stav lje ni na
po bočjih in sle me nih flišnega gričevja.
Na pos ve to va nju o pod neb nih spre mem bah (Tve ga nja in pri ložno sti … 2014) so oce ni li, da se bo
naj močnejši vpliv na vod na te le sa odra zil v po go stejšem po jav lja nju ter in ten ziv nejših sušah in po pla -
vah ter v ka ko vo sti vode, vključno s pit no vodo. Iz po sta vi li so tudi po plav no ogroženost obal nih mest
(sli ka 4). Pri oce nje va nju vpli vov po re gi jah so naj višjo oce no, ki po me ni, da je za ra di ne ga tiv nih vpli -
vov ukre pa nje nuj no, po go sto na me ni li tudi Kra su in slo ven ski Is tri, na pri mer pri po manj ka nju vode,
po treb nih no vih vod nih vi rih in za drževal ni kih, po večanju po treb ne vode v kme tijs tvu in suši, po go -
sto sti požarov v na ra vi, po go stejših sa ni tar nih sečnjah, spre me nje ni ka ko vo sti vode. Tr ste nja ko va (2013)
pred vi de va, da se bo za ra di po sred nih in ne po sred nih vpli vov pod neb nih spre memb po večala tudi ran -
lji vost za va ro va nih ob močij na oba li.
Ker od vze mi vode iz vo do to kov, ka te rih pre to ki se opaz no zmanjšuje jo in so v po let nem času večino -
ma zelo niz ki, ne bodo možni, saj bi to ogrožalo nji ho vo eko loško sta nje, bo tre ba is ka ti dru ge rešitve.
Ena od njih je za go to vo iz bi ra pri mer nih kul tur, manj zah tev nih za vodo ozi ro ma od por nejših na sušo,
z dru gačnim rast nim ci klom; dru ga možnost je za drževa nje vod ne ga od to ka in zbi ra nje pa da vin. V slo -
ven ski Is tri večina pa da vin pade v  je se ni in z  za drževa njem vod ne ga od to ka bi lah ko za go to vi li
vsaj del po treb ne vode za ob dob je z malo pa da vi na mi, zato je že bilo pred vi de nih več manjših za drževal -
30
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
31
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
ni kov, večino ma v po rečju Dr ni ce (Načrt raz vo ja … 2015). Grad nja večjih za drževal ni kov pred stav lja
ve lik po seg v oko lje in van ga nel ski za drževal nik na pri to ku Ba daševi ce, ki je bil zgra jen v začetku 60.
let 20. sto let ja z na me nom za go tavlja nja večje var no sti pred po pla va mi, je do ber pri mer za preučitev
»po sle dic«. V pre gled ni ci 2 pri ka za ni po dat ki kažejo raz li ke med Ba daševi co in Dr ni co, ki jih vsaj de -
lo ma lah ko pri pišemo za drževal ni ku. Opaz no nižji so pri Ba daševi ci vi so ki pre to ki, tako pov prečni kot
naj višji, in manj izra zit je hu dour niški značaj v  pri mer ja vi z  Dr ni co. Kljub ugo tov lje ne mu tren du
zmanjševa nja pre to kov pa se iz jem ni vod ni od to ki, kot so bili v sep tem bru 2010, lah ko po ja vi jo in pov -
zročijo ob sežne po pla ve. Za drževa nje vodne ga od to ka z grad njo ve li kih za drževal ni kov je v slo ven ski
Is tri »prob le ma tično« za ra di slabše od por no sti flišnih kam nin in in ten ziv nih ero zij skih pro ce sov (Zorn
2008). Pri mer nejši so manjši za drževal ni ki in dru ge ob li ke za drževa nja vode, ki lah ko prav tako po -
memb no zmanjšajo hu dour niški od tok pa da vin, ob po manj ka nju pa da vin pa bo ga ti jo vod ni pre tok rek
ter za go tav lja jo vodo za za li va nje in os kr bo živa li. Za os kr bo z vodo v sušnem ob dob ju je po memb no
tudi vzdrževa nje kra jev nih vod nih vi rov, ki jih je v slo ven ski Is tri po po dat kih naše ra zi ska ve več kot
200. De lo ma so že bili preučeni v pre te klo sti (Bri celj in Re jec Bran celj 1990; Za goršek 2009), a smo tr -
no bi jih bilo čim več po pi sa ti in pri mer nejše za os kr bo ob no vi ti. Večino ma so to manj iz dat ni izviri
ali vod nja ki s ce dil no vodo, ki so pred pri ključit vi jo na se lij na Rižan ski vo do vod za go tav lja li pre bi val -
cem po treb no vodo, da nes pa so večino ma za puščeni in za raščeni. Kot po sle di co pod neb nih spre memb
lah ko to rej v pri hod nje pričaku je mo še manj razpoložlji ve vode za os kr bo in večjo eko loško občut lji -
vost vod nih oko lij.
