/

,v

r^ 4a nal®S a:  “

t naroJa -

nar «** 1 .

NARODNI VESTNIK

o G

S< Največji slovenski c
Č v Zedinjenih drže Ju.

o

” •*

NATIONAL HERALD.;

§ The Largest Semi-Week in
the United States of Amaiica.

''^1

■ *«6! : e

DULUTH, MINN., THURSDAY, JULY 17, 1913. - ČETRTEK, 17. JULJA 1913.

Volunte II. — Letnik IL

š*KiK!

V SPRUCE RUDNIKU.


•“45S.

& n «il VELIKI NALIVI POVZROČILI SO, DA JE VODA IZ-
■jflPILA IZ STRUGE IN UDRLA V RUDOKOP. 250
!1 -OVEŠKIH ŽIVLJENJ V NEVARNOSTI. 15
1  MOŽ JE ZAJELA VODA, OD KATERIH SO
H 10 REŠILI. MED ZAJETIMI TUDI
DVA SLOVENCA. REŠEVALNA
DELA SO ZELO NAPORNA.

^ se doseže s
' ln  njega seste
e povsod pri¬
pise. Dejšin
riter-jev je, 2

eh

tip.

, 1^11  Minn., 16. julij a ■

'J zadnjih dni povzročili
L j u  grozno katastrofo v
Kfrudniku, last Oliver.rudar¬
je na Evelethu, Minn. —
/s dopoldne, ko se je nahajal
j ^delek na svojem delu,
pj  je nenadoma voda v Spi vice
ter  ogrožala uničiti 250
nekih življenj.

vj imenovanim rudnikom na-
f* potok, kateri je v poletnih
(rji) navadno suh, toda zadnji
jri napolnili so strugo tako, da
rda izstopila ter udrla v jamo.
nei nahajali so se delavci, 250
jjevilu, v vrhnjem oddelku
limka na delu. Ko sta opazila
ije Anderson in Cook pre¬
dnost, alarmirala sta ne-
n delavce, da so hiteli k
nemi izhodu in si tako rešili
ijaije. Izven 15 mož, kateri so
uhajali okolu 300 čevljev od -
ijaii od svojih tovarišev, in ka-
ih ni bilo mogoče pravočasno
jjpti. rešili so se vsi pred pre-
■ nevarnostjo.

hvalno moštvo, pod vod -
*® kapitana AVilkins, pričelo
: ®j z reševalnimi deli, in po-
ivalnosti in vstrajnosti tega

moštva, posrečilo se je rešiti okolu
polnoči deset po vodi zajetih ru -
darjev. Reševalno moštvo dela z
vso eneržijo, i da bi rešilo še ostalih
pet mož, toda vsi napori so bili
dosedaj zaman, vendar upajo, da
se jim posreči iste še žive rešiti.

Govori se, da se nahajata med
zajeto petorico dva Slovenca,
ostali trije pa so Italijani.

Da se ni dogodila večja nesreča,
pripisovati je dejstvu, da je voda
udrla v rudnik po šahtu za spu¬
ščanje lesenih podpor, in je ostal
glavni izhod tako prost za rešitev.
V nasprotnem slučaju pa, da bi
voda udrla po glavnem vhodu v
jamo, bila bi nesreča nedvomno
grozna ter bi zahtevala več člove¬
ških življenj.

Spruee rudnik ostane nekaj dni
za delo zaprt, istotako se je vsta¬
vilo delo radi preteče nevarnosti
v sosednjem Leonidas rudniku, ki
je tudi last Oliver rudarske dru¬
žbe. Kdaj se prične zopet z delom
v omenjenih rovih, naznani dru¬
žim pr a voč asu

Rojake, živeče na Evelethu pro¬
simo, da bi nam natančno poro -
čali o nesreči, za kar jim bodemo
zelo hvaležni.

MEHIKANCI GROZIJO

AMER. POSLANSTVU.

Mehikansko časnikarstvo spodbu¬
ja srd napram Združ. drža¬
vam. Ameriška vojna la¬
dja baje pomagala 1
vstašem. Hrane
primanjkuje.

GIBANJE IN DOGODKI
NA DELAVSKEM POLJU.

Organizatorji oproščeni, čikaški
pleskarji so sklenili izvrstno
pogodbo. Hillman poško¬
dovan v želez, nesre¬
či. Razne stavke.

MI PORAZIJO
MURSKE RODOVE.

Naen, Maroko, 12. julija.
Cr!  so prizadjali rodovom ve-
-Tibe. Šest vasi so požgali in

Ah m mnogo
^ 50  oplenili.

st-reljiva in

MRTVIH OD STRELE.

L H D. 14. julija. Stre
A'darila v drevo, vbila je
LT? 7 ’ ki so ležali pod plalr
drey esa na farmi Alberta

:# fl(

•£S*j

SE RAZDELI.

SEDEM mož UBITIH.

'J; Francija, 12. julija. V
« 1 , arw . v  okolici Pariza
i j  f e  eksplozija kotla
m. a ' eev  je vbitih in 10 je

teles:

1110  Poškodovanih.


ji« 0,  .,

v

WlSCONSIN
p 0STAJA SUHA.

!’ fle deli! t’-, 14 ' : ’ ulida ' Vy-e '

I^ave m- ,10  3 e  glavno me-
'sconsin popolnoma

1  Pod}. •

'Wl 8 ‘ P0Stav e 2 leta 18 19
^ zaprtf 31 ! Heim ’ da nuv

PO(,] L  ° b ne deljah vsi
i roomi ” in keglji-
* ukaz Srbela, da se je

IŠČE SE

, n  .

.‘■'er, rc 1 eTtne k> ki je prišel
ho«. °’’ v  Duluth, pred

h

°, ason i

*#du.

: 5!i  a el ’ r  111  h  bi i

Zglasil se je v
namenjen
jeklarni' v New

0

r,^?lasi Se ttam ? y ažne novice
L %; a j| na j s am pismeno

Q aslo v  ^ a ’. ve za

^ H atn  ’ !la .j bo tako pri-
■  , § a  javi.

Orodni Vestnik.”

ZRAKOPLOVEC PRELETI
OD BERLINA V PARIZ.

Pariz, 12. julija. Edmund Au-
demars, švicarski zrakoplovec, je
preletel v svojem monoplanu da¬
ljavo med Berlinom in Parizom
in je dobil mednarodno nagrado,
čašo vredno $2000.

Vstavil se je med potjo štiri¬
krat, in potovanje je vzelo skoro
16 ur (To so čudeži dvajsetega
stoletja, v katere ne veruje A. S.)

“SMRT SALUNOM”

GESLO FANATIKOV.

Los Angeles, 12. julija. Pri

konvenciji verskih prenapetežev
“Christian Endeavor”, ki zboru¬
je tukaj, se je sprejel predlog Dr.
Poling a, da bo ta verna sekta de¬
lala na to, da bodo Združene dr¬
žave v letu 1920 brez salunov.

Kaj ne pade vse v glavo ver -
skim norcem; vendar dandanes
je vse mogoče, in mogoče se se ta
čudež zgodi.

Mesto Mehika, Anonimno (brez
podpisa) pismo je došlo v urad po
slanca Združenih držav H. L. Wil-
son, v katerem se grozi z razstrel-
bo poslanske palače v mestu Me¬
hika.

Mehikanski časniki so s podpi-
hovalnimi članki razburili mehi-
kanske prebivalce, in dijaki so
zapustili šole in so paradira -
li po ulicah, da kažejo sovraž¬
nost napram Združenim državam
V pohodih bilo je več bander z
napisom: Muerrden Los Ran -

quiss” — ”Smrt Jenki jem.”

Policija je razgnala demon -
strante, ki so se zbrali pred po¬
slansko palačo Združenih’ držav.
Predsednik Huerta poslal je di¬
jakom besedo, da rad sprejme
njih deputaeijo, da se pa ne stri¬
nja z demonstracijo.

Mehikanski časniki dolžijo
Združene države, da pomagajo
one vstašem. Med dolžitvami se
trdi, da je amerikanska bojna
ladja vrgla iskalno luč (search -
liglrt, reci: srčlajt) na pomorsko
mestece Guayraas, da so vstaši vi¬
deli dobiti boljši cilj.

Chinahna, Mehika. 12. julija.
Vstaši, ki so nagajali temu mestu
več tednov so se odtegnili. Raz¬
delili so se v tri oddelke, in se
vtaborili v treh vaseh, v vsaki po
okoli 500 mož.

Vlada je nabrala 600 prosto -
voljecv v tem mestu, kjer vlada
strašna draginja radi pomaiijkfr"
nja živil.

* Washiugt.on, B. C., 12. julija.
Zvezni tajnik Bryan je dal nalog
tajniku Garrison, da ukaže povelj
niku 14 .konjiškega regimenta v
Fort Mc Intosb, Tex, da zahteva
on osvobojenje 5 Amerikancev s
350 glav živine in 30 konji, kate¬
re držijo mehikanski vstaši pri
Hidalgo, Mehika. Anarhija (brez-
postavnost) vlada okoli Tamapi-
co, in mnogo boljših Mehikancev
se je pridružilo Amerikancem, da
se napravi zopet red. 14. tolova¬
jev je bilo že obešenih.

Laredo, Tex., 12 julija. Vstaši
so spustili Amerikance, katere so
držali pod $4000. odplačilu.

Guadalajara, Meh., 12. julija.
Vstaši so plenili in požigali po -
slopja ameriških rudarskih tvrdk
v okraju Paranso, države Jalisco.

Anglež B. C. Johnson zbežal je
s svojo ženo v hribe pred vstaši.
Vstaši so posekali prste z dletom,
nekem mehikanskem bogatašu,
ker jim ni mogel odšteti $2000.
v denarju.

Mesto Mehika, 12. julija, Major
Mancilla je zmagal vstaše, ki so
imeli v rokah železnico blizo
Chihnahna. Vstaši so zgubili 148
mrvtih. Predno so zbežali so vni-
čili dva vla‘ka.

Oregon City Ore., 13. julija. —
Štirinajst organizatorjev Industri
al Workers of the World, ki so bi¬
li v preiskavi obdolženi, da so
šuntali delavce k razgrajanju, je
bilo po poroti oproščenih. Delova¬
lo se je na to, da bi šli delavci v
papirnica 4 lla  štraik. V papirni¬
cah v Oregon City je vposlenili več
Slovencev in Slovenk, in eden su-
perintendentov je Slovenec.

Chicago, 111. 12. julija. Po novi
pogodbi med unijskimi pleskarji
(painters) in delodajalci dobijo
pleskarji na uro prvo leto 65 cen¬
tov, drugo in poznejša leta 70
centov. Delavni dan je 8 ur; za
čezdelavne ure dvojna plača.

Cincinati, O., 12. 'julija. Lastni¬
ki ledenic, katere je zaplenila me¬
stna vlada in je sama razvažala po
mestu led, so dovolili stavkujo-
čim ledarjem vse zahteve.

Tvo Harbors, Minn., 10 julija.
Nels Hillman, strojevodja na Du¬
luth in Iron Range železnici, in
socijalistieni poslanec v minne¬
sotsko zakonodajo iz Two Harbors
je dobil telesne poškodbe v želez¬
niški nesreči, ko se je njegova lo¬
komotiva zvrnila v jarek. Hill-
inann je opečen, a bo okreval.

Cristal City, Mo., Vsled stavke
600 delavcev v steklarni Pittsburg
Plate Glass Company je družba
vstavila obratovanje in 1250 mož
je brez dela. Stavkarji zahtevali
so osemurno delo.

Patterson, N. 4^,12. julija. —
"Strajkarji Sv-ih±rn J-Patterson do¬
bili so hleb kruha, 10 čevljev dolg,
ki tehta 180 funtov. Poslala ga je
pekovska unija št. 100. New York.
S hlebom poslala je unija tudi —
kek, ki tehta 150 funtov, in žem¬
ljo, ki tehta 10 funtov.

Ne\v York. 12 julija. Odbor
Brotherhood of Railroad trainmen
in Ordes of Railroad Conductors,
obstoječ iz 1000 članov se je zbral
danes i potrdil je sklep železničar¬
jev za stavko. Prizadetih je 100,
000 železničarjev na 42 železnicah
vzhodnih držav, in če se delavci ne
pogodijo z delodajalci v nekih —
dneh, vstavljen 'bo ves železniški
promet. Vslužbenci zahtevajo zvi-

TEDIJU SE POSTAVI
SPOMENIK NA PANAMI.

Panama, 12. julija. Panamci
nameravajo postaviti razpred
sedniku Roosevelt spomenik pri
prekopu panamskem.

Spomenik bo stal $50,000., in
večina svote je že nabrane.

ŽENSKO ZADENE KARA.

OSIVI STRAHU.

Trenton, N. Y„ 12. julija. Po -
cestna železniška kara bušila je \
Mrs. Mary G. Higgs v Bristol, N.
J., in ji je prizadela telesne po -
škodbe. Osiveli so ji mahoma vsi
lasje na glavi. (Ali tega čudeža

tudi ne veruje A. S J)

Mrs. Higgs toži Trenton & Mer-
cer County Traction Co., za $10,
000. odškodnine.

KATOLIŠKI NADVOJVODA
SE RAZPOROČI.

Monakovo, Bavarsko, 12 julija.
Sodišče je dovolilo razporoko 82
letnega bavarskega nadvojvodo
Ludvika od njegove morganati -
čne žene Antonije Bart, ki je bila
pred zakonom plesalka bavarske¬
ga dvorskega gledališča.

Nadvojvoda je bil drugič poro¬
čen in je 40 let starejši kot je bi¬
la njegova žena.

ROPARJI VKRADEJ0

POŠTI $30.000.

Winnipeg, Can., 14. julija.
Poštna uprava je naznanila, da
znaša svota, katero so vkradli ro
parji na postaji Regina zadnji
pondeljek $30,000.

Denar je bil namenjen večino
ma bankam v :  Wmni$eg.' M

DVANAJST MRTVIH

250 RANJENIH.

Dva električna vlaka trčila skup.
Nesreča se pripisuje ovinku
železnice. .Motorman je
zginil brez sledu.

Los Angeles, Cah, 14.

Zadnjo noč trčila sta skup dva
vlaka Pacific električne železnice
blizu tukaj. Dvanajst oseb je bilo
vbitih in 250 manj ali bolj težko
telesno poškodovanih.

Preiskava pripisuje nesrečo
hudem ovinku železnice na tem
mestu. En motorman je zginil, in
kondukter pripisuje njemu kriv¬
do, ker ni vpošteval signalov.

KITAJCI SE SPUNTAJO
NA BRITSKEM PARNIKU.

Neivport News, Va., 12. julija,
Štirinjast Kitajcev, ki so bili ypo-
sleni kot kurjači na augležkem
parniku Norman Monarch, na po¬
ti iz New Orleansa, La, v Ham -
burg, se je spuntalo 180 milj da¬
leč na morju, in napadli so kapi¬
tana in druge uradnike parnika
z noži, železnimi drogi, sekirami
in drugim orožjem.

Glavni strojevodja, tretji stro¬
jevodja, en mornar in en Kitajo so
smrtnonevarno ranjeni. Kitajci
so vsi zaprti v ječi tukaj, in obla¬
sti jih bodo najbrže deportirale.
Raibuka se je začela, ker je bil
en kitajski delavec vklenjen v
želeizje radi neeega manjšega pre¬
stopka.

SANJE PRIPOMOREJO

NAJTI BISERE.

La Grosse, Wis., 12. julija. A.
D. AVermirth-n-se je sanjalo? -da
vidi veliki biser na dnu reke Mis-
sissippi. Njegove sanje mu niso
dale miru, zato se je potopil do
dna in prinesel je s seboj dve
školjki. V eni bil je. biser vreden
$500., in v drugi biser vreden
$300. (Tudi čudež, kaj ne, A. S.)

BOLGARIJA NA KOLENIH
VSE JE ZOPER ZDRAŽBARJA.

TURČIJA SE ZVEŽE S SRBIJO IN GRČIJO IN TURŠKE ČETE
PRODIRAJO PROTI BOLGAROM. GRŠKI KRALJ
PROTESTIRA PROTI BOLGARSKEMU DIVJA¬
ŠTVU. RUMUNIJA OKUPIRA VEČJI DEL
BOLGARSKEGA OZEMLJA. BULGARI
ZAŽGEJO KONZULATE; V OB
UPU POSTALI DIVJI.

London, 12. julija. Protest grš¬
kega kralja Konstantina objav¬
ljen civiliziranem svetu zoper po¬
divjanost Bulgarov je vničil upa¬
nje velevlad, da bo Rusija prego¬
vorila prejšnje zaveznike, da se
bodo začeli pogajati za mir.

Grki so pijani slavnih zmag zo¬
per Bulgare, pred katerimi so ime¬
li Turki vedno strah, in ki so naj¬
več žrtvovali za zmago zavezni¬
kov, in povsod se dvomi, da bi Gr¬
ki, ki so v zvezi s Srbi, nehali s
prodiranjem zoper vmikajoče sc
Bulgare.

Srbija bi se pridobila za poga¬
janje za mir, ker je imela velikan¬
ske zgube v bitkaLj z Bulgari, a
ker je vse zoper Bulgare, potrudi¬
la se je Srbija, da je sklenila po
zastopniku Pavlovič u zvezo s —
Turčijo in Grčijo zoper Bulgari-
jo. Tudi Bulgarija je skušala sto¬
piti v zvezo s Turčijo, a hulgars-
ki delegat Načevič ni dosegel za-
žel.jenega vspeha.

nevarnosti, da se ji vzamq več nje¬
nega prejšnjega ozemlja. Rumu-
nija bo porabila priliko, in ker
gre vse zoper Bulgari jo vzela .ji
bo večji kos ozemlja kot je pr¬
votno nameravala.

Sofija, 12. julija. Druga kolona
ru mlinskih čet je zavzela bulgars-
ko okolico Čifut in maršira sedaj
proti mestecu Dobrič, ki je polno
starih mož žensk in otrok, ki so
pribežali v Dobrič iz okolice.

Atene, 12. julija, Bulgari so —
razmesarili v Demirhissar 2 grška
duhovna in 100 vplivnih Grkov.
Bulgarski vojaki so oskrunili žen-
stvo in dekleta, in če se je katera
•zoperstavljala, so jo razsekali v
kose.

Solun, 14. julija. Vmikajoči Bul
gari so oplenili mestece Seres, po¬
tem so polili Hiše s petrolejem in
so , mestece zažgali: Istočasno so

obrnili s hriba 4 tope na mestece,
iti so je obsuli s kroglami. Z vo-

. o , r, • i iakom bil je revolucionarni —
-3'b er st Jankof.

Podivjani Bulgari so oplenili

sanje plače za 22 odstotkov. Pod¬
odbor železničarjev in lastniki
železnic so se sešli s predsednikom
Wilson, 14. julija.

Lexington, Ky., 12. julija. Pri
seji novo orgaizirane unije se je
sklenilo pričeti s stavko na vseh
pouličnih železnicah v mestu.in
okolici.

$150.000 SE PONUDI

MULHALLU ZA TAJNOSTI.

NARODNA ZVEZA TVORNIČARJEV (N. A. M.) PODKU¬
PILA JE POLITIKARJE IN NASTAVLJALA ŠPIJONE
V DELAVSKE UNIJE, DA BI UNIČILA AMERI-
KANSKO ZVEZO DELAVSTVA (A. F. L)

LOVEC ZA NOVICE, BARRY, V SLU¬
ŽBI N. A. M. PONUDI MULHALLU
VELIKANSKO SVOTO ZA
NJEGOVA PISMA.

Turčijo zagotovlja Turčijo, da se
ji bo pomagalo vzeti Bulgarom
del zgubljene Tracije.

• • Konš-iantrner^ 12. julija. Tur¬
ška vojska ob 0'atalji in Bulair-ju
je dobila ukaz, da naj zopet zase¬
de zgubljeno ozemlje, katero je v
rokah Bulgarov.

Belgrad, 12. julija. Poroča se,
da se bulgarska vojska med Saj-
čar jem in Radovičem v dolgosti
300 milj vmika nazaj, iu da so
Srbi Bulgarom vedno za petami.
Srbi so bulgare povsod porazili,
in v enem slučaju so Srbi vzeli
Bulgarom 14 topov. Bulgari so pu¬
stili vse svoje ranjence.

Grki in Srbi so v zvezi, iu Bul¬
gari so bili pregnani iz vse Make¬
donije. Med begom so Bulgari po¬
žgali vse vasi in poklali ter raz¬
mesarili so več srbskih vojakov in
prebivalstva.

London, 12. julija. Brzojavka iz
Dunaja poroča, da je v Sofiji re¬
volucija, in da je bil kralj Ferdi¬
nand umorjen. Ta brzojavka se
drugim potom zanika.

Bulgarija bo vsled zdražbe, ka¬
tero je pričela med zavezniki, naj¬
brže zgubila vse ozemlje, katero je
vzela Turčiji; vrhu tega je pa še v

Washington, D. C., 14. julija.
Senatni odbor ki preiskuje lobby,
je danes* razodel, kako je Natio,
nal Association of Manufactu -
rers podkupila politikarje države
Marvland, in kako je nastavila
ogleduhe v delavske unije med
tiskarsko stavko leta 1906 in se je
pripravila, da bi vničila Ameri¬
can Federation of Labor.

Dve sto pisem izpovedanega
bivšega lobijista Mulhall je raz -
krilo zoper delavski boj tvorni-
earjev. V Philadelphiji je plače -
vala N. A. M., linijskega stroje -
vodjo Mihael Collins a, da je špi-
jonaril okoli stavkarjev, in razo¬
del N. A, M. (narodni zvezi tvor-
niearjev) njih načrte.

Mulhall je razodel kako je pri¬
šel do obelodanjenja svojih skriv

nosti. Oporekal je, da bi osebno
pravil zgodbo časniku New Itork
World in Chicago Tribune, am-
p alk, da je prišla njegova zgodba
na dan po časnikarskem lovcu z
imenom Barry. Pred tem ponudil
je Mulhall svojo tajnost Hearst-
ovem magazinu zastonj, pa ni bi¬
la sprejeta.

Ko se je Mulhall pogodil za o-
belodanjenje svojih tajnosti, pri¬
šel je k njemu zopet Barry, in ga
je nagovarjal naj prelomi pogod¬
bo s časniki, ker dobi Barry zanj
za ta slučaj $150,000., od neke
druge organizacije.

Mulhall je odgovoril Barry-ju,
da nima National Association of
Manufacturers dovolj denarja,
da bi dobila njegove tajnosti in
da on itak ne išče denarja.

tudi avstroogrski konzulat, so ga
zažgali, in konzula Ziatko-ta so
vzeli s seboj, in- zahtevajo, zanj
oprostnino. Oplenili so tudi ital
janski konzulat, vendar ga niso
zažgali ker je konzul dal divjakom
denar.

Atenska banka, Orientalsko,
banka, palača metropolita, grška,
sinagoga, vse šole, skladišča toba¬
ka Amerikancev, Avstrijcev iti
Nemcev, bolnišnice in sploh vse
boljše hiše je vojaštvo oplenilo in
zažgalo. Samo amerikanska druž
ba je prizadeta s škodo $1,000,000.

Podivjani Bulgari so več ljudi
križali, sesekali v kosce, žažgal;
žive, in z ženskami počenjali so
stvari, katere ni mogoče opisat:
Isti, ki so vtekli strašnim Bulga¬
rom živijo v najskrajnejši beu :
Bogati trgovci mrjejo lakote, i-
obupane matere nimajo dati kaj
jesti nagim sestradanim otrokom.

London, 14. julija. Nikakih zu:r
kov ni, da bo sklenjen mir n:
Balkanu- Grčija in Srbija nečej ;
skleniti premirje, in turška vojsk ;
maršira proti Odrinu in v Tracij ,
da zopet, zasede, kar je zgubila.

ZGUBIL IN OBKRADEN

V POKER IGRI.

St. Louis, Mo. 12. julija. Policija
je zaprla H. H. Boatrighta iz
Harrisburg-a, 111., v ječo v East
St. Louis, 111., ker je osleparil me¬
sarsko veletvrdko Swift & Co.,
za $5000. Družba bila mu je za
petami po štirih državah iu glav¬
ni knjigovodja ga je zasačil v
Clinton la.

Boatright se je vdal, in je izpo
vedal, da je zgubil okoli $1500. i
igri poker, ko je bil zadržan radi
spomladanske povodnji v Harris-
burg, in v spanju bil je okraden
za ostalih $3500.

OSEM CANADSKIH

URADNIKOV ZAPRTIH.

Calgary, Alta, Can., 12 julij i.
Osem višjih uradnikov provinci,
ske vlade Alberta je bilo aretir.
nih, obdolženi da so sleparili vla¬
do za večje svote denarja od leta.
1906.

Uradniki so vničili več važni
listin, tikajočih se vladnih zem
ljišč.

VLAK TREŠČI V AVTO.

ŠEST MRTVIH.

Los Angeles, Cal., 12 julija.
Karol Huffman, njegova žena,
tri otroci in njegova teta so vbiti,
fter je treščil v automobil v kate¬
rem so se vozili, vlak.

Četrti otrok, malo dekle, je sko
čil iz automobila tik pred sun -
kom, in se je rešil. ,

BECKER NE PRIDE
PRED NOVO OBRAVNAVO

New York, 12. julija. Sodni'
Goff najvišjega sodišča ni dov
lil, da bi bil prejšnji policijsl
lajtnant, Charles Becker, ki je bi!
obsojen radi umora Herman Ro-
senthal a, še drugič zaslišan.

TRI ŽENSKE UTON1JO,

Norristown, Pa., 12 julija. Tri
mlade ženske so vtonije v Sehuyl
kili reki pričo stotin oseb. Čohi
v katerem so se vozile, je dobil
luknjo in vse je šlo v globočino.

DULUTH.

— Tukaj je lepa prilika kdor
hoče kupiti cerkev. Hiša božja je
le malo obrabljena, in se bo pro
dala na javni dražbi istemu ki bo
največ za njo ponudil. Cerkev
ima privlačno ime, in ime menda
ostane pri sl avbi — “1rinity Me
thodist Tabernacle” je ime tega
božjega hrama. Cenjena bo vsa
stvar okoli $200. —

— Interstate Commerce Commis-
sion (Meddržavna trgovska ko¬
misija) deluje na to, da bi se po _
jezerski parniki opremili z refri-
geratorji (ledenimi shrambami,)
tako, da bi bilo mogoče po jeze¬
rih prevažati jajca, meso, surovo
maslo in sploh vse hitro spridlji-
ve jestvine.

— Številke so večkrat suhopar¬
na stvar; vendar včasih so vital¬
nega pomena. Izdatki za mestne
uslužbence so se zvišali zadnja
tri leta, vsako leto za okoli —
$75,000. — Kaj pomeni to'? Vse¬
kakor pomeni to, da se mesto in
okolica Duluth zadnje leta hitro
in vspešno razvija in razširja, da
je mesto večje in večje, da se gra¬
di več stavb, več ulic, da se raz¬
širja kanalizacija, da se polaga
več lučnih in vodnih cevi, v splo¬
šnem, da mesto raste v velikosti,
vplivu, trgovstvu, industriji, pro¬
metu in tudi v stroških za vzdr
žavanje vseh pod mesto spadajo¬
čih stvari.

— Prošnjo za salun na Gary
pri Steel plant vložili so to pot
kar trije. C. N. Inforzato, ki je že
vložil zadnjič prošnjo, prosil je
za licenco za 1504 Coinmonvvealth
Ave, kamor bi rad prenesel licen¬
ce iz 513 We$t Michigan Street.
Jožef Šarabon preselil bi rad svoj
salun iz 415 West Michigan tudi
na 1504 Coinmonvvealth Ave. In
John Orlič iz Gary bi rad prene¬
sel licence z Lake Ave na Commo-
wealth.

— New Duluth Commercial
Club je razpravljal v Maceabee
dvorani o potrebi podaljšanja po¬
cestne železnice iz Duluth v New
Duluth.

— Prebivalci New Dulutha so
Sklenili vložiti peticijo pri komi¬
sarjih mesta Duluth, da se denejo
•v red Grand, Zimmerly in Conr
monwealth Ave., da bo zamogla
Street Railway Go. položiti tir
za pocestno železnico to jesen ali
vsaj prihodnjo pomlad.

Commercial Club obrnil se ho
s prošnjo tudi na Northern Paci¬
fic družbo, da se vpelje en vlak
bolj zgodaj in en vlak poznejše
kot je sedaj slučaj.

— Župan Prince je dal policiji
ukaz, da zapre tri posestnike, ki
niso povsem zgradili svojih hiš
po načrtu. Nadzornik poslopij je
jako natančen, in kedor se hoče
ogniti stroškom in neprilik naj
gradi svojo hišo popolnoma po
načrtu. Ako pa kedo želi načrt
premeniti, naj premembo prej na¬
znani v “Building inspector’s Offi¬
ce.”

— Bojni parnik Gopher je od¬
plul z milico mornarstva iz luke
Duluth na strelne vaje in vežba-
nje. Parnik je opremljen z brez¬
žičnim brzojavom. Možtvo obstoji
• iz 100 miliških mož in 10 miliških
oficirjev.

— Northwestern Radiator Co.
se preseli iz Sauk Centre, Minn..
v Duluth. Tovarna katera se zgra¬
di v Duluth bo stala.od $90,000. —
'd* $100,000. — ter bo v posl enih v
nji od 80 do 100 delavcev.

— Tovorni parnik Snyder je od
plul iz luke Duluth s 464,000 bu-
šelni pšenice. To je največji tovor
ki se je kedaj naložil z žitom v
Duluth. Žito se odpelje v Fvropo.

— V našem uradu so se zgasili:
Jožef in Matevž Vertnik z Eli,
Minn., po opravkih v Duluth.

— Anton Hrvat, trgovec z zna¬
nim pristnim kranjskim brinjev¬
cem in z drugimi likerji, iz Jolieta
111., na poti na Range, kjer obišče
svoje cenjene odjemalce.

— Rojak Jakob Stonič z gospo
in gospodično hčerko. Mr. Stonič
je med Slovenci dobro poznani
trgovec z zlatnino, s sedežem v
Chicago, 111. Napravil je rojak k
petindvajsetletnici začetka svoje
sedanje obširne trgovine zlet s
svojo družino. Vkrcali so se na
parnik v Chicago, 111., in družina
Stonič si je ogledal prvo polje oh
jeeerih, na katerem je rojak Sto¬
nič pričel svoje tako vspešno tP'

govino.

— Frank Hiti, Fred Širc in Ja¬
kob Snoj iz Aurore po opravkih

— Mrs. Čampa iz Chisholm pri
zdravniku z otrokom.

CHISHOLM.

— D. S. Webb, podpredsednik
Wisconsin Loan & Trust compa-
ny, ki je obiskal tukajšno kme¬
tijsko okolico, kjer je družba iz¬
posodila kmetom precej denarja,
se je izrazil, da ho njegova druž¬
ba izposodila kmetom v okolici
Chisholm še do $1,000,000. — za¬
to ker ima kmetijstvo okoli Chis-
holma veliko bodočnost.

— Občinski odbor je sklenil, da
ho zgradil vaško čitalnico (libra-
ry,) ki ho stala $25,000. — Stalo
bo poslopje nasproti vaške dvora¬
ne ((village hali.) V bližini kjer
ho stala čitalnica se ravnajo ceste,
in s pridobljeno zemljo in gramo¬
zom zasipajo jamo, kjer bo stala
čitalnica. Čitalnica bo gotova do
zime.

— Chisholm dobi v kratkem
pismonoše. Pri izpraševanju za
klerke so prestali skušnjo VVilliam
Rah.ja, John Giarde in Frank Ga-
llard.

Zakaj se noben Slovenec ni
zglasil za skušnjo? Take skušnje
ni težko prestati. Drugi mesec je
skušnja za pismonoše za Chisholm
Slovenski fantje, ki ste državlja¬
ni, če znate malo angležko in še
kaj druzega, korajžo. To skušnjo
ni težko prestati.

ELY.

— Duluth & Iron Range želez¬
nica kupila je dve novi lokomotivi
ki se boste rabili pri osebnih vla¬
kih med Kly in Duluth. Vlaki bo¬
do vsled tega vozili hitreje, in
sicer bo vožnja med Duluth in Ely
eno uro krajša.

— Finsko temperenčno bratsko
društvo imelo bo svojo konvenci¬
jo na Ely od 23. do 27. julija.

— John Smrekar je že v postelji
skoro dva teda, in bolezen se mu
ni obrnila še na bolje. Želimo ro¬
jaku Smrekar. ^  bi okreval, kri¬
je jako priljubljen med nami ra¬
di njegove dobrosrčnosti.

EVELETH.

— Finec Walter Parkinen hi
kmalo vtonil v Ely jezeru. Šel se
je kopati in je plaval predaleč v
jezero, ker pa ni znal dobro pla¬
vati, se ni mogel držati na površ¬
ju in bi vtonil, da mu ni prišel na
pomoč Andrevv Alfors, ki ga je, s
težkočo izvlekel na suho.

GILBERT.

— Uradniki St. Louis Power
Co. so bili tukaj v svrho naprave
načrta kako vpeljati in napeljati
v Gilbert elektriko za luč in moč
Pogodbo je družba podpisala in
elektrika bo najbrže svetila na
Gilbert že v jeseni.

HIBBING.

— Mary Medič, ki ima hrani-
lišče na Fourth Ave., je pod $75.
varščine, da se bo predstavila
sodniji, kadar bo poklicana. Obto¬
žena je, da prodaja pijačo brez
dovoljenja.

— Dan in Eli. Madič skušala sta
naklestiti na Buhi John Jarvine -
na, in sta zvršila svoj načrt pre¬
cej vspešno. Sodnik ju je poslal za
to v Duluth, in sicer v spremstvu
pomožnega šerifa O Dea, kjer
bosta sedela Eli 80 dni in Dan
60 dni.

— Peter Leaič iz Buhi je poza¬
bil slaviti 4. julija pravi dan, za
to je storil to pozneje. Vzel je ope-
ko, in jo zagnal v okno Frank
Perhaja. Sodnik je zahteval za
to delo od Lesi e a $14.95, a Lesne
je bil suh, in zato je moral v Du¬
luth za 15 dni v ječo.

VIRGINIA.

— Uradi Canadian Northern
železnice so se preselili v novo po¬
stajno poslopje, in staro ‘library”
poslopje je prazno.

Staro poslopje stoji ravno pred
norim, bodo je pa v kratkem pre¬
maknili. Potem bodo zemljo okoli
postaje zravnali in posejali s tra¬
vo, tako da bo okoli postaje zele¬
no in prijazno.

— Ponesrečil je keptan Samuel
Lfoar v Eaton rudniku na Kinney.
Zlomilo mu je 3 rebra, in se zdra¬
vi tukaj na svc%em domu.

— Rojak Matt Kostanjšek je
prevzel agenturo Duluth Brewing
& Malting Co. po umrlem rojaku
Trampuš. Mr. Kostanjšek je bil
več let pri pokojnem za knjigo¬
vodja.

— Eaton rudnik blizu Kinnev
pričel bo čez mesec dni odpošilja¬
ti rudo. Ta novi rudokop spada
Robinson Hoar Iron Mining Co',
in bo odposlal letos kaeih 20,000
ton rude.

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

Solnčarica je vgasnila življenje
rojaka Marekuti, v Milvvaukee,
jWis., doma iz Žalca na Štajer¬
skem.

Zadružno prodajalno odprejo
rojaki v Collimvood, O.

Zadružno prodajalno odprejo
rojaki v NevVburg, O.

Piknik priredi društvo vitezov
sv. Jurja št. 3, K. S. K. J., dne 27.
julija v Joliet, 111.

Poročila sta se v Joliet, 111. ro¬
jak Frank Železnik iz Šmartna
pri Litiji z gospodično Rozie Ri-
fel iz Bele cerkve.

Solnčarici je podlegel v Joliet
111., Rudolf Božič.

Obstreljen je bil v Cleveland,
O., Frank Modic, 22 let star, ko se
je vračal zvečer z dela in bil je
smrtno ranjen na progi Pennsyl
vania železnice blizu 45. ceste. Kot
zločinca so policisti prijeli Stanley
Kovvalskega, ki skupaj delal z
Modicem v tovarni. Modic je bol¬
nišnici spoznal svojega napadalca,
in kakor so detektivi povedali, je
tudi Kovvalski že priznal svoj zlo¬
čin. Zdravniki so se izjavili, da bo
Modic najbrže umrl, ker ima pre¬
streljena pljuča. Fr. Modic se je
oženil pred 14 dnevi. Napadalec
Kowaiski je poznal Modicevo že¬
no, in ko je prišel Modic na delo,
je izustil Kovvalski nekaj grdili
besedij glede poroke. Vnel se je
prepir, in Modicevo življenje je bi
lo v nevarnosti. Radi tega je hodil
Modic vsak večer od dela s svojim
bratom. V pondeljek je pa radi
zakasnitve svojega brata, Frank
Modic sam se vračal proti domu.
Njegov nasprotnik je to opazil in
mu je sledil. Delavci v bližini so
slišali, kako sta se prepirala. Na
enkrat je padel strel. Neki dela¬
vec je to videl, in je hotel na po¬
moč, toda tudi njemu je lvovvalski
zagrozil z revolverjem. Policija ga
je pozneje vseeno dobila na 8212
Hoffman ave.

Sokolski dom zgradili bodo slo¬
vaški sokoli v New York. Stavba
stala bo $65,000. — in bo oprenr
lena s tiskarno in telovadnico.

Tako Slovaki. Mi Slovenci se
štejemo prvim Slovanom za Čehi,
pa nimamo niti ene skupne narod¬
ne institucije. Čudna zavednost
to?!

Poročil se je v Victor Colo., ro¬
jak Perenčič z gospodično Ano
Golaš.

Piknik priredi društvo sv. Jo
žefa dne 20. julija pri okrajnem
mostu v Pueblo, Colo. Na progra¬
mu so raznovrstne tekni e.

Umrl je v Pittsburg, Pa., vsled
vročinske bolezni 14 mesečni sin¬
ko starišem Jožef Dekleva.

Tatovi so okradli rojaka Frank
Rinka v Bridgeville, Pa. Vlomili
so v stanovanje in vzeli $150. —
v gotovini, nekaj zlatnine in Mr.
Ririku v kradli so tudi poročno ob¬
leko.

Vbit je bil v premogovniku v
Delagua,Colo., rojak Luka Šifrer.
Padla je nanj skala, iu ga usmrti¬
la na mestu. Bil ni pri nobenem
društvu, in rojaki so zanj kolekta-
li, da so ga zakopali. Pokojnik bil
je 38 let star, in pravi velikan.

Umrl je v Franklin, K a n s. straš
ne smrti rojak John Kenda. Sel
je pogledat plivne cevi po noči s
svetilko, ki je vžgala plin, in raz-
strelba je nesrečnega rojaka žive¬
ga spekla. Umrl je v groznih mu¬
kah, in zapušča vdovo in dve ne¬
preskrbljene sirote.

Pokojni je bil rojen v Tolminu
na Primorskem. Bil je elan druš¬
tva št. 92 S. N. P. J. in društva št.
44 Sv. Barbare. Pogreba ste se
vdeležili obe društvi jn tudi čla¬
nice ženskega društva “Sestrin-
ska ljubezen.”

Piknik priredi društvo Sinovi
Slave, št. 168 v nedeljo, 3. avgusta
v Conemaugh, Pa.,

Umrla je v Steelton, Pa., po dolgi
mučni bolezni Ana Judnič, roje¬
na v Krževski vasi Metliki. V
Ameriki bila je malo časa.

Ponesrečil je v Center, Pa,, ro¬
jak Frank Šifrar. Vozil se je a mo¬
tornim kolesom, zadel ob drugf
motor zletel na tla in dobil je
tyžke poškodbe na glavi.

ZGODOVINSKE IN ZEMLJE-
PISNE ČRTICE.

Zbira Viljem Brunschmid.

OD PULJA DO ZADRA.

Avstrijska kronovina Dalmaci¬
ja ima resno, skalnato obrežje,
pred katerim je posejano nešte-
vilno otokov. Obrežje ima mnogo
luk in zalivov, in potnika na par¬
niku po Adrijatiku pozdravlja
mnogo obmorskih vasi, trgov in
mest, četudi ni videti skoro nika-
kega polja, in je skoro vse goli
kras — skala.

Kmalu ko zapusti potnik Pulj
vidi v daljavi znamenite hrvaške
gore Velebit in Dinarijske alpe.
kojih najvišji vrhi merijo od 5000
do 6000 čevljev, in so pokriti ve¬
čino leja s sneženo odejo.

Vse kar vidimo iz parnika je
hribovito in gorato, in čim dlje
južno plove parnik, tembolj str¬
me so skale, in tem bližje morja
je njih vznožje. Pogled na te skal
nate gore je veličasten, je pa tudi
žalosten. Gozdov ni, niti poljev,
niti rek, niti studencev; in ljudje,
ki živijo v tem tužnem, revnem
skalovju morajo loviti dežnico,
da imajo vodo za piti.

Po Adrijanskem morju se pre¬
vozi mnogo blaga, in ob obrežju
kraljevine Dalmacije je polno ri¬
biških čolnov in jadernic, ki iz¬
glodajo jako staroveško. Jadra
so raznobarvna, in na mnogih se
vidijo razne, surovo izpeljane sli¬
ke. Jadernice se pa ne vporablja-
jo le za ribarenje, ampak ž njimi
se prevaža vino, sočivje in sadje
iz južne Dalmacije v Reko in
Trst, in južnodahnatinske poine-
ranče so znane kot najokusnejše
na svetu.

Na neštevilnih otokih živijo
največ ribiči, in ribarstvo je v
Dalmaciji bolj dobičkonosno kot
marsikatera druga stvar. Najvaž¬
nejše ribe Dalmacije so sardine,
katere lovijo po noči. Privabijo
jih na površje z svetilkami, kate¬
re nataknejo na straneh čolna.
Lov na sardine je od aprila do
Oktobra.

Med tem časom čuvajo Dalma¬
tinci, menjaje, na gotovih prosto
rili prihoda rib. Sardine se držijo
skuj) v velikiiK množinah, in ka¬
kor hitro zagleda čuvaj, da se bli¬
ža sardinski naval, da ribičem
'znak, ki poskačejo v čolne, in za¬
jemajo z mrežami več ton malih
ribic naenkrat. Sardine potem za¬
pokajo v olje v kositarske škatle,
ter jih odpeljejo v Reko in Trst
od koder gredo po vsem svetu.
Dalmatinci so jako spretni mor -
narji in ribici, in v napravi sardin
jih nikdo ne prekosi, posebno ker
imajo najboljše olje za to stvar.
Adrijansko morje je bogato vsa-
kojakih rib, in iz Dalmacije se
odpošilja v svet 300 različnih
vrst rib.

Tri ure pozneje, ko se zapusti
Pulj, privozi parnik med množi¬
no otokov, na katerih je nekaj
trave in poljedelstva, drevja pa
ni videti nikjer. Polja so jako
majhna, kot po Krasu na No -
tranjskem, in so obdana s kame¬
njem, ki je zloženo v škarpo; ven
dar leži po tleh še toliko kamenja
•da bi ga bilo dovolj za zgradbe-
ni materija! za ves svet.

Eden teh otokov se imenuje
Cenk, in tu so se zbirali morski
roparji, ki so napadali ladje po
Adrijatiku v srednjem veku.
Pravljica je, da so pirati zakopali
bogate zaklade v različnih mestih
otoka, posebno na njih gradu z
imenom Uskok. Njih plen so ve -
činoma izpečevali po raznih va¬
ščanih obrežja, kateri so morske
roparje baje sprejemali s prijaz¬
nostjo in gostoljubnostjo.

Prva postaja južno od Pulja je
Lušinj. Tu je zdravališče za je -
tične, in podnebje je jako zdravo
in milo. Zdravilno moč pripisuje’
jo tudi smrekam in borovcerii, in
res je videti na gričku za me¬
stom nekaj borovcev, ki se borijo
za življenje na kamenitih tleh.
Iz morja je krasen pogled na Lu¬
šinj, in parnik, ki pripluje vsake
tri tedne, pričakuje več bogato
oblečenih letoviščarjev in lemi -
hov, ki kradejo dneve Bogu v Lo¬
šinju. V luki je več ribiških čol -
nov, ki gledajo, kot bi bili pobar¬
vani s črnim dalmatinskim vi -
nom. Hiše so vse iz sivega kame¬
nja — vrtov, grmičja, trat in
cvetk ni videti nikjer. Na griču
stoji več praznili stolpičev brez
strehe, krite z rudeeo opeko. V
daljavi se vidi gora Osero, ki
m#ri okoli 2000 čevljev, in četudi

je nizka, je večina leta pokrita s,
snegom.

Te pokrajine spadajo k kra¬
ljevini Hrvatski. Dalmacija pri¬
čne se le nekaj nad mestom Ka¬
der, ki je glavno mesto kraljestva,
in šteje okoli 14,000 ljudi. Zader
(Žara) je navidez italijansko me¬
sto, četudi je na slovenskih tleh
in obdano od slovanskega prebi¬
valstva. Mesto tvori mešanico —
starodavnih in modernih stavb,
je močno vtrjeno, ter ima krasno
luko. Ob pristanu stoje moderne
stavbe, ki nič ne zaostajajo za
onimi v Trstu. Človek se začudi ko
najde v Dalmaciji vrsto stavb od
šest do osem nadstropij visokih,
in takih modernih stavb je kak
ducat v Zadru. Zadaj za tern mo¬
dernim poslopjam so pa rimlja¬
nske razvaline, sledi grške okupa¬
cije, ajdovski tempelji in gomile
svetnikov. — (Dalje sledi).


3 E

3E

First National

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesa^

m-

KAPITAL IN PREOSTA(, e > ’H'

$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najm^

Parobrodni listi za vse ^

Plačamo obresti po 3  od s(o

~UE

črte

M

-,j$P c

|r f

MOŽKE BOLEZNI

m

Lov na dekleta. Kakšnih sred¬
stev in zvijač se v svojem zločin¬
skem rokodelstvu poslužujejo tr¬
govci z dekleti, pričajo naslednji
zgledi, ki so seveda le majhen del
vseh zločinov. — V Londonu je šla
neka gospa s svojima dvema hčer¬
kama kupovat v eno velikih taino-
šnjih trgovin. Tu so se ločile,
preje so se pa domenile, kje se
snidejo. Prvi sta bili na domenje¬
nem mestu hčerki. Ko sta par mi¬
nut čakali na mater, prihiti k nji¬
ma kot bolniška strežnica obleče¬
na ženska in jima vsa razburjena
pripoveduje, da se je mati v dvi¬
galu poškodovala in so jo morali
takoj prenesti v bolnišnico. Njo so
pa poslali, da obvesti hčerki in jn
pripelje k materini postelji. Pre¬
strašeni deklici sta z navidezno
bolniško strežnico takoj sedli v
pripravljeni avtomobil — in od te¬
daj sta izginili brez * sledu. — V
neki elegantni londonski brivnici
se oglasi telefon. Prosi, naj gospi-
ca N. nemudoma pride k madami
X., da ji splete lase. Čez nekaj mi¬
nut se že vstavi pred brivnico av¬
tomobil, da odpelje gospodično.
Nič hudega sluteče dekle res sede
v avtomobil in od tedaj je ni nihče
več videl. Telefoniralo se je bilo
Iz .favnčga' telefonskega urada,
ime in naslov dotiene dame seveda
ne eksistirata. — Neko dekle po¬
tuje v London v službo. Malo pred
prihodom v London ji neka sopo-
tujoča dama ponudi biskvit. Na
postaji v Londonu ji pomaga spra
viti prtljago, nato pa poklice iz-
voščka, češ, da se peljeta skupaj.
Damo je opazoval neki redar in
ker se mu je zdela sumljiva, je
stopil k dekletu iu jo opozoril, naj
ne hodi s tujo žensko. Nato je po¬
klical damo, ki je vršila misijo na
'kolodvoru in ji izročil dekleta. Da¬
ma je odpeljala dekleta v čakalni¬
co in jo za hip pustila samo; ko se
je pa vrnila, je našla dekle v glo¬
boki omedlevici: pecivo, ki ga ji
je bila dala neznana ženska v vla¬
ku, je vsebovalo omotna sredstva.
Majhno dekletce gre iz šole domov
Ustavi jo neznan možki in jo pro¬
si, naj nese pismo v neko gotovo
hišo. Deklica je vzela pismo in hi¬
tela, da izvrši naročilo; vendar ji
je pa na vso srečo med potoma
padlo v glavo, da bi nesla najpre-
je knjige domov. Ko je materi po¬
vedala o pismu, je mati postala
nezaupna in odprla pismo; v njem
so stale besede: “Zaprite prina¬

šalko pisma in jo omotite, dokler
ne pridem.” — Neka Švicarka se
je z vlakom pripeljala v Genovo.
Na kolodvoru sta ji prišla naspro¬
ti neki gospod in dama s telegra¬
mi v roki, kakor da sta čakala na¬
njo. peljala sta jo k pripravijene-
nemii vozu. Toda ves prizor so
opazovali nekateri sprevodniki,
ki se jim je zdel slučaj sumljiv;
zato so hitro pristopili k dekletu
in jo izročili v pravo varstvo. —
Jasno je zlasti iz zadnjega slučaja
da imajo kupčevale! s človeškim
mesom na vse strani, razširjene
svoje mreže in svoje poročevalce,
ki jih obveščajo o dohodu izbra¬
nih žrtev v velika mesta.