Pri oce ni po sle dic dvi ga gla di ne mor ja smo se od ločili upošte va ti vred nost višine gla di ne mor ja
ob dvi gu za 1 m ob vi so ki pli mi, to rej vred nost 375 cm na vo do me ru ma reo graf ske po sta je. Slika 4 pri -
ka zu je ob sežnost ob močja obal ne ga pasu, ki bi bilo po plav lje no. Ob se ga lo bi 1246 ha.
Ob močje, ki bi bilo ob vi so ki pli mi po plav lje no, je pri mer lji vo z da našnjim ob močjem iz jem nih po -
plav, po sa mez ni deli slo ven ske oba le pa bi bili raz lično ogroženi. Za ra di str me (klif ne) oba le na ob močju
De be le ga rtiča in An ka ra na večjih po plav nih ob močij ne bi bilo. Po plav lje na bi bila ne po sred na oko -
li ca nek da nje ga mej ne ga pre ho da La za ret, več manjših po vršin na ob močju av to kam pa v An ka ra nu ter
v oko li ci Sve te Kata ri ne. Raz me ro ma ob sežno po plav lje no ob močje bi na sta lo na ob močju Luke Ko -
per, ka te re do bršni del, zla sti ob močje med oba lo in Sr mi nom, bi bil pod vodo. V Ko pru bi na ob močju
Bo ni fi ke na sta la ob sežna po plav na po vršina, ki bi se ga la vse do Olma in Šalare.
Po plav ljen bi bil tudi obal ni del Izo le med ca rin skim po mo lom in ma ri no, v Stru nja nu pa oko li ca
Stjuže, so li ne in osred nji del Stru nja na. Tako kot da našnje po pla ve mor ja, bi tudi dvig gla di ne naj več
težav pov zročal v Pi ra nu, kjer je str nje na po se li tev pri sot na na niz ki oba li ne po sred no ob mor ju. Po -
plav ljen bi bil ve lik del sta re ga mest ne ga je dra. Na ob močju Ber nar di na in Por to roža bi bile po plav lje ne
pred vsem plaže, v Lu ci ji pa bi se voda ob po to ku Fa zan lah ko raz širi la tudi na sta no vanj ska ob močja,
saj se po plav na ob močja za ra di za je zi tve vo do to kov, ki jo pov zroči na raščajoča gla di na mor ja, še do -
dat no raz širi jo. Sečovelj ske so li ne in nji ho va bližja oko li ca bi bile po plav lje ne v ce lo ti.
Šte vi lo po plav lje nih zgradb (hišnih na slo vov) na ob močju slo ven ske Is tre bi bilo 848, skup no števi -
lo ogrožene ga pre bi vals tva pa prib ližno 3800, od ka te rih jih naj več živi v Ko pru (Po dat ki o šte vi lu… 2008).