MI PREVZAMEMO LE OZDRAVLJIVE
BOLEZNI IN JAMČIMO, DA VAS BO-
DEMO ZDRAVILI ZA POGOJENO CE-
NO DOKLER POPOLNOMA NE
OZDRAVIE OD BOLEZNI.

.#v

I pa L, o

li s« 1 1,:

V iro1

Mi postopamo z našimi bolniki pošteno, in prei¬
ščemo skrbno vsako bolezen, da ozdravimo človeka i
čim prej mogoče za stalno, da se bolezen ne povrne £
ali kako drugače ne izcimi.

jesoifl

606

POSEBNO ZDRAVILO ZOPER
ŽASTRUPLEUJE KRVI.

Ta najbolj strašna vseh ljube¬
zenskih bolezni ni več neozdrav -
ljiva. Misel, da je zdravniška po¬
moč le za zadržavanje razvoja teh
bolezni s tem, da se daje telesu
vedno gotove mineralične strupe,
je tako nepravilna, kot je nepra -
vilnih več drugih starih načel, ka¬
terih se drži mnogo zdravnikov.
Tako zdravljenje je mnogokrat
vzrok, da se strup še dlje v život
požene, kjer napade in vniči celo
kos-.j bolnika. Naše zdravljenje je
popolno in bolezen se za vedno iz¬
gubi. Mi rabimo kričistilna zdra¬
vila, ki so bila prej neznana v
zdravljenju Veneričnih bolezni.

-n RlT . fleP 1 * 6

lezni vsake 8 ^ K

ZDRAVLJENJE

_ . VBste

Srčno napako
ČEi kamen, zdrob*'? 1 ' 1 " 1 it
«no bolezen, boleiiF 70 '*- 4
bolečine v kriin -

spolne bolezni z ( |rav^r* ‘

rao.je z ubriz l:a „ j e„ Iml • r "
po. Zuravimo tudi

žne bolezniln'izpuli "J

x  aesnažnost krvi' 'J? &
pljucah, vnetje »Ma ,

lujučah, vnetje Trla mV ^ 1
sne bolezni, nosi, '

.e-.ni, črevne in SeloOči . *
nervoznost, m  l -«i
živčno neprebavljivost
ge,trajne bolezni.
priti sami in živite izven
pišite po "sympton blane*
svetovanje prosto. Pradn, .

9 . zjutraj do 9 . zvečer V!» ,
ljah od 10 . zjutraj do 1 . m.

Village Livery konjušnica

CHISHOLM, MINN.
Phonc 60.

Math. Boriin, lastnik

Progressive Medical Doclors

^ "* COKNER IiAKE AVE., DULUTH

NO. 1 WEST SUPEEIOE ST.,

P°’ n<

v‘ueželm bo

Vizi

Fr

Ivan hr,
ja, p° ses

l l  v Kran

prelet

{si je v četrt

Mengšu na
;• Služboval

22 let v

Moravčah, v
L  Prešnje ea
nadzornik

r N. v m. p.

aJce our  b&nk'

bsMik.Bai

you  need

Consuli us

i so v Lj
llapec, 5
1 posestni
ta Grda
ž  zena, 38 let
51 let. —
In »'-zniškega d>
iDoberlet, i
l in tovarn
‘ Nadler, klep
; Apa Slak,
a Janez;

lili

pri

BANKA

ki se etn

NASA BANKA NAJ BO VAtsA

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne na- T '
jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim,
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem
sameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ° D '

Miners State Bank ChisI ^

so

)r inovc
dobi
, kra tki,
tja

preš- 15

»ti
-,7° Po.sk

fti, o?7 u

°dšli

m

? *ttV e o°


SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V

L '1*1

GARY DIVISION

OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLAN

meji naravnost na zapadni del posestva Steel kompanm^
derna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodniki.
čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgradi v M a ^ ,

dela sedaj pri zgradbi velike jeklarne. Plača $2.50 n
in napraviti denar po strani, investirajte v Gary 0

USAD V OABT!__ ff  ^


.Pri -e

77

tel i, Pa

VOGAL GARY INC0MM0NWEALTH

GLAVNI URAD: nJijtll

GARY L AND C0., 202 Palladio BIdg- » ul

Duluth Brewing &

Duluth. Mlnn>

’ ■*!

*?>i

V

8-

Pl 1 ,

N,

fe dt

Vari najboljšo in rojakom dok® 1
v steklenicah pod imenom ^

10

‘OL ; K

■m>' : 11

VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE
SLUČAJE.

PRIPOROČAMO SE
POGREBE!

ZA

tudi pivo v

sodčkih*

L

FRANK TRA«l'l- r

upravitelj za Mesaba Range- W

^7 1

NitNi




u  stare domovine.


,</A'

kranjsko.

ri ženitovanju. V C  en-
il  ?; v Stepanji vasi je bi

> tll “ m  svadba, kamor je
, "';. ; 6  domačih fantov na
' tlU  n aoinoči je Šel fant
1  i„v tesarski pomočnik
fd ' Hrušice, malo na pro-
P a z odprtim nožem
:; ,>anee Erbežnik, zidar,
i ':-' 1 f  ;1 v  »lavo m na desno
ri JregU povod k temu je dalo
^Ferkova, ki je proti

hale rekel: “No. pa me

„a je ta z nožem


1  nakar

hodnik 0 ®

„[ Nadaljevanje se bo

5 sodiščem. .

,m se opekel. Domr
15 letni mlinarski dela-
jniih Jaršah je doma v
' S val smodnik. Pri tem
^ iskra goreče cigarete.

JtgA**,  r »“»?•

Wjl \e  vnel, vsled cesar je
A* ® JI; r oki zadobil nevarne

ig (lck 111

;2okresom se obstrelil. Jo;

» 7 17 let stan tovarniški

fse j e doma i,gral z uabi '

r Lokresom in se pri strelja-
neprevidnosti sam obstre¬
li ral j e  pomoči iskati v lj ub¬
ij deželni bolnišnici.
rTrl jev Vižmarjih pri Ljub;

: j Ivan Erjavec, železniški
t-kia- posestnik in gostilni-

rjrije v Kranju Ignacij Foek
: sa r 28 let

jjrije v četrtek, 26. junija t.
t Mengšu nadučitelj Lovro
Lar. Služboval je skupaj 39 let
k 22 let v Mengšu, poprej
Moravčah, v Dobu in v Cer
L Prešnje čase je bil c. kr.
t: nadzornik za kamniški
X. v m. p.!

Juli so v Ljubljani: Franc

. hlapec, '30 let. — Blaž
Litini, posestnikov sin, 14 let,
Elizabeta Grdadolnik, posest¬
ma žena, 38 let, — Ivan Kmet,
m,  54 let. — Alojzij Kunčič,
železniškega delavca, dve leti.
Ana Doberlet, žena hišnega po
Brika in'tovarnarja, 77 let. —
i. šadler, 'kleparjeva žena, 55
Apa Slak, rejenka, 2 dni.
Janez;



*

dic inske ga oddelka ušla 26 letna
omožena Frančiška Pogačnikova
YL  . b>redos ^j a  P r i Kranju. Ko je
prisl j a do Poljanskega mostu, si
je slekla bolnišnično obleko in šla
v Evini podobi k svoji sestri na
Poljansko cesto. Poklicali so re¬
šilni voz, da so jo odpeljali na
opazovalnico.

V Ameriko je odšel nenadoma
mozeljski župan Hans Jonke. Za¬
pustil je velike dolgove; govori
se celo o 200.000 Iv. Hans Jonke
je bil med najglasnejšimi pristaši
bojevite nernškonacijonalne struje
na Kočevskem. Pri zadnjih volit¬
vah je bil celo izvoljen od kočev¬
skih občin v okrajni šolski svet v
Kočevju.

Obesil se je dne 26. junija t, 1.
čevljarski mojster Lovrenc Javor¬
nik na Javorniku pod Sv. Joštom.
Omračil se mu je um.

Toča je potolkla poljske pridel¬
ke posestnikom iz Vokla in Vo-
gljan pri Kranju. Prizadeta so
zlasti žita, katera oškodovani kar
kose.

Strela je vžgala dne 25. m. m.

posestniku Ucmanu na Robovem
pri Št. Petru pri Novem mestu
vezani kozolec. Na kozolcu je bilo
do 12 voz sena, pod kozolcem vo¬
zovi, Ogenj je vničil vse. Pred sed¬
mimi leti so bila pogorela temu
gospodarju vsa gospodarska po¬
slopja.

Državno realko nameravajo,
kakor se govori, nastaniti v poslo¬
pju c. kr. obrtne šole. V sedanje
poslopje državne realke pride med
drugimi nemškimi zavodi baje tu¬
di Huthov zavod.

Zopet nesreča pri streljanju z
možnarji. Dne 21 junija so strelja¬
li fantje v Logu pri Litiji za imen-
dan neke posestnice. Pri tem je
ponesrečil 15 letni sin posestnika
Franca Kokole, da bo skoraj go¬
tovo izgubil vid na obeli očesih.
Prepeljali so ga v bplnico. Kdaj
se bodo vendar spametovali I j i! d j* 5
in ne imeli streljanje za igračo,
kdaj se bodo pa tudi enkrat spa¬
metovale oblasti, to je okrajna gla
varstva in županstva, da se ne bo
smodnik prodajal vsakemu, kakor
vsakdanji kruh! Ali ni še dovolj
>;vši pisar, 32 f nesrečnih. Jjtbii v.viko leto

neprevidnega streljanja? Za vsa¬
ko drugo malenkost se brigajo
javne oblasti, streljanje se pa
smatra kot nedolžna igrača
V tovarni ponesrečil. V tovarni
za papir v Medvodah je dne 20.
junija t, 1. ob 8 uri Andrej Lus'
trik, 15 let stari tovarniški dela¬
vec, nategoval papir na valarje.
Pri tern ga je pa zagrabil stroj za
desno roko ter mu zlomil kost
gornjega lakta. Rešila sta ga dva
delavca iz tega mučnega položaja.
Oddati so ga morali v deželno
bolnico.

Povozil je vlak pri Št, Petru
na Krasu slaboumno Ivano Kna-
felje, ki je šla po progi in na ovin¬
ku šele v zadnjem hipu vlak za¬
pazila.

Premog' na Notranjskem. Z

Blok se poroča: Dodatno k svo;

ječasnemu dopisu o premogu, ki
smo ga zasedli v- naših hribih, se
tode: Rudarski strokovnjak, ki je
prišel na Bloke, da izreče svoje
mnenje o odkritem premogu, je
dejal, da je naš premog iste baze

! ba  Bistrica. Nad 50 do 70 odstot.

II

Ormož, Friedberg, Frohnleiten,
Št. Gallen, Groming, Irdning, Lie-
zen, Šmarje p. Jelšah, Murau,
Obdali, Gornji grad, Pollan, Ro¬
gatec, Selil adming, Voitsberg in
Vorau.

v/,v,w,V4%wi'

Sanacija šoštanjske posojilnice.

Šoštanj. Tukaj se jevršila prva
seja sanacijskega odbora pod
vodstvom sodnega svetnika dr.
Kotnika. Navzoči so bili: drž. po¬
slanec dr. Verstovšek, akrajni gla¬
var dr. Poiger, sodnik dr. Paul-
ček, celo načelstvo in nadzorstvo
itd. Upati je, da bo sanacija, ako
Zadružna zveza v Celju smatra
svojo nalogo za resno, v štirnajstih
dneh gotova.

.'Seča. Vbila se je vdova Ma-r-
Mel iz Ponovič pri Litiji.
'5^ ,io je vrgla po stopnicah
“ b je za poškodbami umrla.

Tatovi so vlomili dne
-_a. pri trgovcu in gostilni'
v  Zalogu. Vzeli so s
diagajno z vsebino 58 kron.
-•M  so prišli mimo fantje,
so  se tako ustrašili, da so
bgajno kar na cesti. Na*
omili pri Mariji Avšič v
Tam so dobili samo 1
L J® Brinovca in 80 vinar-
e c niso dobili, ker je bila
kratkim okradena in
[2^ ® trgovine na var-
s° poskusili tudi pri
, avšetu in Neži Kos v
a ; so praznih rok.
‘-^ mrtvec. Dne 26. m. m.
j', ^daži/’ to je ob cesti,
( rnu škoga mostu na

g6oT rt n g8 bera ^ a ’ stare-
.. et - Pri  sebi nima prav
uariee, zato «a '

1  Leži

ni mogo-
v mrtvašnici v

tok

^ 2g° re l, y Sr6 j ( j 0  popolne

t 2 " 0r el dve letni

... . »htuka Alojzija Furlan

atroka F1 Vlpavl  Mati je pir
*«lji t Saa } ega  doma spečega
Lam f - Sla na  Polje.; med
'PriiH*? a  f an tek prfebu-
'' tra v  23 ŽVe P len ke, katere
Jo, v  f U  tjjega in zažgal
%0f P i va er * je revček tudi

m v nb^odajalno “Dr
lih. p c, jam eljnah na šti-

v ^

*o. v  ^artnem pod šmar-

5as 0 K-\ 0(1 . 23 - Qa  24. ju-
lonj]j ? ali ne lj u bi gosti,
■» iu '

>ai mŽ^ ih  Gamel -i nah

oč. e laika Kos in kliee
streli iT ' 5e  P r i'kitijo in pa _
b razi, 3 ,° beh  straneh. To
‘e v 7 a  di vlomilce da so
V”, Gameljanah

'SasL, • )er  so uprizorili
'“rji " na  hišo s puškami

? r °žuik' Sre ^ n ^ so  aobenega
. ]. 1  so pregnali bando
j “lev s

ta So  ,— pogonom.
k ’ s t°p a - 11 c ’gani, pomno-

b ! azn °st. 21.

H.

belili

e  bol:

m. na. popol-
aišniee iz me-

kakor zagorski, toraj mnogobolj-
ši od kočevskega ali sntjanškega.
Treba je le na glavno žilo priti,
je dejal. Premogove žile v zemlji
— nam je pojasnjeval g. inženir

_ so podobne drevesu z deblom

in vejami. Mogoče da se bo moralo
kopati sto ali še več metrov glo¬
boko, da se pride na glavni pre¬
mogovi sklad. Jasno je, da bi bi 1
kmalo skupaj, ko bi imeli mi tak
sveder, kakor ga imajo n. pr. v
Ameriki za preiskavo gorskih pl a
sti. S krampom gre pa bolj počasi,
kaj se če.

ŠTAJERSKO.

Okrajne doklade. Deželni odbor
štajerski razglaša v štajerskem
naredbenem listu, da je glasom

sklepa z dne 28. maja 1913 visim

okrajnih doklad v posameznih
okrajih. Sdui okraji, ki pobirajo
letos 36 do 50 Odstotkov doklad,

so sledeči :Arvež, Nemški Lonc,
Kozje Feldbach, Furstenteld, Gra
dec  okolica. Hartberg, Kirschbach
Knitenfeld, Lipnica. Št. Lenart v
Slov goricah, Sevnica, Ljutomer,
Marenberg, Cmurek, Neumarkt,
Oberzeiring, Gornja Radgona,
Ptuj, Šoštanj, Wildon in Slovens-

Občinske volitve v šmiklavžu. V

četrtek, 26. 111. m. so se vršile, ka¬
kor smo poročali, občinske volitve
v občini Šmiklavž pri Mariboru.
Dosedaj je bil občinski odbor tako
sestavljen, da so imeli Slovenci
in nemškutarji enako število od¬
bornikov. Pri teli volitvah je zma¬
gala na celi črti lista Slovencev.
Padel je tudi III. razred v naše
roke. V. II. in I. pa nam je bila
zmaga itak zagotovljena. Veseli
smo te zmage! In to tembolj, ker
je veljal ta volilni boj tudi za
boj za tamosnjo slovensko šolo.
Če bi zmagali nemškutarji, bi ugo¬
tovil Šulverein tekom časa zopet
eno novo mučilnico. Mariborski li¬
beralni milijonar Scherbauin, ki
ima v Šmiklavžu velika posestva,
sili z nemško šolo, a občani jo ne-
marajo. Zrelo, narodno zavedno
ljudstvo so vzgojile naše izobra"
ževalne iu gospodarske organiza¬
cije. Možje, ki so sedaj na čelu
našim okoličaniskim zmagovalcem,
so bili kot mladeniči vneti člani
naših mladenškili zvez in bralnih
društev! Tukaj najlepši dokaz,
kakega velikega narodnega pome¬
na je naša politična, izobraževalna
in gospodarska organizacija! Po¬
zabiti ne sinemo mož, ki so vodili
volilni boj. To sta pred vsem bra¬
ta župan ib goslllnlear Florjančič!
Oba sta vrla pristaša naše stran¬
ke. V njunih hišah še eita “Slo¬
venec, ” “ Slovenski gospodar, ’ ’

“Straža'’ in drugi naši listi.

Sad obiskovanja nemcurskih
gostiln. V “štajarcu” od 22. ju¬
nija t. 1. beremo sledeče: Častna
izjava. Jaz, podpisani Karl Ma-
lajner, kaplan in katehet na nem-
vsled gjjj zase fo n i ljudski šoli v Velenju,
obžalujem, da sem nadučitelja in
šolevodjo nemške zasebne ljudske
šole v Velenju gospoda Ignaza
Dvorsehak dne 4. junija 1913 v
gostilni Rak v Velenju z besedami
in dejansko razžalil. Prosim istega
zaradi njemu in nemški šoli priza¬
det razžalitev za odpuščanje ter
vzamem moje razžaljive besede z
izrazom obžalovanja nazaj. Zave-
vežem se, plačati vse sodnijske in
odvetniške stroške, nadalje kot
globo 120 K. v prid nemškega šol¬
skega vrtca v Velenju ter stroške
dvakratnega ponatisa te izjave v
“Štajercu” in v Deutsche Waeht
v Celju, to pa do 1. junija 1913 v
roke gospoda dr. — Karla Petri-
tcshek, odvetnika v Šoštanju. Za¬
hvaljujem se gospodu Ignazu
Dworcshak, da je vsled te častne
izjave svoje sodnijško tožbo pri c.
kr. okrajni sodniji v Šoštanju
ustavil. — Karel Malajner 1. r.,
kaplan. — Ako pa se hoče še ke-
do drugi tako ovekovečiti, naj ob¬
iskuje nemčurske kreme; tam bo
gotovo našel učitelje in priložnost.
Brez zavednosti eden, a trpeti jih
mora toliko!

Proglasitev Lipnice za mesto.

V Lipnici se je vršilo m. m. veliko
slavljenje povodom proglasitve
Lipnice v mesto. ^Udeležba je bila
ogromna. Mesto je bilo vse v —
frankfurtarieah.

Ponesrečeni hrvaški rudar. 27

letni hrvaški rudar Viljem Mag¬
dič je bil 20. m. m. odpuščen iz
bolnišnice v Gradcu in se je nato
odpeljal domov na Hrvaško. Re¬
vež je pa bil nesrečen in je v Wil-
donu padel iz vlaka ter se nevarno
poškodoval. Nesrečnega Magdiča
so z rešilnim avtomobilom prepe¬
ljali nazaj v graško bolnišnico.

PRIMORSKO.

Umora matere obtoženi opro¬
ščen. Pred porotniki v Gorici je
22. m. m. stal 38 let stari krojač Jo
žef Silič iz Št. Petra pri Gorici.
Obtožen je bil, da je vrgel svojo
mater po stopnicah s tako silo, da
se je ubila. Obtoženi se je zago¬
varjal, da je mati sama padla po
stopnicah. — Porotniki so Siliča
oprostili krivde.

Za varstvo istrskih starožitno-
sti. Istrski deželni odbor je naro¬
čil vsem županstvom in raznim
korporacijam, naj pazijo, da ne
pojdejo zgodovinske starine iz de¬
žele. Kakor povsod, se oglašajo
namreč tudi v Istri špekulanti, ki
kupujejo za mal denar častljive
spominke davne preteklosti ter ro-
ropajo s tem deželo njene indivi¬
dualnosti in zanimivosti. Deželni
odbor opozarja, naj se gleda onim
kupčevalcem na prste, ljudje naj
bi pa oddajali reči domačim mu¬
zejem, ki slednjič ne plačujejo
starin nič slabše nego tujci.

V Trstu vse grize. 23. m. m.
se je oglasilo pri rešilni postaji v
Trstu šest oseb, ki so bile vse ugri-
zene, a vsaka od druge “zveri.”
Nekega dimnikarja se je lotil konj
perico je včavsnil pes, starko je
pograbil razjarjeni maček, deklo
je atakirala na dvorišču velika
podgana in deklico je vščipnil
škorpijon. Skoro bo treba zavaro¬
valnice za take nezgode.

Strašna nesreča v čistilnici olja.

V čistilnici olja pri Sv. Andreju
pri Trstu je našel 19. m. m. zju¬
traj delavec Knez tovariša Kreše-
viča mrtvega v mlaki vroče neizči-
ščene tvarine. Kreševič je moral
ponoči za par trenutkov odpreti
petelina pri neki cevi, da bi se na¬
cedilo nekaj tvarine v kad, Kreše-
viča pa je med tem najbrže posi¬
lil spapee, a ko se je zbudil, je vi¬
del, da lije tekočina čez kad in
da je je tudi po tleh že polno.
Skočiti je mislil nemara k peteli¬
nu, da bi ga ZSvrl, a pri tem mu je
izpodrknilo, da je udaril z glavo
po železnem stojalu in si natri lo¬
banjo. Nato pa je mrtev ali pa še
malo živ omahnil in padel na tla,
kjer ga je žareča tekočina ožgala
in smodila, da ga ni bilo poznati
Kreševič je zapustil vdovo in šest
otrok.

Obupen čin matere. Na Reki je
živela 28 let stara vdova Marija
Varga z Ogrskega s svojim pet¬
letnim sinčkom že par luesčoev
v hudi bedi. V sredo f>a  je videla,
da nima zase iu m  otroka niti gri-
"iaja vee. Zato je sklenila končati.
V steno svojega bornega stanoA'a-
nja je zabila dva žeblja in pripra'
vila je tudi dve zanjki. V eno je
vtaknila glavico svojega otroka,
v drugo je pa zlezla sama. Šele
čez kake tri ure je prišla trkat so¬
seda. a ker je bilo vse tiho, so Ijud
je vlomili k Vargovi. Tam so
osupnjeni došleci našli mater mr¬
tvo, deček pa je v zanjki, ki se ni
bila dobro zadrgnila, še malo di¬
hal. Njega so rešili.

Samournor učiteljice. V Trstu
se je zastrupila ljudsko šolska
učiteljica Estlier Nina Coen. Vz¬
roki samoutnora so neznani.

Posledice bede. Ene preteklih
noči se je oglasila pri rešilni po¬
staja v Trstu; 54 let stara Marija
Pertotova, ki stanuje pri svoji hče
ri Nataliji, katera je poročena s
kotlarjem Krašovičem. Ta je bil
povodom stavke v ladjedelnici v
Tržiču odpuščen in ker ni bil or¬
ganiziran, je zašel z ženo, taščo in
otroci v hudo bedo. Zadnjič pa ga
je dobil v Trstu neki znanec, ki mu
je dal za pijačo, da se je napil. —
Prišel je pijan domov, in ker sta
ga ženski začeli zbadati, se je ho¬
tel zaklati. Preprečila pa je naka¬
no tašča, ki je zgrabila za nož, vs¬
led česar je dobila precejšnjo ra¬
no, s katero je hitela k zdravniku.
Tudi žena se je na enak način ra¬
nila. 18. m. m. je končno dobil Kra
šovič vabilo, naj pride na delo v
Tržič.