Čeprav sta si da našnje po plav no ob močje iz jem nih po plav in ob močje, ki bi bilo po plav lje no ob
dvi gu gla di ne mor ja za 1 m, po ob se gu re la tiv no po dob ni, pa se po svo jem učinku in po sle di cah močno
raz li ku je ta. Iz jem ne po pla ve, kot so bile leta 1969, bi lah ko opre de li li tudi kot sto let ne vode in jih je
zato mo goče pričako va ti raz me ro ma red ko, v ne ko li ko manjšem ob se gu, kot na pri mer 1. de cem bra 2008,
pa vsa kih ne kaj de set le tij. Dvig gla di ne mor ja bi v nas prot ju od po plav pov zročil, da bi bil del obal ne -
ga pasu ne pre ki nje no pod mor sko gla di no, ob seg pa bi se do dat no po večal dva krat dnev no ob pli mah.
Do dat no po večanje bi bilo še do ne kaj krat me sečno ob vi so kih pli mah. Dva krat dnev no, ter še zla sti
ne kaj krat me sečno ob niz kih ose kah, bi bila po plav lje na ob močja suha, ven dar je raba takšnih zem -
ljišč pre cej otežena ozi ro ma ne mo goča. Zato je smi sel no, da bi tudi ta ob močja obravna va li kot traj no
po plav lje na. Po leg sta no vanj so na tem ob močju pri sot ne še šte vil ne dru ge de jav no sti (pri sta nišče, tr -
go vi na, raz lične sto ri tve ne de jav no sti), na ob močju ko pr ske Bo ni fi ke pa so šte vil ni ob jek ti na me nje ni
32
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
re krea ci ji in šols tvu ter dru gim terciar nim in kvar tar nim de jav no stim. Do končno bi »iz gi ni la« tudi za -
va ro va na ob močja na ra ve: Škoc jan ski za tok, Sečovelj ske so li ne in Stjuža v Stru nja nu.
Po mnenju ne ka te rih ra zi sko val cev (Nuc ci tel li 2008; Church s so de lav ci 2013) je dvig gla di ne mor -
ja za ra di pla ne tar ne ga se gre va nja ozračja neiz bežen, zato bi se bilo tre ba resno pos ve ti ti pri pra vi
sce na ri jev, kako omi li ti po sle di ce dvi ga gla di ne mor ja v obalnem pasu ter na kakšen način bi bilo mo -
goče zaščiti ti po sa mez na ob močja, zla sti nižje pre de le sta rih mest nih je der. Nuj no bi bilo iz ve sti po drob no
ana li zo raz li va nja mor ja v pri me ru dvi ga gla di ne na po sa mez nih ob močjih slo ven ske ga obal ne ga pasu
in mo delirati ob seg združenih po plav nih ob močij obal nih rek in mor ja. V pri me ru močnejših mor -
skih po plav pri de do za je zi tve rek na iz li vih in po sle dično na stan ka večjih skle nje nih po plav nih ob močij
rek in mor ja.
5 Viri in li te ra tu ra
Brečko Gru bar, V., Ko vačič, G. 2010: Po kra jin skoe ko loška oz na ka Ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji s pou -
dar kom na ka ko vo sti vod nih vi rov. An na les, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 20-1.
Bri celj, M., Re jec Bran celj I. 1990: Os kr ba z vodo v Ko pr skem pri mor ju. Pri mor je, 15. zbo ro va nje slo -
venskih geo gra fov. Ljub lja na.
Church, J. A., Clark, P. U., Ca ze na ve, A., Gre gory, J. M., Je vre je va, S., Le ver mann, A., Mer ri field, M. A.,
Mil ne, G. A., Ne rem, R. S., Nunn, P. D., Pay ne, A. J., Pfef fer, W. T., Stam mer, D., Un ni krish nan, A. S.
2013: Sea Le vel Chan ge. Cli ma te Chan ge 2013. The Physi cal Scien ce Ba sis. Con tri bu tion of Working
Group I to the Fifth As ses sment Re port of the In ter go vern men tal Pa nel on Cli ma te Chan ge. Cam -
brid ge.
Legenda
poplavljeno območje
0 2,5 5 km
Avtorica vsebine in zemljevida: Nataša Kolega
Vir podlage: GURS 2014.