Samournor zdravnika. V Tržiču
se je vstrelil v svoji ordtnacijski

ključno slovenskih tleh. Ob tej
priliki je kazala ta železniška —
služkinja prav dobro sposobnost v
“zafrkovanju;” vmes je izdala
nič manj kot devet različnih voz¬
nih listkov drugim strankam. —
Enak prizor, samo krajši in ost¬
rejši se je prigodil teden pozneje,
dne 22. m. m. isti stranki pri isti
blagajni od iste uradnice, ki to
pot ni umela postaje “Sinčavas.”
Pričela je stranko po barabsk,o
zmerjati in ji z vpijočem (!) gla¬
som groziti, da — drugikrat sploh
ne postreže vee!! Prvič in drugič
je postregla blagajniška nastav¬
ljenima'šele po posredovanju (M)
drugih'navzočih oseb. — Ako prvi
slučaj kaže uradniško nezmožnost
tako govori drugi za nizkotno na¬
gajanje iz hudobije! Oboje pa je
neznosno in v stanu v prizadeti
narodnosti v deželi vzbuditi naj¬
hujšo nevoljo — krivica ni vez
miru in prijateljstva! — na kar se
opozarja vodstvo postaje, oziroma
vodstvo železnice. Ako si s takim
postopanjem hočete nakopovati
sitnosti, —• pa jih boste imeli; od
najpriprostejših jezikovnih pravic
kot istoobremenjeni sodržavljani,
oziroma sodeželani tudi v meša¬
nem Celovcu ne bomo odstopili
niti za las. Vsakmou syoje, torej:
Slovencu na slovesko zahtevo voz¬
ni listek — pa ho: mirna Bosna,;
tlačiti se tudi tukaj ne damo nič
vee!

Samournor. Dne 24. m. m. se je

na svojem stanovanju ob Fraj-
denberški cesti v Celovcu ustrelila
delavka’ v tobačni tovarni Elvira
Hauser. Bila je omožena. Hudo
ranjeno so prepeljali v bolnišnico,
kjer je umrla.

Poizkusen samournor. Urarski
vajenec Karel Havviger v Celovcu
je pil lizol, z namenom, umoriti se.
Zadobil je hude notranje poškod¬
be ter so ga prepeljali v bolni¬
šnico.'

Čigav je Dne 23. m. m,

K s -PreTo(lnik “izvagonifal” na
Žihpolju nekega' 18 d« 20 let sta;,
rega moškega, ki se j? td-ijieiiai
z vlakom iz Celovca. Najbrž ito
kak hlapec iz kakega nemškega
kraja ter je gospodarju pobegnil
ter je slaboumen. Druzega ne ve
ničesar povedati, kakor da je
“Sep!.” '

St asov a pri Podkioštrll, Ogenj.
Dne 22, m. m. zjutraj ob 1, uri ne¬
nadoma izbruhnil požar pri Bur-

AKO POSTANETE PREMOŽNI

dor želi postati kedaj premožen, samostojen in neodvisen
FAILMER z  malim denarjem, naj si kupi zemljo v okolici
lepega in cvetočega mesta CRIVITZ, Marinette County,
Wis.. kjer je naseljenih že mnogo rojakov, ki Vam lahko
povedo, da je zemlja zelo rodovitna, na kateri obrodijo vsi
poljski pridelki prav obilno, zdrava pitna voda, zdravo pod-
mim nebie, ne kamenja in ne močvirja. Tu se kupi zemlja narav-
" od lastnika T. KERSTEN A samega, zato dobite dosti ceneje, ka¬
kor če kupite od kake zemljiške družbe, kateri morate dati velik za¬
služek. Ker je že lastnik precej star in bi se rad hitro znebil vse zem¬
lje, dobi sedaj vsak kupec pod ceno. Zemljišče raste vsak dan v ceni.
Pridite in prepričajte se. Vožnja se povrne vsakemu kupcu. Lahko
odplačevanje na 10 let. Ne kupujte zemlje tam, kjer še ni nihče nase¬
ljen, ker ne veste, če se bo dalo na njej živeti ali ne. Pišite še danes
v slovenskem jeziku za nadaljna pojasnila in po brezplačno knjižico
na zastopnika: N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street, Chichago, 111.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$74.000.00

e » »

Pošiljam denar In prodajamo parobrodse liste
na vso strani sveta,

j>ii m  zavarujemo v zanesljivi!) družbah,

Poselite nas.

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

japu nat ra vp-. ni hišo

in vsa gospodarska! poslopja. Po¬
žarne hrambe U  Podkloštra!, Žili¬
ce, Peč, in bližnjih vaši so s svo¬
jim hitrim in premišljenim nasto¬
pom obvarovale celo ❖as pred pre¬
tečo nesrečo! Burjan je zavarovan
za 4000 kron, vendar je škoda ve¬
liko večja. Živino so rešili pravo¬
časno.

sobi zdravnik dr. Locki
ozdravljive bolezni.

radi ne-

K0R0ŠK0.

Nevednost ali zloba? Na celov¬
škem glavnem kolodvoru namreč!
Eno stoji: Tako ne gre več dalje!
Najvišje vrhunce predrznosti, do¬
mišljavosti, pa tudi prav ličen kos
neumnosti že presega početje neke
menda šele na novo v ta urad po¬
stavljene blagajničarke pri oddel¬
ku za južno železnico. Tam menda
po skušnja sploh samo še manjka
nadpisa nad okencem: Hunden

und “Windischen” ist d'er Zutritt
verboten! — Celih 14 minut (beri,
izgovori in piši: štirinajst minut)
je zadrževala in izzivala ta “urad¬
nica” slovensko stranko dne 15.
m. m. pri blagajni, ker je le ta
zahtevala v svojem slovenskem, to
je v deželnem jeziku vozni listek
v Rikarjovas, ki je samo druga

RAZNOTEROSTI.

Bojazen pred vohunstvom. Čast¬
niki nekega polka v Sarajevu —
so opazili, da nosi neki rezervist
ki služi že dlje časa v polku, vsak
drugi dan na pošto večji ali manj¬
ši zavoj. Vsled tega so sumili, da
so morda prišli na sled vohunu,
tatu ali podobnemu, in nekega dne
je čakala vojaka pred pošto cela
vojaška komisija, z majorjem in
stotnikom na čelu . Ko so mu bili
zavoj vzeli in odprli, so na svoje
začudenje našli v njem skorje ko¬
misa, koščke mesa in pa 12 vinar¬
jev. Vse to si je bil vojak prihra¬
nil od ust pobiral pa je tudi ostan¬
ke hrane svojih tovarišev in to
je redno pošiljal svoji ženi in
otrokom. Dogodek je častnike ta¬
ko globoko pretresel. Zbrali so ne¬
kaj denarja in ga poslali rezervi¬
stovi ženi. Zdaj pa zopet novi kri¬
ži in težave. Žena se je zelo raz¬
burila, kako bi ji mogel mož po¬
slati tolikajšnjo vsoto, rezervist
sam pa na njeno pismo tudi ni ve¬
del, pri čem da je. Šel je na pošto,
kjer pa ni mogel zvedeti, kdo je
denar poslal. Ker se je bal, da bi
ga ne okrivili tatvine, se je podal
k stotniku, ki ga je pomiril in mu
rekel, naj le gre zopet k svoji stot¬
niji. Čez nekaj dni so revnega re¬
zervista spustili domov.

Pozor slovenski iarmerji!


Vsled občne zahteve, naročili smo letos večje število

Pravih domačih

kranjskih kos in brusilnih kamnov.

- • ,|»/- . v. • ■_ ..v. , _

Kose imaino vse velikosti v zaiogi ter stanejo $1.25 ko¬
mad. — Kdor hoče dobro koso, naj se sedaj požuri, dokler jih
je še kaj v zalogi.

KUKAR & MANTEL,

GILBERT, MINN.


S

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Svoji k svojim!

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬
jeno in bogato založeno

grocerijsko trgovino.

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬
daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA!

Za'nrnogot>ro]cn poset in naklonjenost se uljudno priporočat

M A T H. V 1 D A S,

slovenska trgovina

BIVVABIK, MINN. Telefon 63.

m

Hi

ur

Hi

Hi

Hi

Wi

&

Hi

Hi

Hi

ffi

Hi

H?

Hi

H

Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiSHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiH

VLAK TREŠČI V AVTO

DVA MOŽA UBITA.

Mineola, N. Y. 11. julija. Long
Island vlak je sunil na križišču v
avtomibil v katerem se je vozilo
šest oseb.

Avtomobil je vlak razbil, in dva
moža sta vbita, štirje pa težko te¬
lesno poškodovani, in dva med

postaja iz Celovca,, ležeča na iz-1 njimi bosta najbrže umrla.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica - - - -
Preostanek in

- $500.000.

nerazdeljen

dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.


“Narodni Vestnik”

National Herald.

Sioienlc Sami-Week!y.

Ovned and puMlstied by ttie

Sloveni an Printing & Publisbing Company

> corpofatura.

Joseph Koshak, Treasurer
Pittt at  Business: Duluth. Minnesote, 405 W. Klchtgan Street.

National Herald

Issued everj Monday and Thursday; subscriptton yearly $2.00

The best AmerHsIng medlun iraong Slovenians In the Korthwest.

Rales on appllcation

„Entered «s second-dass martet May 11.1911 at tl« posl Office
Oulufti, Minn., under the Act March 3, 1879."

»NARODNI VESTNIK”

izdala

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn.

atoafa vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh
Naročnina stane:

Za Ameriko in Canado za celo leto . . $2.00

za pol leta . . $1.00

Za Evropo za celo leto $3.00

Ooplsi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne poslljatre in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street

Duluth, Minn.

SPLOŠNI NAPREDEK SVETA.

(Konec).

Popolnoma poseben razvoj m napredek
Ima v zgodovini ženstvo.

V stari dobi, in tudi v srednjem in novem
veku, so tu in tam katero zažgali na grmadi,
ker se je pripisovala ženski po nevednem
ljudstvu nadnaravna moč. Še dandanes je v
očeh nižjeizobraženih ljudi ženska obdarjena
s posebnimi močmi; ima/jo jo za vedeževalko,
eopernico, in vsled tega grdi, nevtemeljen
rek“ Kar hudič ne more pa baba pomore.”

V novejšem času se pa stanje ženstva
spreminja. Najdemo jo opravljati vsako de¬
lo, in ženstvo postalo je hudi tekmec možkem
delavstvu posebno v šolali in na trgovskem
polju.

Zadnje leto se pa njeno stanje spreminja
tudi v političnem oziru. Ženska hoče istih pra¬
vic kot jih ima možtvo; in posebno po starej¬
ših kulturnih tleh, kot v Angliji, hoče izsiliti
politično pravico z vporabo sile in grozodej¬
stev. V mladi Ameriki je ženska v visokih
časteh, in deset držav z več kot 13 miljoni
prebivalstva je dovolilo ženstvu sodelovati v
politiki. Leta 1910 je imelo ženstvo le v štirih
državah, z dva in pol miljona. prebivalstva,
politično pravico. Emancipacija ženstva toraj
jako hitro raste, in ker se ni v državah z žen¬
sko volilno pravico pokazala nikaka katastro¬
fa, najbrže ne ho mnogo let p red p o bode žen¬
stvo volilo po vseh Združenih državah. S po¬
litično zavednostjo in politično močjo doseglo
je ženstvo pri višjekulturnih narodih spošto¬
vanje in ugled, na priliki v Ameriki. V An¬
gliji je pa sunilo ženstvo na hud odpor, zato
ker nastopa preveč besno, grozilno in škodlji¬
vo. Ž ženskim napredkom v politiki pa trpi
hiša, ognjišče in vzgoja otrok. In vsled pre¬
visokega spoštovanja, ki se daje ženstvu po¬
sebno v. Ameriki, je postalo ono ošabno. Ame¬
rikanke zrejo na možtvo s preziranjem in
'zasmehom, včasih je mož nje pantofel, one
postajajo mehkužne, sprijene, ošabne, delo¬
mrzne, ponosne na nekaj kar same ne »ved<y
kaj, in težko je med ameriškim mestnim de¬
klištvom dobiti gospodinjo, ki bi bila zmožna
in voljna tri hišne vogle podpirati.

Med Slovenstvom je žena mnogokrat pre¬
več izkoriščana. Preoblaga še z delom, proste¬
ga časa za lastno in za izobrazbo mladine
ima malo, in vsled tega trpi vgled Slovenstva
in zdravi razvoj naraščaja. Žena, ki vse dela,
kot delajo naše vrle Slovenke, je zlata vre¬
dna ; zato je nesmiselno, če jo mož preveč
obremenuje za par dolarjev na leto. Narav¬
nost živinsko in nesramno pa je, če jo skuša
mož s fizično močjo krotiti, strahovati in suz-
njiti.

V Ženski zavednosti, v ženskem strem¬
ljenju po politični enakopravnosti z možtvpm,
ali kakbr pravi inteligenca, v ženski eman¬
cipaciji leži velikanski preobrat, velikanski
napredek za ženstvo. Ženska emancipacija bo
nedvomno s časom podelila vsem ženstvu vse
sedanje in bodoče možke politične pravice.
S tem bo v enem oziru ženstvo napredovalo.
Dvomljivo pa je, djal bi,-gotovo je, da bo s
tem pridobitkom, s to prednostjo, s to žensko
pravico trpelo socijahio in družinsko življep*
je, trpelo bozdravi, mirni lepi razvoj člo¬
veštva.

P  Z žensko volilno pravico pričela se bo ista
besna gonja, ista grda politika med ženstvom
kot vlada sedaj med moštvom. Žena, hči, ku¬
harica, dekla učiteljica, strežkinja, vse žen¬
stvo, staro in mlado, bo stopilo v raznih bes¬
nih Rtrankah v volilni boj, in kedo more re¬
či, da vsled tega ne bo trpel dom, da vsled
tšga  ne bo zanemarjena otročja vzgoja! Ka¬
kor hitro bo čez ženstvo vladala politična or¬
ganizacija bo konec lepega patriarhaličnega
družinskega življenja: oče, žena in otroci!

Akoravno se toraj na prvi pogled vidi, da
je,ženska emancipacija napredek za človeštvo,
priti se mora do zaključka, če se stvar glob¬
lje premisji, da to ni res. Sojeno iz ženskega
stališča je ženska politična enakopravnost z
moškimi pač navidezen napredek, navidezno,
osvobodenje ženskega spola na političnem
polju. Vendar, če se postavimo na splošno

svetovno stališče, če se postavimo na stališče
skupnega napredka človeštva, posebno z ozi¬
rom na družino, dom in moralo, če sodimo
žensko emancipacijo s splošnega socijalnega
stališča, bo odgovor: Politika za ženstvo in
napredek niti za ženstvo, še manj pa za splo¬
šno človeštvo.

Cenjeni čitatelji in čitateljice Narodnega
Vestnika že najbrže mislijo, da ne bo nikdar
konec teh razprav, in bi jih tudi ne bilo še
kmalo, če bi se podajali v podrobnosti. Ven¬
dar dotaknili smo se le najvažnejših točk v
splošnem napredku sveta, o splošnem napred¬
ku človeštva.

Kaj pa je napredek? Napredek je razvoj,
pomnoženje, rast, predrugačenje, sprememba.
Napredek je kakor ona gljiviea, kakor oni
bacil, ki povzroča v sodu vrenje mošta. Še
prej ko se rodi, to je, še prej ko se je do cela
odločil od materinega telesa, že prihaja iz
njega sin, iz tega vnuk, pravnuk do sedmega
kolena, do sedmega rodu, do sedme generaci¬
je, in naprej, naprej, vedno naprej — v ne¬
skončnost. Še prej, ko se je ena panoga pro¬
svete ali kulture do cela razvila, se že gib¬
lje nešteto njenih delov, izdelkov, produk¬
tov, ki stremijo naprej.

Z  naprednega in svobodnomislečega sta¬
lišča se more soditi svet ugodno: Dokler bo
svet napredoval, je še daleč solzna dolina
Jozefat!

Bližje je mogoče Jozefat, če se razinotriva
napredek sveta z religijužnega stališča. In
ker imamo Slovenci v Ameriki okoli 100 eks¬
ponentov religijozne vede in religijoznega
znanstva, mož, ki imajo več časa na razpolago
kot kdorkoli drugi, mož, ki se štejejo naj-
učenejšim ljudem sveta, je pač vsega obža¬
lovanja vredno, da se ti veleučenjaki ne po¬
trudijo z razodevanjem te ali one misli izo¬
braziti ali pa poneumniti sloveski ljud v Ame¬
riki.

Vsaka zgodovina ima nekaj dobrega, zdra¬
vega, in tudi nekaj slabega,' gnjilega jedra.
Dajte se slišati iz vašega tabora, sicer se bo¬
mo lotili mi opisati splošni napredek sveta
iz svetopisemskega stališča, četudi, priznamo
odprto, da najbrže nismo tako podkovani v
tem kot ste vi, gospodi.

Vsaka zgodovina prizna napredek, in na¬
predek, naravno, leži že v tem, ker človek
sam uvidi, da je potrebno, da sili naprej da
se dviga in goji. Iz sadov sedanjega napred¬
ka se rodijo vedno nova, hujša, inteligent¬
nejša stremljenja po višji popolnosti, po po¬
polnejši svobodi. Napredek do 20 stoletja po
Kristu je velikanski. Napredek zadnjega in
sedanjega stoletja je bil hitrejši in povoljnej-
ši kot kedaj poprej. Nismo oboroženi s pre¬
roškimi očali, da bi videli v bodočnost, ven¬
dar razvoj vse preteklosti v primeri z bližnjo
preteklostjo kaže, da leži na j več ji napredek
sveta v prihodnosti.

Sokoli vedo, da je dan!

OD 171’ DO 1867.

(Dr. Ign. Žitnik.)

Nadalevanje.

II.

(Konec.)

Ti kratki zgodovinski paberki so le oboji
odra, na katerem se snuje velika zgodovinska
igra absolutizma, revolucije, politične reakci¬
je in regeneracije habsburške države in nje¬
nih narodov. Neovrgljivo!dejstvo je, da je vla¬
darska hiša leta 1849 s pomočjo zvestih ji na¬
rodov, osobito pa hrvaških polkov, ukrotila
mažarski upor in rešila skupnost armade.
Vsi narodi so z veseljem in upanjem pozdra¬
vili narodno pomlad, a bili so edini Mažari, ki
so z orožjem hoteli se odtrgati od habsburške
družine in vstanoviti si samostojno državo.
Po starem vojnem pravu so s tem izgubili
vsako pravico prvorojencev in do prevlade
nad narodi, katere sta jim kruta usoda in
kratkovidnost izročili v pest. Thunov patent
je mažarskim protestantom poveril prvo be¬
sedo v marijanskem kraljestvu, Schmering
je mažarskim magnatom vrnil zastavo upor¬
nikov, Goluehowski je podaril mažarski oli¬
garhiji upravo komitatov, ki so njene trdnja¬
ve. Tako sta rastii moč in oblast mogočne
gentry, tako se je vtrjeval absolutizem mažar-
skega naroda, ki hoče živeti kot neomejen
gospod pod svojo streho in kot valpet uka¬
zovali tlačanom. Ne govori sovraštvo do ma-
žarskega naroda, ki je tudi sam prenašal ba¬
tine svojih jerobov in še danes čuti njihovo
objestnost. Narekuje nam besede žalostna za¬
vest, da stoji “Iiannibal ante portas” in da
mu bodo zavist, nespamet in strahopetnost
odprle vrata na stežaj. Razumeli bi ‘‘življe¬
nja 'blodnje” pred Kraljevim gradcem, ko je
Beust kuhal svojo jezo proti Bizmarcku. To¬
da izmodriti bi nas morale “življenja izkuš¬
nje,” da gojimo gada na prsih. Kakor pošast
Meduze se nam reži dualizma spaka, ki je
vstvarila državo poleg države. Tz tega zaroda
se je povzdignila mažarska država nad av¬
strijsko in si kuje bojni meč za vse slučaje.
Jeremije pa vzdihuje na razvalinah, s čelom
bijejo ob steno in brcajo z nogami, kakor po¬
je stara dijaška pesem. Toda iz razvalin mora
vzklikniti novo življenje. Krona ima v roki
sredstva, narodi življenja moč, da prenove
državo. Sedanjosti prava podlaga in bodoč¬
nosti temelj so v Budimpešti. Dunaj je srce,
iz katerega bi se morala pretakati zdrava’
rdeča kri v pljuča in vse ude državnega te¬
lesa. Dovolj široka in visoka je habsburška
kife zh vse narode, ki hočejo imeti pod njo
skupno zavetje proti pretečim viharjem. To¬

da dajte vsakemu narodu kar sme in mora
zahtevati po božjem in človeškem zakonu, in
vračali bodo državi zvrhano mero. Prosto pot
avstrijski državni ideji, ki jo je proglasil
naš osiveli vladar ob nastopu prestola. S to
idejo se spajajo narodna in teriiorijalna av¬
tonomija v skupnem državnem okviru. In ta
ideja omogočuje, da, nujno zahteva združe¬
nje razkosanih jugoslovanskih narodov, ki
morejo združeni postati najmočnejša straža
države ob Adriji. Oblika ni glavna stvar, mar¬
več vsebina,, Pogoj pa je revizija skupne dr¬
žavne ustave. Ceterum ceseo: Pot do mažar
skega tabora vodi skozi kraljevi Zagreb, ki
je po zakonu prestoliea avtonomne trojedine
kraljevine iri jugoslovansko kulturno sre¬
dišče.

KUPČIJA Z IZSELJENCI.

Bistra glava se lahko celo v Galiciji kaj
koristnega nauči. Naši klerikalci so 'se tam
naučili “varstva izseljencev”. Pred leti so
namreč gališki duhovniki in njih zavezniki
ustanovili “družbo sv. Rafaela.” To društvo
se je z veliko vnemo lotilo izseljencev, in si¬
cer jih je eksportiralo v Brazilijo. Kupčija
je cvetela in več tisoč ljudi je bilo prodanih
na brazilske plantaže v sužnjost, v bedo in
smrt. Končno je prišlo v gališkem deželnem
zboru do velikanskega škandala; razkrite so
bile nečuvene stvari in vlada je morala ho¬
češ nočeš storiti konec temu početju.

Toda držba sv. Rafaela je ostala. Njeni
gališki uspehi so dali povod, da so tudi sloven¬
ski klerikalci vstariovili svojo družbo sv. Ra¬
faela, ki prodaja vozne listke, opravlja ban¬
čne posle in sploh vse, kar spada v delokrog
izseljeniških agentur. Kakor v stari domovi¬
ni, tako skušajo klerikalci tudi v Ameriki do¬
hiti v roke vse izseljeništvo in vse te kupčije
imenujejo klerikalci — varstvo izseljenikov.

Izseljevanje je zlasti za nas Slovence ve¬
lika kalamiteta. Selijo se skoro samo kmečki
možje in kmečke ženske; najboljše moči, v
najboljših letih oddajamo v tujino in kon -
sekvence za naš narod in za naše gospodar¬
stvo bi bile zelo žalostne, čebi se ljudstvo po
veliki večini ne selilo samo začasno in če bi od
svojih prihrankov ne pošiljalo mnogo denarja
domov. Gospodarske razmere, v katerih živi¬
mo,so take, da se izseljevanje ne da ustaviti,
zato pa je v največjem interesu vsega naroda,
da ostane vedno le začasno in se ne premeni
v trajno izseljevanje.

Naši ljudje so hodili doslej v Severno Ame¬
riko na idustrijalno delo. To izseljevanje je
bilo začasno; večina izseljenikov seje vrnila
in je poslala v staro domovino tekom let mi-
jone prihranjenega denarja, Samo prodana
duša se more sprijazniti z mislijo, da bi za¬
časno izseljevanje prenehalo in bi se ljudje
trajno izseljevali.

Doslej so se naši ljudje vozili v industri-
alfte-kidrUžene države' 'z 'nemškimi, Franco¬
skimi in angleškimi parobrodnimi družbami,
dalje z Avstro-Amerikano iz Trsta in sem in
tam tudi s Cunard družbo. Vsaka teh družb
je gledala, da pri izseljenikih kar največ za¬
služi in če so bili izseljenci kdaj oškodovani,
je tega največ kriva vlada, ki teli družb ni
čisto nič nadzorovala.