Slika4:Prikazobmočij,poplavljenihobdvigugladinemorjaza1mobmočnejšiplimi(60 cm).
de Luis, M., Čufar, K., An gel Saz, M., Al ber to Lon ga res, L., Ce glar, A., Kaj fež-Bo ga taj, L. 2014: Trends
in sea so nal pre ci pi ta tion and tem pe ra tu re in Slo ve nia du ring 1951-2007. Re gio nal En vi ron men tal
Chan ge 14. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10113-012-0365-7
Fran tar, P. (ur.) 2008: Vod na bi lan ca Slo ve ni je 1971–2000. Ljub lja na.
Glo bev nik, L. 1999: Ana li za rabe tal, hi dro loškega režima in ero zij skih pro ce sov v po rečju Dra go nje.
An na les, Se ries hi sto ria na tu ra lis 9-1.
Graph Pad Soft wa re, 2016. Med mrežje: http://graph pad.com/quick calcs/sta tra tio1/ (10. 1. 2016).
Hočevar, Z., Knez, K., Kr bavčič, S., Križman, D., Sau, S., Va len tič, D., Žigon, I. 2010: Rižan ski vo dovod
Ko per – 75 let. Ko per.
Janža, M. 2010: Hydro lo gi cal mo del ling in the karst area, Rižana spring catch ment, Slo ve nia. En vi ron -
men tal Earth Scien ces 61-5. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s12665-009-0406-9
Jur ko, M. 2009: Sta ti stična ana li za tren dov značil nih pre to kov slo ven skih rek. Di plom sko delo, Fa kulteta
za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljubljani. Ljub lja na.
Ko le ga, N. 2005: Po pla ve mor ja na slo ven ski oba li. Di plom sko delo, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu dije
Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per.
Ko le ga, N. 2009: Med se boj no vpli va nje kop ne ga in mor ja (Do ločanje značil no sti sti ka med kop nim in
mor jem s po močjo li dar skih in so nar skih sne manj). Dok tor sko delo, Fa kul te ta za hu ma ni stične študije
Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per.
Ko vačič, G. 2016: Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja. Geo graf ski vest -
nik 88-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88201
Kra ner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Pa ra me trični in ne pa ra me trični pri sto pi za od kri va nje tren da v časov -
nih vr stah. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-3.
Kri vic, P., Bri celj, M., Trišič, N., Zu pan, M. 1987: Sle de nje pod zem nih vod v za led ju izvi ra Rižane.
Acta car so lo gi ca 16.
Kri vic, P., Bri celj, M., Zu pan, M. 1989: Pod zem ne vod ne zve ze na po dročju Čičari je in osred nje ga
dela Is tre (Slo ve ni ja, Hr vat ska, NW Ju go sla vi ja). Acta car so lo gi ca 18.
Križanowsky, A., Žigon, I. 2012: Ure di tev os kr be prebivals tva s pit no vodo slo ven ske Is tre in za led nega
kraškega ob močja. 23. Mišičev vo dar ski dan. Ma ri bor.
Ličer, M., Je ro mel, M., Fet tich, A. 2016: Progno zi ra no pli mo va nje mor ja 2016: Ja dran sko mor je – Koprski
za liv. Ljub lja na.
Načrt raz vo ja na ma ka nja in rabe vode za na ma ka nje v kme tijs tvu do leta 2020 in pro gram ukre pov za
iz ved bo načrta raz vo ja na ma ka nja in rabe vode za na ma ka nje v kme tijs tvu do leta 2020. Mi ni strstvo
za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na, 2015. Med mrežje: http://www.mkgp.gov.si/fi lead min/
mkgp.gov.si/pa geu ploads/os nut ki/2015/Na crt na ma ka nja ju ni2015.pdf (4. 2. 2016).
Nuc ci tel li, D. 2008: New stu dies conc lu de the IPCC sea le vel rise pro jec tions are too con ser va ti ve.
Planetsave. Med mrežje: http://pla net sa ve.com/blog/2008/09/10/new-stu dies-conc lu de-the-ipcc-
sea-le vel-rise-pro jec tions-are-too-con ser va ti ve (30. 8. 2014).
Ogrin, D. 2012: Spre mi nja nje pod neb ja ob Tržaškem za li vu in pro jek ci je za 21. sto let je. Geo gra fi ja stika
Tržaškega za li va z za led jem, Geo gra FF 12. Ljub lja na.
Po dat ki o dnev nih višinah mor ja na ma reo graf ski po sta ji Ko per 1963–2013. Agen ci ja Re pub li ke Slovenije
za oko lje. Ljub lja na, 2015.
Po dat ki o ka rak te ri stičnih me sečnih in let nih pre to kih Rižane na vo do mer ni po sta ji Ku bed II (ob dobje
1966–2013), Ba daševi ce na vo domerni po sta ji Šala ra (ob dob je 1994–2013), Dra go nje na vo do merni
po sta ji Pod kaštel I (ob dob je 1979–2013) in Dr ni ce na vo do mer ni po sta ji Pišine I (ob dob je 1995–2013).
Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2015.
Pre gled ho mo ge ni zi ra nih kli ma to loških ni zov, 2015. Med mrežje: http://me teo.arso.gov.si/met/sl/cli ma te/
dia grams/time-se ries/ (25. 12. 2015).
Po dat ki o šte vi lu pre bi vals tva na hišne na slo ve, ob močje občin Ko per, Izo la in Pi ran. Cen tral ni re gister
pre bi vals tva Mi ni strs tva za no tra nje za de ve. Ljub lja na, 2008.
33
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
Ro bič, M. 2003: Vi so ke pli me v le tih 2002 in 2003. Ujma 17-18.
Ro bič, M., Vr ho vec, T. 2002: Po plav lja nje mor ske oba le. Ne sreče in vars tvo pred nji mi. Ljub lja na.
Sen, P. K. 1968: Es ti ma tes of the re gres sion coef fi cient ba sed on Ken dall’s tau. Jour nal of the Ame rican
Sta ti sti cal As so cia tion 63.
Til gen kamp, A. 2011: Theil-Sen es ti ma tor. Med mrež je: http://www.math works.com/mat lab cen tral/
fi leexc han ge/34308-theil-sen-es ti ma tor (22. 12. 2015). 
Theil, H. 1950: A rank-in va riant met hod of li near and poly no mial re gres sion analy sis. Pro cee dings of
the Ro yal Net her lands Aca demy of Scien ces 53.
To re ti, A., De sia to, F. 2008a: Tem pe ra tu re trend over Italy from 1961 to 2004. Theo re ti cal and Ap plied
Cli ma to logy 91-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00704-006-0289-6
To re ti, A., De sia to, F. 2008b: Chan ges in tem pe ra tu re ex tre mes over Italy in the Last 44 years. In ter na -
tio nal Jour nal of Cli ma to logy 28-6. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/joc.1576
To re ti, A., Fio ra van ti, G., Per con ti, W., De sia to, F. 2009: Annual and sea so nal pre ci pi ta tion over Italy
from 1961 to 2006. In ter na tio nal Jour nal of Cli ma to logy 29-13. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/
joc.1840
Toši ć, I., Zorn, M., Or tar, J., Un kaševi ć, M., Ga vri lov, M. B., Mar ko vi ć, S. B. 2016: An nual and sea sonal
va riability of pre ci pi ta tion and tem pe ra tu res in Slo ve nia from 1961 to 2011. At mosp he ric Re search
168. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.at mo sres.2015.09.014
Tren di pod neb nih spre men ljivk in ka zal cev, 2015. Med mrežje: http://www.me teo.si/met/sl/cli ma te/
trends/ (25. 12. 2015).
Tro bec, T. 2012: Hi dro geo graf ske značil no sti obal ne ga pasu in za led ja. Geo gra fi ja sti ka Slo ven ske Istre
in Tržaškega za li va. Geo gra FF 12. Ljub lja na.