Sedaj je dobila izseljeniško koncesijo tu¬
di velekapitalistična družba “Canadian Paci¬
fic Raihvav”. To je velikansko podjetje, ki
nima samo več parobrodnih linij, nego tudi
razne železnice, velike tovarne in — ogromne
dežele še popolnoma nekultiviranega sveta.
Prav po tem se kanadska družba rarzlikuje
od drugih parobrodnih družb. Francoske,
nemške, in angleške družbe nimajo nič svo¬
jih dežela in njim je vseeno, kje se izseljenec
naseli; kanadska družba pa ima ogromno sve¬
ta, ki ga ne more spraviti v denar, ker ne do¬
bi ljudi. Canadian Pacific Railway je storila
že vse mogoče, da bi privabila ljudi v svoe
kraje. Naprej jih je poskušala dobiti iz Zdru¬
ženih držav; z dobrimi socijalnimi postavami
je poskušala naloviti industrijalne delavce, z
sakovrstnimi drugimi ugodnostmi je posku¬
šala dobiti kmetovalce — pa se ji ni posre¬
čilo, ali le v najmanjši meri.

Lani je ta družba obrnila svoje poglede
na Avstrijo. To je država tako slabih gospo¬
darskih razmer, da mora še vsako leto na tiso¬
če in tisoče ludi iskati kruha v tujini, to je
rezervoir, iz katerega je dobiti na tisoče in
tisoče neizvedenih, zdravih in krepkih ljudi,
ki bi lahko posekali kanadske pragozde in v
plodna zemljišča premenili širni neobdelani
svet v mrzli Kanadi. Kanadska družba dela
z velikanskimi sredstvi in misli na izseljeva¬
nje na debelo. Začela je originalno reklamo
z uvedbo razglednih voz na avstrijskih dr¬
žavnih železnicah, že takrat, torej pred me¬
seci, smo mi povedali, da ti razgledni vozovi
niso drugega, kakor reklamno sretstvo za
pospeševanje izseljevanje v Kanado in isto
mnenje je izrazila tudi “Armee- Zeitung,”
Naši klerikalci pa so udarili na veliki boben
in delali so za kanadsko družbo reklamo,
kakor da so najeti in plačani. Sprejeli so ame-
rikanske špekulante, kakor bi bili pripeljali
cele Žaklje denarja na Slovensko, klerikalci so
spravili Gorenjsko na noge, da je častila ka¬
nadske velekapitaliste, in obetali so v svojem
časopisju, da se začne za slovenske pokrajine
nova doba, prava zlata doba. Nikjer v celi dr¬
žavi niso z ameriškimi špekulanti kaj takega
uganjali, kakor na Kranjskem.

Takrat je vodja kanadskih denarnih mo¬
gočnikov zaklical dr. Šušteršiču “na svide¬
nje - ’ in zdaj se. pripravi, da uresniči na svoj
način svojo obljubo.

(Konec prihodnjič.)

25c in SOo
po lekarnah ali
naravnost od

F. A. Richter
& Co.

74-80 VTashingVon
Street

tfEW TOEK, N. T.

Slovenci iz Ranga mndivši se v
Duluthu, prenočujte v

La Salle hotelu

12—14 LAKE AVE., DULUTH,

blizu mostu na levo ob Superior
cesti.

Snažne sobe, cene zmerne in sicer
od 50c do $1.50 na dan od soba

največja in najvarnejša slovenska

hramu,; '

Prometa koncem leta 1911 R IA c ^

Stanje hranilnih vlog 42 milijonov^ H
t  Rezervni zaklad hranilnice |,3QQ a«; 0 1

obrestuje po 4 1 2 0  o brez

H

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilni
stna občina ljubljanska z vsem svojim ^ Us¬
njem in z vso davčno močjo v vredpnct^ 6 ® 0 ^

njem

jonov

n z vso davčno močjo v vrednosti
kron. Poslovanje nadzoruje c. kr

vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanp i •
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam r W

^ ^ * 1  TV/T rtfi+vi Vi nilvli n « 1 —4 1  l POŠJ

na “Mestno hranilnico ljubljansko” v

kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam ' :i

%

%

po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoi 3 i Pv.
site razločno in natančno. J  “ ov  &am *

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vi -
denarja. 02e:

:De ga

A'l }'4 j' 4 jtliV «,*£ >'«»»4Svlf ... ... ... .



IWs-

Frank Sakse

f  jjr i
r, jo

i j pO

r w JP

rjrži

* i

fjp,

f-J*

• JjŠf

tP

j. srt

; d

svoj«
ic z a

rt nda r

-ji veC
krav«
[a , ka
s»o i

&

Glavni urad : 82 Cortlaildt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica : 6104 St. Clair Ave„
CLEVELAND, O.

itF

Pošilja

DENARJE
v staro domovino

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

m ceno.

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih
cenah.

n

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

gJHHEr*


l *foka,

r


SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBI

” Sa , sul
^kdar e
.Poraščen
-slami, o

Kog
* 'Cnnejga
ste m
k ms

?ladk e

st, «k i E

>

Tak

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN

KKK

Izdaja najvecji slovenski dvotednik

»NARODNI VESTNI^'

> 70

^ ] 200

Ni Z **Pi

n, -k ak

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto.$2.00

za poideta.1.00

Za Evropo In Canado i

Za celo leto ....
za pol leta - . . .

. 1 3.00
. 1.50


k

V.

rL


$ ft # # #

iljedelstvo in pspodiojstvo.

m m 9


aS jia JERSEY ;

■i holstanjsko

" ,tr je stvar paz f° , er
<a d , a :

' s ' r „mn»go..il<-k».k'
v k  masleni maščobi.

mogoče niso

J* J* j* ji & j* jt &

# to » a

<P U onega  živr
l ,r ! P lrži  krave največ za
ki  tflne  ozirajoč za na-
0 L*  masla. Kes, krava

Sk in zat0 . pa  "IT

e že mastnejse mleko,

*. k"'- V “‘ 1 » r  ?

L a  stališča je gledati,
; ‘Vejše krmilo m vec
f ■*  smetana, katera se
f v Da, tudi posneto
■Tsvojo veljavo za na-
t  in za pico svinjam m
■ vendar to se pri ekono-
'' re  vpoštevati, da bi se
večje obilice posne-
L krave, ki pac dajo
' jeka katero pa ni mast¬
mi smo tudi v razpravi o
* ki  govedi, da potrebuje
.L, hrane, in zato je hol-

f j kraV a neprekosljiva le
ki prodaja mleko. Za
E prodaja smetano, oziro-
‘ieljuje surovo maslo, in za
ki mora varčevati s krmo,
, v  vseh severnih krajih s
s poletjem slučaj, je pa
. boljši taka pasma govedi,
ij požre, in daje nekoliko
ato pa mastne j še mleko,
h pasmi je Jersey (reci:

svgoved je v rabi v Zadru-
jtiavah že okoli pol stolet-
r  vrste živina je najbolj raz-
ipo ti republiki, in prihaja
Iga otoka Jersev, blizu ob-
" ancije. Leta 1779 je bilo
prepovedano uvažati ži-
otok Jersey, in vsled te-
pridržalo pasmi čistokrv-
goved je raznobarvno

0 in tudi lisasto. Največ
te je bledorujave, t.emno-
rnkaste, rumenkaste, us-

Wkaste rudeekaste in siv-
ve. Vse te barve so vča-
:ane z manjšimi ali večji'

1 lisami. Biki so vedno
barve kot so krave...

■Jersev živine je majhna,

1  široka, suha, mršava. —
:e vsikdar črnkast ali tenr
® P°raščen je na redko z
dlakami. Očesi ste veliki,
'Vti. Koga sta majhna,
‘‘temnejša na koncu, in
8es * s te majhni. Vrat je
. ‘ D  majhen. Noge so
gladke in kratke. Rep
tanek, in se konča naj-
. Urnkasto metlo. Vime je
®‘tt), sesei so bolj maj-
*° e  so velike in vča -
r " ai > bunkaste. ‘

L rsey k rav  j e  | emnC)

1  rumenkastih, in brez
, linec  repa in okoli gob-
Bo črnkast e ali temne.
, ''časih črn, in ima
■jajn' a ! P vrPl - Jersev živi-
vs ch mlekaric.
)lt , Jo,od ^00 do 1000 fun-
04 1200  do 1800 funč-

mora
sicer pre-

ia v teku sedmih let, vsako leto,
za vsako kravo 5668 funtov mleka
in 842 funtov putra. Več čred je
tudi pokazalo od 6000 do 7000
futov mleka za kravo na leto, in
posamezni slučaji sb bili, ko je
dala krava 9,000, 10,000 in 12,000
funtov mleka na leto. Mleko liok
stanjskih krav, kakor smo čuli,
je revno na masleni maščobi, in
če ima mleko Sy 2  do 4 odstotkov
maščobe, je to redek slučaj. Mle¬
ko od Jersey krav vsebuje pa 4
do 5, in tudi več, odstotkov mas¬
lene maščobe, ki je v mnogo večjih
koscih kot pri holštanjski živini,
in zato se tudi ložje posname. Mie
ko Jersey krav je večkrat pre¬
mastno, premočno za teleta, in se
mora 'zmešati z vodo’ Tudi kot
hrana za male otroke se
zmešati z vodo, ker je
mastno, pretežko za želodec.

Jersey ne porabi toliko hrane
kot holštanj, vendar tudi ta živi¬
na jako rada je, in tudi pri tej ži¬
vini, kot pri vsaki, velja rek, da
krava pri gobcu molze. Jersey —
krave se ne debelijo rade, ampak
pretvarjajo krmo v mastno mleko
in zategadelj je ta, živina za far-
merja, ki prodaje Smetano ali de¬
la surovo maslo, jako dobičkanos-
na. Jersey krava 'i je takorekoč
stroj za izdelavabje mastnega
mleka, ki je namenjeno za izde¬
lovanje smetane in surovega ma¬
sla. Za vse drugo, za mesarske
namene, je -Jersey živina za nič,
in, če začne Jersey krava slabo
molzli, je takorekoč brez veljave.
Farmer se zatoraj ne šine zanaša¬
ti, da bo napravil kak denar iz
Jersey živine, kadar postane sta¬
ra, ali kadar preneha molzti;
ampak gleda naj, da dobi kolikor
mogoče več mleka iz krav dokler
molzejo povoljno. Kadar postane
Jersey krava stara ali slaba za
molžo, ali kadar postane bik star,
je najboljše, da se žival hitro zde-
beli, in zakolje doma, ker mesar
se boji te živine, in jo ne plača
dobro. Kupi seveda ■ jo, a za jako
nizko ceno.

Leta 1866 ste se spisali prvi dve
knjigi o tej živini, in leta 1868 se
je organizoval American Jersey
(‘a t tl e Club, z uradom v New —
York. Y Ameriki je okoli 100,000
registrirane Jersev živine ; jo je pa
mnogo več, ki ni registrirana, in
sto tisoč je take, ki ni povsem čis¬
tokrvna. (grade cattle).

Najzna.menitejši bik Jersey ži¬
vine bil je. Pedro, $3187!, ki je bil
po vržen v drža vi New Jersev.
Pedro prodan je bil v tretjem le¬
tu starosti za $10,000. Bil je v
rabi do leta 1896, in sicer 19 let.

Broivn Bessie 74997 je bila naj¬
znamenitejša krava, kar se tiče
produkcije masla. Povržena bila
'je v državi Jowa, v rabi bila je pa
v državi Wisconsin z njepega mle
ka napravilo se je skozi pet me
secev, ko je bila v razstavi, po
20V£ funtov masla na teden.

(coal tar,) in bolečina naj se s to
mešanico dobro izmije. Pet čajnih
žlic premogovnega bera zadostuje
na pajnt (pint J vode. Koža, ki vi¬
si stran naj se odreže in odprti¬
na mehurjev naj se dobro izmije.
Če ni bolečina velika bo to sred¬
stvo dovolj. Če je pa vnetje večje
naj se parkelj skrbno osnaži in
vrni je s “coal tarjevo kopel j, in
potem naj se dene na rano cunjico
napojeno z “odbformom” in
“boric acid-om,” vsacega pol. —•
Parkelj naj se dobro obveže in
pusti obvezan kak teden dni, v ko-
jem času bo noga zdrava. Če za¬
čne žival šepati, naj se ne odlaša,
ampak naj se takoj pogleda za
vzrok.

' 4v ina

12 pušča na raznih

e ak  barvasti znoj,
m 2a ^ n  , )llas ti rumenkasto
le la  živina tnalo
Jtjo ar ' fa - ^leko daje pa
Mr J ru,Tlf *kasto barvo
r rnas l° je lepe rum e'
bhj a  , e n y Zlvba  je lahka,
in iJ D ne mirna. Biki so
P 0 stane i° stari
biti il ' b 2ato  jih je tre-
:  ‘ s Min' . nila< J°sti, da Slu-
L ln . ao - m da

KONJSKA ŠEPAVOST.

Če konji stojijo delj časa v gno¬
ju ali blatu, tudi, čte stojijo dolgo
na popolnoma suhih tleh se bo
spodnji del kopit vnel, in konj bo
šepast. Ako ima podkev visoke
stopale ali pete, če se ne poreže
strani kopita dovolj, in če stoji
konj dolgo na visokih podkvih na
lesenih tleh, ne dobi kopito med
podkvo nikacega pritiska, zato po
stane nežno in bolno

V takem slučaju je treba konja
postaviti na snažno, suho mesto.
Kopito se mora pravilno odrezati,
vnete in bolne dele treba je od¬
straniti, in kopito je d'j ati v moč-
no~'razkuževalno sredstvo. “Coal
tar” je za milejše slučaje dobro
sredstvo, brez da bi ga mešal z vo¬
do. Rabiti se sme pa celo “carbolic
acid;” vendar se mora paziti, da
ne teče doli po nogah, ker bi za¬
žgal kožo. Ko smo kopito dobro
osnažili, izprali, obrezali in razku¬
žili, potrosi se z “ealomel” ali ži-
vosrebrnim klorom in potem se
podplat kopita obdela z ilovico in
se obveže.

KURJA UŠ.

bo vlago v zemlji, katera bi pa,
če bi bila vrlina plast skorjasta
in trda, hitreje izpuhtela.

Preskušnje, ki so se vršile na
različnih državnih preskušališeih,
so dokazale, da se pridela na akni
zemlje več bušeljev kuruze, če se
zemlja dobro in večkrat kultivi¬
ra, kot pa če se pusti skorjasta.
Z vsakim ponovnim kultivira -
njem do šestega kultiviranja je
bil rezultat pridelka za od pet do
Sedem bušeljev turšice za aker
povoljnejši.

Prvič je treba turšieo kultivi¬
rati kakor hitro je tolikošna, da
se poznajo vrste. Prva kultivaci,
ja naj bo globoka in blizu rast -
lin, zato ker so korenine še majh¬
ne in se ni bati, da bi jih ranili s
kulti-torjem. Drugo in nadaljno
kultiviranje naj bo razmeroma
plitke j e in dlje od rastlin, in to
je vravnati vsikdar tako, da se
korenine in rastline ne rani. Tur„
šiea ima mnogo plitkih vodorav¬
nih korenin, ki se v prilično me¬
sec dni tako razrastejo, da zavze-
mejo skoro ves prostor med vr_
stami. Vsled tega treba je zadnje
kultiviranje jako površno /vrši¬
ti, in tudi, če se seka plevelj z
motiko, se ne sme iti globeje kot
okoli 2 palca, ker bi v nasprot -
nem slučaju korenine ranili. S
tem se pa odvzame rastlinam moč
za razvoj, zato ker nimajo vseh
potrebnih korenin, ki bi sesale iz
zemlje snovi, katere potrebuje
rastlina za življenje in rast,. Pre¬
globoka kultivacija je toraj škod
ljiva, in, če je enkrat turšica ve.
lika, ter ima razprostrte koreni¬
ne, je najboljše, da jo pustimo na
miru, ker drži že kolikor toliko s
svojo senco zemljo rahlo in vlaž¬
no.

Kultivirajte zatoraj turšieo glo
boko in tik rastlin dokler je majh
na, kadar pa zraste jo kultiviraj¬
te plitko in proč od korenin. Ka.
dar je turšica velika je najbolje,
da se ne hodi v njo.


Uši so čez poletni čas huda na¬
dlega kurjadi, in če se spravijo
nad piščeta, vstavijo njih razvoj,
njih rast, in če nimajo piščeta
prilike, da bi se premikala v snaž¬
nih prostorih in kopala v pesku, se
uši tako pomnožijo, da jih vgono-
bijo.

Uš napade kurjad najprvo na
glavi, zato naj kurjerejec pogle¬
da sem in tja, če imajo kure, po¬
sebno piščeta, uši. Če najdemo
uši, namazati je treba vsakem
piščancu glavo z svinjsko mastjo
(lard), bombažnim oljem (cotton-
seed oil), ali laškim oljem (olive
oil). Uši so majhne, in treba je
dobro pogledati, če se jih hoče
najti. Če ne odpravimo uši takoj,
napadajo vrat, potem dele pod
perutami, in slednjič celo žival,
dok jim ne podleže.

NOVA VRV.

upoštevajo

sp . v

»lasla k ln r ec  ra '

, -‘Qsn 0  r-’  le le P° ru "
‘V ; ave  majo dva,
in nL® ! udl  ^č mle-
•' e ' 10  jako dolgo
v  kf.r- ^ rez vel ike

11  so

nsnj e

mleka. —
P r i raznovr -

V P ? aZale ’ da  daje

-^ aTa > ki se dob
k  k 0 ; funtov mle
T nv J ega se  naredi 293
S a ; Mla - Sev.e, da
■! 4 aj’ein n 5° P a tir

Vfe č mleka,

j  , Jiiieiia,, m
“'av >.„ a ared a, obsto
-.. ra2a « starosti, da-

ZDRAVLJENJE ŽIVINSKE
ŠEPAVOSTI.

Večkrat se pripeti, da je živi¬
na šantova, in če pregledamo pai-
kel, našli bomo tvor ali vnetje
med parklji. Živina, se je mogoče
vprasnila ali ranila j na pasi, ali
na gnoju, in gljivice ali 'bakteri¬
ja. ki je 4 zemlji, na gnoju m pov¬
sod drugje je prišla zraven m je
povzročila vnetje. Če je. vreme su¬
ho, se te gljivice ne razvijajo po-
voijno, in vsled tega ne povzroča¬
jo posebne bolečine. Če je pa paš¬
nik dvorišče ali hlev blaten, nes
nažen ali mo-ker, se pa bakterija
hitro razvija in povzroči vnetje.
Tudi dela mokrota kožo med'par
kiji mehkejšo in nežnejšo
ka koža se ložje ram.

Če pogledamo bolno nogo
mo največkrat našli, da je 0153
med parklji mehka in otekla. Ako
zmijemo prostor med parklji bo
mo našli, da se je živina zbodla
ali vprasnila. Včasih pokriva de¬
beli sirasti gnoj rano. \ casdi je
gnoj pod kožo v tvorcastih bun
Vinah ali mehurjih.

Bolečina se ozdravi, da se ima
živino več dni na suhem, snažnem
Parkelj naj
dan z vodo,

in ta¬

bo-

prostoru
enkrat na

smo pom

ešali premogovni

zmije
katero
ter

Nova vrv je trda, nevpogljiva,
in nagaja pri vezanju, ovivanju,
ali če jo imamo napeljati čez ko-
lesea, škripce in jednako opravo.

Če hočemo napraviti novo vrv
vpogljivo in mehko,Menimo jo v
posodo, nalijmo na njo vode, in
kuhajmo vodo dokler ne zavre.
Kakor hitro zavre, se vzame vrv iz
vode, se dobro raztegne in posuši,
in vrv bo vpogljiva in mehka..

KRAVE MLEKARICE BO¬
GATE FARMARJE.

Barnuin, Minn., 12. julija. —
Poročilo mlekarne (ereamery) v
Barnum za mesec junj kaže, da se
je izplačalo farmerjem za smetano
in jajce v mesecu juniju $5,784.30.
Farmerji vpeljujejo največ Guern
sev in Holstein živino.

Sledeči farmerji dobili so najvi¬
šje čeke meseca junija:

F. M. Zimmer, $94.33, August
Peterson. $79.44. C. Zimmermann,
$75.65, Charles Scbvvach, $73.67,
A. Youngren $72.52, itd.

Umna živinoreja se splača. Slo¬
venski farmerji oprimite se jo, in
vpeljite polagoma dobro mlekar¬
sko goved.

KOŠNJA LUCERNE

(Alfa.lfa).

Alfalfa ali po slovensko lucer¬
na je kraljica vseh krm, in vsak,
ki ima zemljo in podnebje za to,
naj bi jo sejal.

Ni pa dovolj, da se seje; treba
je tudi znati kedaj in kako jo
spravljati, da res ostane to kar
je — najboljše krmilo za vse do
mače živali.

Pisali smo že v Narodnem Vest¬
niku, kedaj je najboljše lucerno
kositi, namreč takrat ko je pri _
lično polovico njive v cvetju. Če
se kosi prej, je res nežnejša, ni
ma pa še vseh redilnih snovi, in
tudi se mlada alfalfa močno usu-
ši. Prestara alfalfa je pa trda kot
les, se ra.jše skubi kot mlada, in
vsled tega zgubi na redilni vred¬
nosti.

Mnogim ni znano, da listi alfal
£e rado odleti, če je preveč suha.
Iz tega sledi, da ne smemo alfalfo

<=>  ■ 7  ; ’  ’i'Q v.' .

na njivi preveč posušiti, ampak
še mora spraviti v kupe dokler so
listi še zategli, in vsebujejo neko¬
liko vlage. Listi alfalfe se ne sme,
jo na noben način pri spravilu
zgubiti, zato ker se v njih naha¬
ja do 60 odstotkov beljakovine,
toraj večina redilne vrednosti, ki
je v alfalfi. Vzeto funt za funt je
perje lucerne večje vrednosti kot
pšenični otrobi, in zgubiti toliko
funtov redilne vrednosti je kvar-
Ijivo za farm er jm

Najboljše je alfalfo takole
spravljati: Kakor hitro zgine v
jutru glavni del rose se alfalfa
kosi. Pusti se potem ležati v re¬
zih ali redih dokler toliko ne ove¬
ne, da se lahko spravi v kopice.
Obračati alfalfe ni dobro, druga,
če, če jo zmoči dež, in potem je
slabe ja, kot je slabeja vsaka zrno
cena krma. Posebno obračalni
(tedder) jo močno pokvari, ker
zbije listje raz steblo - v. Če so pa
rezi predebele, treba jo je obrni¬
ti, in, če je čas in prilika, jo je
boljše obračati z vilami za krmo
kot s strojem. Če pa ni košnja iz-
vanredno bogata, ne nad dve do
dve in pol tone za aker, potem jo
ni treba obračati. Dobro ovelo al
falfa se zgrabi v vrste, in potem
se zloži v male kupe, ki naj bodo
kolikor mogoče ozki in visoki, da
zamore zrak skozi. Drugi dan, če
je alfalfa še prevlažna, se raztro,
si in odpre solncu, a ne preveč na
drobno. Suha alfalfa naj se po
tem kakor hitro mogoče
pod streho.

NAŠI ZASTOPNIKI.

Za Biwabik, Minn.: Ja-: ob Delak.

Za Ely, Minn.: Matb. 1,. Kapsh.

Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. —
6. Kotze.

JOHN JERINA, New Duluth, Minn.

Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne.

Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk.

Za Virginio in okolico: Frank Horva -
tic-h.

Za Auroro, Minn.: Louis Petelin.

Za Eauch, Minn.: Geo. Brozi eh.

Za Crosby, Minn.: Tony Prosen.

Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar.
Za Rice, Minn.: Vouk & Oman.

Za New Duluth in Oliver: Frak
Zajc.

JOHN J 3BAG OVAN.  zr. SuocMi r- Minn.
LOUIS VESEL) ~za GilgLrtLMinn. *  "

Za Calumet in Laurium, Mich.: FraDk
Plautz.

Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich.
Za La Saile, HI.: Frank Krule.

Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Bliseh.
Za So. Chicago, IU.: Anthony Motz.

Za Waukegan in North Chicago, 111.:
Math. Ogrin.

Za De Pue, 111.: Joseph Omerza.
FEANK HRENCE, za Vlaufeegan, 111.
Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich.

Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml.
ANTON TRATNIK, za Clinton, Ind.

Za Fairchild in WiUard, Wis., Frank
Klančar.

Za Braddock, Pa., in okolico: John A.

Germ.

Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj.

Za Couemaugh, Pa., in okolico: John

Brezovec.

Za Arona, Pa.: Anton Klanchar.

Za Garrett, Pa.: Jos. Tamc.

Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman.

Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrieh.

Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth.
JOHN MLAKAR, za Clartdge, Pa.

Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬
rol Bauzon.

Za Barberton, O.: Frank Poje.

Za Bridgeport, O.: Frank Guna.

Za Leadville, Jacktown, Stringtown,
Bocktotvn in So. Chicago, Colo.: F.

W. žužek.

Za Leadville, Colo.: John Janežič.

Za Primero, Colo.: Mihael Krivec.

Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik.
Za Yale, Kans.: John Homec.

Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik
Za Oregon City, Greg.: Josip Kestnar.
Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar.
Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik.
Za Diamondville, Wyo.: John Globoch-
nik.

Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬
renta

JAK. CUKLJATI, za Pittsburg, Kane.
JOHN PUCELJ, za Racine, Wis.

MIH. BREZNIK, za Prozvtenac, Kans.
ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans. -
J. FERME, Stovervillc, Ark.

Upravništvo

“NARODNEGA VESTNIKA"


CUT


66

RIGHT CUT” tobak za žvečenje
najboljši = nova vrsta = tobak
pristne kakovosti.

^OlGHT-CUT” tobak za čikanje sestoji iz popolnoma zre-
^ lega, starega tobakovega listja, ki je sladko in sočnato.
To listje je dozorelo pravočasno in je predelano na ta način,
da daje izvrsten okus pri čikanju.

Ta okus, oziroma vonj, je prijetno hladilen, čist in ne
preveč oslajen.

Zrezan je fino na kratke kose, tako da se zamore dobi¬
vati vse dobre snovi iz tega tobaka.

“Right-Cut” dobiva se po 5 centov zavitek. Prijetni okus
boste opazili še pred rabo, okus, ki prekaša vse druge vrste.

Vprašajte torej še danes vašega prodajalca po zavitku
“Right-Cut” tobaka.

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz  Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬
rene Kovachevo

GOSTILNO

Priporočam se Slovencem in
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

OBDELOVANJE TURŠICE.

Turšieo treba je večkrat obde,
lovati ali kultivirati; če že to ple¬
velj zahteva ali ne. .Namen kulti-
vacije je največ, da se vzdržuje
zemlja na površju rahla. Turši¬
ča zahteva jako mnogo vlage iz
zemlje, in če je vrhna zemska

plast zdrobljena in rahla, ne skor KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
jasta, bo delovak kot nekak po, .KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
krov, nekaka odeja,, in pridržal:: LISTU.

spravi

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Pri mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo,
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepeilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.
HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA. lastnik.

Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes.

Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka
vam jamčimo.

WEYMAN-BRUTON CO.

J

DE

DE

3E

Kdor hoče dela

naj se nemudoma naroči, na. najnovejšo angleško knjigo:

“VELIKI SLOVENSKO-ANfiLEŠKI TOLMAČ”

da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knji¬
ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za
vsakdanjo potrebo, navodilo 2a angl. pisavo, spi-sovanje angle¬
ških pisem in kako se postane amerikaneki državljan. Vrhu
tega ima knjiga dozdaj največjiislov.-angl. in angl.-slov. slovar.

Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani),
stane $2.00, in se dobi pri:

V. J. KUBELKA, 538 \V. 145tll STREET, NEVV' YORK, N. Y.

edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih
slovenskih knjig..— pišite po cenik.

O

□ E

DE

DE

DE

D El

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

Najbolfši In nafnovetši

GRAMOFON samo

Pozor!


BE

30

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar.

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse
druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _
poročamo #  Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da go¬
dete z njim jako zadovoljni.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se
pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo,
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki.

Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza_
dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred'
plačati. Cenik pošljem« vsakomur brezplačno. Pišite ponj.

American Exchange
= Bank^^

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence In Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne liste.

3°| 0  obresti od vlog. 1

B

ENKO RUS &

11250  INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

G

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”.

i

i

i

I

i

i

i

A. M. MURNIK

Grant Avenue Eveleth, Minn.

Največja zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU -
GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN.

Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE-
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

3ESE

V  ------/

Dopisi.

S  i- —j '•

''''■"'S.*S,', J ,'S,>,'SSSSSSSS>'SSSS^

Kansas City Kans.

Cenjeno uredništvo:

Prosim da sprejmete moj
skromni dopis v vaš cenjeni list.
Tukaj smo v deželi suliote. toraj
ni čuda da vlada huda vročina.
Naši bojevalci zoper opojne pija
če so kaj živahni. Skoraj ga ni
dneva, da ne hi se slisalo o kakšni
njih novi neumnosti. Vse oni se
pa dobi skoraj v vsaki slovenski
hiši steklenico mrzle pive, kar se
v sedajni vročini kaj dobro prile¬
ga-

V tukajšnji naselbini nas je
okrog en tisoč Slovencev, in smo
kaj mirnega in krotkega značaja.
Seveda izjema mora hiti povs 'd,
tako tudi tukaj. Sedaj se sliši, da
bodo tukajšni rojaki naj večjega
rogovileža pri društvih vkrotili;
potem bo enkrat mir v tukajšnji
slovenski naselbini. V društve -
nem oziru je kaj dobro preskrb -
Ijeno tukaj. Slovenskih društev
je pet, katera vsa lepo napredu¬
jejo. in 1)i še bolj, ako ne bi bila
preveč v rokah posameznikov.

Tukajšno slovensko faro oskr¬
buje Kev. Leskovec, mož poštene¬
ga značaja, in se ne vtika v poli¬
tične zadeve. Vso čast takšnim
duhovnikom.

Še eno smešno ali žalostno novi¬
co bi bil kmalu opustil. Tukaj je
bil en hrvatski Slovenec z ime -
nom -J. P. Bil je v tukajšnji na -
selbini skoraj dve leti. Seveda
fant od fare mora tudi ljubico
imeti. Tako jo je imel tudi naš
Joso. Bil je že dvakrat v cerkvi
oklican, potem ga je kar noč poje
la. Seveda se je poslovil na fran¬
coski način; to je ostal dolžan na
stanovanju in hrani, in kjer mu
je kdo hotel kaj posoditi. Sedaj
'biva v St. Louisu Mo. Dekleta v
St. Louis, čuvajte se ga, da ne bo
še katera plakala.

Delavske razmere niso preveč
ugodne. Delo se seveda dobi, toda
plača je nesramno nizka, tako da
se komaj preživi, in da se včasili
popije en kozarec ali dva ječme¬
nove vode.

K koncu tega dopisa pozdrav¬
ljam vse Slovence širom Amei-i-
ke tebi pa, Narodni Vestnik, že¬
lim -mnogo naročnikov pretPfnkč -
nikov, da bi (kmalu postal dnev¬
nik. Citat el j lista.

New Duluth, Minn.

, Prosim priobčite ta dopis v
listu N. V.

Dne 22 julija je imelo Dr. Lev
Tolstoj svojo prvo veselico na
Oliver, Wisconsin. A kora vno je
prostor malo bolj oddaljen, ven¬
dar se je veselice udeležilo dosti
rojakov, in tudi nekaj bratov Hr¬
vatov nas je posetilo. Najbolj me
je zveselilo, ker sem se imel prili¬
ko sesznaniti z našim rojakom
Ivan Movern-nom iz Dulutha, ki
nas je tudi posetil s svojo druži¬
no. Veselica nam.je prinesla či¬
stega dobička $40.00, kar je jako
veliko za ta 1  mali kraj, ker je še
malo Slovencev. Dobiček je na¬
menjen društveni blagajni, ker je
društvo še mlado, toraj potrebno
podpore.

Društvo Lev. Tolstoj jako do¬
bro napreduje, ali še je nekaj slo¬
venskih fantov, ki niso med nami.
Ne vem kaj jih zadržuje? Koraj¬
žo fantje in pridružite se v naše
vrste,‘ker to je vam v korist ako
ste zavarovani. V slučaju bolezni
se vam plača podpora po $1 na
dan za 6 mesecev; drugih 6 me¬
secev pa po 50c na dan. Toraj le
v vrste S. N. P. J. Naj ne izosta¬
ne noben Slovan, vsaki naj bode
član te vrle Jednote.

Naše društvo je sklenilo pri
zadnji seji dne 6. julija, da še bo¬
de prih. sejo dne 10. avgusta vo¬
lil stalni odbor v celoti. Člani ste
zato uljudno vabljeni, da za ta¬
krat ne boste kam drugam šli, arn
pak, da se vsi udeležite seje, in
si izvolite može po vaših mislih,
da bo jo delovali v korist društva
in Jednote. Toraj naj nobeden ne
manjka 10. avgusta pri seji.

Tudi o delu moram nekoliko
omeniti.

Pri cementni tovarni se že dobi
delo, četudi delavcev ne manjka a
delo je težko in blatno.V Steel
plantu ali pri gradnji jeklarne se
je pa kolo drugače zasukalo. Se¬
daj že drugi dela ne dobi kot isti,
ki prinese listek od delavske po¬
sredovalnice iz Dulutha. So se že

začeli norca delat iz delavcev ka- j
kor povsod.

Dne 7 julija je ponesrečil rojak |
John Judnic. Tračnica ga je vda-
rila na nogo, in ga je precej po -
škodovala. Upam, da kmalu okre¬
va.

Kavno isti dan, 15 minut pred
I zaključkom dela, je pa, nekemu
! Andre\v Olson zlomilo nogo. ih so
; ga peljali v bolnišnico v Duluth.

Vidite rojaki kako je društvo
j oziroma Jednota potrebna, ker
| nesreča nima počitka.

J Rad bi vam še kaj povedal, g.
urednik, ker ste me na 4. julija
vprašali zakaj nič novic ne pišem
Pa vam res ne vem kaj pisat —
aha, nekaj bi vam pa kmalu poza¬
bil. V nedeljo dne 6 julija sta
skočila v zakonski jarem dva hr-
vatska para, imen ne vem, pa naj
to zadostuje. K sklepu pozdrav¬
ljam vse rojake in rojakinje ši¬
rom Unije, in želim listu zaželjeni
uspeh. John Kobi

Canonsburg, Pa,

Cenjeno uredništvo:

Prosim malo prostora v cenje¬
nem listu Narodni Vestnik.

Ker se malokedaj kaj sliši iz
naše naselbine, hočem jaz malo
opisati tukajšne razmere. Nasel¬
bina tukajšna, kar se Slovenstva
manjka, posebno, ker imamo tudi
za silo brdkili slovenskih deklet.
In, ker so, večina njih, ne le kra¬
sotice, ampak, ker obetajo postati
tu'di dobre gospodinje, ni redko,
da se ta ali oni par zaveže v za -
konsko srečo ali nesrečo.

Na društvenem polju kaj dobro
napredujemo. Imamo štiri podpor
tiče, je precej velika. Zabav se ne
na društva, ki spadajo k raznim
zgradilo svoj lastni dom, česar je
Jednotam inZvezam. Društvo Po-
stonjska jama, S. N. P. J., si je
bila naselbina v resnici potrebna.
Društvo Jutranja Zarja, S. D. P.
Z., je imelo 30. maja slavnostno
razvitje društvene zastave, in smo
se prav dobro zabavali. Dne 4. ju¬
lija imelo je društvo Sv. Janeza,
J. S. Iv. J., slavnostno razvitje za¬
stave. Boter zastave je bil gospod
J. Keržnik in botra njegova liči,
oba iz Burdine, Pa. Slavnosti so
se vdeležila tudi druga društva,
za kar jim izrekam zahvalo.

Kar se dela tiče se ne morem
pritožiti. Tovarne in premogokopi
obratujejo z vso paro, in, če je
človek zdrav in ima voljo za de¬
lo, se že pošteno preživi.

Bom sklenil s pozdravom vsem
čitateljem in čitateijicam Narod¬
nega Vestnika, tebi list pa obilo
napredka in vspeha.

Jobu Ivern.

Ely, Minn.

Cenjeni urednik:

Jaz ponavadi hodim od hiše do
hiše, pa povsod vidim ta čez vse
nam ljubljeni list Narodni Vest¬
nik. Dolgo sem že čital ta list; a
pogrešal sem ga, ker nisem bil
sam nanj naročen; pogrešal sem
njegove izvrstne novice, poduke
in razprave, ki so za vsacega ko¬
ristni, in sedaj vam pošljem na -
ročnino, da bom imel v bodoče
list: v svoji hiši vsak teden dva¬
krat. Prebiral sem mnogo časopi¬
sov, in našel sem, da je' Narodni
Vestnik hišni list, družinski list,
kojega sme vsakdo čitat, in v ko-
jem najde vsakdo nekaj korist¬
nega, zanimivega, in tudi dovolj
šaljivega.

Dragi rojaki in rojakinje, ako
hočete res dobro čtivo, podučilo,
osrčevalno čtivo, čtivo, ki vas bo
spodbujalo k gospodarstvu in
ospodinjstvu, naročite se na Na¬
rodni Vestnik.

Kar se tiče društvenih zadev
smo tu na Ely prav dobro pre -
skrbljeni. Društvo Sv. Srca Je¬
zusa, J. S. K. J., se posebno do -
bro razvija; najmočnejše je pa
menda društvo Sv. Barbare, ki
ima okoli 200 članov.

Rojaki, pristopajte k društvom
k 'temu ali onemu, ker društvo je
v gotovem oziru boljše kot vsaka
banka.

Omeniti moram tudi, da je bil
praznik 4. julija prav žalosten le¬
tos na Ely. Zastav je bilo malo
in pokanja skoro nič. Vendar
smo vsejedno dan prestali.

Pozdravljam vse rojake in ro -
jakinje, tebi najboljši slovenski
list v Ameriki pa naj večji vspeli,
da bi že res kmalu razširjeval po¬
duk vsaki dan.

Naročnik.

Naročite si Narodni Vestnik,
ako želite dobro čtivo.

UFRAŠANJE IN ODGOVORI.

L. T., Little Falls, Minn., Tor-
rens postava je v državi Minnesota
veljavna, in je popolnoma zanes¬
ljiva postava za registracijo —
(vpis) titelna (zemljiške pravice.

Dobro, da ste nas spomnili, ka¬
kor hitro dobimo besedilo Torrens
postave je bomo priobčili v slo¬
venščini, zato ker se bo po tej po¬
stavi v bodoče registriralo največ
zemljiških titelnov.

Vaše mleko je allright kar se
tiče maščobe, zato ker postava ne
zahteva nad S 1 /?  odstotkov masle¬
ne maščobe za mleko, ki se pošilja
v mesto. Pazite le. da bodo krave,
hlev, in mleko snažni, inače boste
imeli sitnosti radi preskušnje za
snago in bakterijo.

Kar se tiče vage raznih kmetij¬
skih pridelkov, določuje postava
v Združenih državah, da mora teh¬
tati 1 bušel

pšenica (wheat, reci: huit —
60 funtov

Turšiča s Štokom (eorn in tbe
ear) 70 ” ”

Turšiča orušena (corn shelled)
56 ” ”

Rež (rye reci: raj) 56 ” ”

Ajda (buekvvheat, reci bokhuit)
48 ”

Ječmen (barley) — 48 ” ”

Oves (oats reci :ots) 32 ”. ”

Grab (peas, reci pijs) —

60 ” ”

Beli fižol (white beans, reci
huajt bijns) 60 ” ”

Krompir (potatoes) 60 ” ”

Čebula (oinons) 37 ” ”

Repa (turnips) 55 ” ”

Deteljno semenje (clover seed)
60 ”

Laneno seme (flax seed) —

56 ” ”

Proso (mil let) 50 ” ”

Timoti seme (timothy seed)

'45 U ”

S. A La Salle, 111., Franc Jožef
I. je bil rojen 18. avgusta 1830
in je bil kronan avstrijskim ce¬
sarjem vsled odstopa njegovega
strica Ferdinanda L, 2. decembra
1848. Franc Jožef je bil kronan
ogrskim kraljem 8. junija 1867.
Poročil se je (ne vemo kateri dan)
leta 1854 z Elizabeto, hčerjo voj¬
vode Maksimiljana bavarskega.
Ona bila je umorjena po anarhistu
Luccheni-ju v Gene vi na Švicar¬
skem 10. septembra 1898.

Iz tega zakona bili so menda 3
otroci: 1) Nad vojvodinja Giz-ela.
rojena leta 1856, poročena' z  Leo¬
poldom. sinom Luitpolda, ki je
vladal do svoje smrti kraljevino
Bavarsko, mesto njegovega blaz¬
nega brata Oto.

2) Nadvojvoda Rudolf, presto¬
lonaslednik,, rojen leta 1858; storil
samomor leta 1889. Rudolf se-je
poročil leta 1881 s Štefanijo, hčer¬
jo umrlega belgijskega kralja.
Iz tega zakona bil je en otrok,
nad vojvodinja Elizabeta, rojena
leta 1883; poročena leta 1902 s
princem Oto W i ndise bg r a t z - o m.
Vdovljena krenpricezinja Štefa¬
nija se je poročila meseca marca
1900 z. ogrskim grofom Lonyay.

3) Nadvojvodinja Marija Vale¬
rija, rojena leta 1868; poročena
leta 1890 z nadvojvodom Franc
Salvatorjem Toskanskim.

Vsled smrti prestolonaslednika
je prešla pravica do troma na ce¬
sarjevega najstarejšega brata,
nadvojvodo Karola Alojzija, kate¬
ri je bil rojen leta 1833, in je umrl
leta 1896. Leta 1862 se  je drugič
poročil, in je vzel v zakon prince-
zinjo Anuncijato, liči kralja nea-
poliškega, Ferdinanda II. Iz tega
zakona porodil se je nadvojvoda
Franc Ferdinand leta 1863, kateri
• >[.1  upejs e n o [ ojs a j d Cepaš a C
Ferdinand poročil se je morgana-
tično leta 1900 z grofico Zofijo
Got ek, katera je dobila pozneje
plemstvo vojvodinje Hohenberg.
Otroci iz tega zakona nimajo pra¬
vice zasesti cesarski prestol. Dru¬
gi sin cesarjevega brata Karola
Alojzija je bil nadvojvoda Oton,
rojen leta 1865, in umrl leta 1906.
Poročen je bil z Marijo Jožefo,
saksonsko princezinjo, iz katerega
zakona sta prišla nadvojvoda Ka¬
rol. rojen leta 1887, in nadvojvo¬
da Maksimiljan, rojen leta 1895.
Tretji sin cesarjevega brata Karo¬
la Alojzija je nadvojvoda Ferdi¬
nand, rojen 1868, in je samski.
Edina liči nadvojvode Karola
Alojzija iz tega zakona je bila
nadvojvodinja Margareta Zofija,
rojena leta 1870, vmrla leta 1902^
Nadvojvoda Karol Alojzij se je
poročil še tretjič, in je imel dve
hčeri.

Cesar ima še drugega brata,
nadvojvodo Alojzija Viktorja, ro¬
jen leta 1842, kateri je samski.

K cesarski hiši spada tudi bivša
mehikanska cesarica Karlota, vdo
va cesarjevega brata Maksimilja¬
na, ki je bil vstreljen v Quereta-
ro. Mehika, leta 1867. Ona je
blazna, in je živela z umrlim bel¬
gijskem kraljem, njenim bratom,
sedaj živi pa baje v Franciji.

Avstrijski cesar ima še mnogo
drugih sorodnikov-, vojvod in nad
vojvod, in ženstva na teh stop -
njah; vendar to je . vse kar vemo
•ni o avstrijski vladarski hiši.
Zdravi 1

GLOBOČINE MORJA SO

mrtve.

Mnenje, da žive v prepadih mor
ja neznanske pošasti, kače, nez -
nane živali, itd, je niče vno. Tako
pravi John Murry, najznameni¬
tejši raziskovalec morskih globo¬
čin, ki je preiskal in zmeril več
morskih prepadov. On našel je,
čim globeje je šel, manj živalstva;
in eno miljo in pol pod morsko
gladino našel je le Še dve vrsti
rib, katere imajo velike glave in
majhno telo. Črvi in razni morski
polipi ali mnogonožei se valjajo
po blatu v raznih globočinah,
kjer voda mirno stoji, in je vsled
netokov mrtva, vendar v globoči¬
ni milje in pol je tudi to žival -
stvo redko, in prepadi morja mo¬
rajo biti temne, mrzle in mrtve
puščave.

Razlika rib v raznih morskih
plasteh in krajih je razdeljena
kakor je razdeljeno človeštvo in
živalstvo in rastlinstvo na zemlji
vsled različnih naravnih vplivov.
Gotove vrste vodnih živali živi v
gotovih globočinah morja, in no¬
bena riba ne more v sp e vati in se
povoljmo razvijati drugje kot v
svoji plasti, v svoji globočini, v
svojem kraju.

Večkrat najde se riba iz globo¬
čine eno miljo pod površjem pla¬
vati na površju morja, zato ker je
požrla globokomorska riba ribo iz
višjih plasti, in to jo je dvignilo
v višje plasti morja. Fiziologijo
ali živalstvo globokomorskih rib
je skoro nemogoče poznati, zato
ker so vstvarjene tako, da zamo¬
rijo držati neznanski pritisk vo¬
de, in kadar se ta pritisk zmanjša
kadar odneha, kadar se jih dvig¬
ne z mrežo na površje, je največ¬
krat slučaj, da organi ali posa -
mezni deli telesa razpočijo in so
tako vničeni, da jih ni 'mogoče
zopet sestaviti.

Ravno tako, če napade riba
višjih morskih plasti ribo nižjih
plasti, v kateri zamorete še obe
živeti, kakor se večkrat pripeti,
se zobje ribe višjih plasti tako za
sadijo v meso nižje morske ribe,
da ne more izpustiti, in nižjemor
ska riba jo vniči s tem, da jo vle¬
če v globočino, kjer zaduši višje-
morska riba, zato ker niso njeni
dihalni organi za nobeno rabo
pod ogromnim pritiskom vode v
globočini morja. Navadno se pa
te ribe ne. napadajo ker, četudi
so roparske, se živijo le od rib iz
svojih plasti.

Kakor je z živalstvom, tako je
tudi vedno manj rastlinstva čim
globokeje je morje, in v morskih
prepadih ni drugega ko večna
puščavska tišina in noč.

Darovi

ZA VSESLOVENSKO ZAVETIŠČE
V AMERIKI.

Nabiralna pola M. L. Petelin,
Aurora, Minn. Darovali so: po
$1.00: Jolm C. Brožič h, Tonv

Smolich; po 50c: Frank Koehevar
in Rudolf Belaj: po 30c: John Bo¬
ben in John Malečič; po 25e: Jos.
Košir, Frank Turk, Jos Oražen,
Math. Železnikar, Tony Intihar,
Louis Kočevar, Fr. Šuštaršič,
Jos. Krašovec, Fr. Mikulich, John
Boben, Jos. Boben, Fr. Mihclich,
John Oberstar, John Bambich; —
po 15c: Mih. Levstik. — Skupaj
$7.25.

Mr. Jos. Blich Chicago 111. na¬
bral pri veselem omizju $10.00:
Darovali so: po $1.00: Ant. Marn;
po 25c: Mike Kastrun, Jos. Blich,
Jos. Goričan, Fr. Godina, Fr. Ko¬
lar, Fr. Bostič, Ferd. Matjašič,
Mike Ribnikar, Peter Šolar, Jos.
Štern, Jos. Polake, Fr. M a kos.
Fr. Blažim, Jolm Pavlin, John
Turk, Fr Urbanc, Jolm Kern, Fr.
Udovje, John Pelosa, Fr. Košič,
Peter Levstik, J. Broni man, Jos.
Šetina, And. Mihelieh, Vinc. Mi¬
helič h, Peter Verhovnik, Ant. —
Štern; po 20c: Fr. Andras, Val
Vreček; po 24c: Josipa Blish, po
15e: Mike Jazbec, Ignac Vidmar,
Jos. Jazbec, Jos. Arčun, R. Wen-
stieg; po lOc: John Primožič, Ne¬
imenovan, Tony Peloso, John Pič-
man, Ant, Benčan, Fr. Mautniger,
Jos. Stumbel, Louis Kužnik;
Neimenovan 6c. — Svoto prejel
tajnik S. Z.

A. S. NEVERJETEN TOMAŽ.

A. S. št. 50 se čudi novici, ka¬
tero je prinesel Narodni Vestnik,
da je Mrs. M ar v Radinskv, na 11
Ave, v Garv, Ind., zvalila gosja
jajca v pasu.

Narodni Vestnik je naznanil
ime, kraj in dan kje in kedaj se
je ta novodobni čudež zgodil, in
A. S. je blizu tega kraja, in se
lahko o tem prepriča z lastnimi
očmi.

Čudno se nam pa zdi kako “ne¬
gira” Božja Previdnost z možga¬
ni A. S. Urednik tega lista na
priliko ne veruje, da zamore žen¬
ska s svojo gorkoto zvaliti gosja
jajca — ta čudež se je zgodil v
mesecu juniju pred nosom A. S.
Nasprotno pa veruje, da je živel
Jonas v somu tri dni in tri nooj,
in ko seje som naveličal ga vozi¬
ti po morski globini v svojem rib¬
jem želodcu, je priplaval h kraju
in ga je zbljuval na suho zemljo
popolnoma O. K.