Tr ste njak, K. 2013: Pričako va ni vpli vi pod neb nih spre memb na ob močju Na tu re 2000 v obal nem pasu
Slo ven ske Is tre. Di plom sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Ljub lja na.
Tve ga nja in pri ložno sti pod neb nih spre memb: Pov ze tek pos ve ta o vpli va nju in pri la ga ja nju na podnebne
spre mem be v Slo ve ni ji. Bio teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na, 2014.
Ula ga, F. 2002: Tren di spre mi nja nja pre to kov slo ven skih rek. Dela 18.
Van nest, K. J., Par ker, R. I., Go nen, O. 2011: Sin gle case re search: web ba sed cal cu la tors for SCR analysis
(ver sion 1.0). Med mrež je: http://www.sin gle ca se re search.org/cal cu la tors/theil-sen (10. 1. 2016).
Veb le, D., Breč ko Gru bar, V. 2016: Po go stost in ob seg po ža rov v na ra vi na Kra su in v slo ven ski Is tri.
Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88101
Za gor šek, T. 2009: Geo graf ske zna čil no sti lo kal nih vod nih vi rov v iz bra nih na se ljih Mest ne ob či ne Koper.
Di plom sko delo, Fa kul te ta za hu ma ni stič ne štu di je Uni ver ze na Pri mor skem, Ko per.
Zorn, M. 2008. Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Is tri. Geo gra fi ja Slo ve ni je 18. Ljub lja na.
6 Sum mary: Cli ma te chan ge im pacts on wa ter quanti ties and sea floo ding
in Slo ve ne Is tria
(tran sla ted by Pri mož Ko vačič)
Based on analysed data recorded at meteorological stations in Slovene Istria over the past decades,
we have confirmed the statistically significant trends of increasing mean annual air temperature (0.53°C
per decade) and increasing annual potential evapotranspiration (49 mm per decade). Statistically sig-
nificant decreasing annual precipitation trends were not determined. Changes in the values of the
abovementioned climate elements are reflected in reduced runoff in the region, which is also confirmed
by the statistically significant descending trends in the characteristic discharges of the Rižana, the Dragonja,
the Badaševica and the Drnica rivers.
In the study, the significant trends of change in climate and hydrological variables were determined
using the non-parametric Sen’s slope test (the Theil-Sen estimator), which is the most commonly used
34
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …
non-parametric test for estimating linear time trends. The statistical significance of the trends was ver-
ified at a confidence interval of 95% (α = 0.05). Data on total monthly and annual precipitation levels
recorded in the 1961–2010 period at the precipitation measurement stations Portorož–letališče,
Movraž, Podgorje pod Slavnikom and Podgrad, on total monthly and annual potential evapotranspi-
ration levels recorded in the 1971–2010 period at the meteorological station Portorož–letališče, on average
monthly and annual air temperatures recorded in the 1961–2010 period at the meteorological station
Portorož–letališče, on characteristic monthly and annual discharges recorded at the gauging stations
Rižana–Kubed II (the 1966–2013 period), Badaševica–Šalara (the 1994–2013 period), Dragonja–Podkaštel I
(the 1979–2013 period) and Drnica–Pišine I (the 1995-2013 period), and on daily sea levels recorded
in the 1963–2013 period at the Koper tide gauge station had been obtained on the Slovenian Environment
Agency’s website. Climatological and hydrological time series trends were calculated for the period
1981–2010. The results were also compared to calculated trends of longer time series.