Narodni Vestnik ni nezmotljiv.
Urejujejo ga ljudje, in ker ni no¬
ben človek nadnaravno bitje, ergo
je vsak zmotljiv, ne predbaeiva,
ne da bi imel podatke, nikomur
laži, kot to A. S. namiguje pod
“Ženska zvali goske.’’ Kaj pa je
z vašo posinovljenko (!?) in s kre¬
som? ni bilo tu nikake zmote?

NAZNANILO.

Cenjenim rojakom po državah
Wisconsin, Illinois in sploh drža¬
vah ležečih vzhodno od reke Mis-
sissippi naznanjamo, da jih obišče
v kratkim naš glavni zastopnik
Mr. A. E. Podjed, ki je pooblaščen
pobirati naročnino, oglase in tis¬
kovine. Rojakom ga najtopleje
priporočamo.

Zapeka

Ako potrebujete kako zanes- \
ljivo zdravilo zoper zapeko '
napihovanje, težko prebavo j
ali neprebavo, vzemite

SEVEROV

ZIVLJENSK1 BALZAM

(Severa’s Balsam of Life)

Je varna in zanesljiva tonika
za prebavne organe.

Cena 75 centov.

Driska

se mora takoj na prvi prikaz otlpra
Vzemite takoj

"W T-. .

Severovo Zdravilo
zoper drisko

(Severa’s Diarrhoea Remedj

katero podeli hitro olajšbo v slučajih <
ske, poletnih pritožb, griže, kolike i E
v želodcu. Cena 25 in 50 i-pnv-.

Glavobol

se hitro uda vplivom

Severovim praškom
zoper glavobol
in nevralgijo

Severa’s Waiers for Headache
an<d Neuralgia

Cena šikatljice 12 praškov 25c.

Kadar kupujete zdravila, zahtevajte izrečno, da hočete SEVttfi
vzemite nadomestitev. Ako jih Vaš lekarnar nima, naročite jih t(i|

W. F. Severa Co.

,it<

KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VE... -
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNI

Krajevne zastopnike prosimo,
da mu blagovolijo, kolikor mogo¬
če olajšati delo pri obiskovanju
rojakov.

Upravništvo

“ NARODNI VESTNIK”

405 W. Michigan St., Duluth.

AUSTRO-AMERIGANA
PARG3R0DNA DRUŽBA.

Direktna črta med New Yorkom in
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vine brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodih

KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA WASHINGTON.

Na ladjah se govore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini parobrodi na 2 vijaka:

KAISER FRANZ JOSEF L,
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.
Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaljna pojasnil si
obrni na glavni zastop:

PHELPS BROS. & CO,, General Agents,

2 Washington St., New York,

ali da njih pooblaščene zastopnike
v Zedinjenih državah in Canadi

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
SLOVENSKEGA
ZAVETIŠČA V AMERIKI.

SIOVENSKO ZAVETIŠČ
V AMERIKI

INKORPORIEANA V DRŽAVI ILLINOIS

najbolj potreben zavod za SLOVI

NAROD v AMERIKI.

p URADNIKI:

Podpretid? p“, k < ! S ? te ' r ' *  Coi-EIandt. Sl. N'
Tajnik- rv T / Ul Schn eller, 208 5th St.,  CaMni '
Blagajnik 'J^ rze ’  2616 So. Lavvndale Ave., Cbif
gdJmk: Geo - L. Brozich, Box 424, Ely,

j , NADZORNIKI:

Fran? Prednik, 11250 Indiana Ave..  fjjJ

p ank Miadich, John Žvanut, A. H. Skubic. To* 1

°“’ vs ^ v  Chicago, 111.

DIREKTORIJ

' se h zgoraj navedenih uradnikov k ^ '
k °y  ter se sledečih rojakov:

J°hn A. Germ, Braddock, Pa.

p ajk, Conemaugh, Pa.

John Gantar, Frontenae, Kansas.

Matija Pogorelc, Chicago, IH
R°Uiis J. Pirc, Cleveland, Ohio.

John  Verderbar, Chicago, IH
R- J. Mencinger, Pueblo, ColoraU

več ri  \ sa ka slovenska organizacija, ki štej e  ^
rustev, je opravičena do enega člana  ' ^

sak slovenski list v Ameriki je op ni ' Jl

ga mesta v direktoriju. s0  op'

Vsa ostala samostojna drus ' ?

enega zastopnika v direktoriju.

Rojaki! Agitirajte za Slovens
riki, ki naj bode spomenik skupmv ^ ,.

potrebi smo si vsi enaki, podpiraj ^ mor ej‘ v ^
skrbimo za one, ki si sami n a.i

O* Ouut. jr- -

« * si in denarne pošiljatve na.i

J  ' a:  Fr. Krie, 2616  So. Lawndale Ave -

• -' -«:r,;ku tee'

Vsi dopisi in

lajmKa: Fr. Krže, 2blb "“"“"T -,. u

ki denarne pošiljatv-e oddaja blagajn 1


Pagl
' k ja

ma

d* Potem
da.

t ,.^ a mi

G t8; ' ni
' Jaf oaa

‘'lik p
hidit
^ d °jil-
Nu *

P*ka.

1  s

. parili

• kc t

•l^al

: **“jal
16 Ws 8l
ti .? 0  p

c Al

J VI t,,

ifcjn
b > ti

-,t%

k  ? bo

■j., f  a ;

'*f. Ji

ve '«t

1  > v «ti

* '‘AVj

t)r ^i
^b
k, v  ! *v

CENTRALNA LEČA

SOBE S PARNO KURJAVO
TOPLO IN MRZLO VODO
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

Park Hotel

ELY, Mlnn.=Phone 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA ifAJSOČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

ILIJA RATKOViCH, lastnik

štEV. 531, VOGAL ZAPADLE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

DULUTH, MINN

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

BlUVU\0 (OMPANVI

c ' e otov.

e SEVERIH

ročitejil ilut

Črna žena.

ggodo

,vinski roman. — Priredil Javor ar..

(Dalje.)

s topil zdaj oštir Mohorko in prisedel k zgovornim

H' K  °velik, plečat hrust z mogočnimi brkami in velikimi,
Bil J e  y mladih letih je obiskoval radovljiško šolo

v^Vin pisati, tako da skoro ni minul dan, ko bi ta ali
; :i l ‘ lta  pr išel k njemu iskat sveta in pomoči. Cul je v veži

ocnu

; ;ir vor  njegovih gostov okrog lurkov, in zato je rekel:
' ! "^rhi če ne bo hujšega kakor Turek, nam up  m, m,m,

urek, nam ne bo huda
Hse  1 » sedaj že cesar pobotal, ako ne zlepo, pa z grdo.
'I 11 ,., v  Hadoljci in sem ravno cul, da je zbral cesar nekje
-' tl " "močno obmejno vojsko zoper to pogansko golazen.

gosposka je zborovala v Mariboru ter naložila nov
**>» e  potrebščine. V sak prebivalec bo moral odslej da-
i turS  0 en  vinar, tudi hlapci in dekle, če zaslužijo na leto
" ,1,n  oldinarja. Izbrali so si tudi novega vojskovodjo.

.vsaj 1°:

če že ne vec...

kar naprej davki in davki! Ys e  daj samo kmet pa
'je sovražnik, pa glej, ako si boš oteb Življenje! Enkrat
! V- desetina, potem zopet kaj drugega in nazadnje de-
• Makor z živino, bogme, da huje kakor z živino! Doslej
, J - »rad po dva mernika ajde, Jetos jo je berie zahteval
1 Najbolje bi bilo, če bi delal cel teden samo tlako, pa
!'še ne bilo dovolj,” se je vznevoljil Anželj, tako da Mo-

ra il0l , e l do besede.

, ra0 ra zadeti božja kazen tega Hartmana Krajskega.
' -, r m je Fric. l a sa f ansk i pomočnik grajščakov, zopet
”\ e  ker mu dopoldne niso dovolj preorali. Ko bi ne živeli
Hih časih, bi mu že posvetili. O starih pravicah, ki so jih
1 0 5 e tje, kmalu ne boš smel niti črhniti. Da je tukaj gos*
hi bilo pač vse drugače,” mu je pritrdil Grahek.

se je vnovič oglasil oštir,

• jjte vendar, da vam povem,

• g 0  povšeči, da je Anželj napeljal pogovor na domače raz-

sem tudi, da se je zdaj celo papež dvignil zoper Turke,
v naj duhovniki prvo nedeljo vsakega meseca v ta namen
‘; 0 s vete maše, molijo litanije in vodijo skozi mesta in vasi
'procesije Redovnikom je v kazano, naj opravljajo take
M samostanu. Kdor gre sam na vojsko ali pa pošlje namesto
a druga moža, dobi popolen odpustek. Po vseli župnih cerkvah
:],bne puščice za prostovoljne denarne prispevke, s kate*
iMo najele nove čete. Že tri nedelje zaporedoma je čital
ii župnik ta razglas raz lečo. Hvala Bogu, da se obrača naša
B  bolje! Kaj si prej mislil reči, Anželj?”

fcres, Turki pridejo in gredo,” je odvrnil slednji, “ali če
»vek dan za dnevom trepetati pred graščinskim bičem, če ne
-o zvečer spal doma ali v grajski ječi, je to vendar le deset¬
ic kakor Turki. Čudno, dase kmetje tako dolgo ne ganejo,
-Ar od njih samih vse odvisno. Ne kaj sicer res šumi po
piiupo Dolini, ali kaj, ko...”

vij je obmolknil sredi stavka. Videl je, da mu 'je Mohorko
pomežiknil z očmi, češ da ni dovolj varno govoriti o tej stvari,
tem se je oglasil Grahek in jel hlastno zabavljati, rekoč:

VESTNIK”

V VEDAH,!
TREBNE.

i pustolovščine, Ijubavne spletkarile in njegova tajnostna smrt.

.J

/

J

(Dalje.)

Fagliani vršil je svoje dolžnosti zelo vestno. Eno noč
Z 11 ' je javil stari Jonas v prijateljskem pogovoru glavnemu
a  je v vili več stanovalcev. Porodil se je »drav in čil sin-
m n je mati grofica Aglaja.

-i a  potem ni bilo isto noč več v vili. Ko se je zjutraj vrnil
fi* 1 ’ da je bil v gradu in, da je šel po zdravila ker mu je
. oda mi  vemo da to ni bila resnica, ker ta kuhar ni bil nilr
^tajni zastopnik dunajske “tajne pisarne” Gedson. kate*
ar °nu Geheimerju brzojav, kakor je naveden v prejšnjem

A ?laja počutila se je dobro in istotako je bil zdrav tudi
^ a glianj je bil popolnoma zadovoljen s zdravsl ve
roditeljice in rojenčka. Dete je bilo veselo in krepko

—, u  rojenčka. Dete je bilo veselo in krepko
,,, ji, katera se ni smela oddaljiti vili. Grofica se je

toliko - -.

Ajd '““ko opomogla, da je lahko vstala in se sprehajala
Wj al ° Se  K <* a  je zelo zadovoljna ter, da se veseli svoje-
i : a ' njenem licu ni bilo opažati žalosti, samo sem

vi ■>. • -i * i •! __ .. 1 -- TP

č' čelo, ali dete je ljubila neizmerno ter ga je

' ‘ >1  ^nosila na rokah

iei!f arni se  K zvedelo za vsako njeno kretnjo; Gedeon
‘^otako - • ’ —

^ jt: /.veaeio za vshku hjcuu ,

„ - redno vesti in naloge, po katere je hodil sam

’ er  so bila vsa njegova pisma naslovljena na poste

,w iSaIa Rw Iolfu list v katerem ga- je vroče prosila,
. pride pogledati svojega sina. Rudolf je bil tiho

Lr jal.

Pisala

«!tn en  " d  Ve e listov, pisala je tudi svojim prijateljicam,
"'i tni ° zdravi i° Rudolfa in naj ga pregovorijo, da jo
Wj; ^i.RiMolf je bil gluh in nem. On je zboroval
J?iaj 0 ! J  ' ree in  Agate. Tako njegovo postopanje je v/ne

“ala

A'

Ja . , se  je pričelo opažati, da je ne veseli vec negovati
;°!j in bolj samosvoja, vedno je nekaj premišljena
'Si da hzien ° propadala. Zdravnik Pagliam, kateri jo j

v -e ,i. propadala. ZdravniK ~

■ ; ,, n  Predpisaval ji je različne ojačilne zdravila, toda

1  ^ i ... . -t   r\T»i V OkJ 1 o d O  SUHI

5 da


nob enih zdravil. To je -zdravnika privedlo do sum

l jg ■ .. . • i ..i: ^ d nnal U3

"■'šiitov,,, pri ce li stvari neka tajnost, ali ni v -, .

•* v|j atl ' Ro j e pa  postajala Aglaja vedno bolj žalostna
"Prav ^ hrane niti  ^ravi 1 , postal je bolj oprezen, da
1 Vzr °k njene zamišljenosti.

Prič e ]

• j® več občevati z uslužbencem, toda zvedeti
lega i 2 ^ ga ' ^tedil ni potem truda ne denarja m J J ;

rSJfš-jrKSr«. »h,  i« «* »T' P a^‘

Zak , n  10 hotel na vsak način zvedeti kcuo j* -b--

V 8  ‘aktm k ° ali ne in kedo  j <ž n 'j el S 0V oce ’ I 1 ) ° ’ ri  \  t ktiv

s * U(V :ajem z veseljem in tako je tud, ta detek m
a!> vso svojo zmožnost, da odkrije kaj je na stva

. . . i •_ 11  r//lvQ\rnn

a  nit; n *vojo zmožnost, ua •

>rrr n  d, ;’ a tedna  ko je že lahko javil zdranmiku d j
i .°«i Prestolannslpdnik Rudolf, m grotica Aglaja.

” a Sliani

“Samo gospoda Andreja manjka med nami, pa bi pognali tega
zverinskega Hartmana,odkoder se je vsilil,. -Vprašam vas, možje,
kdo pa je pravzaprav naš gospodar, Hartman ali Andrej? če je
Hartmanov oče očrnil v Briksenu svojega nečaka, da je šuntal kme¬
te k uporu zoper škofa in če mu je ponudil večjo vsoto denarja in
tako dobil grad za svojega sina v zakup, namesto da bi ga dobil
potomec poštene rodovine, ki je od pamtiveka vladala med nami,
s tem menda še ni rečeno, da je ta vsiljivi pritepenec naš nedotakljivi
gospodar, ki lahko dela z nami, kar se mu zljubi. Ali je bilo treba, da
se je moral gospod Andrej šiloma umakniti z gradu lastnemu brat¬
rancu in se zdaj mora potikati bogve kod na Hrvaškem in pobijati
Turke ? Pravice ni in je ne bo, dokler bomo držali križem roke inbo -
mo tlačani Hartmanu!”

“Oh, oh, prosim te, pazi vendar, kaj žlobudraš!” ga je vsta¬
vil Mohorko in stekel zapirat okno, da hi kdo ne cul teh predrznih
besedi. “Naglica ni nikjer kaj prida, zlasti tukaj ne. Jojrne, če bi te
čul grajski birič! Čakajmo, saj pride vse samo po sebi, samo oprezno
sti je treba!”

Tudi možem šeni zdelo varno to očitno puntarsko govorjenje,
da'si jim je vgajalo v srcu. Hlapec Rok se je zganil od strahu iu se
nehote ozrl proti oknu, skozi katero se je videla višnjeva jezerska
gladina in sivo pečevje, s katerega je grozilo neporušeno grajsko
zidovje in dvoje mračnih stolpov s svojimi temnicami. Kroparski
možek pa seje, kakor se je navzočim zdelo, ravnokar prebudil iz
spanja in legel na drugo plat. Možje so drug za drugim izpraznili
svoje kupice in se odpravljali domov. Tudi Grahek je vstal od mize
in rekel, stoječ sredi sobe, v šali:

“Naj pride karsibodi, nič se ne bojim, dokler bo to napovedo¬
vala samo vaša bela žena, o kateri veste toliko povedati.. Hehe, Ma¬
tija, ti si je že zdaj ne moreš izbiti iz glave: hentaj, nemara tvoj duh
res kaj pomeni,”

Kakor bi trenil, se je pri teh besedah Štefuljček posnraknil s
klopice ob peči na tla. Puhnil je proti mizi, pomežiknil parkrat s
svojimi živahnimi očmi in rekel pomenljivo kakor prerok:

“Ljudje božji; če že hočete vedeti, bela žena ni prišla za pra¬
zen nič. —

Možek iz Krope — vaš prismuknjeneek — morebiti zdaj več
ve kakor kak modrijan. — Dejte, z gradu pihlja ostra sapa, da vas
reže skoz mozeg in kosti, iz vaših bajt pa brije vroča puntarska
burja,dacelo graščak od strahu medli. Gospod Bog pošilja zname¬
nja in napovedi,kadar nam pretijo nevarnosti. Bela žena vam veli,
da imate pripravljene kose, motike in beti — kadar bo treba •—
udariti.”

“Kaj praviš, Štefuljček? Da si tudi ti videl belo ženo? Kaj ti je
rekla? O povej!” ga je vpraševal Rok.

“Nisem je videl, toda kar vem, pa vem,” je odvrnil krošnjar,
skrivnostno migajoč s svojimi belimi očmi in se je smehljaje ozrl
proti prijatelju Mohorku, kakor bi bile samo njima znane te taj¬
nosti.

“Ne bodi siten, Štefuljček, povej, kar veš,” se je oglasil Grahek.
“Čemu pa peš?” se je delal možek gluhega.

“Prekanjen si kakor lisjak,” ga je zavrnil pastir; “stavim glavo,
da se je zopet nekaj zgodilo.”

“Ne, hvala lepa — čemu mi ho žensko krilo ?” je zagrmel možek
nevedno.


CE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN

poseti naš

EIy Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučijive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

NAZNANILO.

Spodaj podpisani naznanjam cenje¬
nemu občinstvu v Aurora in okolici,
da sem postavil izvanredno nizko ce¬
no na srajce, lilače in čevlje, in sploh
na vse blago v moji zalogi, ker na¬
meravam čim preje mogoče mojo za¬
logo razprodati, ker ~rni  zdravnik sve-
tuje prenehati z notranjim delom ra¬
di zdravja.

Prodam tudi vse skupaj, ako kate¬
rega rojakov veseli trgovina. Prilika
je dobra za pravega moža.

JOS. SEKULA,

TRGOVEC, ADEOBA, MINN.

KOVALL & SON, av, iinn.

MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN.

KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

ZEMLJIŠČE NA PRODAJ.

2 V 2  of N. 2% in S. E. bi, sekcija
25, Town 59, Range 17.
Osem milj južno od Eveletha, na
reki St. Louis, je na prodaj 240
akrov zemljišča s pravico do %
rude, po $16.00 aker.
Natančneje se poizve pri

JAKOB STUBLER,

407 Chestnut St., Virginia, Minn.

*'»

V

A

V

V

s§t

i

i

v




FIRST NATIONAL BANKI

Chishoim — Minn.

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJSI SLOVENSKI

TRGOVEC V MINNESOTI.

“Štefuljček, hodi pameten in povej,” ga je silil Anželj,
morda kmetje snujejo punt?”

“A, le sam imej svoj grunt,” se je razsrdil možek, “truden sem,
moram spat.”

; (Dalje prihodnjič.)

Sr— ___ - : .■■■ _-s_ Sti si _

ipal na-

prestolonaslednik Rudolf, in
cesarice Elizabete. . ... j r „.

*£ je veselil te vesti, vedel je sedaj ' S c

vi ter v kakem odnosa j n je njegova paeijentka z avstrijsko vla¬
darsko hišo.

Ko pa je on za to zvedel bila je njegova paeijentka že tako
oslabela, da je komaj še stala na nogah. Kakor, hitro se je po porodu
pozdravila in bila vesela, tako hitro je sedaj propadala. Zdravnik se
je pričel že ha viti, da se ona sama umori.

Vsi njegovi vljudni nasveti niso nič pomagali; Aglaja ni in ni
hotela zdravil.

Neko noč, ko je bilo v vili že vse tiho in spalo, vstala je Aglaja,
prižgala svečo se vsedla k pisalni mizi ter napisala dolg list, katere¬
ga je zapečatila.

Nato je napisala še dva bolj mala lističa, in ko je bila s pisanjem
gotova pokleknila je pred razpelo ter molila. Naposled odprla je
sobna vrata kjer je spal njen sinček in dhjilja, globoko je vzdihnila,
pristopila k detetu ga poljubila in pritisnila na srce. Nato se je
hitro vrnila v svojo spalnico ugasnila svečo in se vlegla na posteljo.

Zjutraj je bila Aglaja mrtva. Z lastno roko pretrgala si je nit
življenja.

Kakor hitro so uslužbenci zapazili kaj se je dogodilo poklicali
so takoj zdravnika Paglianija. On je zamogel konstatirati samo
smrt in, da se je Aglaja zastrupila s cijankalijem.

Hitro je javil slučaj policiji, katera je isto našla, da se je grofica
zastrupila s eijankali. Izpila ga je v času močne razburjenosti, kate¬
ro ji je povzročila žalost in krvaveče srce.

Policija je dprla pismo, katero se je glasilo na ime zdravnika
Paglianija. Pismo je bilo sledeče vsebine:

“Doktor, ne jezite se. Brzojavite takoj mojemu očetu, da pride
takoj in ukrene vse potrebno za moje truplo. Njegov naslov je: Grof
Albert Bossanyi, Szatmar, Ogrsko. Dete dajte njemu.

Komtesa Aglaja Bossanyi.”

Policija je sama brzojavila staremu grofu Bossaniju, kaj se
je pripetilo.

Drugo pismo je bilo naslovljeno na Rudolfa in tretje na grofa
Bossanija..

Med časom, dokler ni prišel grof Bossany pobrigali so se domači
za pogrebne priprave., Celo vilo prevlekli so s črno svilo in pogrebnik
je postavil krasen mrtvaški oder v sredi posetne dvorane. Aglajino
telo je bilo razkošno oblečeno, katerega so položili na oder in okrog
njega nadevali so veliko eksotičnih rastlin in cvetja. Na mrtvem licu
grofice Aglaje se je zamogel opaziti slab nasmehijaj. S pogrebnimi
pripravami so hiteli ker Genova leži na jugu italijanske in se vsled
tega mrtvo telo hitro ojkuži da prične dišati.

Zvečer dobil je Gedeon na “poste restante” buzojavni nalog
sledeče vsebine: “Pobrigaj se za dete, vzemi ga in skrij. G....”

Gedeon se je hotel takoj polastiti deteta in ko je prišel nazaj
v vilo iskal je dojiljo ali ni je mogel najti nikjer, kakor da se je
z detetom pogreznila v zemljo, po celi vili jo je iskal, toda zaman,
brzojav je prišel prepozno. — Dojilja je porabila takoj zjutraj pri¬
liko, ko je bilo še vse zmešano vsled Aglajine smrti- da je vzela de¬
te in znjim pobegnila. Slutila je, da je dete od bogate obitelj in, da
lahko danes ali jutri dobi za njega lepe denarje.

Tudi zdravnik Pagliani je hotel vzeti dete za se, toda ni ga bilo
za dobiti. Javil je takoj policiji, da poišče dete in dojiljo toda bilo
je zaman.

Gedeonu se je posrečilo, da je takoj obvestil brzojavno tajno
pisarno na Dunaju glede deteta, da bi kedo to opazil in je pre¬
jel istim potom nalog, da naj se za dete pobriga sam ter, d<a naj list
naslovljen na Rudolfa takoj dopošlje*

Spomnil se je, da je vse liste vzela polkija. Gedeon je to javil
tajni pisarni in se je od tam v imenu Rudolfa zahteval« od policije
v Genovi, da naj se list pošlje na Rudolfovo ime na naslov neke pri¬
vatne hiše. Policija pa tega ni hotela vkreniti.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH.
PREPRIČAJTE SE!

V
v
&

&

f'4

V

i*4

f*4

X

v

«t4

m

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

>0

i'4

V

«*4

&

&

Obrestuje denar po 3


Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

£

&

v

Si?

Pridite in se prepričajte i

AV.«|V  Af/j.5V itte.


SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAML

PRISTOPAJTE K PODPOR
NIM DRUŠTVAM IN JEDNO-
TAM!

Elco Theatre

ELY, MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10e.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

Fitger Brevving Co.

Duluth - minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovi].

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.

J. A. GRAVES, lastnik

Prodajam

Concord vino sodček po $20.00
Gatabie ‘‘ “ “ 30.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali_ poštno nakaznico. Umestno je na-

t kln nrn pn/to . ___1__


£

£

£

Bi

hR

m

£

M. F. SKALA, agent za

“Pabst“ MiEvvaukee in
Peoples“ Duluth pivo.

Pina zaloga domačih in importiranih pijač

tocati blago sedaj, predno ne nasto¬
pi huda zima.

Z velespoštovanjem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distilaciia žganja,

vogal Holmes & Sl. Ctalr A ve.,
CLEVELAND, OHIO.

K vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt.

tfž

a=
m
m
m
m

vsake ai

a;

a;

s

ai

ai

ai

Se uljudno priporoča. vsem cenjenim rojakom v

ELY, MINN.

Telephone No 52.

UR

m

ai

ai

ai

a?

ai

ikRaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiaiHiaiaiai

Janko in njegova
Urška.

Mirko Murgelj.

Kar je res, pa je res! Kadil sta
se imela, rada, Janko in njegova
I rska. Saj, kako bi se tudi ne!
Oba mlada, Janko visoke močne
postave, s podjetno zavihanimi br
kipod nosom, za katere so ga za¬
vidali vsi tovariši, bil je fant, da

mu ni bilo kmalu para. Ko je ko
rakal po vasi, najsi bo ob delavni¬

kih od dela prašen in umazan, ali
ob nedeljah čedno umit in oprav¬
ljen, so mu sledili ob vsakem ko¬
raku žarki pogledi vaških deklet,
ki so ga skrivaj opazovale in ga
vzdihuje primerjale s svojimi Ja¬
nezi, Franceljni in Naceljni, s
katerimi so se morale zadovoljiti,
ker je bil Janko v vasi samo eden.
A Urška, plavolaska, nežneposta-
ve, bilo je dekletce kar za zalju¬
biti. Vsi vaški fantje bi se stepli
samo za en pogled iz njenih mo¬
drih oči, a ona je prezirala vse,
imela je oči samo za enega — za
svojega Janka.

Pa saj ni čuda!

Že v otroških letih je bil on njen
najljubši tovariš, ko sta pohajala
v šolo je bil zmiraj on, ki jo je
branil pred napadi zlobnih sovr¬
stnikov, in ko sta odrastla, je bil
zopet on, ki ji je zapel zvečer pod
okencem prve pesmi o ljubezni. —
Tako se je spremenilo počasi to
otročje prijateljstvo v globoko,
močno ljubezen. Nikoli si nista ra¬
zodela tega z besedami, pa saj tu¬
di ni trebalo, saj sta čutila oba, da
ne moreta živeti drug brez druge¬
ga. — Janko je iskal zabave in raz
vedrila po trudapolnem dnevnem
delu edino le pri Urški in ona se
je čutila zopet najsrečnejšo, če je
bil ob njeni strani Janko.

Poleti sta sedela redno vsak
večer pod lipo pred Urškinim do¬
mom, v dolgih zimskih večerih
pa v sobi pri gorki peči, pogovar¬
jala se o gospodarstvu in ugibala
bodočnost. Tako jima je potekal
čas brezskrbnih mladostnih let! S
tem, da sta se ljubila, izpolnila
pa sta tudi vročo in skrivno željo
njunih starišev. Davno je bilo že
namreč dogovorjeno med njimi,
da bosta združila oba jedinea s
Jivojo poroko dv.> najuelodp^jših
" vsega »k čaj a: * v - f -

Zadovoljni in srečni so' bili to¬
rej vsi!

Nekega poletnega večera, ko
sta zopet kramljala na klopiei pod
lipo, je razodela Urška Janku, ka¬
ko srčno rada bi videla enkrat me
sto in njega krasote! Še nikdar v
svojem življenju še ni prišla iz
rodne vasi! — Janko, ki mu je
bila Urškina želja povelje, je po¬
prosil še isti večer njene stariše
dovoljenja, da se sme peljati pri¬
hodnji teden z Urško v bližnje
mesto na semenj in ji razkazati
pri tej priliki vse znamenitosti
mesta. Po dolgem oporekanju in
obotavljanju sp dali. stariši konč¬
no vendarle svoje dovoljenje in to
—• je bilo za njuno usodo velike¬
ga pomena.

Bilo je krasno poletno jutro, ko
je zapregel Janko svojega bistre¬
ga konjiča pred čedno pobarvan
voziček ter se pripeljal pred Ur-
škin dom po svojo ljubljenko, da
jo popelje v mesto. Ognjevita ko¬
njiča sta grebla nepotrpežljivo po
pesku pred hišo, ko sta zmiraj
delj časa morala čakati, a onih,
ki bi naj sedla na voz še le ni bi¬
lo. — Urški je ponavljala skrbna
mamica gotovo že desetič vse nau¬
ke, kako se naj vede napram Jan¬
ku, ko bosta sama na vozu in ka¬
ko v mestu. Gotovo desetič je mo¬
rala obljubiti Urška svoji mamici,
da se bode obnašala vzorno in pa¬
zila, da ne bode dala hudobnim
jezikom najmanjšega povoda, jo
obirati. — A Janka pa je poklical
v drugo sobo bodoči tast, Urškin
oče, ter ga strogo opominjal, da se
obnaša spodobno in dostojno na¬
pram Urški.

Ko so bili končno stariši pri
koncu s vsemi svojimi zlatimi nau¬
ki in opomini, sta sedla Janko in
Urška na voz, bistra konjiča sta
potegnila in po beli prašnati cesti,
ki se je vila liki kače med rodnim
poljem in zelenimi gozdi, sta se
peljala po njunem mnenju naj¬
srečnejša človdka na svetu —
Janko in njegova Urška.

V mesto prišedši, je razkazo¬
val Janko svoji Urški razne zna¬
menitosti, ki so mu bile znane, in
jo vodil v razne prodajalne. Čas
je jima minul tako naglo, da kar
verjeti nista mogla, ko ju je opo¬
minjalo zahajajoče solnce na od¬
hod. Urška se kav ločiti ni mogla

dflfeNS

od mesta! Niti pojinila ni v svo¬
jem priprostem mišljenju, da s$
nahajajo na svetu take čudovite
krasote! Mislila je, najlepši hiši
v vasi — župnišče in šola — ste
tudi najlepši na svetu; a tukaj pa
je videla.toliko krasnih palač, cer¬
kev in trgovskih izložb, da kar
verjeti ni mogla, da je to gola jsti;
na in ne' samo sanja.

Težko se je odločila Urška od
mesta..

Ni čuda, da ji je začelo utripati
njeno deviško srce močneje, ko je
sedela zopet na vozu poleg svoje¬
ga Janka. Kako tudi ne?! Saj ji
je priredil on ves ta nepopisen
užitek, on ji je izprosil pri stari-
šili dovoljenje in on jo je peljal v
mesto. — Ob teh mislih je pogle¬
dala Janka od strani večkrat hva¬
ležno in nepopisno žarko. Janko
je vjel vselej točno te vroče njene
poglede in tud njemu je začelo na¬
stajati nakrat tako gorko krog sr¬
ca, tudi njemu je počelo srce moč¬
neje utripati. — In iz tega utripa¬
nja srca in obojestranskih vročih
pogledov je nastalo stiskanje rok,
potem prav srčkan in sramežljiv
objem in nazadnje vroč, žgoč po¬
ljub.

Kar je bilo od tega pričakovati
se je zgodilo žal še vse prehitro.

Dobri Urškin angel j varuh je
jokal grenke solze in strahoma
mislil, kako se bo zagovarjal pred
svojim gospodom, da ni bolje pazil

Janko in Urška pa, ko sta zače¬
la po prvem razburjenju zopet re¬
sno misliti, sta se znašla v gostem
grmičevju na zelenem mahu. On
ves zmeden in zasopel, a ona po¬
manjkljivo oblečena in z razple -
tenimi lasmi.

Oba je bilo tako silno — sram.
Nista si upala pogledati drug dru¬
gemu v oči, gledala sta v tla ko
hudodelca. Prvi je izpregovoril
po precej mučni pavzi Janko, pro¬
sil ves skesan Urško odpuščanja
in se rotil, da tega ni storil name¬
noma. Oni poljub na vozu ga je
tako razvnel, da je opustil vso
previdnost. Bridko si je očital,
da bi se on, mož, moral bolje vla¬
dati in bolje brzdati in ne v nemar
zadovoljiti svojim .željam. — Ur¬
ška ga je začela tolažiti, češ, pad¬
ca kriva sta oba, njemu ni tako
zameriti, a ona, ženska, bi je, jao-
•rala pjavj^nsno bracrtK, %■,£&*■
vladati In ga ne' izzivati s pogledi.
Ona bi morala vedeti naprej, da
privedejo v njunem položaju po¬
ljubi in objemi vedno do tega, kar
se je pripetilo njima.

In zopet sta oba umolknila! —
Stoterne misli šo jima rojile po
glavi, strah pred posledicami je
dušil oba! Janko je mislil straho¬
ma, kako še bo zagovarjal pred
Urškinim očetom, in že je videl v
duhu njegov strog obraz. Nehote
je zavidal sam pri sebi in blagro¬
val prvega človeka Adama, kate¬
remu se ni bilo bati Evinega oče!
ta! Se vse hujši strah pa je obvla¬
dal Urško! Mislila je, kaj pore¬
čejo njeni starši, njene so vrstnice,
vsa vas! Slikala si je v duhu že
celo vše posledice svojega padca,
posebno, ko ji je pravilo že sedaj
nekaj v njeni notranjosti, da bo
trebalo celo pestovati. Videla je
že v svoji domišljiji samo sebe ka¬
li koraka po vasi, za njo pa kaže¬
jo vsi sovaščani s prsti, češ, glejte
jo Urško, v mesto se je vozila s
svojim fantom pa pustila na poti
to, kar nobenemu poštenemu de¬
kletu manjkati ne sme in še celo
pestovati bo morala!

Ba po smrti je kesanje prepo¬
zno !---

To sta vedela tudi Janko in Ur¬
ška ! Ko sta se končno vendarle
ojunačila — bila jež e tema — in
si je Urška-vredila lase in obleko,
splezala sta iz grmičevja, ki je
rastlo na dnu prepada, v katerem
sta se nahajala, na cesto iskat ko¬
nja. Oddahnila sta si. ko sta jih
našla ne daleč stran, mirno se pa¬
sti ob ro-bu ceste poleg prevrnje¬
nega voza. Kako se je voz prevr¬
nil? Prav enostavno! , Ko sta se
Janko in Urška prej na poti iz
mesta na vozu že tretjič prav vro¬
če poljubila, izpustil je Janko za
trenutek vajeti, mlada, ognjevita
konjiča, ;čuteč, da jih nikdo ne br¬
zda, sta začela dirjati in preden je
mogel Janko vloviti vajeti, se je
voz že prekucnil in Janko in Ur -
ška sta padla z voza v najmanj
štiri metre globok prepad, ki je
bil ob cesti. — Janko je imel sre¬
čo, in padel naravnost na mehek
mah, ki je rastel med grmičevjem
na dnu prepada Zgodilo se mu te¬
daj ni nič, samo malo zmeden je
bil od padca in strahu, in močno
zasopel se je pri svojem brezus -

pesnem trudu, vloviti fajeti in u-
staviti voz. — A hujša pa je pre- j
dla Urški! Strah njenega angelja
varuha je bil tedaj opravičen. Tu¬
di ona je padla iž vdza v prepad,
pa se zaplela med padcem med tr¬
nje in grmičevje, pri čemer, si je
raztrgala vse krilo in razpleta la¬
se. Ko se je oprostila trnja in vej
speljala se je dalje navzdol proti
dnu prepada in padla končno na
mehek mah, Janku ravno pred no¬
ge. Sprve je bila tudi ona od stra¬
hu silno razburjena! Ko se je po¬
mirila in ogledala, opazila je šele,
kaka je pred Jankom z razplete¬
nimi lasmi, in brez krila! Oblila jo
je rdečica sramu in ni vedela kam
z očmi. Tudi Janka je bilo sram,
ko je videl svojo Urško tako, tako
pomanjkljivo oblečeno, a še bolj
pa ga je bilo sram ob fnisli, kako
nerodno je vozil in zakrivil s svojo
nerodnostjo vso to nezgodo. —
No, sreča v nesreči je še bila, da
niso konji s prevrnjenim vozom
več daleč dirjali, marveč se kma¬
lu umirili in mirno čakali svojih
gospodarjev, ki sta se lahko pri¬
peljala neopaženo domov

In kar je glavno, tudi njun
strah je bil zaman j.

Urškini starši so se tej nezgodi
prav prisrčno smejali, posebno, ko
sta jim Janko in Urška razlagala,
kako sta si pripisoval^ vso krivdo
vsak sebi in kako je bilo Urško
sram priti domov brez tistega, kar
nobenemu poštenemu dekletu
manjkati ne sme — brez krila. Ur¬
škin oče ni Janka prav nič karal
zaradi njegove nerodnosti in ker
so vsi lepo molčali, ni zvedel nihče
v vasi, da, je zgubila Urška takrat
na potu iz mesta v gostem grmi¬
čevju na zelenem mahu svoje —
krilo.

Ostal je torej ves dogbdek
brez vseh posledic.

Da, celo niti pestovati ni tre -
balo Urški! Takoj po padcu je ču¬
tila namreč v roki silne bolečine.
Prvi trenutek je mislila, da si je
roko močno poškodvala, vsled če -
sar bi jo seveda morala pestovati
tedne in tedne, pri čemer bi se
gotovo ljudje norčevali iz nje, če
bi morala hoditi po vasi z roko v
obvezi. Pri natančnem preiskova¬
nju doma pa je našla, da ima roko
samo neznatno poškodovano !

Tako je torej ni nič vA, spomi¬
njalo na nesrečni padecJsL|'? '

A-ar-šf so pri T v%ff:Pž ; iSžitt Si
na 'to k poroki in tako se je vozil
gotovo še večkrat v mesto srečen
zakonski parček — Janko in nje¬
gova Urška.


POZOR, ROJAMIi

1

Sledeče tri pijače so pristne, ifcp.ortif&he, tako ' tild
renko vino, ki je prirejeno' za človeško krepost in zd^avj

idi zelišč s. za
e. In te so

■i

SVOJI K SVOJIM

SLOVENSKO - HRVATSKi


Kranjski brinjevec,

Slivovec,

Tropinovec,

Higla Lile Bitters,

A. HorvvaSovo Grenko vino.

Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT, Joliet, XII-

POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!

Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v Vašo lastno

korist *_ Ako k naročilom priložite denar, Vam dam veiiko vec

popusta ker prihranim s tem zamudo časa, vozne stroške itd., kadar
se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolektiram denar,
1 _1_nkn naročite direktno in priložite denar, ter

RANGE H On

713 WEST SUPERIOR SZ,  BUL?ttu

(BLIZU SOO LINE KOLODVoif’

l

TOČIMO SVEŽE PIVO Pivn
VINO IN RAZNE LIKERj|°

S

to si lahko prihranite ako naročite direktno in

imate od tega sami dobiček. , .

Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, m
importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi ceneje, ker
nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti.

| A.  HORWAT,

m  ». CHICAGO ST., JOUET, ILl.

W. J. SISTOvr, predsednik.
O. FOESTE, blagajnik.

C-EOESE podpredsednik.

O. KAUFMANU, pomožni blagajni!-.

Glavnica in rezervni sklad

$365,000.00

GERMAN BANK

Najstarejša in največja banka v Shebojgan, Wis.

plačuje od
hranilnih vlog

'O

Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAEOBRODNE
KARTE za vse parobrodiie črte. Izdeluje vsakovrstne menjice.

v

Smešnice,


— Čudne navade imajo ti Tur -
ki. Ženin in nevesta na primer se
— Čudne navade imajo ti Tur¬
ne moreta pred poroko videti!

— Pri nas se pa navadno zgodi,
da se poporok i ne moreta videti!

— O, gospodična, kako ste le-
Ves očaran se mxzščž& vb gkqj e v m
pi! Kakor pomladansko jutro.
Ves očaran sem. Tako lepa ste,
tako ljubeznjiva. ...

— Žal mi je, gospod, da jaz ne
morem kaj takega o Vas reči.

— Ali ne morete ? Pa si po -
magajte, kakor sem si jaz: zla¬
žite se!-

Natakarica: Gospod, eden go¬
stov bi rad z vami govoril.’'

Krčmar: Če je to tisti gospod,
ki je dobil zajca, potem recite raje
da me ni doma.

* * *

— Gospod primarij, ne najdem
besedi, da bi vam primerno izrazil
svojo hvaležnost. S svojo čudovi¬
to spretnostjo in znamenito ved¬
nostjo ste s težko operacijo moji
ženi ohranili življenje in lepoto,
rešili mojim otrokom mater, meni
ljubljeno družico. .. .

•— Nič se md ne zahvaljujte, saj
to je vse skup od muh.

Stotnik: Vi ste prostovoljno
prišli k vojakom. Lepo, lepo ! Kaj
pa ste po poklicu?

Vojak: Slikar. Moja posebna
stroka je slikanje vojnih prizorov.

Stotnik: A tako — in zdaj naj¬
brž mislite, da bomo zaradi vaših

packarij hitro začeli vojsko z _

Italijo.

Varuj se lakote.

Kaj je boljše, kadar si lačen, kakor kos dobrega kruha, kateri

je bil pečen iz

Dul^iiaUniversai mokp

(Najboljša moka za kruh)

Vsakemu gre kruh, pečen iz te moke, v slast in vsakdo si želi
takega kruha. — Mljeta pri

DULUTH UNIVERSAL MLINARSKI DRUŽBI

MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE.

Gospa B.: V tem oziru se pa jaz
ne morem pritožiti. Moj mož mi
nikoli ne: odreže ne klobuka, ne
obleke.' Lahko si kupim kar ho ¬
čem, samo. če dobim vse — na puf.

Zdravnik: Mrzlico ste imeli? —
Hudo mrzlico?

Paeijentka: Strašno mrzlico!

Zdravnik: Ali ste celo z zobmi
šklepetali?

Paeijentka: Z zobmi — veste —
te sem pa ravno takrat imela na
mizi.

* # *

— Glej to je profesor Sitnač —
to ti je glavica — devet jezikov
ve....

— Beži, beži! Ko sem ga na -
pumpal za 20 kron, še slovenski
ni razumel.

Mežnar: E, gospod župnik, slab
postajam.... noge mi pešajo....

Župnik: E, starava se pač, sta¬
rava_

Mežnar: E, kaj vi, gospod žup¬
nik. ... a jaz sem še starejši osel,
kalkor ste vi.

HIŠA NA PRODAJ

na Eveleth št. 606 Douglas Ave.
3 sobe in čumnata. Stranišče in
voda v hiši. Za ceno obrnite se na:

John Jerina,

Box 78, New Duluth, Minn.

that Letters of Administration of the
estate o J said -decedent be granted to
Magdalena Mertel.

IT IS ORDBRED, That said petition
be Heard before this Court, at the Pro¬
bate Court Rooms in the Court House
in Duluth, in said County, on Monday,
the llth. day of August 19I3, at ten
o clock, A. 'M., and ail persons intere-
sted in said hearing and in said matter
are lierebv eited and required at said
tiare and plače to show cause, if any
there be, tVhy said petition should not
be granted.

ORDERED FURTHER, That this Or¬
der be served by publication in the
■■Narodni Vestnik” according to law
and that a copy of this Order be served
on the County Treasurer of St. I.ouis
County not less than ten davs prior to
said day of hearing.

Dated at Duluth, Minn., July 15, 1913.

By the Court,

S. W. GILPIN,
Judge of Probate.
Seal. Probate Court, St. Louis Co„ Minn

Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro
bate.

Leo. Bali, Attorney for the Petitioner.

District Court. Eleventh Judical District

State of Minnesota, County of St. Louis,

NOTICE.

J (j THE MATTER of the Application
of Steve Gervais, Administrator of the
Estate of Ma« Zauhar, deceased, for
the Distribution of Funds received as

?f a TaT de°c n eafed° Unt  ° f WTOngf ' Jl

To Polona Zauchar and ali other ner
Sons interested in the Estate of Malt
Zauhar, decedent: latt

Pursuant to order of the above nameri
District Court, duly made and f£e™  in
the above entitled matter, notice is here
by given to you: ere '

THAT the undersigned, Steve Gervais
as administrator of the Estate of Mal?
Zauhar. decedent, has in his possession
a certam sum ot money received by him
as damages on account of the wrnnif„
death of said decedent. wr °ngful

Gospa A.: -in te vojske, ki

jih imam z možem zaradi oblek!

Strašno!

Order of Hearing 1  on Petition for Admi-
nistration. State of Minnesota, County
of St. Louis, SS.

IN PROBATE COURT.

IN THE MATTEH of the Estate of
Michael Mertel, Decedent.

THE PETITION OF Magdalena Mer¬
tel having -  been filed in this Court, re-
presenting. among other things, that
Michael Mertel. then being a resident of
the County of St. Louis, State of Min¬
nesota, died intestate, in the County of
St. Louis, State of Minnesota, on the
22nd day of April 1913; leaving estate
in the Countv of St. Louis, State of
Minnesota, and that said petitioner is
the widow ot said decedent, and praying

THAT AN APPLICATION has h«.,
made to the District Court of St Louis
Countv, Eleventh Judical District j?
Minnesota for an order allowing and
adjustmg ali administrator's Tee?
other expens. incurret in conection with
the collection and distribution of
fund, determining the latvful heirs and
next of skin of the decedent. and other
persons entitled to share in the distrf
bution of said fund as creditors or
otherwise, and authorizing and direc
the undersigned representative to
distnbute said tund in accordance witn
such determination. cn

that  SAID APPLICATION -vvill he
brought on for hearing before said court
at a special term thereof to be held U
the Cuontv Court House in Duluth Mi,?
on the 6th day of September 1913 at 9 Jri
o clock in the forenoon of said dav or
as soon thereafter as counsel can’ hi
heard, at which time and plače altVr
?°?„ s  interested in the distributio n P  If
nr n v, d ma y assert their claims and
will be heard therein. na

Dated this 24th day of June 1913
Steve Gervais, Administrator of the
Esteta of Matt Zauhar, Deceased.

: SNAŽNA PRENOČIŠČA 0Q ‘2 Sc  ..

BAC1CH &  TALKOVICH ,

--- Vinilu

i mroAS firm F


SMODKE

Za obilaa naročila se priporočam vsem .1,
larske Podporne Zve_e. Blago razpošiljam PP 01  imim
sto. — Cene smerne. — SVOJI K SVOJIMI Tse  bs;,P b

"N

SVOJI K SVOJIMI

MARIJA MENCINGER,

1454 E. 26 Street, Cleveland, OBo

SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVET

! f varn

se zanima za pis

NA TYPEW1II1

j; odsko(

zanimati se mora za MONARCH TYPEVy’F
lahkim tipom.

Z MONARCH TYPEWRITER-JEM se (

hki tip vsled posebnega mehanizma, in njegjs
je tako enostaven in priprost, da je povsod ji
ljubljen.

| IfOJll

Ne ozirajte se na tehnične predpise. E
katere potrjujejo fabriikanti tvpevvriter-ienii

JLSMO!

ima

čudovito lahki tip.

1  že do j
* Rako j
f: ''šje. 7„

Ta stroj ima tudi
vse druge pogoje
vidljive pisave,
pripravnosti za vsa -
kojako pisanje, in je
trpežen.

^ gem k
*  ' 'tja na
* doseči
pk ia

e (Uat

Pišite po ilustrovani
cenik

• m

Monarch Departm

REMINGTON TYPEwRITER COMP 1 '
20 Fourth Ave. West

^ v  tem

Obal
topile
; ein 1,

PULUTK-TOOg^

> Hill

Cenjenim nar

Tede slik iz^jV


Na mnoga vprašanja g i

avstrijskega vojaškega manevra,
roilbine ipr ra7nnvrstnih nabožni

avstrij-^;

r raznovrsiniu i x aC ei 1 '

da dobi eno sliko zastonj le ImcTNlK '
nino na polutednik “NARODNI

od 15. maja 1913  naprej.

n

Kdor se torej naroči seda z 3 J^ .|

nino v znesku $2.00, dobi eno - ^
pridejati je 5 centov za ovoj m P” ^
je 16x20, m so pravi kras za vsa

nvinAb.,. .rn.o.rvilf” 405

‘NARODNI VESTNIK”, ‘t ® 5

Duluth, »"‘jt

-St

ko  i Je