The greatest concern is the descending trend in the mean discharge of the Rižana river (40 l/s per
decade). In terms of water supply, of even greater concern are negative trends in minimum discharges,
which generally appear in summer when the need for drinking water increases significantly. Higher
temperatures, longer vegetation periods, and more frequent and longer dry seasons will lead to increased
needs for water in agriculture, too. This mainly refers to vegetable production, but also to field crop
production and orchards in longer dry periods. However, capturing water from streams whose discharges
show a clear descending trend and are generally very low during the summer months will not be pos-
sible, as this will jeopardise their ecological state. In order to make drinking water supply in Slovene
Istria less dependent on other water distribution systems and ensure sufficient own water resources,
there have been draft plans for decades to build water retention basins. In addition, the importance of
water retention basins for irrigation is also highly emphasized by agriculture experts. In Slovene Istria,
most of precipitation occurs in autumn, and by collecting rainwater in retention basins at least part of
the water needed in periods with scarce precipitation could be ensured. Therefore, locations for small
retention basins have already been envisaged, mainly in the Drnica catchment area. Despite the iden-
tified descending trend in discharges, exceptionally high runoffs, such as the one in September 2010,
can actually occur and cause extensive flooding. In Slovene Istria, restraining runoff by means of large
retention basins is »problematic« due to the lack of resistance of flysch bedrock to weathering, and inten-
sive erosion processes, and we believe that small retention basins and other means of water retention
are more appropriate as they can also significantly reduce torrential runoff and, in periods of rainfall
shortage, enhance the discharge of rivers and provide water for plant watering and animals. Furthermore,
it is important for water supply in drought periods to maintain local water resources. According to data
from our study, more than 200 of such resources are located in Slovene Istria. As a result of climate
change, further reduced availability of water for water supply and increased ecological sensitivity of aquat-
ic environments can therefore be expected in the future.
The effects of climate change with rising temperatures are also reflected in higher sea levels mon-
itored at the Koper tide gauge station. During the highest tides, which are more frequent at a full moon
and a new moon in the autumn months, the lower-lying parts of the coast have already experienced
overflowing of the sea in the past, and with the rising of the sea level, the frequency and extent of sea
overflowing could increase even further. Annual maximum sea levels show a moderate ascending trend
(4.5 mm per decade), which, however, is not statistically significant.
When assessing the consequences of a rise in the sea level, we decided to take into account the sea
level value recorded when the sea level has increased by 1 m during a high tide, i.e. the value of 375 cm
indicated on the tide staff. Under such conditions, the entire flooded area would extend over 1,246 ha.
The flooded area would be comparable to the present-day area of extreme flooding, with individual
parts of the Slovene coast being affected differently. Due to the steep (cliffy) coast, no large flooded
areas would develop in the Debeli rtič and Ankaran area. Flooding would occur in the immediate sur-
roundings of the former border crossing point of Lazaret, with several small flooded areas developing
35
Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave
in the area of the campsite in Ankaran, and around Sveta Katarina. A rather extensive flooded area would
develop in the Port of Koper area, of which a considerable part, particularly the area between the coast
and Srmin, would be under water. In Koper, an extensive flooded area would develop in the Bonifika
area, extending as far as Olmo and Šalara. Flooding would also affect the coastal part of Izola between
the customs pier and the marina, as well as the Strunjan area, specifically the area around the Stjuža
lagoon, the saltpans and the central part of Strunjan.
As is the case with the overflowing of the sea occurring in the present time, a rise in the sea level
would cause the most problems in Piran, where a densely populated area extends along the low-lying
coast right on the seafront. A large part of the old town centre would be under water. In the Bernardin
and Portorož area, mostly the beaches would be flooded, while in Lucija water along the Fazan brook
could also spread over the residential areas, as flooded areas tend to expand further as a result of the
blocking of streams caused by rising sea level. The Sečovlje Saltpans and their immediate surround-
ings would be completely under water.
In the Slovene Istria region, a total of 848 buildings (home addresses) would be flooded, and a total
of around 3,800 people would be at risk, the majority of whom are living in Koper. Apart from the res-
idents, this area is a host to a number of activities, such as port activities, trade and services, while in
the Bonifika area in Koper there are many sports, recreation and educational facilities, as well as facil-
ities used for other tertiary and quaternary activities. Moreover, rising sea level would lead to the complete
»disappearance« of the Sečovlje Saltpans Landscape Park and Strunjan Landscape Park protected areas.
36
Gre gor Ko vačič, Na taša Ko le ga, Va len ti na Brečko Gru bar Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine …