STRAN 1 1 Zakaj je Alpina boljša od Planike in Peka? STRAN 1 6 •J/>- V V0M md zakoncema msofrtve otroci XLIX - št. 51 - CENA 120 SIT Gorenjska^y Banka Banka d posluhom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS Kranj, petek, 28. junija 1996 V škofjeloški Kašči se je sinoči predlo Dora, Domen in Jan Malo je tako zanimivih družin v Sloveniji, kot so Plestenjakovi iz Puštala: jl^na Dora ter sinova Domen in Jan. Posebnost: vsi trije so umetniki. Dora "tstenjak je uveljavljena akademska slikarka, Domen Slana je akademski s»kar, jadralni padalec in ljubiteljski mizar, Jan Plestenjak je glasbenik. Ui{^jjai~P° kateri so, kar so, je seveda kdo v Loki je najbolj bogat: "Tisti, ki mu zadostuje to, kar ima." - Odgovor in pol, ni kaj! Beseda je bila nadalje o tem, kako živijo in delajo, kako se med seboj razumejo, mati in sinova in ta mladi dve. Domen nam je pripovedoval o svojih , podvigih z jadralnim padalom, s katerim je/a ,plestenjak. Loki po svoje vrača, kar je poletel do meje svetovnega rekorda, Jan i a.daja njej. Nekateri ji v tem zavidajo in o tem, kako trda je, če hočeš uspeti v e rpi0' da Je D°gata- Ko jo vprašamo, ali neizprosnem svetu "zabavne" glasbe. Je n"'• Pravijo, nam odgovori tako, kot Več o tem danes teden v Snovanjih. njeJ njen oče, ko ga je nekoč vprašala, • Miha Naglic po kateri so, kar so, le pr ^a Dora. Tako kot si njene slike težko pr 9stavljamo brez motivov iz Loke in tak • °. lepin kraJev Pod Ratitovcem, tisofl S* ^e danes ležko zamisliti imidž tiste e8a mesta °b sotočju Sor brez Dn^a'kar je v njegovo podobo prispevala J« V KranJski Gori in na Srednjem vrhu - V sredo popoldne so v Kranjski Gori odprli :50 L·i.UV|ïo Drvenctvn v nniicLom inknctrplctvii. Truiulo ho do nedelie. na niem pa sodeluje prvenstvo v poljskem lokostrelstvu. Trajalo bo do nedelje, na njem pa sodeluje çst^J^lcev iz 24 držav. To je po pravkar končanem evropskem prvenstvu v tarčnem lftjski r1'W Je bi,° na Brdu> dru8a ve,ika lokostrelska prireditev pri nas. Več o pi *»°ri na športni strani. Na sliki: otvoritev prvenstva. • J. Košnjek, slika T. prvenstvu v Doki ggj Kaposi t, J?'h goriv "m 064 77 081 004 53 429 Avtohlia Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 I i A^' Nov hangar letalske policijske enote na Brniku V sredo popoldne ga je v prisotnosti predsednika Milana Kučana, obrambnega ministra Jelka Kacina, varuha človekovih pravic in svojega predhodnika Iva Bizjaka, zaposlenih v enoti in številnih drugih gostov simbolično odprl notranji minister Andrej Šter. • - Foto: G. Šinik - Na Bledu začetek poletne turistične sezone Odprli bodo sezono ■ in Riklijevo hišico Bled - Na Bledu bodo jutri, v soboto, tudi uradno odprli letošnjo poletno turistično sezono. Začetek bodo zaznamovali s Številnimi prireditvami in z odprtjem Riklijeve hišice v Zdraviliškem parku. Središče dogajanja bo v Zdraviliškem parku, kjer bo prvi sejem domače in umetne obrti (potlej bo vsako nedeljo), koncert gor-janske godbe in nastop mažoretk ter v Riklijevi hišici koncert Davorja Buši-ča (flavta) ih Nine ICovačiČ (klavir). V Gorjah bo jubilejni koncert ob 30-letnici ansambla Alpski kvintet; če pa bo slabo vreme, bo prireditev v športni dvorani na Bledu. Z blejskega nogometnega Štadiona se bodo dvigniE baloni in preleteli Bled, zvečer ob desetih bo še ognjemet in v Kazini Županov ples, na katerem se bodo predstavili tudi vsi direktorji hotelov. Na igrišču za golf bo turnir u&G Trophy, v Festivalni dvorani pa bo na ogled razstava o Alpskem kvintetu, ki so jo odprli že v torek. V nedeljo se do v restavraciji Okarina začel letošnji Okarina folk festival, kot prva bo zvečer ob osmih nastopila ameriška skupina. Open house. V nedeljo od 17. do 19. ure bo v Zdraviliškem parku vesela cirkuška predstava za otroke, na kateri bodo nastopili žonglerji, Čarovniki, klovni in še kdo. Prireditve se bodo vrstile vse do sredine septembra, ko se bo poletna turistična sezona prevesila v kongresno jesen. CZ. Začel se je praznik cvetja in obrti Cerklje, 28. junija - Sinoči se Je v Cerkljah začel tradicionalni Praznik cvetja in obrti. Turistično društvo Cerklje, ki letos praznuje 35-letnico delovanja, ga prireja že devetindvajsetič, dotlej pa je prireditev obiskalo že blizu 270 tisoč ljudi. Na letošnji bodo obiskovalci videli obilo lepega cvetja, ki ga predstavljajo znani cvetličarji, na ogled Je cvetje domačin gospodinj, lovci so s ponosom razstavili domala tisoč trofej, predstavljajo se tudi ribiči in čebelarji (zanimiv bo denimo ogled panjev in stare opreme za točenje medu), vse skupaj pa dopolnjuje še prikaz domače obrti. V teh dneh se bo zvrstilo več prireditev z znanimi glasbenimi gosti. Na sinočnji otvoritvi praznika so denimo sodelovale Zupanove harmonikarice. Na sliki: zadnje mrzlične priprave pred včerajšnjo otvoritvijo. - • D.Z. Foto: Tina Doki IKOU» Itn ali 7.372,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 MALIO Predlog treh poslank Slovenska stanovanjska hranilnica Predlog zakona vlagajo v državnozborsko proceduro Vika Potočnik, Danica Simšič in Irena Oman Ljubljana. 28. junija - Zaradi zastojev pri stanovanjski gradnji in problemov, ki jih imajo pri reševanju svojih stanovanjskih problemov predvsem mladi, mlade družine in gmotno šibki državljani je nastal predlog zakona o Slovenski stanovanjski hranilnici. Nova hranilniška ustanova naj bi predvsem tem omogočila hitrejše in učinkovitejše reševanje stanovanjskih problemov. Bančna stanovanjska posojila so v Sloveniji še vedno draga. V evropskih državah realna obrestna mera le redko preseže 8 odstotkov, pri nas pa se šele sedaj spušča na 10 odstotkov. Pri nas posojilojemalec vrne še enkrat toliko, kolikor si je sposodil, v zahodnoevropskih državah pa vrne največ 150 odstotkov, najetega zneska. Hranilnico naj bi ustanovila Republika Slovenija. Delovala naj bi kot delniška družba, njen sedež pa naj bi bil v Ljubljani. Osnovni kapital naj bi bil 150 milijonov tolarjev. J. Košnjek LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265 vas vabi k vpisu v 3-letni program gostinska dela, smer: natakar in kuhar 3-letni program - poklic trgovec (možna prekvalifikacija) in v Visoko upravno šolo Informacije: 71 5-265 5. občni zbor Kranj, 24. Junija - Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 - 1945 Kranj vabi članstvo na 5. občni zbor in tradicionalno srečanje, ki bo v soboto, 29. junija 1996, z začetkom ob 10. uri v kampu Dragočajna pri Smledniku. Za dobro počutje bodo poskrbeli: Obrtniški pevski zbor "Dr. Janez Bleiweis", "Kamniški KoiedniK)" m duo ~iom-Tom". Prisrčno vabljeni! Upravni odbor združenja ^odexho Prehrana in storitve Smo vodilna družba v Sloveniji na področju specializiranih prehranskih storitev (prehrana v podjetjih, bolnišnicah, šolah, domovih za ostarele ipd.). Ker se naš trzni delež hitro povečuje, vabimo k sodelovanju: • GOSTINSKE TEHNIKE • KUHARJE, KUHARSKE POMOČNIKE za območje Jesenic, Kranja in Škofje Loke Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh na naslov: SODEXHO, d.o.o., Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana (telefon: 123-30-32). Socialdemokrati Slovenije vabimo člane in prijatelje k molitvi za domovino h kapelici na KOFCAH nad Triičem, v* nedeljo, 30. 6. 1996, ob 11.30 uri. Po končani sv. maši bo pri Planinskem domu na Kofcah še srečanje udeležencev. V primeru slabega vremena prireditev odpade. I/ Vabljeni! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Končane slovesnosti od dnevu državnosti Praznični dnevi hvale in opozoril Izid štirih knjig o osamosvajanju Slovenije zaključuje vrsto državnih proslav in obele rojstnega dne Republike Slovenije. Ljubljana, 28. junija - Drevi jih bodo v Cankarjevem domu predstavili avtorji dr. Janko Prunk in Martin Ivanič (Osamosvajanje Slovenije), Vladi-mir Vodušek (Tretja balkanska vojna), Bojan Bud-ja (Ščit) in Ministrstvo za notranje zadeve (Smer: Sever - Koper). Osrednjo prireditev v torek zvečer na Trgu republike je republike je bil prazničnejši, slovesnejši in tudi učinkovitejši, drugi, kulturnoumetniški del, pa manj, čeprav so izvajalci programa opravili svoje naloge odlično in za monotonost niso v ničemer krivi. Prepir okrog vsebine in gesla proslave se je polegel, nekaterih pa na obeležitvi le ni bilo. Manjkali so Janševi socialdemokrati in tudi nekateri Z družino na praznovanje motil dež. Tudi zato je bilo na Erireditvenem prostoru še ne-aj prostora, k manjši udeležbi pa je prispeval tudi neposredni televizijski prenos. Prvi, vojaškopolicijski del obeležitve na Trgu republike z nagovorom predsednika ustavni sodniki. Iz častnega odbora pa sta izstopila tudi Peterle in minister Dular, vendar po mnenju večine, tudi literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa, po nepotrebnem, saj Kosovelova pesem Kons, napisana leta 1926, ni Slovesna seja državnega zbora omenjena, res pa je bila napisana, tudi s primerjavami zlata in gnoja, kot protest zoper kapitalizam. V prihodnje nai bi se skušali tudi takim zapletom (kdor jih želi najti, jih bo pač našel v vsakem primeru) izogniti. Torkove svečanosti, v ljubljanski stolnici je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar maševal za domovino, sestalo pa se je tudi vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa, na slovesnih sejah pa sta se sestala tudi državni svet in državni zbor, so imele nekaj bistvenih sporočil: Slovenija je v petih letih dosegla vebj vendar je notranje še vjLj razdvojena in nepripraVlüj na spravo, Slovenci 'n,jfljti, oblast se moramo .ze {j^t kako in kam naprej, 0 ^ svoje vloge ne sme zlorab K in si lastiti države, a^ip mora služiti državljano^. spoštovati zakone, vsaka ^ tična misel še ni napa V Ljubljani zasedala državni zbor in državni svet Minister Voljč na zatožni klopi Interpelacijo zoper ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča je vložila Združena l»sta socialnih demokratov. Ljubljana, 28. junija - Včeraj je bilo napovedano glasovanje o interpelaciji zoper ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča, ki jo je vložila Združena lista socialnih demokratov. Na osnovi sredine razprave sodeč interpelacija nima velikih možnosti za uspeh, saj kritike Združene liste niso dobile večinske podpore. Združena lista je ministru očitala nered v zdravstvu, zaradi česar nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev narašča. Mnoge zdravstvene storitve ljudem niso dostopne oziroma so dostopne samo izbranim, raven varstva se znižuje kljub rasti sredstev za zdravstveno varstvo. V preventivnem zdravstvenem varstvu naj bi bilo vedno več slabosti, zaseb-ništvo se uvaja stihijsko, samoplačniki pa imajo prevelike Dr. Mateja Kožuh - Novak, poslanka združene liste, je izrekla ministru dr. Voljču vrsto očitkov. prednosti. Minister je ^jjS zavrnil, priznal pa je aek***£ pomanjkljivosti. Kljub temu gj Slovenija visoko raven zdravst ^ nega varstva, med drugim n^0y, jo stopnjo umrljivosti dojene* Dejal je, da je poraba den^ med njegovim ministrovanj smotrna. > Razprava o interpelaciji se J spremenila predvsem v obra Jjjj vo razmer v slovenskem zC*ra j|j vu, poslanci pa so zavrm predlog Združene liste, da Mg bil minister dr. Božidar vw objektivno odgovoren za r mere v zdravstvu in da p probleme uspešneje reševati- jj Za včeraj je bil sklican ^ državni svet. Predsednik dr. * 0 Kristan je predlagal obravn dopolnitev zakona o dohod»g STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVjCJ* Izjave, mnenja Demokrati Slovenije ugotavljajo, daje zavlačevanje pri lastninjenju škodljivo, da pa mora igrati zelo pomembno vlogo element poštenosti, morebitne nepravilnosti pa ne smejo zastarati. Čas je tudi, da prenehamo sumničiti vsakega poslovneža, ampak je treba uspešne spodbujati. Uspešnost pa ne sme imeti nič skupnega z nehumanim liberalizmom. Slovenska ljudska stranka ugotavlja, da je odločitev vlade o nakupu dela viška spitanega goveda za blagovne rezerve pozitivna. Ob tem se stranka sprašuje, ali je bilo treba ta sklep dobesedno izsiliti z zahtevo po odstopu kmetijskega minis- tra in sklicu izredne seje državnega zbora, na kateri naj bi obravnavali kmetijstvo. Stranka je organizirala tudi okroglo mizo o reševanju nezaposlenosti s posebnim poudarkom na Dolenjsko. Vlada je naredila nekaj napak, ki povzročajo večjo nezaposlenost, skrb vzbujajoč pa je podatek, da dobi Slovenija sicer vsako leto 1000 novih delovnih mest, trikrat toliko pa se jih ukine. Problem je sestava nezaposlenih, saj jih je največ starih nad 50 let in mlajših od 26 let. Napaka naj bi bila tudi vladna odločitev, da najprej rešuje banke, potem pa podjetja. Slovenska nacionalna desnica sporoča, da je bila 26. junija stara tri leta, slovesna in razširjena seja sveta bo uMííí stranke pa bo v nedeljo v Stranka bo storila vse, da »~ Slovenija evropska in demokj* država. Mladi forum Združene w^tt, vabi na tabor mladinskega Vxol&i?\li^ ga dela na Kog pri Ormožu. Udei* p bodo popravili 3,5 kilometra ces•* pomagali ostarelim pri vsakodn^ii opravilih in urejanju hiš. Udei^ ^ tabora morajo biti stari najmanj l,p Tabor bo potekal v dveh delih: BJ»U \\. julijem in 10. avgustom ter ^c(nt^ i. MlaA A avgustom in 24. avgustom. Mladosti' sprejema prijave do 5. julija na m>i kovi 15 v Ljubljani ali po telefon" 1257 - 149, :PÍPBS GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Piryi|ifla Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih 10 V ^ pO Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve- po ceniku Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT ' ^teden primer delitve občinskega premoženja: Jesenice in Kranjska Gora Kranjski Gori pripada šotor, Jesenicam pa - daljnogled JNo je slovenskih občin, ki bi si občinsko premoženje razdelile tako natančno in strpno kot Jesenice in Kranjska ***** Z urejenimi lastninskimi odnosi so lažje kandidirali za republiška sredstva. Se civilna zaščita je ze lani razdelila šotore in lopate, nosila in terenske kuhinje ter edini "daljinogled". L*1"«*, Kranjska Gora, 27. jjJJ» -Po delitvi stare jese-občine med kranjsko-£?k° in novo jeseniško o sta občini takoj ustali vsaka svojo komisijo, je začela ukvarjati z tàlv>Jo premoženja med jy·ma. Premoženje nek-^e občine Jesenice je s 1. !JrJem lani postalo last Kranjski Gori, razen tega pa je tu še zemljišče, na katerem stoji stavba jeseniške občine. Predlagali so, da za delitev zemljišč uporabijo kriterij lege zemljišč. Od 480 stanovanj v vrednosti milijardo tolarjev jih je 63 v Kranjski Gori - po delitvi občine Jesenice je s 1. bodo stanovanja last občine, Utj^jem lani postalo last kjer stanovanja so. Vrednost poslovnih prostorov je 947 milijonov tolarjev, vrednost premoženja poslovnih prostorov, ki pripada občini Kranjska Gora, so ugotovili kot delež na sedanji vrednosti °n sicer predvideva os- poslovnih prostorov, zmanjšanj . 2a delitev premoženja, ni za obveznosti in za vrednost H(jeJ£ Število prebivalstva, prostorov, ki jih uporabljajo P°sameznm delov zavodi, ki delajo za obe občila ob*.v. Premoženju, breme- ni. Poslovne prostore bi se jilj j in terjatve v prihodn- lahko delilo tudi v naravi, na DjjQ lln> vendar take osnove skupnem sestanku komisij aJtte nePosredno uporabne za oben občin pa so sklenili, da kjK i?,"e"tvenih premoženjs- 700 kvadratnih metrov poslov puncah. " Horaïí" *amouPravi P« bi občinski sveti medse- remoženjsko-pravna urediti do 30. sep-ani. .^kon sir Pomembno je da se pri delitvi . -j« vse obremenitve Watve in ftnančn0 breme °bra» VanJa' obnavljanja in Pfeii vanJa nepremičnega j^Ženja. 0u.8eniška in kranjskogorska I?5sta eni redkih občin'ki delitveno bilanco nista nih prostorov z zemljiščem postane last občine Kranjska Gora v naravi in bodo s tem poplačane vse medsebojne obveznosti in pravice tako iz stanovanjskega fonda kot iz fonda poslovnih prostorov. Kako je s kupninami stanovanj? Že lani sta občini sklenili dogovor o začasni delitvi liwaJ sporekli. Nasprotno, prihodicov po legi prodanega Wm « s P0PuSčanjem na Pog0vlraneh in v dolgotrajnih *ejaw °*ln in razpravah na Srih°' lskih svetov " na * V«! •i VSg ^.potrpežljivo razlaganju flnančne in pravne ? fina ve vodÍa oddelka ^«hi»5?ce dipl. ekonomistka ^araa Kesman - bo delitve- ^ bil V, anca skoraj zaključena. PO sta teli ljl5č« od teh jih je'1.168 v |JJ Poslovni prostori, V1 stanovanja Hta!?1! bilanci je 2.232 stanovanja. Glede na prispevek prebivalcev posamezne občine k ustanavljanju stanovanjskega fonda, ki je bil prodan, so predlagali kriterij delitve v razmerju števila prebivalcev: 80 odstotkov Jesenice, 20 odstotkov Kranjska Gora. Občina Jesenice je bila solastnica stare posebne šole, ki jo je Železarna prodala, kupnina v višini 14 milijonov tolarjev pa naj bi v celoti ostala občini Jesenice. Tudi TRŽiC TRG SVOBODE 18, «4290 TRŽIČ TEL: 044 50 072, FAX: 064 50 790 3n t» V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE M J0 LET POBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO Tpcxt STE MARIE AUX MINES, tiPRIJATELJSTVO MED MESTOMA SE JE OBDRŽALO TUDI ZARADI ŠTEVILNIH SKUPNIH ZNAČILNOSTI OBEH MEST. ^ mesecu juniju vam bomo z osmimi vprašanji predstavili nekaj značilnosti, ki nas povezujejo. /€'/t pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, j* hkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, ki vam bomo zastavili konec meseca. Med pravilnimi ot/gOVorj- m Wfl£0 od Vprašanj bomo izirebali \>seh]€nca> ki oo prejel priložnostno nagrado. Izmed SrlPrisPelih pravilnih odgovorov pa bomo izirebali tede ja' ki 00 v družbi sebi drage osebe, preživel en dni v Alzaciji. Nagrajenci bodo izžrebani na veselici v Tržiču, 6. julija 1996. den<ífanc'/a je upravno razdeljena na več regij -mestni1^- Glav™ mesto departmaja, v katerem leži sta si Marie aux Mines, je Strasbourg. Mesto, ki in /?y Preteklosti želeli tako Nemčija kot Francija Preí» i velik<>krat jabolko spora med državama, mist ia danes s svo)imi evropskimi institucijami 5l°, ki povezuje in nič več mesto, ki razdvaja. Qd ttTtm departmaju leži mesto Ste Marie aux Mines? SQi°l0r ?,ü to vPrašanje je hkrati tudi geslo uganke, Prejšniii^ odgovor dobite tudi iz prvih Črk vseh nasln od8°vorov. Dopisnice z odgovorom in vašim naslm!°^poSlJite najkasneje do 3. julija 1996 na a,tov- Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič. .........J obveznost pri povečanju gimnazije v višini 17 milijonov tolarjev bi v celoti ostala obveznost jeseniške občine. Gledališče je preveč oddaljeno Kranjskogorska občina je lani izstopila iz sklada stavbnih zemljišč. Po predlogu naj bi postalo last obeh občin premoženje, ki leži na njunem območju, z vsemi pravicami in obveznostmi. Ob koncu leta 1994 je imela jeseniška občina za 174 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti iz plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, občina Kranjska Gora pa za več kot 7 milijonov tolarjev. Samo Železarna je tedaj dolgovala 110 milijonov tolarjev, dolg pa je bil poravnan s kompenzacijo za zemljišče. Turizem Bled - veliki golf - je lani poravnal za 6 milijonov tolarjev obveznosti. Zaradi kompenzacij in spremenjene odmere za Turizem Bled je imela lani jeseniška občina še vedno terjatev iz naslova za nadomestilo stavbnega zemljišča v višini kar - 122 milijonov tolarjev! Po kriteriju lege zemljišča pripadajo občini Kranjska Gora zemljišča v vrednosti 2 milijona tolarjev, po delitveni bilanci pa znaša vrednost vsega premoženja za prenos na občino Kranjska Gora 114 milijonov tolarjev s pripadajočimi viri sredstev. Šole, vrtci in premoženje krajevnih skupnosti so v lasti občine, kjer se nahajajo. Bolj sporno je postalo premoženje zavodov: osnovne šole Poldeta Stražišarja, glasbene šole, delavske univerze, muzeja, gledališča, občinske knjižnice in zdravstvenega doma. Vendar so se uskladili: zavodi se financirajo v razmerju 80 proti 20, se pravi na število prebivalcev, razen gledališče, ki ga Kranjska Gora financira le v 10 odstotkih. Kranj sko-gorci pravijo, da zaradi oddaljenosti gledališča.. Nekdanja jeseniška občina ima tudi 1,8-odstotni delež v kapitalu Cestnega podjetja Kranj. Ta delež si bo s sosednjo občino razdelila po dolžini cest: v jeseniški občini jih je 21 kilometrov, v kranjskogorski občini 56 kilometrov. Boja za vodo ne bo Jeseniška javna podjetja Kres, Vodovod in Komunala so imele za skoraj 2 milijardi vredno infrastrukturo in družbeni kapital v višini 156 milijonov tolarjev. Infrastrukturni objekti se delijo med občinama po legi, razen zajetja in cevovoda Peričnik, ki postane last občine Jesenice in deponije na Mali Mežakli, ki je v 80 odstotkih last Jesenic, 20-od-stotni lastnik pa je Kranjska Gora. Zajetje in cevovod v predoru Karavanke postaneta last občine Kranjska Gora. Jeseniška občina ima pravico do brezplačnega odvzema 50 odstotkov razpoložljive vode iz cevovoda v predoru Karavanke ob okvari ali suši. Občina Kranjska Gora ima pravico do odvzema 10 litrov Jože Kotnik, kranjskogorski župan: Odločilna je bila dobra volja "Delitvena bilanca med obema občinama je eden največjih uspehov obeh občinskih svetov. Ne poznam primera v Sloveniji, da bi si dve občini tako strpno in s toliko dobre volje razdelili premoženje. Predvsem gre zahvala obema predsednikoma komisij, ki sta delali zelo dobro, prizadevno, hitro in učinkovito. Premoženjska delitvena bilanca je napravljena tako, da kasneje v nobenem primeru ne bo prihajalo do težav. Delitev ima več pozitivnih učinkov, tudi tega, da občini lahko kandidirata za republiška sredstva. Sicer bi tudi brez delitvene bilance lahko, vendar z veliko več zapletov, saj nastopata dve stranki v postopku. V nekaterih primerih gre tudi za kompromis - a odločilna je bila dobra volja, da se premoženje v korist obeh občin čimprej razdeli." Dr. Božidar Brudar, jeseniški župan: Nismo se izgubljali v podrobnostih "Že v začetku smo se sporazumeli, da ne bomo pri vsakem premoženju dlakocepili in zato se tudi komisiji nista izgubljali v podrobnostih. Bilo bi skrajno neučinkovito, saj smo že vnaprej vedeli, na kakšne težave bomo naleteli: na pomanjkljivo ali nikakršno dokumentacijo. In tako se je pri marsikateri stvari res izkazalo, da dokumentov sploh ni, zato smo se zavzeli za kriterij lege in prebivalcev in po tem, kaj je najbolj v interesu posamezne občine. Priznavamo, da je marsikatera delitev le kompromis in marsikdo, ki je v preteklosti vlagal v družbeno HH premoženje, bo lahko prizadet . ; ali užaljen. Kar je bilo, je bilo -treba je gledati naprej in delati v korist obeh občin. Lahko tudi, da smo pri delitvi kakšno .! stvar zgrešili in to se bo v prihodnosti delilo po kriteriju prebivalstva ali z arbitražo. I I Na Jesenicah smo veseli, da je J bila delitev razmeroma hitro * opravljena, saj smo le tako lahko dobili prepotrebna re->|p|f publiška sredstva za investicije - predvsem za sanacijo odla-v V í gališča na Mali Mežakli." vode na sekundo iz vodovoda Peričnik zaradi okvare ali suše. Do 2 litrov vode na sekundo se stroški ne bodo zaračunavali, v primeru večjega odvzema vode pa se bodo stroški zaračunavali. Javno podjetje Komunala Kranjska Gora je prevzela letos vse delavce iz enote v Kranjski Gori. Že od 1. {'anuarja letos občina Kranjs-:a Gora oziroma Javno podjetje Komunala Kranjska Gora izdaja soglasja za priključke na komunalne naprave, odvzema vzorce pitne vode in obračunava storitve. Čigavi pa so gasilci? Po kriterijih se sredstva za reševalno službo priznavajo občini, kjer ima ta služba sedež. Če pa gasilci delajo za obe občini in s kriteriji ni mogoče pokriti nalog službe ali v primeru, če pride dejansko do finančne samostojnosti občin, bo treba razmejiti ustanoviteljske pravice. Tudi tu so se Jeseničani in Kranjskogorci opredelili za kriterij po številu prebivalcev. Premičnine - počitniške zmogljivosti, reševalna in ga- silska oprema - se delijo po številu prebivalstva. Tudi pri avtomobilih ni bilo sporov: avto golf pripada Kranjski Gori, terenski avto Feroza pa Jesenicam. Še civilna zaščita je natančno razdelila opremo: 10 bund Jesenicam, 9 Kranjski Gori; 16 lopat Jesenicam, 4 lopate Kranjski Gori, 15 poljskih postelj Jesenicam, 4 postelje Kranjski Gori; 2 šotora Jesenicam, 1 Kranjski Gori; daljnogled je eden in - brez pripomb pnpada Jesenicam. Skratka: občini pri delitveno premoženjski bilanci nista odlašali, ampak v razumnem času in z veliko strpnosti in v duhu dobrega gospodarja razdelili občinsko premoženje. D. Sedcj GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS V Tehnični bazi AMZS Kranj smo dobili informacijo, da so v času od torka do petka opravili 17 vlek poškodovanih vozil in nudili 5 pomoči na kraju okvare oz. nesreče same. GASILCI Ta začetek tedna pa gorenjski gasilci niso imeli veliko dela. Kranjski gasilci so na ?raznični dan na Ulici . avgusta reševali pobeglega papagaja. Ubogi ptiček pa se jih je zelo ustrašil in je še bolj bežal in gasilci ga niso mogli ujeti. V četrtek pa so jih poklicali reševalci, da potrebujejo pomoč pri reševanju vkleščenih oseb, udeleženih v prometni nesreči na brniški cesti. Pomoč gasilcev ni bila potrebna, saj so jih rešili že reševalci sami. Jeseniški gasilci so tehnično intervenirali pri cerkvi na Jesenicah, kjer je s strehe padala opeka, vendar se je izkazalo, da ni tako hudo. Več dela pa so imeli v Jeklarni 2, kjer so dva dni črpali vodo. Imeti so gasilsko stražo za Acroni pri remontu in onesposobili požar visokonapetostnega kabla v Acroniju. Na srečo pa radovljiški in škofjeloški gasilci niso imeli nobene intervencije. GORENJSKI NOVOROJENČKI Tudi za gorenjske novorojenčke se je začelo poletje, zato so pohiteli z rojstvi. Tako smo v tem tednu dobili 20 novih malih gorenjčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo .7 dečkov in le 3 deklice. Najtežji je bil deček s kar 4.750 grami, najlažja pa je bila deklica, pa še ta je tehtala 3.050 gramov. Tudi v jeseniški porodnišnici se je rodilo 7 dečkov in 3 deklice. Najtežjemu dečku se je tehtnica ustavila pri 4.050 gramih, najlažja pa je bila tudi na Jesenicah deklica, pa še ta je tehtala samo Í0 gramov manj kot deklica v Kranju. Tehtala je 3.040 gramov. URGENCA Zelo zaposleni pa so bili jeseniški bolniški delavci. Na kirurškem oddelku so nudili pomoč kar 93 pacientom, na internem oddelku so poskrbeli za 38 pacientov, na pediatričnem oddelku za 17 pomoči potrebnim malim pacientom in na ginekološ-ko-porodniškem oddelku so nudili pomoč 15 pacientkam. i /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE =H5ra TEL: 064/403-871 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM, SPODNJA BE8NICA 81 Samoprispevki v štirih KS Kamnik, 27. junija • V Štirih krajevnih skupnostih in sicer KS Tuhinj, Psajnovica, Sela in Mekinje pa so se na volitvah novih vodstev v nedeljo hkrati odločali na referendumu tudi o samoprispevkih. Za različna komunalna in vzdrževalna dela v prihodnjih letih. V vseh štirih krajevnih skupnostih v programih prednjačijo ceste in vzdrževalna dela, ponekod pa imajo v programu tudi vodovod, kana-zacijo, pokopališče in pripravo lazlične dokumentacije. Po neuradnih podatkih so se v vseh štirih krajevnih skupnostih odločili za samoprispevek. Sejem rabljenih šolskih potrebščin Kranj, 28. junija - Zveza društev prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo ta konec tedna prirejata Že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Letošni sejem bo v avli kranjske mestne občine danes, 28. junija, od 9. do 17. ure, in jutri, 29. junija, od 9. do 14. ure. Poleg šolarjev, ki bodo trgovali z rabljenimi učbeniki, bodo navzoči tudi svetovalci, ki bodo učencem in dijakom ter njihovim staršem nudili potrebne informacije, denimo v zvezi z veljavnostjo posameznih učbenikov, predlagali pa bodo tudi cene. • D.Ž. Praznik gasilcev v Velesovem avgusta Velesovo, 27. junija - V Prostovoljnem gasilskem društvu Velesovo v občini Cerklje, kjer je 40 aktivnih članov in delovna desetina pionirjev, so nameravali konec tedna proslaviti 75-letnico delovanja društva. V soboto, 22. junija, so imeli v načrtu veselico z ansamblom Monroe, v nedeljo popoldne pa so nameravali razviti prapor. Prireditve so zaradi slabega vremena odpovedali in slovesnosti so pod pokroviteljstvom župana občine Cerklje Franca Čebulja prestavili na 24. in 25. avgust. Takrat bodo razvili prapor, katerega botra bosta Anica Ropret in Jože Jerič, blagoslovil pa ga bo župnik Peter Miroslavic. Podelili pa bodo tudi*priznanja. Po svečanosti pa bo velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Gasilci v Velesovem so v zadnjem času namenjali precejšnjo skrb vzgoji in izobraževanju mladih. Tako za pionirje skrbi Franc Sire, za ostale gasilce pa poveljnik Franc Rosulnik. Predsednik društva je Janez Zupin, Tone Ropret J>a je tajnik in hkrati hišnik. Desetine iz PGD Velesovo so do zdaj vedno na tekmovanjih dosegale najvišja mesta, pionirji pa so bili na kvizu na Kokrici tretji. Gasilci so v zadnjem času preuredili dom, poskrbeli pa so tudi za lastništvo doma. S CZ so po vseh petih vaseh v KS uredili požarne omarice, povsod pa imajo tudi vodne bazene. Najstarejši član v društvu je Franc Grilc - Napotnikov oče s Trate. Gasilci pa so pobrateni s PGD Brezovica pri Ljubljani. Za podporo pa so še posebej hvaležni krajanom in jih že sedaj vabijo na praznovanje avgusta letos. • A. Žalar Občinski svet Medvode nadaljeval sejo v Zupan naj bo na seji O izločitvi župana so v nadaljevanju seje občinskega sveta sklenili, da bodo razpravljali, ko bo navzoč na seji tudi župan. Medvode, 27. junija - Za nadaljevanje seje občinskega sveta posebnih vabil, razen članom sveta, ni bilo. Vendar pa je bila seja "sklepčna" tudi kar zadeva predstavnike sredstev javnega obveščanja. Zanimanje je vzbujala predvsem točka o izločitvi župana. Vendar pa župana ni bilo na nadaljevanju seje (neuradno smo izvedeli, da zaradi vnaprej načrtovanega dopusta), o odsotnosti pa je obvestil predsednika sveta Mitjo Ljubeljska. O pobudi sedmih svetnikov in treh članov nadzornega odbora o županovi izločitvi se je ponovno razvnela razprava, vendar so se nazadnje člani sveta strinjali, da bodo z njo in odločanjem nadaljevali, ko bo navzoč tudi župan. Zastavljeno pa je bilo tudi vprašanje, kdo bo po razrešitvi nadomestil oziroma zamenjal predsednika Kviaza Izločitev ni mogoča Na nadaljevanju seje občinskega sveta je bilo članom sveta posredovano tudi mnenje Ministrstva za notranje zadeve in vladne sluibe za zakonodajo o Izločitvi župana. Ministrstvo za notranje zadeve Je v pojasnilu potrdilo mnenje vladne službe za zakonodajo. Ta pa pojasnila, da fizična odstranitev župana z njegovega delovnega mesta ni mogoča. Mogoča je po 62. členu statuta občine Medvode le izločitev župana iz* upravnega postopka. Sklep o takšni Izločitvi pa velja le za konkreten upravni primer, ne pa tudi glede drugih pooblastil, ki jih ima župan kot občinski funkcionar. Ljuba Jamnika, ki so ga na začetku seje pred štirinajstimi dnevi razrešili na pobudo šestih svetnikov. Njihova pobuda o razrešitvi predsednika občinskega sveta in sekretarja sveta pa takrat ni bila sprejeta. Na seji so se tokrat studi spraševali, kdo bo tisti, ki bo zdaj sklical sestanek Kviaza, ko je le-ta ostal brez predsednika. Težava je, ker poslov- nik, ker še ni bil objavljen, ne velja. Zato so nazadnje sklenili, naj predsednik občinskega sveta skliče kolegij, ta pa naj razpravlja in odloči o nastalem kadrovskem položaju, ki je precej zapleten, saj je poleg razrešenega predsednika Kviaza odstopilo tudi nekaj predsednikov oziroma članov odborov in komisij. A. Žalar Seja občinskega sveta Kranjska Gora Občina podpira kmetijstvo Kranjska Gora, 27. julija • Kranjskogorski svetniki so obravnavali problematiko kmetijstva v občini. Letos iz občinskega proračuna trikrat več sredstev za subvencije in investicije. Proč s panoji na kozolcih. Občinski svetniki Kranjska Gora so osrednjo temo minule seje sveta namenili problematiki kmetijstva v občini. Prav kmetijstvo je še kako pomembno pri razvoju turizma v vsej Zgornjcsavski dolini. V kranjskogorski občini je zeló malo kmečkih gospodarstev - le 3,3 odstotka, vendar je to za desetkrat več kot v sedanji jeseniški občini. Kmetijske površine obsegajo 90 hektarov njiv in vrtov, 1300 hektarov travnikov in okoli 2200 hektarov pašnikov. V zadnjih desetih letih pa se je precej povečala površina opuščenih in zaraščenih planin od Belce do Rateč. V kranjskogorski občini, kjer prevladuje govedoreja in ovčereja, je 1150 glav govedi in 1200 ovac, zaradi travnatega sveta, ki ga lahko kmetje koristijo do nadmorske višine 700 metrov pa tja do 1800 metrov, je precej razvito pašništvo. V občini je 50 skupnih pašnikov in planin, na katerih se živina pase od maja do konca oktobra. Te površine predstavljajo okoli 1200 hektarov planin za govedo in prav tako okoli 1200 hektarov mejnih, najvišje ležečih predelov, kjer se pasejo ovce. Največji stalež govedi - 280 glav - imajo na Dovjem, sledijo Rateče in Podkoren. V občini je tudi pet rejcev plemenskih pasem ovac. Srednji kmetijski mlekarski šoli v Kranju šola le pet dijakov iz kranjskogorske občine, a še ti ne za kmetijski poklic. Kmetijsko svetovalna služba se kljub vsemu trudi, da bi ohranila stalež, če ga že z raznimi ukrepi kmetijske politike ni mogoče povečati. Kranjskogorska občina je letos v proračunu za kmetijstvo namenila kar trikrat več sredstev kot leto prej in sicer 12 milijonov tolarjev. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je predlagal, da se ta sredstva namenijo za subvencije in investicije Občina se zaveda, da je od kmeta odvisna podoba vasi in podeželja in da so domačini tisti, ki ustvarjajo podobo nekega kraja - tudi v smislu promocije turizma, Zato se je odbor za kmetijstvo ukvarjal tudi s problematiko dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Zelo aktivno je društvo podeželskih žensk od Rateč do Rodin in ima sedež prav v kranjskogorski občini, ustvarja pa blagovno znamko Moje naravno iz Doline. Letos so se v društvo organizirali tudi čebelarji in ustanovili Čebelarsko društvo Kranjska Gora. Akcija obnove kozolcev je občinska akcija, ki je vznikla iz turizma - vedno več je kmetov, ki so pripravljeni obnoviti kozolec, ta simbol kulturne dediščine in krajine. Na razpis za obnovo se je prijavilo 20 kmetov. Občina se trudi, da bi odpravila velike panoje, ki visijo po kozolcih. Na minuli seji so opozorili tudi na problematiko baliranja krme, na nepokošene travnike in tudi na to, kaj se bo zgodilo z dvema agrarnima Po podatkih kmetijsko svetovalne službe je skupnostima. obstaja bojazen, da bo v njih v zadnjem času opaziti upadanje staleža še več lastnikov, tudi tisoč, ki pa ne bodo tako govedi, po pričakovanju pa se bo to še navezani na zemljo kot pravi kmetje in se ne nadaljevalo. bodo zavedali, da premoženje ne prinaša Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se v samo koristi, ampak je tudi breme. D.S. Petrov ples na Blegošu Planinsko društvo Škofja Loka po 25 letih pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa oživlja nekdanji običaj pred takratno pastirsko stajo na Blegošu. Škofja Loka, 27. junija - V na 90-letnico obstoja, ki jo Planinskem društvu Škofja Loka, kjer se že pripravljajo IN A POSLOVNI SISTEM MERCATÒR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ Salon TEGO Deteljica BTV Gor enje 51 TTX BTV Gorenje 55 TTX Hifi Sony MHC 690,2x80W, daljinsko upravljanje, karaoke Hladilnik Gorenje 14,2 Hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje te/.;53-0i7 47.929 SIT 55.865 SIT 74.869 SIT 32.990 SIT 55.990 SIT Plačilo: 2-4% popust za gotovino 3 ali S mesečno brezobrestno posojilo brez pologa 12 mesečno posojilo brez pologa _^ bodo proslavili v začetku prihodnjega leta, bodo v nedeljo, 30. junija, po petindvajsetih letih spet obudili nekdanji Petrov ples pri koči na Blegošu. Na Petrovo nedeljo so se namreč pri staji včasih dobivali domačini s podblegoških domačij in zaplesali, fantje pa so se pove-selili že večer prej. Predsednik Planinskega društva Škofja Loka Jože Stanonik nam je povedal, da je staja pred 25 leti pogorela in potem je zamrl tudi običaj. Zdaj j^e med domačini pod Blegošem in nekaterimi člani društva oživela pobuda, da bi običaj obnovili. Tako bodo Petrov ples prvič spet organizirali v nedeljo, 30. junija, od 13. ure naprej in sicer pri Koči na Blegošu. Kočo so zgradili škofjeloški planinci, ki so odkupili prostor od Gozdnega gospodarstva, pred devetnajstimi leti. Prihodnje leto bo torej stara 20 let. Cilj PD Škofja Loka, ki prireja nedeljski Petrov ples pri Koči na Blegošu, je, da bi srečanje postalo tradicionalno. Tokrat bo igral ansambel BlegoŠ, med plesom pa bodo popoldne pripravili tudi tekmovanje. Lepo nagrado bo dobil tisti, ki bo prvi in najhitreje grišel od koče (1391 m) do vrha legoša (1562m), do koder je sicer okrog 20 minut zmerne hoje. Prireditelj vabi ljubitelje Blegoša, da pridejo na prvo srečanje na Petrovo predvsem peš. Do koče je iz različnih smeri dobro uro hoda. Pod kočo (pet minut) pa je tudi parkirni prostor. Pokrovitelj Petrovega plesa pri koči na Blegošu rv nedeljo popoldne je tudi Gorenjski glas Kranj. A. Žalar Lokalna samouprava v občini Medvode Zaplet glede krajevnih skupnosti Če so vaške skupnosti "nujne", potem je njihovo ustanavljanje na podlagi volje kraja* nov zgolj formalnost v krajevnih skupnostih) ustanovljenih s statutarnim sklepom. Medvode, 27. junija • Do Župan, moral uvrstiti na zapleta, ki se ga bodo dnevni red po postopka morali resno strokovno in kot velja to za obravnavo politično lotiti, je prišlo na in sprejemanje Županovih nadaljevanju seje občins- predlogov. Ob tem, ko gT? kega sveta Medvode, ko za proceduralni in nena- so razpravljali o statutar- zadnje tudi prepoznaven nem sklepu o ustanovitiv politični zaplet, pa se lah; krajevnih skupnosti, dolo- ko zgodi, da bodo doživel} čitvi njihovih območij in nalog ter načinu financiranja. Na županov predlog, da se povsod v občini po lanskih razpravah, ne glede na to, da ponekod zbori formalno niso bili sklepčni, ustanovijo krajevne skup medvedjo uslugo tisti, k» zaplet (namerno) povzročajo. Vaške skupnosti na p*1" mer so bile na zborih krajanov lani kot možo* oblika organiziranja 1°: kalne samouprave v občin* nosti, so se najprej odločili, povsod razložene ozirorn* da bodo na seji obravnavali omenjane od razlagalcev i*1 gradivo po dvofaznem postopku. V obravnavi osnutka statutarnega sklepa so z dvotretjinsko večino le-tega sprejeli. Ko pa so nadalje tudi predstavljene, vendtf se krajani niso nikjer odločili zanje. Zavzemali so s« še naprej za krajevne skup* nosti kot pravne osebe. zdaj morda, kot je bij0 slišati na seji sveta, kJc vali razpravo o predlaganih razmišljajo drugače, to n£ amandmajih, niso dobili pomeni, da v krajevnih potrebne večine amandma- skupnostih, ko bodo le-t* ji SDS o upoštevanju tudi ustanovljene, ne bi mog*1 vaških skupnosti in o črtan- sami o tem sprožiti ozirotD8 ju KS Medvode. Nazadnje začeti ustreznih postopkov-, pa s potrebno dvotretjinsko Škoda pa je, da se zdaj večino ni bil sprejet tudi politično zavlačuje lani na predlog statutarnega skle- zborih krajanov opredelje* pa, kakršnega je predložil na in podprta odločitev župan. Logična razlaga bi Igranje na karto, da se bo zato lahko bila, da bo krava odvadila jesti, je sicer predsednik občinskega sve- poznano, vendar se v terfl ta točko o krajevnih skup- primeru "inštruktorju" ian' nostih, potem ko bo ko zgodi, da bo dobil v problematiko najprej prou- obraz kup negativnih poučil in ponovno predlagal tičnih točk. • A. Žalar Praznik štirih krajevnih skupnosti Golniški gasilci dobijo nov avto Golnik, 28.Junija - Tradicija je že, da štiri sosede - kwJ^o skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik - praznuj^J^ skupaj. Vrhunec letošnjega praznovanja, katerega pokrovitey . in prirediteljica je krajevna skupnost Golnik, bo danes 'n J,1*^ Tako je za danes ob šestih popoldne napoved8^ tekmovanje v pikadu za pršut v športnem par£uega Golniku, uro kasneje pa tekmovanje v kegljanju za pečen jj^ odojka, ki se bo nadaljevalo jutri. Ob sedmih zve ,^11. gasilska sektorska vaja pri Matičkovi domačiji na GoM» Sodelovali bodo gasilci z Golnika, iz Goric, s Trsten Kokrice, iz Predoseli, s Suhe, Primskovega ter iz Britofa- Zlasti slovesno pa bo na Golniku jutri, v soboto. Ob dey jj| dopoldne se bo v športnem parku začel košarkarski turnir* ^ desetih bodo pred spomenik v Goricah položili venec P^Lu in umrlim za domovino, ob štirih popoldne pa bo v do kuiture prireditev, na kateri bodo v kulturnem Pr°8rtaif)i sodelovali Prifarski muzikanti iz Kočevja, instrument^ kvartet Uranič z Golnika, mešani pevski zbor &Jr e$. moški pevski zbor s Trstenika in dramska skupina iz Ten Ob šestih bodo golniški gasilci svečano predali namenu n ^ orodno vozilo, ob sedmih pa se bo začela gasilska veselic«. ^ kateri bo igral ansambel Monroe. V štirih kraJf ob skupnostih bodo praznovanje sklenili v nedeljo, ko D°t\6 devetih v farni cerkvi v Goricah sveta maša za padle in n fjj za domovino, ob desetih pa bodo iz Tenetiš startali kole na "dirki" skozi vse štiri krajevne skupnosti. • H. J« poKKANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA22 objavlja prosto delovno mesto SALDAKONTIST Od kandidatov pričakujemo, da imajo: • V. stopnjo izobrazbe - smer ekonomski tehnik • najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podrobnih deim • poznavanje računalništva • sposobnost takojšnega samostojnega dela i c oolni^ Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s k delovnim časom. ••h d«' 'n Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih jjfc dokazil o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh poQ<^$ o izbiri pa jih bomo obvestili v 30 dneh po zaključku o ^nacionalizacijska poravnava - t 11 1 Občini stavba, župnijstvu pol milijona mark Jjtovljica - Občinski svet je jL*eJi prejšnjo sredo med pBn» sprejel osnutek odlo-!f> Po katerem naj bi občina za 2PVo žuPn«*ia> kaplanije, tthiVe in pripadajoče infra-y*tr* na Linhartovem trgu igtovila v naslednjih treh skupno nekaj manj kot Ç hsoč mark, za dograditev JJ*»e dvorane pri srednji župnijstvom oz. med vo i? y,n ministrstvom za šolst- v0^skokatoliško župnijst-Kadovljici je v denacio- nalizacijskem postopku zahtevalo vrnitev upravne stavbe Občine Radovljici v naravi, radovljiška upravna enota pa je ugotovila, da vrnitev v naravi po zakonu o denacionalizaciji ni možna, in je zahtevek zavrnila. Ker sta bili obe strani, župnijstvo kot upravičenec in občina kot zavezanec, zainteresirani, da se denacionalizacijski problem čimprej reši, sta se sporazumeli za rešitev, ki se odraža v občinskem odloku o zagotavljanju proračunskih sredstev za obnovo župnišča, kaplanije in cerkve ter športne dvorane v Radovljici. Župnijstvo se je odpove- dalo zahtevku za vrnitev upravne stavbe v naravi in zemljišča, na katerem (v podaljšku upravne stavbe) stoji kino dvorana; občina pa se je obvezala, da bo sofinancirala obnovo župnišča, cerkve, kaplanije in pripadajoče infrastrukture na Linhartovem trgu v znesku 512.467 mark (v ustrezni tolarski vrednosti). Občina je lani za to že namenila 146.419 mark (12 milijonov tolarjev), enak znesek bo letos, prihodnje leto bo 97.613 mark, leto kasneje 73.210 mark, zadnje leto pa še 48.806 mark. Rešitev denacionalizacijskega problema je bila tudi pogoj, da je občina lahko pridobila dovoljenje za preureditev kino dvorane v sodobno kinematografsko in gledališko dvorano. Drugi del odloka zadeva športno dvorano v Radovljici. Občina in ministrstvo za šolstvo in šport sta se namreč dogovorila, da bo ministrstvo financiralo izgradnjo celotne srednje gostinske šole in tolikšen del športne dvorane, kot jo potrebuje šola, občina pa dodatni nadstandardni del. Konkretno to pomeni, da bo ministrstvo za izgradnjo zagotovilo 95 odstotkov sredstev, ostalo pa občina. C. Zaplotnik ^0va afera v vodstvu tržiške občine h Kurnikov trg črna gradnja? jjfedsednik občinskega sveta občine Tržič Peter Smuk je napovedal, da ga ne bo na esnost Tržičanov in Francozov 6. julija pred Kurnikovo hišo. °me i** ^UI"ia " Zaenkrat je vabila za svetnika, da za posege na tem prostoru nasprotju z določili zakona o urejanju *iDai d° svecanosI podpisal le tržiški ni bilo izdano nobeno dovoljenje za naselij in drugih posegov v prostor. mUm **avÇl_Rupar, prostor ob pre- izvedbo prenove, saj jih občina Tržič za Zato je med omenjenim srečanjem z kaj takega niti ni zaprosila. Obenem je novinarji Peter Smuk potrdil, da gre za pojasnila, da za posege na tem pros- črno gradnjo toru veljajo določbe Odloka o ureditvenem načrtu kulturnega centra v starem mestnem jedru. Po njem ob-pokazati strinjanja s sporno stajata dve varianti ureditve Kurniko- vega trga. Omenjeni dopis so svetnikom predstavili na seji začetek junija, vendar svetu. Ker so se na problematika ni btfa na dnevnem redu. V gradivu za nedavno tiskovno konferenco je bil priložen tudi odgovor gradbene inšpekcije svetniški skupini Jr'·niku občinskega sveta pa ostaja tovfien* Kot Je predsednik Smuk ugo-med nedavno tiskovno konferen-dj:' E/e za še eno gradnjo brez n;^°'jenj. S svojo prisotnostjo zato ne NožDaVil pokazati strinJanJa s sPorno v ??misli o ureditvi Kurnikovega trga oh*- Cu zaenkrat niso predstavili conskemu svetu. Ker so se na v ?st°ru med Kurnikovo hišo, stavbo ilnernatografsko dvorano in obzid- ia? nad Tržiško Bistrico začele doga-Ltl spremembe, so nanje postali Sporni tudi člani občinskega sveta. J, etnik SKD Vito Primožič, ki je tudi 'ai* odbora za okolje in prostor, je y.osil Upravno enoto Tržič za po-v?1d 0 kdaji potrebnih dovoljenj, oddelka za okolje in prostor Kavčič je v uradnem dopisu Cetek junija obvestila omenjenega SKD Tržič, ki je zaprosila za inšpekcijski pregled prenove Kurnikovega trga. Ker je gradbena inšpekcija pristojna le za nadzor gradnje objektov, je vlogo tržiških svetnikov odstopila v reševanje inšpekciji za prostor. Vseeno pa je gradbena inšpekcija na osnovi mnenja Upravne enote Tržič ugotovila, da gre za posege v prostor, ki so v Ker gre za manjše ureditve v okolici Kurnikove hiše, ki naj bi stale okrog milijon tolarjev, nekateri svetniki najbrž nasprotujejo naložbi zgolj zaradi nein-formiranosti sveta z dogajanji. Dodatni zaplet je povzročila odločitev, da bodo namesto v atriju občinske zgradbe pripravili svečanost ob 30-letnici pobratenja med občinama Ste Marie aux Mines in Tržič na novem Kurnikovem trgu. Kot je napovedal predsednik Smuk, on ne bo podpisal vabil za svečanost 6. julija na tem trgu, tja pa tudi ne bo prišel. Prva napoved se je že uresničila, saj so iz občine Tržič poslali vabila brez podpisa Petra Smuka. Glede druge napovedi ima predsednik Smuk še čas za razmislek. Kaj bodo presodile inšpekcijske službe o delih na trgu, pa bomo še poročali! • S. Saje — ZRCALCE, ZRCALCE - Kaj pomenijo ključi na grbu Nakelski svetniki so se odločali že o drugem predlogu občinskega grba. Medtem ko so prvega z motivom stiliziranega nageljnovega cveta zavrnili, je bil vsaj večini grb s prekrižanima ključema bolj všeč. Čeprav je izdelovalec predloga v obrazložitvi zapisal, da sta ključa simbol sv. Petra, zaščitnika nakelske cerkve, so nekateri svetniki modrovali tudi drugače. Medtem ko je predsednik komisije za pripravo celostne podobe občine Naklo Anton Peternel razlagal, da ključi lahko ponazarjajo tudi povezanost vseh treh krajevnih skupnosti, je obrtnik Janez Pivk iz Naklega omenil možnost, da bi bili lahko tudi ključi kakšnega trezorja. Na to se je odzval še kmet Jaka Korenčan iz Podbrezij, kije izrazil bojazen, da ne gre za ključe vrat z drugačnimi rešetkami. Samo če niso ključi za "arest", je bil pripravljen s svojim glasom podpreti drugi predlog grba. Ljubelj, 28. junija - Kompasov mejni turistični servis na Ljubelju je od začetka junija bogatejši za nov objek, ki se imenuje Terasa Kozorog. Gre za prizidek k restavraciji, v katerem je prek 60 sedežev, njegova posebnost pa so steklene stene. Turisti si lahko privoščijo čudovit razgled na okoliške gore kar s sedežev, še več pa vidijo z zunanje terase, kjer je na voljo tudi daljnogled. Razgledno ploščad so začeli graditi že jeseni, a je dela za več mesecev prekinila zima. Nadaljevali so jih spomladi in še pred poletno turistično sezono uresničili naložbo, katere vrednost ocenjujejo na več kot 60 milijonov tolarjev. • S. Saje 24 Uit DOBRE 0rske spremembe v občinah Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ^ danes in jutri je čas za predloge e(*eljo, 30, junija, se bo iztekel rok za predloge za spremembo namembnosti zemljišč znotraj obstoječih naselij. ?8? »V**' ?*• Mi« " V pa je zaradi različnih infra- strukturi nesmiselno vztrajanje na stališču, da tako imenovana plombna gradnja in zapolnitev nista mogoča. "Občani in organizacije torej lahko predlagajo spremembe namembnosti zeml-jišč v veljavnem oziroma nerednega sprot- dolgoročnem prostorskem nega registriranja in planu. Nedvomno bodo v Škar.°k°'Je 'n prostor strukturnih sprememb v pros {Jtiju na*°^.a L.ol«> že od 1. toru po letu 1986 marsikje ta to'^n^ ï^irajo predloge trenutek precej spremenjeno j^ttiemb • or8an·zacÜ za m drugačno, kot je bilo opre-M^kia sprt!? .d°Pphutve pros- deljeno v sprejetih strokovnih ih dolgoročnega plana 2000. Zaradi neažurir- PoijjJ" **** m Gorenja meznih zemljišč oziroma pros to * 0bemi Žiri pa tora ni več pravega razloga pone- Tako je zaradi dosedanjih 5Q°^«sečnn*a'do. konca julija, infrastrukturnih posegov v h!°$0v in J?uSp,reJemanje pre- prostor po eni strani treba SLi&WM U soreiiemh. trenutek moč uveljaviti, vnes ti v prostorske plane. Seveda želijo opredelitev za bencinsko črpalko. V Gorenji vasi je eden od problemov čistilna naprava. V Škofji Loki pa na primer nista vrisani v dokumente Poljanska in Selška obvoznica. Takšnih na primer nevrisanih komunalnih ali drugih infrastrukturnih objektov in površin pa je na celotnem območju še več. Pri tako imenovanih naravnih dobrinah in njihovem izkoriščanju je slika Se bolj popačena. V Gorenji vasi so se na primer dogovorili za tri pa to ne pomeni spremembo kamnolome,registriranih pa je širših območij ali odpiranje trenutno 60, na območju vseh NvíÜ ob*ini fS,'"^fSl·n.pa jše vsebinske popravke ^a jesen,- ,me,i Meta Mohorič-Peternelj z oddelka za okolje in prostor v občini Škofja Loka ugotavlja, da so marši kje mogoče zaokrožitve in zapolnitve prostora. Ker gre ponekod za zemljišča prve kategorije, r°St°Pomàh °S?nah naj bi 5k>8h $3. 4? svojih nk Se Vr ' »anov. Ta trenu- ?očja DolVelJaJ° za širša , tor l ^ko im CZne ali več ki so na P«mer s treh strani MYke sestav „eniovane Pros" ze obdana z objekti, niso oa 5a?azaobdnKe dolg°r°čnega večja od recimo d 'eta ?n^U0Je od 1986. leta kvadratnih metrov, je ob ^ 2000 rí • »via mrauiaiuiu mwwvj», j — — — • dejansko stanje obstoječi komunalni infra- Ugotavljate, da je tako v Škofji Loki kot v občini Gorenja vas - Poljane v prostoru vrsta posegov, ki so neusklajeni s planom ali pa niso registrirani v sedanjih prostorskih dokumentih. "V vsaki od novih občin imajo določene probleme in potrebne so opredelitve s spremembami v veljavnem dolgoročnem prostorskem planu. V Žireh na primer koliko jih bo v prihodnje, ostale pa sanirati. V planih tudi ni zaščitenih in varovalnih gozdov. O tem bi se veljalo dogovoriti morda z gozdarji. Vsebinsko bo na primer treba opredeliti smučišča na Starem vrhu, ki prav tako niso primerno oziroma ustrezno opredeljena v sedanjih dolgoročnih prostorskih dokumentih." V Gorenji vasi so se že opredelili za ureditev centra. V Javorjah naj bi na podlagi sedanjih sprememb preverili, kje je moč naselje zaokrožiti. Čeprav gre za zemljišča prve kategorije, so tudi posamezne grape, kjer bi se s kmetijci veljalo dogovoriti za nekatere plombne pozidave. Enako velja za Debeni, Dobravšce, Stari vrh, Topličarjevo v Ko-pačnici. Dodatno zazidljivost naj bi preverili tudi na Zgornjih Hotavljah. V Gorenji vasi pa predlagajo preveritev obrtne cone v Dobju in lokacije za čistilno napravo ter bencinskega servisa. Čistilna naprava naj bi bila nekaj nižje, kot je opredeljena v sedanjem prostorskem planu. Za bencinsko črpalko pa je varianta glede na obvoznico na začetku ali pa na drugi strani naselja. Pomembna v tem postopku je tudi opredelitev prizidka k telovadnici in vrtca pri osnovni šoli v Gorenji vasi. V Poljanah bodo morebitne spremembe dolgoročnega prostorskega plana najprej proučili v vodstvu krajevne skupnosti. Opredelili naj bi morebitne nove predloge in rešitve. Sicer pa se zavzemajo, da bi tudi Poljane dobile v prihodnje urejeno in zaokroženo središče. "V občini Škofja Loka bosta nedvomno imeli pre- dnost poljanska in selška obvoznica, ki ju je treba vnesti v dokumente. Možne bodo tudi individualne spremembe oziroma zapolnitve s plombami, kjer so mogoče zaokrožitve naselij. Aktualni bodo odlagališče odpadkov, kamnolomi, gramoznice in deloma tudi smučišče Stari vrh. V industrijski coni posebnih sprememb in dopolnitev ne predvidevamo in tudi sicer ne načrtujemo novih pozidav, ker bi to pomenilo nove strokovne podlage. Do leta 2000 bomo pozornost obrnili predvsem na Kupu-cinjsko predmestje, Dolenjcev vrt, na Kamnitniku pa na ureditve, ki ne odpirajo novih stanovanjskih površin. Tudi v Iraški graben ne nameravamo posegati. Pričakujemo pa individualne pobude." Zanimivo pobudo so na oddelku za okolje in prostor dobili iz krajevne skupnosti Sv. Duh. Predlagajo, da se območje od Gorajt xlo Šutne, Crngroba, Pevna in Kamnit-nika zavaruje kot rekreacijska površina. Meta Mohorič-Peternelj z oddelka za okolje in prostor nazadnje ugotavlja, da na območju vseh štirih občin ni razlogov, za večje spremembe in opredeljevanje novih strokovnih podlag. Takšna opredeljevanja bodo aktualna po letu 2000. • A. Žalar Poldrugo leto po lokalnih volitvah v Kranju Z zamenjavo občinskega sveta Kranj ne bi pridobil Z županom Grosom Kranju vlada anarhija, problemi, intrige in neproduktivni incidenti spodkopavajo napredek, ljudje pa tak^ destruktivnosti celo ploskajo. Čas je, da se ozrejo v sosednje občine in pogledajo, kaj tamkaj delajo. Kranj, 26. junija - Krščanski demokrati so v svetu mestne občine Kranj med najmočneje zastopanimi strankami pa tudi med najbolj odkritimi kritiki ravnanj župana Vitomiria Grosa. Leto in pol po lokalnih volitvah je sicer kratek čas za uresničitev novih projektov, ki bi se v praksi tudi potrdili, vendar pa je to hkrati ze skoraj polovica mandata, torej čas, ko bi se občinska oblast morala' vprašati, kaj je storila za dobro Kranja in Kranjčanov in kaj v štirih letih sploh namerava. Zastoj navzven morda res še ni opazen, dejstvo pa je, da brez novih idej, programov, projektov Kranj, zlasti v primerjavi z drugimi občinami, izgublja in nazaduje. "Ne nadaljujejo se celo nekateri že prej začeti projekti, kot denimo rekonstrukcija Oldhamske ceste v Kranju, in to samo zato, ker občina svojega dela obveznosti v skupni investiciji z državo ne izpolni. Škoda ni samo zaradi Oldhamske ceste, za katero je celo že sklenjena izvajalska pogodba, ampak tudi zaradi dveh nič manj pomembnih odsekov, ki naj bi se ju, tak je bil dogovor, lotili po obnovi vpadnic, to je Jezerske in Škofjeloške ceste. Dopuščam sicer, da se z njima "kaj dogaja", vendar svetniki o tem ne vemo ničesar," pravi Peter Orehar, eden od svetnikov SKD v svetu mestne )bčine Kranj, sicer pa predsednik odbora SKD Kranj in pred poldrugim letom predsednik tedanje kranjske vlade. Peter Orehar ugotavlja, da je občinski svet kot zakono- "Če bi bila rešitev v zamenjavi občinskega sveta, kot je prejšnji ponedeljek na sestanku vodji skupin svetnikov predlagal Nikolaj Bevk, sem za to. Vendar nisem prepričan, da bi Kranj od tega res imel koristi. Župan Gros je namreč v konfliktu Z vsemi, ki odločajo: z drtavo, upravno enoto, ministrstvi, občinskim svetom. Problematičen ni svet, ampak iupan," pravi Peter Orehar. sejah sveta mestne občine Kranj, je dejal: "Že na prvem takem sestanku, komaj po volitvah, je iz suhega zraka priletela vojna napoved svetu. Ne vem, zakaj. Županov odnos do sveta me osebno žali. V Kranju je toliko problemov, da jih lahko rešujemo le s skupno voljo. Vendar ne vidim več možnosti, da bi skupni voz premaknili naprej. Iz vsake situacije se izcimi konflikt. Sprašujem, ali nas je vseh 33 svetnikov res tako napetih. Peter Orehar dajno telo ob županu Grosu, ki ima predstavniško in izvršilno funkcijo, v izjemno težavnem položaju. Svet je odgovoren za razvoj Kranja, ne more pa o njem odločati, ker od župana preprosto ni predlogov, ne informacij. Za primer navaja projekt ravnanja s komunalni- mi odpadki (CERO). Svet je sprejel ustrezne sklepe, ni pa vreden, da bi zvedel, kaj se z njim dogaja. Datum napolnitve in zaprtja kranjske deponije v Tenetišah pa je vse bliže... "V Kranju naj bi z nasledn- Í'i m šolskim letom s pristankom ministrstva zaživelo več višjih strokovnih šol. Tudi na tem področju se je vse sesulo, krivo naj bi bilo "nezanimanje gospodarstva". Obnašati se, kot da ni treba z nikomer sodelovati, da se Kranj lahko zapre, je skrajno neodgovorno in škodljivo. Verjamem, da je zakonodaja okrog preobrazbe državne uprave in lokalne samouprave v časovni stiski marsikaj spregledala; predvsem pa ni predvidela slabih odnosov niti med župani in upravnimi enotami, niti med župani in občinskimi sveti. Župani so izvoljeni neposredno, torej niso zavezani svetu. Kaj potemtakem svet lahko naredi? Nima niti lastne strokovne službe, ampak servis v občinski upravi, ki ji načeluje Gros. Položaj je nemogoč." Dr. Janez Remškar je vodja skupine svetnikov SKD v svetu mestne občine Kranj. Na vprašanje, kako ocenjuje županovo grožnjo s ponedeljkovega sestanka vodij skupin, da ne bo več sodeloval na Dr. Janez Remškar Prepričan sem, da ne. Pri proračunu, na primer, smo županu docela popustili, samo da smo omogočili sprejem in financiranje novih nalog. Na seje sveta še hodim, vendar sem zadnje čase precej tiho. Ne vidim smisla, da bi reagiral, saj na drugi strani ni niti najmanjše volje, da bi karkoli rešili." Dr. Janez Remškar: "Neproduktivni iupanovi incidenti so morda po meri volilcev, v njihovo dobro pa prav gotovo ne. V poldrugem letu se v Kranju razen problemov, incidentov in intrig ni nič premaknilo. Kdaj bo prišel čas, ko se bomo ozrli po drugih občinah in videli, kaj tam delajo? Mi pa ne bomo imeli česa pokazati." V nedeljo so bile krajevne volitve v občini Preddvor iani so izvolili nove svete KS Kraji Poleg vseh drugih dogodkov, ki so se v nedeljo vrstili v občini Preddvor, so bile tudi volitve v svete KS. Preddvor, 26. junija - Tudi v občini Preddvor so krajevne volitve zdaj že mimo. Izvoljeni člani svetov krajevnih skupnosti bodo v kratkem dobili potrdilo o izvolitvi, v prihodnjih treh tednih pa bodo sklicane ustanovne seje svetov KS, nam je povedala predsednica občinske volilne komisije Janja Roblek. Deževna nedelja je bila očitno kot naročena za volilna opravila. Volilna udeležba je bila namreč v nekaterih krajevnih skupnostih precej visoka, saj se je volitev udeležilo tri četrtine volilnih upravičencev. Tako je bila v KS Bela 75-odstotna, V KS Jezersko nekaj nad 70-odstotna, v KS Kokra blizu 64-odstot-na, v osmih volilnih enotah KS Preddvor pa je nihala od 52 (v Preddvoru) do 86 odstotkov (v Mačah). Vsaka vas predstavlja volilno enoto in v vsaki vasi je bilo tudi volišče. Kdo vse je bil torej izvoljen v nove svete KS? KS BELA: v Bašlju Franc Gašperlin in Franc Roblek, v Hrasah Jožef Jagodic, na Spodnji Beli Dannka Zaplotnik, na Srednji Beli Jožef Štefe in Ciril Zorman, na Zgornji Beli Vilko Čimžar in Brani-mir Sterle KS JEZERSKO na Spodnjem Jezerskem Silvester Plaznik in Joža Smrtnik, na Zgornjem Jezerskem Boštjan Skuber, Milan Kocjan, Jožef Meš-ko, Lidija Nahtigal, Ivan Zadnikar. KS KOKRA Franci Grkman, Andrej Krč, Ivanka Tišler, Viktor Lesjak, Brako Koder. KS PREDDVOR na Bregu ob Kokri Valentin Rozman, na Hribu Janez Studen, v Mačah Blaž Rc hberger, na Možjanci Franc Jerič, v Novi vasi Ivan Kaštrun, v Potočah Anton Roblek, v Preddvoru Bojan Lavrinšek, Ciril Markun, Peter Sodnik , v Tupaličah Jože Valjavec, Janez Gre-gorc. • D.Ž. Iva Mohorič, predsednica nadzornega odbora, ki ga je izvolil občinski svet, pravi, da je dolgo razglabljala, kdo povzroča kratek stik med županom Grosom in občinskim svetom. "Potem ko sem bila na seji sveta in na dveh sestankih vodij skupin svetnikov, sem se prepričala, da je izvor pri županu. Župan odreka servis tudi nadzornemu odboru. Očitno se ima za avtoritarno osebo, ki ima vedno vse prav, drugi pa so nepotrebno zlo. Nadzorni odbor je želel preveriti nekatera vprašanja in kritike na račun zaposlovanja v občinski upravi, stroškov uprave, odkupa zemljišč na C. Staneta Žagarja in Likozar-jevi ter sploh gradnje cest, izterjave dolgov, izračunavanja komunalnih taks in podobno. Nismo uspeli priti do konca. Pričakovala bi, da župan, če dela po predpisih in za dobro Kranja, podatkov ne bo odtegoval. Edino poročilo, ki ga je odbor dobil, je bilo pol strani poročila o depozitih občine na zadnji dan v letu, brez pogojev in razlage." V kranjskem odboru SKD pogrešajo vizijo razvoja mestne občine, ki bi jo moral ponuditi župan, svetniki pa so jo pripravljeni dopolniti. Tako, denimo, na področju otroškega varstva pogrešajo drugačne oblike varstva in vzgoje otrok, tudi prek koncesij, na področju osnovnega šolstva je sosednja občina Naklo z gradnjo osemletke že prehitela načrtovano kranjsko Iva Mohorič gradnjo osemletke na Oreldjj na kulturnem področju jc J vedno odprt problem osre»1^ knjižnice, šport se utaplj3 prerekanjih, premalo ozirf>m nič ne se ne dogaja tudi » področju oživitve mestne? jedra in novih sosesk, v izmu, kot kaže, sploh J? nobenih načrtov, celo na Prj dročju podjetništva, kjer y glede na prejšnji župan? status podjetnika in predse^ jočega liberalni stranki pny0 kovali od župana operativne rešitve, vlada P" ženo zatišje. Občina bi P°ieJ delitve stanovanjskih p05^ morala vsako leto pridot".. vsaj deset do dvajset no^ stanovanj, vedeti, kam z °kj padki, skratka, problemov, £ bi jih morali začeti reševati. J obilo, občinski svet pa tovo ni tisti, pravijo v SKP-podstavlja noge. • H. Je,° čan, foto: G. Sinik V občini Kamnik so volili Nova vodstva krajevnih skupnosti Kamnik, 25. junija - V nedeljo so v krajevnih skupnostjjj v občini Kamnik volili nove člane svetov krajevni" skupnosti. V 25 krajevnih skupnostih v občini jebilo 30 kandidatov za člane vodstev, izvoljenih pa je bilo 2*f kandidatov. Volitve so bile na 29 voliščih v 84 volilnl'j enotah. Tajnik občinske volilne komisije Alojz Kolar P nam je povedal, da so po neuradnih podatkih p°v y izvolili nova vodstva, povprečna, neuradna, udeležba občini pa je bila 40,83 odstotka. V krajevni skupnosti Črna. kjer so štiri volilne enot? (udeležba 63,36 %), so izvolili 11 članov; v krajev^ skupnosti Duplica, s štirimi voililnimi enotami (23%) ss izvolili 11 članov sveta; v krajevni skupnosti Godi* y Štirimi volilnimi enotami (51,87%) so izvolili 11 članov; . krajevni skupnosti Kamnik-Center s tremi volilo11": enotami (28,47 %) so izvolili 9 članov; v krajevn. skupnosti Kamniška Bistrica s štirimi volilnimi enotanj (35,80 %) so izvolili 11 članov; v krajevni skupno«. Komenda s petimi volilnimi enotami (45,88 %) so |zv0"a 11 članov sveta; v krajevni skupnosti Križ, kjer je bila ?ny volilna enota (86,50 %), so izvolili 7 članov sveta KS>. krajevni skupnosti Mekinje s tremi volilnimi enota"1 (48,22 %) so izvolili 7 članov; v krajevni skupnosti M«*' s štirimi volilnimi enotami (37,99 %) so izvolili 9 član". sveta KS; v krajevni skupnosti Motnik s petimi v0«inlvnj enotami (64,59 %) so izvolili 9 članov; v krajec skupnosti Nevlje s štirimi volilnimi enotami (48,3^ ° j so izvolili 11 članov; v krajevni skupnosti Novi trg s tfe v volilnimi enotami (33,95 %) so izvolili 9 članov sveta, krajevni skupnosti Perovo, kjer bila le ena volilna «n .j (25,91 %), so izvolili 7 Članov; v krajevni skupn^ Podgorje, kjer je prav tako bila samo ena volilna en . (36,79 %), so izvolili 7 članov; v krajevni skupno* Pšajnovicastremi volilnimi enotami (77,97 %) so izv0 j 9 članov; v krajevni skupnosti Sela z devetimi voh«" • enotami (62,24 %) so izvolili 11 članov sveta; v krtini skupnosti Srednja vas s tremi volilnimi enotami (->°» t %) so izvolili 7 članov; v krajevni skupnosti Sm*rca štirimi volilnimi enotami (40,47 %) so izvolili 9 član.°^i krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju s štirimi voli«1 j enotami (7164 %) so izvolili 11 članov; v kraje* skupnosti Špitalič, kjer je bila le ena volilna en . (78,24 %), so izvolili 7 članov; v krajevni skupnosti V^Tt ■ 70ll« \n s sedmimi volilnimi enotami (67,46 %) so izv krajevni skupnosti Vranja peč s štirimi volilnimi eíï0\^ú (79,78 %) so izvolili 9 članov in v krajevni skupnj. g Zaprite s tremi volilnimi enotami (28,06 %) so izv01 članov sveta krajevne skupnosti. • A. Žalar J kovinOtehna Posebne agencije za izterjavo postajajo edino sredstvo za vračilo dolgov Ko dolžnik ne vrne denarja... ÍJPSA, d.o.o., je eno izmed nekaj podjetij, ki za svoje kliente pri njihovih izmikajočih se Nkin (uspešno) dosežejo plačilo dolgov. Pravna država je po besedah tamkaj zaposlenih na tem področju ustrelila popolnoma mimo. Slovenija postaja raj za neplačnike. ^0°S a' Prostor* ljubljanskega podjetja hmmm Ijetu kot tudi njemu podobna podli ShV5e.DoU postajajo zbirališča tistih, *r?J0 od svojih dolžnikov (neus-Ijl) izterjati denar. Finančna nedisci-m ' ,2posojanje denarja preko raznih o))r "*.v' ki upniku obljubljajo mamljive niljjj 'ki nato običajno nekam po-IÜ, * Posameznemu upniku po odlo-^'Juh in P° n'k°li uresničenih '"iba po izplačilu ostane edino Hai se vlečejo, ^e finančniku koijjj J° goljufijo, le-ta odsedi toliko, %sv 11111 Je Pa* na,oz',a sodna veja tanj P° prestani kazni pa je, vsaj %*y** v najlepšem redu. Upnik se v*j!j dokončno poslovi od denarja, ^ Premetenih dolžnikov pa najde H ,*a uživanje na nepošten način š ki yne8* denarja. "Poznamo falo-^ni ^ v ^asu prestajanja zaporne ktd Pestil na svoj račun nakazovati po EJJJ tolarjev. Do takrat, ko je ^ no svobodno zadihal, je vsota na ^aii Zras,a- Upniki kljub temu do %u\\ niso prišli," je v pogovoru i!™ direktor podjetja podjetja Frosa Boštjan ^ Prav to je tisto, zaradi česar lahko Pmí0?.' da je pravna država na tem °kaz U- ^ na izPltu pravilnosti. ^)i3nim goljufom ostane (nepredol-D» F estajanje denarne kazni, upnikom Oò "ifv i*«' zgodbi je zagotovo zani-*seniigen podatek. Slovenci se z íq A štirimi upiramo motnosti, Pttll tuJci Postajali lastniki naše V dežele. Pa vendar naj bi Po „ °dstotkov slovenskih hiš, %MLan PodMa Frosa, imelo AZriff za posojila v sosednji nik v W Za isto hipoteko je last-Posnin**^ dobil neprimerno višje o*fa/f i*a$ da bomo nekega dne evropska polnopravna Poso/// Jakrat bodo avstrijski ^ov/nfdajalci pač enostavno ^Jboli ^Poteke in -tako bi po tfetjinJQ pogledi varianti lahka Postal? slovenskih nepremičnin ?'av VH/a last. Zgodilo se bo °Jitnt> ' iesar se vsi tako w?niki I íenarnice. "V tej državi so n^eŽai teni kot kočevski medici tnirna nu ° da naša država P°leg dnii uPnit? neSa ustreznega aparata, uM. Se ^ usPd zagotoviti izplačilo fet°Policiia lŽal?stno Pa Je' da nam nit Vaniu 1 ' kriminalisti in sodstvo ob D1 Naš °v.rstnih težav nočejo prisluh-í2blemov "Stop re§evanja dolžniških ÏÏeí>riJa2Ie/astavlJen P°vsem dru-«m Pom? ?° uPnika ter, kar je prav ï^iia tem,bno' d° dolžnika. Do iVlJe5 soh l,k° časa' kolikor je pri-l£° Pač „?e!?vati- Ob nesodelovanju la? ne in nr S Jeni uP°rabiti drugačne ie ja- VeSVne metode brez fizičnega Sak naš h je zanimiv podatek, da arngi primer izvršba plačila po takem sklepu sodišča. Dolžniki se prav zaradi nemoči sodstva svojim upnikom največkrat zarežijo v obraz -ME PA TOŽI! S tožbo pa,..." Profesionalnost in legalnost "Največje upnikovo in seveda naše zadovoljstvo je, če dolžnik vrne denar. Ob tem naj posebej poudarim, da pri svojem delu ne uporabljamo fizičnega nasilja. To počnejo pobalinske skupine izterjevalcev, v Frosi ji pravijo kar golazen izterjevalska, za katere nas ljudje žal prevečkrat zamenjujejo. Prav zato se mi zdi, da naziv izterjevalska agencija prav zaradi take miselne obremenjenosti za nas ni najbolj ustrezen. Boljši bi bil denimo Inštitut za iskanje denarja," pravi Boštjan Žargaj. Osnova in začetek njihovih prizadevanj in akcije po vračilu dolga se začne z zbiranjem informacij. Kdo je dolžnik, kje dela, koliko podjetij ima registriranih, s čim se ukvarja, kam zahaja, kolikokrat gre v tujino, s kakšnim avtomobilom sevozi... "Večina dolžnikov je težkih bleferjev. Najboljše orožje zoper njih je dobra informiranost, v skrajni sili blef. Pa še blefiranje izkušenemu človeku točno pove, kdaj se sogovornik izmika." Vsaka resna izterjava zahteva brezkompromisnost, vendar, da ne bo pomote, brez kakršnega koli fizičnega nasilja. Dolžnika uslužbenci povprašajo, kje je denar, kdaj ga misli vrniti, ob tem pa morajo biti cepljeni zoper sentimentalnost in usmiljenje. Svoj obisk štejejo talto za pomoč svojemu klientu upniku kot tudi dolžniku. V primeru, ko trenutno nima denarja, mu ponudijo stpritve svojega finančnega inženiringa. Frosa mu za podjetje (večina dolžnikov je namreč podjetnikov v d.o.o.-jih) pripraVi načrt poslovanja, ter uredi poslovanje podjetja v taki meri, da lahko začne vračati dolg. Vsakdo, ki je Frosinim fantom prisluhnil, je uspel vrniti svoj dolg. So pa težavni primeri... A seveda vsi niso taki. Dolžniku je najtežje priznati, da se sooča z velikim problemom, da bo moral denar, ki si ga je izposodil, tudi vrniti. Večina tega verjetno nikoli ni nameravala storiti. Takrat tudi Frosini uslužbenci niso več tako prijazni. A naj ob tem še enkrat poudarim, da pri tem ne uporabljajo fizične sile, zatečejo se k psihičnim pritiskom na izmikajočega se dolžnika. Zahtevajo podpis hipoteke, življenjskih zavarovanj na upnike, prepis avtomobila... Ostali družinski člani ob tem ostajajo zunaj, nikoli niso tarča pritiskov. "Če je denar zafural Janez, njegova hči zato ni nič kriva. Kriv je on in ne družina," je zdrava logika Frosovcev. Po njihovih zagotovilih so na dolgi rok uspešne vse izterjave, razen od onih, ki so jih sodna kolesa poslala za rešetke. Prej ali slej plačajo vsi, v določenem trenutku se nam enostavno ne morejo več izmikati, nekaterim popustijo živci... Pa me tožil Dolžnik, če se mu na sodišču dokaže krivda, pač odsedi toliko, kolikor pač mora odsedett ter se po prestrani kazni vrne v svoje okolje in uživa sadove svojih predarestantskih finančnih mahinacij. V večini primerov je nemogoče dokazati, da je tak denar prigoljufan. Po drugi strani pa je sodišče, če tak tič zagotovi, da bo denar zagotovo vrnil, prizanesljivo, v takem primeru mu menda sploh ni moč očitati goljufije. In vse gre po starem naprej. Le žrtve so nove. lt(in<* Uu£ izterJavo dolgov, kakršna je Frosa, nikakor niso to, kar si 35*'oví»? 'Predstavlja. Podjetje deluje povsem legalno, po vseh zakonih, s twP*VGA uPn*« *ot do dolžnika. NJM°™M°M^Nj£ Naivnost ali lakomnost upnikov? ...in upniki dobijo vrnjen svoj denar. Ob tem pa se gre vprašati, koliko in zakaj je pri nas toliko dolžništva. Po podatkih Boštjana Žargaj a so največ dolžnikov povzročile mamljive obresti v oglasih različnih časopisov. "Nekdo si je izposodil reciva deset nemških tisočakov in jih posodil nekomu za petod-stotne obresti. Ta drugi je denar posodil nekomu tretjemu za recimo šestodstotne obresti, no, pri njem pa se je sled za denarjem nekako izgubila. O razlogih, zakaj to nekaterim uspeva, pa najbrž ne gre izgubljati besed. Večina naivno misli, da bo s finančnimi transakcijami na lahek način uspela zaslužiti denar, premamijo jih mamljive obresti, ki pa v večini primerov tako ali tako niso kaj več kot vaba za naivne. Investitorji se pravzaprav ne morejo prepričati o tem, kako posluje tisti, ki mu posoja denar. Pravilno, s stališča v ustavi zajamčene pravice do tajnosti osebnih podatkov. A je po drugi strani hudo nepravično do investitorjev in posojilodajalcev, ki nič hudega sluteč svoj težko prisluženi denar vržejo v novo črno luknjo. Zato v prihodnosti, menda še do konca letošnjega leta v Frosi pripravljajo odprtje posebnega informacijskega centra. V njem bo moč dobiti oceno varnosti naložbe, ter tako tistim starim mačkom finančnega bleferstva preprečiti, da bodo še naprej iskali nove žrtve. Besedilo in slika: Uroš Špehar ?>BLAČILA ZA NEJSE POSTAVE Lina Tomšičeva 16, Kranj (stari del mestnega jedra) V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POLETNIH OBLAČIL od št. 44 - 54: • jakne • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine • kopalke OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. UGODNA PONUDBA POLETNIH KOSTIMOV IS JELOVICA lesna industrija p.o. Kidričeva 58 4220 Škofja Loka razpisuje za Šolsko leto 1996/97 17 štipendij za poklic MIZAR (lahko tudi obrtni) 10 štipendij za poklic TESAR K prijavi za razpis je potrebno priložiti - Izpolnjeno vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obr. DZS 8,40) - dokazilo o vpisu v šol. leto 1996/97 - zadnje šolsko spričevalo Vsem, ki ste se odločili za poklic mizar ali tesar, smo pripravljeni posredovati dodatne informacije. Naša želja je, da se oglasite v kadrovski službi našega podjetja, kjer vam bomo radi odgovorili na vaša vprašanja, lahko pa nas pokličete tudi po tel.: 064/613-238. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj vabi k sodelovanju nove sodelavce za delovna mesta: 1. GRADBENEGA INŽENIRJA V PRIPRAVI DELA 2. VODJA GRADBIŠČA 3. GRADBENEGA DELOVODJA Za opravljanje del morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - da imajo visoko (VII. st.) ali višjo (VI. st.) strokovno izobrazbo FAGG - hidrotehnične smeri; - zaželene so delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit; - znanje uporabe osebnega računalnika; - vozniški izpit B kategorije; pod 2. - da imajo višjo (VI. st.) ali srednjo (V. st.) izobrazbo §radbene smeri; leta delovnih izkušenj na ustreznih delih; - opravljen strokovni izpit; - znanje uporabe osebnega računalnika; - vozniški izpit B kategorije; pod 3. - da imajo zaključeno delovodsko šolo gradbene smeri (V. st.); - 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih; - vozniški izpit B kategorije; pod 3. - da imajo zaključeno delovodsko šolo gradbene smeri (V. st.); - 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih; - vozniški izpit B kategorije; Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in potrdilom o državljanstvu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava Premantura '95, dela nastala v lanski slikarski koloniji Likovnega društva Kranj v Premanturi. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del slikarja Todorčeta Atanasova. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije VIR Radovljica. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji do konca junija razstavljata Bernarda Šalamon in Jelena Robtč. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava ročno rezljanih modelov za loški kruhek Petre Plestenjak - Podlogar. V galeriji Šivčeva hiša še do 30. junija razstavlja slike Bojan Bensa . V avli Občine Radovljica je na ogled razstava Gostoljubje nasmeh turizma. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja Martin Avsenik BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana je na ogled razstava slik Valentina Hodnika (1896-1935) ob stoletnici slikarjevega rojstva. V domu je do 1. julija na ogled razstava barvnih fotografij Janeza Papela z naslopvom Živalski svet okoli nas. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja fotografije Tončka Benedik. V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Mali Groharjevi koloniji. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Franc Novinc. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Jože Peternelj-Mausar slike na temo Motivi iz moje mladosti. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. ŽIRT - V galeriji Stare šole-žirovskega muzeja je še do 30. junija na ogled razstava slik Jožeta Primožiča. Obletnica knjigarne Center Oxford NAGRADE ZA NAJBOLJŠE Ljubljana, 26. junija - Ob zaključku tekmovanja Oxford English za leto 1995/96, ki ga je v sodelovanju s Cankarjevo založbo in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo razpisala Oxford University Press, so v Cankarjevem domu slovesno podelili nagrade najboljšim učencem, dijakom in njihovim mentorjem. Razstava nagrajenih izdelkov je bila od 19. do 22. junija odprta tudi za širšo javnost. Letošnje leto je za knjigarno Oxford Center poleg pete obletnice tega tekmovanja pomembno tudi zaradi desetletnice njene ustanovitve. "Tekmovanje Oxford English je nastalo predvsem zato, da bi postal pouk angleščine bolj zanimiv," je na tiskovni konferenci povedal predstavnik založbe Oxford University Press Boštjan Kuljič. Tekmovanja, ki so ga izvajali v okviru rednega pouka angleščine, se je udeležilo 65 osnovnih in 20 srednjih šol. Osnovnošolci so svoje znanje pokazali v obliki posterjev, map in časopisov, srednješolci pa so poleg že tradicionalnih mini - sag poskusili še z novo kategorijo kratkih zgodb. Mini saga je literarna oblika, ki mora vsebovati točno 50 besed, v njih pa mora biti posredovana zgodba,v pesniški obliki. Komisija, ki ni imela lahkega dela, je izbrala 171 najboljših izdelkov, pri tem pa upoštevala vsebinsko in oblikovno skladnost s pogoji tekmovanja, izvirnost, jezikovno pravilnost in ustrezno stopnjo znanja, estetsko podobo izdelka in uporabnost izdelka kot učnega gradiva. Med najboljšimi so bili tudi z gorenjskih osnovnih in srednjih šol. Ob deseti obletnici Centra Oxford in zaključku tekmovanja so učenci štirih osnovnih šol pripravili program pesmi in dramatizacij v angleščini. Omenjeno tekmovanje je pri nas trenutno edino, kjer lahko šole dejansko pokažejo in dokažejo uspešnost dela pri angleškem pouku. • M. Kubelj OSNOVNA ŠOLA PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA Šolska ulica 1 razpisuje prosta dela in naloge: VIŠJI KNJIŽNIČAR -BIBLIOTEKAR za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na bolniškem in porodniškem dopustu) Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela 15. 8. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po preteku razpisa. IV. triglavski likovni tabor UMETNIKI USTVARJAJO POD TRIGLAVOM Bled - Ta konec tedna se na Pokljuki začenja IV. Triglavski likovni tabor, ki bo po podatkih organizatorja zbral doslej naJve^ število prijavljenih likovnikov iz Slovenije in iz dežel Alpe-Jadran. Pričakujejo namreč kar okoli sto likovnikov, ki bodo o° nedelje, 30. junija, pa do četrtka, 4. julija, slikali in kiparili ne le na Pokljuki, pač pa tudi v širšem triglavskem pogorju* Tolikšno število likovnikov, med njimi je približno tretjina akademskih slikarjev in kiparjev, je skoraj za četrtino večja kot lani. Število je le malo manjše od skupnega števila vseh udeleženih na dosedanjih treh prireditvah, vsekakor pa bi vsaj pri nas težko našli likovno prireditev, ki bi zbrala približno toliko udeležencev. Organizacijski komite Spominskih pohodov partizanov in veteranov na Triglav se seveda veseli prave množice ustvarjalcev, saj prijave vsekakor govorijo o tem, da se likovniki, med njimi je cela vrsta takih, ki so se udeležili že vseh dosedanjih likovnih taborov, na tej prireditvi dobro počutijo. Nekaj težav takšna množica orginiza-torju seveda naredi predvsem glede namestitve, vendar pa so doslej še vedno našli zanje mesto v Vadbenem centru na Rudnem Poliu, v hotelu Šport, v objektih TNT in v planinskih domovih. "V dosedanjih treh likovnih taborih je nastalo veliko likov- Žirija v sestavi France Zupan, Zoran Kržišnik in Damir Globočnik bo izmed nastalih del izbrala slike in kipe za priložnostno razstavo 18. julija v Šport hotelu na Pokljuki. Takrat bodo podelili tudi Jocove triglavske plakete (letos z zlatim, srebrnim in bronastim listom) in druge nagrade. Franc Šinit nih del, od katerih je okoli 170 slik in 30 kipov vključenih v Triglavsko likovno galerijo, ki je svoje začasne prostore dobila konec lanskega leta v Vadbenem centru slovenske vojske na Rudnem polju," je povedal Franc Šmit, sopredsednik organizacijskega komiteja. "Izbor okoli stotih slik in trideset kipov je trenutno na ogled v novih prostorih Ministrstva za obrambo v Ljubljani, medtem ko je ostali del galerijske zbirke shranjen v depojih. Dela nastala v triglavskih likovnih taborih pa so na ogled tudi v Vadbenem centru na Rudnem poliu." Ko bodo tudi dela nastala v letošnjem likovnem taboru obogatila galerijsko zbirko, se bo organizacijski komite srečal s še večjimi prostorskimi težavami kot doslej. Galerija sicer Letos nagrajenec ni prevzel nagrade PODELITEV GROHARJEVIH NAGRAD IN ŠTIPENDIJ Škofja Loka, 27. junija - Letos je Združenje umetnikov Škofja Loka Groharjevo nagrado namenila pesniku in pisatelju Igorju Torkarju, Groharjevo štipendijo pa akademskemu slikarju Simonu Mlakarju. Ob slavnostni podelitvi v Galeriji Ivana Groharja se je združenje predstavilo tudi z razstavo del svojih umetnikov. Igor Torkar, ki bi moral nagrado prejeti iz rok Škofjeloškega Župana Igorja Drakslerja, se podelitve ni udeležil, štipendijo pa je podelil dolgoletni sponzor galerije Janez Jenko. Prireditev je popestril nastop pevke Melite Osojnik, ki je zapela pesmi Neže Maurer. Združenje umetnikov ie prostovoljno društvo, ki združuje 33 umetnikov s širšega območja Škofje Loke različnih zvrsti. Predsednik ZU Berko Berčič je povedal, da se nagrada podeljuje umetnikom, ki so prispevali pomembna dela v zakladnico slovenske kulture in bili rojeni, so ustvarjali ali pa prispevali k bogatitvi širšega loškega prostora. Zato jih je toliko boli presenetil odgovor letošnjega nagrajenca Igorja Torkarja, ki je bil nagrade sicer počaščen, da pa je iz osebnih načel ne bo prejel. V svojem 83. letu starosti si želi samo še miru, da bi lahko dokončal načrtovane stvari. Nagrada v' višini 150 tisoč tolarjev, ki so jo letos nameravali podeliti v obliki likovnih del, je tako ostala društvu. Boris Fakin, pod psevdonimom Igor Torkar, je s poljanskim kulturnim društvom sodeloval predvsem v 60-tih in 70-tih letih. To je bil po njegovi zaslugi čas vzpona amaterske igralske skupine, ki je dosegla zavidljive uspehe. Med Torkarjevimi Številnimi deli je potrebno poudariti deli Deseti bratje in Umiranje na obroke, ki sta postali knjižni uspešnici, Groharjevo štipendijo v višini 90 tisoč tolarjev pa je akademskemu slikarju Simonu Mlakarju izročil generalni sponzor galerije Janez Jenko, ki je društvu finančno v sedmih letih zelo pomagal. Groharjeva štipendija je namenjena mlajšim nadarjenim umetnikom, ki naj jim omogoči, da se nekaj časa posvečajo samo ustvarjanju. "Štipendija je moralna spodbuda za nadaljnje delo," meni predsednik Berčič. Ob otvoritvi razstave likovnih umetnikov društva je Melita Osojnik zapela pesmi znane pesnice Neže Maurer, ki je lansko leto prejela Groharjevo nagrado. Letos so razstavljena likovna in fotografska dela enakega formata, da bi le-ta delovala kot enotna in ubrana celota. Razstave so pred desetimi leti uredili s prostovoljnim delom in so najpomembnejša dejavnost Groharjeve galerije. Predsednik umetniškega sveta Janez Ferlan pa je dodal, da nameravajo v galeriji pripraviti tudi glasbene in literarne večere. • M. Kubelj začasno domuje v Vadbenem centru, že nekaj časa pa iščejo možnosti za stalne prostore. Prošnjo za pomoč so naslovili tudi Ministrstvu za kulturo. Za sedaj še brez uspeha. Ministrstvo za kulturo pa s finančno pomočjo pri organizaciji te likovne prireditve sodeluje že vseskozi tako kot tudi ministrstvo za obrambo. Letos je likovni tabor podprla tudi Nacionalna finančna družba. Izletniki na Pokljuko bodo naslednji teden najbrž srečevali slikarje na različnih krajih po Pokljuki, na Zajamnikih, na Uskovnici, planini Jamnik, na Komni, pa tudi v Bohinju in na Bledu in še kje. Ti kraji so bili namreč tudi prejšnja leta za večino najzanimivejši. Med njimi najbrž ne bo manjkalo tudi takih, ki se bodo povzpeli na Triglav ali pa bodo ta slovenski simbol kako drugače predstavili v sliki ali skulpturi. Vendar pa letos organizator ne predpisuje več obvezne teme, tako da Že lani je nastala vrsta slik in tudi panjskih končnic na temo Triglavska mitologija, letos pa organizator predlaga udeležencem, da pri tej temi uporabijo tudi akvarelno tehniko. bodo umetniki zanimive ^ tive iskali na vsem &TOfl območju Triglavskega narod"6 ga parka. Dela nastala na letošnja likovnem taboru bodo vseW kor videli tudi letošnji ud** ženci spominskega P°n°L na Triglav, saj bo zaklj^r prireditev s kulturnimi zabavnim programom *•' julija pri Šport hotelu. Razstava, ki jo bodo ofy*\t Šport hotelu na Pokljuki J julija, bo na ogled le teden nato pa se bodo tudi ta lik°v;f dela preselila v Vadbeni &® na Rudno polje. . "Tako kot doslej bomo &j z vseh dosedanjih likov^ taborov predstavljali na stavah po Sloveniji. Ta, zdaj v prostorih ministrstva obrambo, bo odprta Še °, sredine julija," je poye__s OD ABECEDNIKA DO PRAVLJjf, Pri založbi Mladika se je lani rodila nova zbirka za otr° S naslovom Pikapolonica, v kateri je doslej izšlo že deset Novi sta tudi dve knjigi v zbirki Trepetlika. Devet od desetih knjižic za otroke v zbirki Pikapolonic izšlo že pred leti pri isti založbi, zdaj pa so knjižice i° povečali, opremili s trdimi platnicami, saj so ugotavljali,.4a-°vj 'f raje segajo po takih kot po majhnih knjigah. No, po knjižici-^, letos izšla prvikrat Več kot abeceda bodo segali predvsem °l. ^ ki še ne znajo brati in pisati. Kamila Volčanšek kot ilustrator* t oblikovalec Kostja Gatnik sta si namreč zamislila abece^ju lo# imenitnimi dodatki v sliki in s številčnimi pojmi; ob prelistaj*jp knjižice se lahko otrok kar sam nauči črk in štetja. Ilustr g imenitno pripomorejo otrokovemu dojemanju novega, sa^o preobremenjujejo zaznavanja, pač pa ponujajo ravno pra.0 v mero. Za dvomljivce in pa za starše je dodano tudi kaza '^ katerem je vse jasno, kaj je kaj. Skratka - ustvarjalcema 0{j posrečil abecednik, ki bo odličen pripomoček najmlajšim °a r do učenosti. #oJj i V isti zbirki je spet izšla znana zgodba Ele Peroci Te£* tft odličnimi ilustracijami Jelke Reichman. Čudovita stens»* ^ pisateljice Branke Jurca z ilustracijami Irene Majcen je zi^Lf^ s katero pisateljica otroke mimogrede pouči, kaj je to j^fi Melodiozne, lahko berljive so otroške pesmice Neže MaureJ^ v knjižici Uh, kakšne laži, z ilustracijami jih je opremila /* Gošnik Godec. . Q po Nekateri so palčke iz nove knjige Polonce Kovač Že lan*j $ odlomkih prepoznavali v reviji Kekec, zdaj pa je knjiga P*'^ji^ Smovskem griču z ilustracijami Matjaža Šchmidta izšla v *fi,tj trepetlika. Sveža pripoved'tako za otroke kot za odrasle- ^ bodo pri srečanju in prepoznavanju palčkov in škrat .p Smovskem griču imeli manj sreče kot pisateljica in otr ^j. ^ vidijo in slišijo stvari, ki jih odraslo uho in oko le še redko ne več. - h cofi Tudi novo knjižico Marjana Tomšiča Zgodbe o k"4? 0tr°? brali tako otroci kot odrasli. Slednje bo morda malce stran, .^^ij pa se teh živali sploh ne boje, v knjigah pa še posebej ne. * ^ je v knjigi zbral zgodbice, ki so nastajale počasi več let, me et>jii so pravljice, ki so mu jih pripovedovali v Istri, in pa doživetja. Odrasli bodov zgodbicah, ki so pisane z nax s& posebnostmi, razbrali^razne simbole in še kakšno modrost^ Ilustrator Lucijan Reščič je slike v knjigi fantastične domišljije. • L.M. zdelal KlA in dve slovenski novosti U HONDA ŽIBERT NOVI MODEU m ■ÇPÍSP že za AERODECK Zl.VVi) DEM SHUTFLE Britof 173,4000 Kranj, tel.: 064/242-167 Jeseni Škoda Octavia Pri ■ - ^.Podjetju KIA Motors, ki je pooblaščeno za zastopanje te Hjjg rejske avtomobilske znamke pri nas, je v prodajo te itpL.c uvrstilo dva nova modela. Prva novost ie sicer že znana "itov *°Krat v petvratni karoserijski izvedbi, ki omogoča lažje žtwčnanje kosov prtljage. Poganja jo nov 1,5-litrski motor z aopvostjo 58 KW/81 KM. Nekoliko prenovljena ie tudi jfjw^Jost s posodobljenimi sedeži in na novo oblikovano v*rno "° Pl°Sco. Na spisku doplačilne opreme sta obe W ?ra^m vreči, zavorni sistem ABS, platišča iz lahke In klimatska naprava. Voyager Entri c'arus Pa Je limuzina višjega srednjega razreda, ki so jo ta Jrrno predstavili na lanskoletnem avtomobilskem salonu v 3furtu. Gre za 4,7 metra dolg avtomobil, v katerega v3iHJ$u!° ^va štirivaljna motorja, oba s po štirimi ventili na •45lbLNSil,8-Utrski zm( zmore 116 KM, močnejši, h kateremu sodi nekoliko bogatejša oprema, pa 133 KM. Že pri osnovnem do Ju Pa je opreme kar precej od obeh varnostnih zračnih vreč %e'e*trike za pomik stekel, servoojačevalnika za volan in ma za blokado vžiga. • M.G. AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel.:064/242 277 POSEBNA PONUDBA PRIMERA 1.6, 16V, 102 KM STANDARDNA OPREMA: BAG • CENTRALNO ZAKLEPANJE *ABS * MEGLENKE . ELEKTRIČNA ZAŠČITA PRED KRAJO * SPOjLER 33.990 DEM DARILO: KUMA Češka Škoda je odkrila tančico z avtomobila, ki je do nedavnega nosil delovno ime A4, in poslala prvo uradno fotografijo novega avtomobila srednjega razreda. Uradno ie potrjeno tudi ime: nova škoda se bo imenovala octavia, torej tako, kot se je v preteklosti imenoval eden najuspešnejših Škodinih modelov. Octavia bo narejena na osnovi skupne tehnologije koncema Volkswagen, podvozje bo podobno kot pri audiju A4 in volkswagnu passatu, pri matičnem koncer-nu pa bodo sposojeni tudi motorji. V začetku bodo octa-vio poganjali trije motorji: 1,6-litrski z močjo 55 kW, 1,8-litrski s po petimi ventili na valj in močjo 125 kW, ter 1,9-litrski turbodizelski z močjo 66 kW. Češka tovarna bo 4,51 metra dolgo, 1,73 metra široko in 1,43 metra visoko limuzino na ogled & SUZUKI ko je varnost trdno v vaših rokah PREUDARNOST IN VARČNOST: '4#a ■ dvo|ni alrbag Dia n t % jfífS» ■ servo volan BALENO TRI KVALITETE V ENEM: • dvojni alrbag + servo volan • centralno zaklepanje • HI - Fl avtoradio - kasetofon od 20.990 DIM na»i*| ***Mimnpton varčnosti **xak% *M*60VAl£C "i ECO TO UR 0F EUROPE" * 1 ■■P'·l ^ECIALNA od 24.990 DIM **.490 DIM naprej PONUDBA SUZUKI ...... Odar Prodaja in servis pri pooblaščenih trgovdh prvič postavila na oktobrskem avtomobilskem salonu v Parizu. Prodaja bo novembra najprej stekla na Češkem in Slovaškem, v naslednjih mesecih pa še na ostalih evropskih trgih. Pri ljubljanskem Avtoim-pexu predvidevajo, da bodo na slovenskem trgu octavio ponudili v začetku prihodnjega leta. • M.G. AVTO HIŠ A HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOH1ŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 * dodatna oprema OPEL V ŠKOFJI LOKI Za vse ljubitelje vozil OPEL bomo danes, 28. junija, odprli NOV PRODAJNI SALON v Škofji Loki in jutri, v soboto, 29. junija, pripravili TESTNE VOŽNJE z nekaterimi modeli iz široke palete vozil OPEL. Opel Corso, Astro, Tigro, Vectro, Omego, Frontero, Calibro ali Combo boste lahko od sedaj kupili v Vaši neposredni bližini. Vabimo Vas, da nas obiščete! avtotehna Mil) d.o.o. in PiŠOk, d.o.o. Grenc 37 4220 Škofja Loka / GENERAL NI SPONZOR Hoteli Igralnice Turizem CASINO KRANJSKA GORA pivovarna union ljubljana Slavicü in Albin Jenko tmmta. lri**z 064 »01-12« SERVIS-GOSTINSTVOTURIZEM PRODAJA IIM MONTAŽA pooblaščen serva gostinske opreme a elmont oaoqia a la san marco □ D4HR INTERNATIONAL PiatomoM JS 4f 70 Jeien». TI Ifu 004 SCI «3! ENOTA KRANJ METALI STRUŽENJE-REZ KANJ t »BRUŠENJE ■i ANDREJ BERCE s.p. . Spodnji plavi 3a, 4270 Jesenic«, Tettu-064 861 179 v._> r*-* slovenske železarne Jr # ZtLLZABNA K8Q«a Acroní S2 ACRONI d.o.o. CMtl tetezarjev a. 64270 Jeeenloe TEL: .3MMM1-U1.FAX Ml-lm PRODAJALNA felezniSka postni« JESENICE Titov« 19, 4270 JESENICE M.: 064 81-740 mt. 465 maovmA - irtotcu* ■ ruma* ŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE PANČUR ® TOYOTA BLEJSKA DOBRAVA 1 S427J BLEJSKA DOBRAVA l.l I.» 0*4 174 100 EVROPSKA CONSKA AVTOMOBILSKA GORSKA HITROSTNA PREIZKUŠNJA 11 V(o ~1 DIRKA TA DRŽAVNO PRVENSTVO Jesenice, 29. in 30. juny 1996 prire ciitelj avto klub integral Jesenice HYunoni SALON JAVORNIK MODAM NCMH W 0 a« . t n» | vOOL d i a ■ • Joneja Fritoarto 6.4270 .Jesenice, tel/ta: 06/. 63 lov radio triglav Jesenice Industrya gumyevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Škofjeloška. 6, 4502 Kranj, Slovenija Tel.:064 26-60, Pax:064 221 114 0 0 OGLAS več kot časopis Zoisov« 1, Kr«nj tal: 064 223-111 fax:084 222-917 MmiSWOMDOYUlCA ALPETOUR - BANDAQ, ÍKOFJA LOKA l J OKREPČEVALNICA ERLAH Du4.n Sl.'ic »p Zeqavec 1«. Jasanioa TRGOVINA BANANA Titova 33, Jasanioa tal: 064 662 432 mobital 0600 634 617 NA D UJM Podjetje za trgovino In storitve •a«* Ob** BOSS TOBAČNA LJUBLJANA ■ADIO KBJLMJ . POSLUŠAM VIAK DAN W> 10641212 825 212-824 Komrenle 2121«* Wo< 1044)311-941 dom servis Zimic Brane T40V. »3. M4M4. kWku: 064 «4 672 Ambient # Piko n dimi GriU-vShop.KoftnskfiSnlki TOO d o o JiimIii, HM 27. JaMa. lWku 0S4 «1547 STEKLARSTVO Potokar Jože (i A M A I TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. SAVSKA 3. 1000 LJUBLJANA TEL 061 13-7S-119, 13-76-100 FA> 061 13-76-118 Merjenje časov in obdelava razuhatov /r^TIMING ^MOJSTRANA VULKANIZWSTVO AVTOOPTIKA MARENk! GRAJSKA 44. 4260 BLED TEL/FAX: 064 741-213 magenta-bled Hakeme - SS «4 - rej/fej.: 044 70-114 Titova 50, Jesenice. « 064 / 84 416 Jesenice K_J CIM d.o.o. podlall« lo Iroovlno VUulimt' Cigtar 1230 Oomlsl«. ZsM* 1. M: 061 721 120.lax 724 349 Trpovm. I le/viirVitm blagom TEM 4*, 4270 KStHCÍ. kJ. 0644MÏ »62 000 ^1 nrow 38, 4270 Jana W 084 8629Č0 UcbM 0608 443078 LJUBLJANSKA 21, 1240 KAMNIK BMkt 081 813-338 3BM Elektronika In Mikroračunalniki tka C teletu].. 7. 4270 Jw«, Ul 0«4 (Wl 44« o«*n. re&ineHke h feukn Pokličite nas I AVTOVLEKA Filip Poklukar i.p Pravosl: osebnih avtomobilov (2.1) kombesv, kamp prikolic. Čolnov dem In v «u|tnl PolJHc 96. 4147 Z« Oacje pri Bledu Tel 064 723-313. mobilsl: 0609 640-633 WütfíA TRGOVINA ZAVTOOCU In dodatno opremo ROŽNA DOLINA 10. 4248 LESCE TEL. 064 718-099, FAX: 064 718-572 lek ZM TURBO - HIT VZDMEVJUtJE TURBIN IN 10TL0VSKIH NAPRAV Borut BerCU! »p HnrSko 172, 4270 Jmssks, Tal: 0*4 a/2 064 ŽVELC IN DRUGI dna b%B**4t,ï*mn Trgovina EKONOM, Radovljica (v atavbl Tapetništva) ELEKTRO BRCANT BRANKO a Mencingerjeva 8. 4270 Jejeni« Tel « fa»i 0*4 •+ »1» MM imniani p»miai, «aaaej pasi - umni, aassia iaKSIllilskaKBk VUUDNO VA8UEM V TflGOVTNI EKONOM V RAOOVLKI1 RENAULT JESENICBl TEl 4 MJT 0€4 JJ M7 |eKktrolntul«clJe. elektronvehanlka. wrvïï] VENAd.o.o. GOSTINSTVO IN TURIZEM, MOSTE Mosle 47, 4274 Žirovnica Tal.: 064 801 674 ULKANIZERSTVO AVT00PTIKA PP H. Vardnlka 23/a 4270 Jesenice Tel: 064 84-366 LEK. tovarn. larmaoevtsMh m kemlcnin l/delkov d c Ljubkana. varovtkovs 67 KUUČAVNIČARSTVO STRUGARSTVO Medla Manan Lipce 3, 4273 Blejska Dobrava Tel.:064 83 662 CEiVITlAilNEm^ Jože Jane, s p Titova 73, 4270 Jesenice Mobital: 0609 634 971 ČEVLJARSTVO Vlado Tešič Bokalova 5, 4270 Jesenice SIROTE H AOOATTJf ZA MKWVO0NJO, nWOVPWO IN % TOKIJV£ . ... AVTO€l€KTRIKA flVTOflKUSTIKfl Ahtkšanddr Jerne/e Cesta t. ma/a l?4, Jotenicv. Iti: 064 B1 462 44NJIV AHJl AN J A d.o.o. PRALNICA KLIMAH BISTRO RK TNova as. Jatenc* l.i OM 8*1 441 i 2531 / 084 860 027 REVIVRli KOZMETIČNI SAI.ON Mnjda KoSir s.p. nova 95. 4270 Jeunict, ul 064 «60 0J0 AVTO LESCE 3 PRODAJA VOZIL pohištvo po ugodnih ceN»H 1 Tkoval.J««*« „.,.4J3 T« 0S4SS1 441 i 25 20. MM** 0SO» > 4270 Jasanioa. Zenavec 12. tel 084 800 3 CAFFE BAR CESTA ŽELEZARJEV 7. JESENICE CVETUČARNA Sitar Kejžaneva 16, Jesenice Tel 064/83-808 TelVFax: 064 / 862-402 Roina arov. Rolerje smo razvili že. eta 1990, vendar odziva na v maloprodajni mreži smo jih že prodaji, vendar prodaja ni stekla. Zdaj je zelo dobra, čeprav moram priznati, da bi •j? So izvrstni čevljarji?" čeprav moram priznati, da bi se različno odzivajo na lani že lahko boli pogumno bo|; 1 Francoski je denimo krenili, zaradi slabe izkušnje klaLj^Jemljiv, nemški bolj leta 1990" v» >en, domači se hitro odzi "v*-*; ^°lekpas*n smo imen enotno Pfilapí0 Za vse tr8e' zdai J° tudi rNarno. Pomembno je Ha sj ?° so naši kupci. Alpi Včasih ste veliko prodali na južnih trgih?" "Lastno trgovsko mrežo imamo na Hrvaškem, v Srbiji še povsem miruje, oživlja pa v Jlove Je tekom let "pridobila Bosni, kjer posluje naša firma sienf ^delovalca modne klati^ °°utve, kar pomeni, da tn0(j" v skupini, ki diktira Uamenternvec 50 naši izdelki orj 2s !fni kupcem. ki so stari *eloiLr°,40 let in več, ne pa t,kmiadim." Nh!?j,so Alpini prinesli ^ "krepi vlade?" Prispevt 'etošnjega znižanja Pnbuv 00 v tovarni ostalo velijo 250 tisoč mark. Ni investirati. lO le Pa dobrodošlo. Zdi Problem je v tem da ça Wj nam krivično, ker je premoženja nismo lastninili m fa r^^nimalnega pozitivne- smo bih prisiljeni z državo Listata Alpina izpadla z skleniti zelo neugodno pogod- Alpina impex, ki ima pet prodajaln. Pred vojno smo jih tam imeli enajst, nekatere so na srbskih območjih, z njimi še nimamo stikov, del je uničenih. V petih, ki so že odprte, so zaposleni skrbeli, da je bila škoda čim manjša, čeprav nobena ni vojne preživela brez poškodovanja, zato bomo morali tam še veliko "ste ^Podjetij, bo, iz katere izhaja, da moramo zdaj ob aktiviranju tega premoženja nakazati državi 80 odstotkov njegove vrednosti. Že ko smo se v fazi lastninjenja pogajali z razvojnim skladom, nam je to postopke .MriMJCUJ' Ki-jim vlada ï^vani?? P°maga. Zaradi Nen * 'zgubarjev bo pre-r° UčrrS1"0-ačuns^i denar hi-H^lova?" ln nam> ki moramo Neni ni na razPÍsih po pre- i na ivr 0 m Pekom pa podaljšalo za najmanj šest s?arno veit!11 tr8u' Prav tako mesecev, saj je pogodba skraj- t^m to za.poslenih, zato no neugodna in neposlovna, > *fje ai nC Prav" ko smo j° podpisali, smo r°vcj |,rma zaide v težave, zaključili, da moramo dati * iakat!?«'0 rea8irate, nikoli roke stran od tega premožen- "PrjD ja, da nas ne bo vse skupaj J*hobanK Je res velika- v Preveč stal°" ^arneznnJ ,JÇ imela A1Pina "Država bo s tem premotit0 sPala v ld° vodstvo> ki ženjem torej zaslužila J**0 '.vs.aka težava je bila "nr*«va tnoa nre ^eredc?ov?"Je .neu8°dne 'ni izziv." razvejano mre- S^naima a»J»uh poti, tudi podjet Država tega premoženja gotovo ne bo oživila, Če nas sili k temu, da damo roke stran od njega, je to tudi narodnogospodarsko škodljivo. Kljub tako neugodni pogodbi pa se odpisano. Nekatera podjetja imajo tam skladišča, ki so zdaj v lasti novoustanovljenih firm. Mi pa smoto premoženje obdržali kot slovensko in kot tako ga vodimo v svojih bilancah." "Alpina je zdaj delniška družba, kako je poslovala lani?" "Lastninjenje je bilo končano maja lani. Lanski promet ie znašal 76,5 milijona mark, letos planiramo 80 milijonov mark prometa, izvoz ima količinsko 84-odstotni delež. Lani smo ustvarili minimalni dobiček, znašal je 2 milijona tolarjev, namenili smo ga za obvezne rezerve. Število zaposlenih upada, zdaj nas je 1.420, kar je še vedno veliko. Pri plačah dosegamo kolektivno pogodbo, maja je povprečna plača znašala približno 60 tisoč tolarjev. Regres smo nameravali izplačati do do konca novembra, saj so poletni meseci za obutveno industrijo najtežji, ker kupujemo material, prilivi pa so največji v drugi polovici leta. Vendar ga bomo morali gleda na socialni sporazum oziroma zakon izplačati in se dodatno zadolžiti pri bankah." "Koliko je Alpina zadolžena?" "Giblje se v mejah likvidnostnega plana. V sestavi kapitala imajo krediti 23- do 25-odstotni delež, kar je pri sedanji ceni kapitala previsoka zadolženost in dolgoročna usmeritev je saniranje na tem področju. Zadnja leta je Alpina praktično delala za banke oziroma za izposojeni kapital, saj je za plačilo obresti namenjala 4,5 do 8 odstotkov realizacije. Če bi torej imela lastni kapital bi lastnikom že lahko zagotavljala minimalno divi-dendo, z boljšim delom pa bi postala zanimiva tudi za lastnike delnic. Strateška usmeritev Alpine je zato ustrezna kapitalska sestava, kar pomeni, da bi poslovala le z 10 odstotki bančnega kapitala, ostali pa bi moral biti lastni oziroma delniški." "Kolikšne obresti plačujete?" "Poslužujemo se seveda slovenske izvozne družbe in vseh drugih možnosti, kljub temu pa je bila realna cena denarja lani v povprečju 10-odstotna, k temu pa je seveda treba prišteti še revalorizacijo. Naši zahodni konkurenti imajo precej nižje obresti, mi pa se moramo zelo boksati z bankami, da to dosežemo, zaenkrat smo pri vseh še v prvi boniteti." "Novosti zdaj uvajate na področju organizacije?" "Postavljamo organizacijo po programih, zaživela bo s prihodnjim letom." Vsak program - športna obutev, modna obutev, domača prodaja - bo imel svoje vodstvo, ki bo odgovarjalo za uspešnost. Tako je bo več izgovarjanja, kdo kriv za kasnitve, proizvodnja ali komerciala, ki ni pravočasno preskrbela materiala. Drugo področje, ki mu namenjamo veliko pozornosti, je kvaliteta izdelkov in kvaliteta celotnega poslovanja, kar je združeno s pridobitvijo certifikata ISO 9001. Pri tem smo na začetku, saj moramo najprej postaviti ustrezno organizacijo. Vključujemo se tudi v programe Phare, pomoč tujih strokovnjakov je dobrodošla predvsem kot potrditev pravilnosti naših zamisli. Zdaj smo vključeni v dva programa, prvi je že začel z delom, pomaga nam pri izdelavi dolgoročnega strateškega plana, z njim bomo nato pri tujih institucijah iskali dolgoročna posojila ali lastniški kapital, ki ga bomo namenili za poplačilo dragih posojil." "Je Alpina zanimiva za solastnike;" "V teh pogojih ni zanimiva za investitorje v delnice, zanimiva pa je za konkurenco, ki bi nam rada odškrnila tržni delež." "Kdo so največji konkurenti?" "Pri športnem programu Salamon m Nòrdica, pri modnem programu pa ni takšnih tržnih liderjev, vedno bolj pa je prisotna konkurenca azijskih izdelovalcev, njihova obutev je 20 do 30 odstotkov cenejša. Za Alpino to pomeni, da se mora usmeriti v kvalitetnejšo, modnejšo obutev in hitro reagirati na želje kupcev, saj je naša prednost bližina zahodnih trgov." "Kako hitro lahko reagira vaša proizvodnja?" "V ta namen smo že lani začeli z reorganizacijo proizvodnje, ukinjamo trakov za velike serije, razbijamo jih na manjše enota, na tako imenovane rinke, lani smo postavili dva, letos Še enega. V montaži tako namesto 70 do 100 ljudi v skupini dela 12 do 18 ljudi, s čimer zaradi poistovetenja z izdelkom dosegamo tudi boljšo kakovost. Rinki pa zahtevajo sodobnejšo strojno opremo, zato jih uvajamo postopoma. Ljudje so delo v rinkih dobro sprejeli." "Razmišljate nemara o selitvi proizvodnje na območja, kjer je delovna sila cenejša?" "Stike vzpostavljamo z azijskimi izdelovalci, vendar je naša dolgoročna usmeritev, da morajobiti najprej zapolnjene domače zmogljivosti." "Žirovcem se torej ni treba bati za delo?" "Ne, seveda pa se moramo vsi zavedati, kaj je kvalitetno poslovanje. V Žireh so trenutno zaposleni vsi, ki so pripravljeni dobro delati." • M. Volčjak Država spodbuja železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko Železniška proga že čez dve leti Ljubljana, 28. junija - Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture predvideva tudi dograditev obstoječih prog • dopolnitev zmogljivosti in višjo stopnjo posodobitve obstoječe infrastrukturne mreže. Vse to narekuje predvideno povečanje obsega prevoza, in pritegnitev nobih prometnih tokov. V te projekte sta vključeni tudi gradnja nove proge za povezavo Slovenije z Madžarsko in gradnja drugega tira na odseku Koper • Divača. Pravočasen začetek gradnje, ki je v nacionalnem interesu, naj bi zagotovil sprejem zakona o ureditvi določenih vprašanj, povezanih 2 gradnjo železniškega omrežja, so povedali na redni tiskovni konferenci Ministrstva za promet in zveze. Na področju železiškega prometa so že propravili zakon o varnosti v železniškem prometu, ki naj bi bil sprejet do konca novembra. Do konca leta 1998 pa naj bi bila zgrajena tudi neposredna železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko. Za projekt naj bi dobili gradbeno dovoljenje že do konca letošnjega leta, gradnja proge pa bo stala približno 10,5 milijarde tolarjev. Drugi tir proge Koper - Divača naj bi bil zgrajen do leta dva tisoč, z njim pa naj bi, kot so prepričani na Ministrstvu za promet in zveze, bistveno povečali zmogljivosti proge in izboljšali zaledno povezavo Luke Koper, atudija upravičenosti, ki io bodo začeli pripravljati to jesen, naj bi stala okoli 140 milijonov dolarjev. Državni sekretar dr. Slavko Handel je še povedal, da se za gradnjo drugega tira na omenjenem odseku zanimajo tudi Avstrijci, ki so pripravljeni finančno sodelovati pri pripravi študije. Na novinarski konferenci so govorili tudi o pomorskem zakoniku, ki ga je pripravilo Ministrstvo za promet in zveze, poslanci državnega zbora pa ga bodo obravnavali v začetku prihodnjega meseca. Dokument že sedaj obsega okoli tisoč členov, med njimi tudi je opredelitev pomorskega dobra. Z njim bo predvidoma tudi natančneje opredeljeno gospodarjenje z infrastrukturo. Ministrstvo ob tem pripravlja tudi koncesijski akt za opravljanje pristaniških dejavnosti na območju koprskega pristanišča, s katerim se bo s koncesijo uredilo razmerje med državo kot lastnico morja, obal m pripadajočih zemljišč ter gospodarskimi subjekti. Sicer pa so na tiskovni konferenci govorili še o zračnem prometu, kjer je prav tako v pripravi zakon o zračni plovbi. Kot je povedal sedanji vodja uprave za zračno plovbo Jože Slana, ki je zamenjal prejšnjega direktorja Ludvika Bokala, pripravljalo tudi podzakonske akte in predpise, spremljajo program harmonizacije in integracije kontrol letenja, vključujejo Slovenijo v telekomunikacijske sisteme ter preizskušajo pristajalne sisteme za letala na brniškem letališču. • M.A. V NOVI ŠTEVILKI PREBERITE: •Kataloška prodaja: Kupci radi potipajo, preden kupijo. • Združevanje je za uspešne male trgovce. • Telefon je odlično orodje, če ga znate uporabljati. • Najem poslovnih prostorov: Brez papirja ne gre. CEK9 Naročila sprejema: GOSPODARSKI VESTN1K, Dunajska cesta 5,1000 Ljubljana. Po faksu gre hitreje: (061) 132 21 30. RAZVOJNI CENTER TIVOLI, d.o.o. Šlandrova 10 1231 Ljubljana-Črnuče RCT d.o.o. iščemo in takoj zaposlimo t. 1 VODJO GRADBIŠČA 2. 1 GRADBENEGA DELOVODJA 3. 5 KVALIFICIRANIH TESARJEV 4. 5 KVALIFICIRANIH ZIDARJEV Od kandidatov pričakujemo: Pod 1.: dipl. ing. gradbeništva ali ing. gradbeništva, strokovni izpit, najmanj 2 leti delovnih izkušenj Pod 2.: gradbeni tehnik ali delovodska šola, 2 leti delovnih izkušenj pod 3. in 4.: kvalificiran tesar oz. zidar in vsaj 1 leto delovnih izkušenj Zaposlitev je za nedoločen čas, s 3 (tri) mesečnim poskusnim delom. Delo je na naših gradbiščih v Republiki Sloveniji. Delavcu nudimo primerno in prijetno delovno okolje, dober osebni dohodek. V upanju, da se boste odločili za sodelovanje, pričakujemo vaše prijave, najbolje pa ie, da se oglasite osebno na naš naslov: RC TIVOLI, d.o.o. ŠLANDROVA 10, ČRNUČE ali nas pokličite po tel.: 061/161 17 03, 372 713, da se o vsem dogovorimo. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak__ Pet let Blagovnega centra Loka v Medvodah Loka že deli skromne dividende Škofjeloško trgovsko podjetje Loka je lani približno za četrtino povečala prihodek in dobiček. Škofja Loka, 26. junija - Ob petletnici Blagovnega centra Loka v Medvodah bodo prihodnji teden tam pripravili teden ugodnih nakupov. Izkušnje so pestre, pokazalo se je, da je lokacija še bolj zanimiva, kot smo pričakovali, saj se tam ustavi veliko ljudi na poti iz Ljubljane v Škofjo Loko oziroma Kranj in obratno. Sicer pa se nakupovalne navade vse bolj spreminjajo v smeri večji nakupov-ob koncu tedna in v maloprodaji imamo ob petkih in sobotah že polovico tedenska prometa, pravi direktor Loke Ludvik Leben. "Kakšne so petletne iz-kušnjc z blagovnico v Medvodah?" "Pestre. Pokazalo se je, da je lokacija še bolj zanimiva, kot smo pričakovali, še vedno se pojavljajo novi kupci, tudi taksni, ki se vračajo iz Ljubljane, tam ne najdejo vsega in se ustavijo v Medvodah. Po petih letih pa ugotavljamo, da bodo potrebne spremembe in do jeseni bomo izboljšali ponudbo v živilskem delu hiše, boljša bo ponudba obutve, moške konfekcije in oblačil za mlade, prodajo metrskega blaga in zaves bo dopolnilo šiviljstvo, vključili bomo poslovalnico zavarovalnice Triglav, morda bo tam imela prostore tudi Loterija." "Kakšen promet ima tam vaš market?" "Zaradi zanimive ponudbe je nadpovprečno uspešen oddelek v blagovnici. Tako kot v drugih naših marketih se tudi tam kaže, da se naše nakupovalne navade spreminjajo v smeri večjih nakupov ob koncu tedna, ob petkih in sobotah imamo že polovico tedenskega prometa." "Kako temu prilagajate delovni čas?" "Prav zdaj razmišjamo, kako prerazporediti zaposlene, da bo delo bolj produktivno, saj je v soboto dopoldne skoraj toliko prometa kot ob petkih v dvanajstih urah." "Boste imeli ob sobotah trgovine dlje odprte?" • "S tem pa ni koristi, po sobotnem kosilu kupcev ni več. Prilagoditi se bomo morali tako, kot so se v tujini, kjer ob petkih in sobotah pokličejo na pomoč ljudi iz okolice." "Blagovnico ste postavili tudi na Vrhniki, je prav tako uspešna kot v Medvodah?" "Odprta je šele leto dni, tam imamo le živilsko ponudbo, ostale prostore smo dali v najem. Vrhnika z okolico ima 30 tisoč prebivalcev, počasi se pozna, da lahko postane nakupovalni kraj blizu Ljubjane, tam ge počasneje, navezanost na Ljubljano je večja." "Kupili ste Alplesov prodajni šalov v Železnikih, kakšna je tam ponudba?" "Obdržali smo ime Prodajni center Alples, tudi ponudbo, poleg pohištva pa tam proda- jamo tudi drugo opremo za dom. Pozna se, da ima prodajni center enoto v BTC Ljubljana, tam se dosti proda." "Z izgradnjo večjih centrov ste opustili manjše prodajalne, koliko jih imate zdaj?" "Zdaj imamo 42 maloprodajnih enot, včasih jih je bilo približno 60, vendar pa so zdaj v povprečju večje. 'Čiščenje' se še nadaljuje, z letošnjim letom smo zaprli Konzum na Spodnjem trgu, prodajalno v Sori bomo verjetno tudi dali v najem." "Kakšna je zasebna konkurenca?" "Sprejeli smo jo, spreminja pa se tudi v partnerico, saj so zasebni trgovci kupci naše veleprodaje. Tisti, ki so uspeli in imajo zaposlene, že občutijo enake probleme kot mi, zavzemajo se za tržni red, določen odpiralni čas in podobno. Kupna moč je pač dana in vprašanje je, v kolikšnem času so izkoristiš, če imaš prodajalne odprte od zore do mraka, je ekonomika nizka, saj so v trgovini največji stroške kadri." "Kakšen je bil lanski poslovni rezultat Loke?" "Vsi prihodki so lani znašali približno 9 milijard tolarjev in bili za 24 odstotkov večji kot. leto poprej. Tudi dobiček je bil za Četrtino večji, znašal je 126 Ludvik Leben, direktor Loke Škofja Loka miljonov tolarjev. Povečali smo količnik obračanja zalog, produktivnost. Zaposlenh je zdaj približno 600, plače so na povrečju gospodarstva, spoštujemo kolektivno pogodbo, povprečna plača znaša 75 tisoč tolarjev. S plačami nikoli nismo hiteli, želimo obdržali njihov 10- do 11 -odstotni delež v prometu." "Kolikšen delež ima v Loki veleprodaja?" "Promet veleprodaje in maloprodaje sta približno izenačena. Približno 30 odstotkov veleprodainega prometa gre v lasno maloprodajo, ostalo so zunanji kupci. Zlasti za kavo in uvozni program jim imamo tudi drugod po Sloveniji." "Vključili ste se v trgovsko združenje?" "Nekdanja skupina ABC je ustanovila Gospodarsko interesno združenje, ki pospešuje trženje. Slovenska trgovina je preveč razdrobljena, kot taka se bo težko upirala tuji kon- žele v Ljubljano, drugam pa ne. Mislim pa, da tudi ljudje ne posegajo več avtomatično po tujem blagu, ne kupujejo ga več za vsako ceno, temveč segajo po domačem, kvalitetnem blagu. Spoznali so, da cena ni vse in da je za nekvalitetno blago še tako nizka cena previsoka. Pred Intersparom v Ljubljani je zelo malo avtomobilov s kranjsko registracijo, Gorenjci smo varčni, hitro smo spoznali, da posebnim ugodnosti tam ni, da pa več zapraviš, če greš tja, saj kupic tudi nepotrebne stvari. Sploh pa mislim, da Gorenjci prosti čas preživljamo drugače, ne pohajkujemo po velikih nakupovalnih središčih." "Pred kratkim ste imeli prvo skupščino delničarjev, delnice Loke kotirajo na borzi?" "Delnice so že na borzi, ker smo imeli javno prodajo, medijsko je to kar dobro, saj nam zdaj pogosto omenjajo. Boljša pa je zdaj motivacija zaposlenih. Skupščina delničarjev se je prvič sestala pretekli teden. V javni prodaji nismo obljubljali dividende za leto 1995, temveč šele za letošnje leto. Vendar smo se glede na poslovne rezultate odločili za skromne dividende, radi bi spodbudili delničarje, da obdržijo naše delnice." "Skladi s skromno dividen-do verjetno niso zadovoljni?" "Želeli so podvojeno, povsem se tudi niso strinjali z razporeditvijo dobička, v dogovorih smo zgladili različnosti in skupščina je nato sprejela predlog uprave. Sicer pa vse Ob petletnici blagovnice Medvode bo tam prihodnji teden v znamenju ugodnih nakupov. Bruto dividenda za lansko leto znaša 32 tolarjev na delnico, po odbitku dohodnine pa za posamezne delničarje 24 tolarjev. Delei izplačane dividende v osnovnem kapitalu je 3,2-odstoten. Ustvarjeni čisti dobiček v letih 1993, 1994 in 1995 v višini 319 milijonov tolarjev je bil 36,6-odstotno razporejen za rezerve, 47,8-odstotno v sklad lastnih delnic in 15,4-odstotno za dividende delničarjem, ki jih bodo izplačali prihodnji mesec. Loka je v treh letih kapital stvarno povečala za 460 milijonov tolarjev oziroma za 20,8 odstotka, kar je letno znašalo 6,5 odstotka. Nominalna vrednost delnice Loke znaša 1.000 tolarjev, nakupna vrednost v javni prodaji je znašala 920 tolarjev, nakupna po cenitvi 708 tolarjev. Knjigovodska vrednost delnice konec lanskega leta po odbitku izplačane dividende je znašala 1.756 tolarjev. Osnovni, v sodni register vpisani kapital je znašal 1.527 milijonov tolarjev, celotni delniški kapital ob koncu lanskega leta pa 2.682 milijonov tolarjev. Loka ima 1.610 delničarjev iz javne prodaje, ki so njen 25-odstotni lastniki, 810 delničarjev iz interne razdelitve in notranjega odkupa (sedanji in bivši zaposleni), ki imajo 33,6-odstotni lastninski delež. kurenci. Naš cilj je, da se v združenje vključi 15 do 20 odstotkov slovenske trgovine, kranjska Živila še oklevajo, ker so imeli drugačen koncept povezovanja, sicer pa je kar dosti interesentov za članstvo. Takšno združevanje je tudi v tržnih ekonomijah uveljavljena oblika." "S kakšnimi občutki spremljate prodor tujih trgovcev na slovenski trg?" "Občutki so mešani. Domača trgovina se bo morala usposobiti za tujo konkurenco, saj bi njen propad predstavljal veliko izgubo za domačo živilsko industrijo. Tujci namreč pospešujejo prodajo tujega blaga." "Slovenija se odpira v Evropo, vas je tega strah?" "Čudežev ne bo, navsezadnje Slovenija zaradi svoje poselitve ni tako zanimiva, vsi kaže, da se bo lastništvo hitro spremenilo, saj je NFD 10-odstotni lastninski delež te dni prodala kapitalskega skladu pokojninskega zavarovanja, ki bo tako imel 20-odstotnega. Skladi so spoznali, da je 10-odstotni delež premajhen, zato z medsebojnim trgovanjem povečujejo deleže." "Ste zadovoljni s kotacijo delnic Loke na borzi?" "Pozitivno nas je presenetila. Pred tem so nekateri naše delnice na črno kupovali po 250 tolarjev, na borzi kotirajo od 500 do 800 tolarjev, zaslužili so torej še enkrat toliko. Iz javne prodaje imamo 1.600 delničarjev, pričakujemo, da bo delnice letno prodalo od 10 do 15 odstotkov delničarjev." • M. Volčjak MESETAR Država pomaga pri odkupu živine Republiška vlada je dopolnila uredbo o uvedbi financi intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva v letu 1996. Prvi o uredbe, ki je začela veljati 21. junija, določa, da bo vlada ,** pokrivanje stroškov analiz kakovosti odkupljene pšenice nameni1,, iz kmetijskega dela proračuna 28,5 milijona tolarjev, drugi jn.tre;l del uredbe pa predstavljajo ukrepi v skupni vrednosti 273 rnilij°n° tolarjev za odkup že dovolj spitanih klavnih goved in prašičev. Kot je razvidno iz uredbe, bo vlada 130 milijonov tolarje namenila klavno predelovalnim organizacijam za regresiranj obrestne mere pri posojilih, ki jih bodo najele za odkup m K vzdrževanje zalog govedi in prašičev. Vlada bo regresirala najv* 10-odstotno realno letno obrestno mero pri posojilih, najetih od maja do 30. junija letos in za čas štirih mesecev. Klav0 predelovalna podjetja, ki bodo uveljavljala regres, bodo mora" rejcem plačati živino po določenih cenah v 30 dneh od dne , prevzema. Pri bikih je najnižja odkupna teža 500 kilogramov, P telicah pa 450 kilogramov. Poglejmo odkupne cene! Plačilni razred Odkupna cena (v sit/kg) Dodatek oz. odbi^ * živa teža * klavni trupi od osnovne ce^ 1. 2. 3. (osnovni) 4. 5. 291,00 273,00 260,00 234,00 208,00 537,00 504,00 480,00 432,00 384,00 + 12 % + 5% 0 - 10 % -20% Osnovni kakovostni razred klavnih prašičev je 195 tolarjev kilogram žive teže. j j Vlada bo 143 milijonov tolarjev podpore namenila Wjg republiškemu zavodu za blagovne rezerve, ki bo 1. julija z*c,g odkupovati najmanj 600 kilogramov težke bike in najmanj ^ kilogramov težke telice. Denar bo porabil za regresiranje obrestn. mere pri najetih posojilih ter za pokrivanje negativnih razlik ?:U odkupu, zakolu, skladiščenju in odprodaji zalog mesa klavn? govedi. Rejcem bo goveda plačal v 30 dneh od dneva prevzema sicer po cenah, ki so sestavni del uredbe. Plačilni razred Odkupna cena (v sit/kg) * žive teže * klavni trupi 1. 259,30 489,30 2. 243,10 458,70 3. (osnovni) 231,50 436,80 4. 220,00 414,90 5. 208,40 393,10 ' -I sstil katera vlada daje izvozna nadomestila, in nova višina nadomei Prepovedali uvoz prašičev Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Ostegai izdal odredbo, s katero je prepovedal uvoz in prevoz Po5l]z domačih in divjih prašičev ter izdelkov iz prašičjih surovin nemške zvezne dežele Mecklenburg Vorpommern. Za prepoved je odločil zato, da bi preprečil morebitni vnos klasične prašičje kuge v Slovenijo. Z uveljavitvijo te odredbe je prenehala veljati odredba, ki je prepovedovala uvoz in prevoz pošiljk divjih in domačih prašičev ter izdelkov in surovin od prašičev, ki izvirajo iz Zvezne republike Nemčije. KIMAVf C ti D o . I j PREROK 090/41-, 090/42^2 ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH-Union, Pivovarna Laško, Droga, Lek, Krka, Kovinotehna, Sava-Mitol, Radenska, Mercator, Etol... Razvojna družba, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana Tel.: 125 10 14, 125 70 56 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7 Tel.: 212 167 in 211 680. STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 -800 POMIVALNI STROJ PHILCO /J* 67.990,- 1 2 DELNA GRL POSOD GOLDEN GENOVA 'miétmsmm kovinOtihna Í^M. junija 1996 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Vreme ^Ino jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, Popoldne bodo nevihte, zjutraj kratkotrajna megla. tunine spremembe V Ponedeljek, 1.7., bo nastopila polna luna ob 22.47 ^ zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem tyuču lepo vreme. Da ne pozabim 2 GUSBO MED TURISTE ■ MARJAN ROŽIČ Pokal!*10 5p.et v P°letJu> času počitnic, potepanja in brezskrbnega Ü vriI anJa> ko nas popade nomadska Ulica, ko napokamo avto, d^re<*en 1X05 b°do množično obiskali tuji turisti, bom povabila if^ednika Turistične zveze Slovenije v našo oddajo. Gospod íe*0flo nam 00 zaupal v kakšni viži bomo odpeli letošnjo íwtalfi?^ bomo tudi, na kakšen način bomo turistom predstavili PoJ^o glasbo. Kdaj? Jutri, v soboto, ob 7.15 uri na radiu °vni val in ob 13. uri na radiu Triglav Jesenice. T^SBENA ANEKDOTA t°liianCi0SK* skladatelj Jules Emile Frederic Massenet je s prijatelji "Je» ^'Qdega skladatelja zaradi slabega uspeha, ki ga je doživela Hfc7Vsezadnje," je pripomnil eden izmed prijateljev, "te niti niso «oSoli, lQ^al ga niti ne bi mogli," je odgovoril Massenet, ki je na videz lefofffirt opero mladega avtorja, "se pač ne da hkrati žvižgati in f Cl -f » ~ ŠKODA Volkswagen Groupx Najprej ime nagrajenke iz prejšnjega kroga. Zapleti veste kakšni so bili, zato o tem danes ne bom. Torej, nagrado (seveda počakat na dopis) za prejšnjič prejme Andreja Bogataj, Srednja vas 169, 4208 Šenčur. Dobro to smo opravili. Naprej. Moram vam priznati, da ste tokrat poslali zelo veliko dopisnic, kar ie full scensko. Po tem jasno sklepam, da vas bo tudi veliko Šlo na koncert, ki ga bo Brian Adams imel 7. julija v Kopru. Ma kdo bo potem meni govoril, da bo koncert odpadel zaradi premalo prodanih vstopnic. Saj boste vi šli, kajne? No, pravilni odgovor na vprašanje je bil, da Brian prihaja iz Kanade ( če je tam tudi kakšna vas London pa ne vem - namreč tudi taki odgovori so bili). A ste bih na koncetu Parnega Valjka na Bledu? Niste? Aha, ene ste seveda bile. Lepo to. Celo da je bilo Superrrrr!!!, vidim napisano. Ja, tudi jest sem se motal tam naokrog in moram reči, da je bilo kar fletno, folka je bilo full dost, skupina se je blazno potrudila, z Akijem na čelu seveda, odigrano zelo dobro in vzdušje... pa saj veste, folk obvlada njihove pesmi, kot številko lastne noge. Ja, je bil kar žur. No pa pustimo to, in Cožrebajmo našega Adamsa.... adadaaaammm, nagrado prejme: Barbara Rovan, Zoisova 48, Kranj. Punca, čestitam ti, seveda pa je pred skokom v Aligator music shop potrebno počakati na dopis. TOP 3 1. Load • Metàl·lica 2. Dog Eat Dog pa te zadeve 3. Vse sorte, samo, da je Brian Adams NOVOSTI Najprej vstopnice: Sex Pis-tols, 9. julij, Ljubljana, Brian Adams + Melissa Etheridge + Shank Rock +..., 9. julij, Koper (tudi prevoz - cena vkup je o500) in jessss.... Cowboy Junkies, 9. avgusta, Ljubljana. Muzika: Kot napisano zadnjič so tu Riko & Piloti z Maretom bobnarjem, pa še Dog Eat Dog, Robert Miles, Fugees (saj poznate uno Killing Me Sortly...), Slayer, Capità Jack, Glòria Estefan... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 221: Ko smo bili včeraj (četrtek) ravno pri družini rlestenjak (bila je namreč Glasova preja v Kašči v Škofji Loki in so bili seveda Plestenjaki gosti). Eno zanimivo vprašanje, na katerega lahko odgovorite na več načinov. In sicer 1. Kaj je Dora Plestenjak Janu Plestenjaku in Domnu Slani; 2. Kaj je Jan Domnu; 3. Kaj je Domen Dori; Kaj je... No, sorodstvene vezi bržkone ne bo težko ugotoviti. Jest vam lahko pomagam le toliko, da napišem, da so prav luštna družina. Dopisnice pošljite do srede, 3. julija, na Gorenjski glas seveda, pripis pa kot vedno Jodlgator. Nagrada znana. Kaseta (ali po aru-gačnem dogovoru z Aligatorjem) po izbiri. Še to. Če se ne motim se je Renata poročila, katera že sama ve. O pivu pa tole. Odgovor Katarini - a morem res napisat o katerem pivu govori tisti verz in Mojci sporočilo, da se ne he-cat. Če ne nas (ve se, da smo štirje) bo morala častiti z njenim najljubšim pivom., čav io / ?°z'vu državnega urada *aiHZem ,n n/e£OVI akciji, j; aopustujemo doma, če se le £ 5e je bilo vredno potruditi A Pogledati, kako se je kaj prala. *meJmo se fajn prijela v tuJ^h Res ie sicer, da je v *dn središčih države še isti?°. p.redsezona, ampak tur- 53o ikaveljci in korenine že » kako kaj kažejo napove- vrafPlVedi pa so črne kot sam fy « " katastrofa. Ni bookinga. domeaxervaciJ' Brazni smo. Ni VSea e8° in ni tujega gosta, je Arc mimo Slovenije, kot da spl0? turističnih zemljevidih ,0Dot"i. ***** tuP 8ostJe> K* rQzn* UKali za dan ali dva, so cen lrani odpeketali. Zaradi PonJdh50 v izvenpenzionski ^deruši °bčutno previsoke. in^ti f°mači gostje? Se nočejo no ».v*?/ Boh - so zaničeval-isto \r 1 turistični delavci -,e'ov«?5m- Cene Kdo bo pa ie irt,' aoma in se imel fajn, če Pa lahko Se bolj fajn v Sardiniji? ali naen,0ieš v naSem Bohinju *°rai h- • imeti faln> Potem ukan,;, Pravi mojster v te ne!u. takega parkirišča, kjer Parkih0 Zasačilo bistro oko njlo ryga mojstra in ti vkle- tQdodarnn V, lisice- Ali pa >CLP ífjuria' Í- PtostnJ i slavni parkirni ni m£eSRedJer
vsigostin-<2° Pogledujejo skozi 8osto v „ pada> vreme je kislo, Pa od nikoder. Tam zunaj, poleg parkirnega placka sedi še bolj zdolgočaseni mladi mož, parkirni mojster in - čaka. Čaka, a ne dočaka. Kje ste • tuji in domači turisti? Kam so se izgubili? Domači turisti pa so kljubovalni, čeprav jih je za udeležbo v turistični potrošnji milo zaprosil sam državni turistični urad in jim celo na dom zašibal tiste krasne ovojnice Imejmo se fajn. Trmasti slovenski turisti nočejo zdoma na grozljivo poceni, da lahko obredem pol sveta, pa se mi še poznalo ne bo. Grem lahko tudi z avtom, pa jim v tujini na kraj pameti ne bo padlo, da bi mi kot turistu zaračunali parkirnino, cestnino ali mostnino! Kdo je to že videl? Lepote gor ali dol, narodni park sem ali tja • turistu se vleče denar iz žepa tako, da ta sploh ne opazi. Turista se da izžeti do konca in še sanjalo se mu ne bo, da je pri vsakem sendviču ali torti Tema tedna Glosa Parkirni listki na vsakem koraku Akcija Imejmo se fajn je stala 25 milijonov davkoplačevalskih tolarjev. V prihodnje naj se take vsote raje namenijo za subvencioniranje parkirnin in vstopnin... Bled ali v Bohinj, nočejo plačati nekaj malega, enega jurčka, za varovani - lepo •prosim - parkirni prostorček, nočejo posedeti na terasi, nočejo s pletno na otok, nočejo -nič! Doma čepijo in tuhtajo: le čemu bi me odirali doma, ko pa so letalski prevozi tako debelo plačal tudi - parkirnino. Pri nas pa gre vse neposredno in s kolom po glavi. Pri nas mora biti vse evidentno: zdaj si parkiral - plačaj! Zdaj greš plavat - plačaj! Zdaj greš po trati - plačaj! Zdaj si ogleduješ grad - plačaj! Kamor se prestopiš - plačaš! Samo zato, ker so v turistični verigi vsi med seboj sprti, nič organizirani in si turističnega izkupička na koncu sezone ne znajo pošteno razdeliti. Kaj pa zanima turista, da je grajska restavracija v zasebni lasti, da so pletnarji zasebniki, da so hoteli državni, gostilnice privatne, parkirnino ima pa v rokah koncesionar! Turist vidi kraj, ne pa zakulisne zdrahe in peripetije! Samo enkrat -prvič, zadnjič in nikoli več -bo dobil avto vklenjen v lisice, pa ga ne bo nikoli več! Turisti, ta občutljiva kategorija, ki nasede res zelo premeteni in nevsiljivi ponudbi, od vsega na svetu najbolj sovraži tiste listke za parkirnino in vstopnino. Vsekakor mi ni vseeno, da bo turistična sezona prava katastrofa. Turizem vendarle preživlja na tisoče družin, zato sledi moj velepredlog. Če so že tako obsedeni s parkirnino in vstopnino, če na vsak način mora biti cestnina in mostnina in kaj vem kaj še vse, naj jo državni urad za turizem - subvencionira. Nič več dišečih ovojnic Imejmo se fajn, nič več spotov po TVs tistim padalcem, ki se ima baje fajn, nič več reklam po cajtengih, nič več raziskav in -nič več 25 milijonov tolarjev na roke privami firmi, ki si je izmislila to fajnsko akcijo. Teh 25 milijonov davkoplačevalskih tolarjev, ki so jih meni nič tebi nič zapravili za turistično akcijo, ki se ji mediji tako ali drugače itak samo posmehujejo, naj prihodnje leto namenijo za subvencioniranje parkirnin in vstopnin! Za konkretne reči naj gre davko-plačevalski denar, če že mora iti. • D.Sedej RADIO ^0* m m DOBRE GUKtttm OD 1.7. - 6.7.1996 LESTVICA NAJGIBUIVEJŠIH 30 1. CUPIDO - HISTORIAS Dl AMOR 2. NAPOLEON - NAPOLEN 3. GINA G. - OOM AH... JUST A UTTLE BIT 4. ICE MC - GIVE ME THE I.IGHT 5. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 6. FOXTER - LEMON TREE 7. POWER DANCERS - VŠEČ SI Ml 8. NEW/ANJA RUPEL - POMLAD 9. U 96 - HEAVEN 10. ROBERT MILES - FABLE 11. SCOOTER - REBBEL YELL 12. DATURA - MANTRA 13. NEW7MORELLA - SEE THE LIGHT 14. NEW/ERIC MORILLO PROCEJT - JAZZ IT UP 15. SWEETBOY feat JON - WOT 16. BUSS TEAM - TAKE ME UP 17. NEW/CORONA - MEGAMIX 18. NEW/LIVIN JEM - KEEP ON MEVIN 19. DJ MOOLIGAN - SYSTEM ECSTASY 20. TINNY TOT - LA BAMBOLINA 21. GIMME 5 - KO UGASNEJO LUČI 22. PALEESA - FAUJNG IN LOVE 23. JAMIE DEE - U 24. KLUBMEANDS - KLUBHOPPING 25. NEW/DJ BRUNO - WE WANT SOME PUSSIES 26. NEW/GREED - RELEASE THE TENSION 27. D - INSPIRATION -1 WANT U Z... 28. THE SOUND LOVERS - RUN AWAY 29. NEW/FOTURE BRÉEZE - READ MY UPS LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. BACKSTREET BOYS - GET DOWN... 2. TINA TURNER - ON SILENT WINGS 3. NEW/ET - DO YOU THINK IM SEXY 4. CALIFÒRNIA - HREPENENJE 5. NEW/FUGEES - KILLING ME SOFTLY 6. BRYAN ADAMS - THE ONLY GOOD THING7. DAZ - OPROSTI Ml 8. MICHAEL LEARNS TO ROCKY - SOMEDAY 9. DANA DAWSON - SHOW ME 10. EROS RAMAZZOm - PIU BELLA COSA 11. VIU RESNIK - IŠČEM TE 12. SUGGS - CECIUA 13. SONIC DREAM COLLECTIVE -1 WONDER WHY 14. NEW/GLORIA ESTEFAN - REACH 15. FUN FACTORY -DONT GO AWAY GREMO V LIFE RADIO KRANJ, 97,3 sreda, 3. julija, ob 17. uri ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER Živiol Počitnice so tu, ampak naša oddaja GREMO V UFE ne bo Sla na počitnice največ žurovT " V " avflU8tu 00 v dlscotekl LIFE v Domžalah p vsem vas bova kot ponavadi na RADIU KRANJ vsako drugo sredo med 17 GREMfM/0 n^aJ^aV?^] M í'3^6^ UFE!) v nali glasbeni oddaji 25!* i i EJP67608 hhh0 v teh oddajah pričakujete tudi nagradna vprašanja in seveda lepe nagrade. GOST V STUDIU BO STOJAN AUERI KUPON V UFU BI RAD(a) VIDEL(a) Moj naslov: Kupončke pošljite na RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. Nagrade za Izžrebane bralce prispevajo: JEANS CLUB PETRIČ IZ KRANJA (kavbolkel), PIZZERIJA BOTANA, Uhovče, DISCOTEKA UFE Domžale in GORENJSKI GLAS. TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav prijatelji POP In TECHNO glasbe. Kako ste? Upam, da nekateri od vas že uživate v počitnicah in letnem dopustu. Ne boste verjeli, v ponedeljek naju je na mizi pričakala gora vaših dopisnic (za katere se vam zahvaljujeva), tako da sva imela res dober zagon za Miški hit, lestvico naj glasbe Radia Tržič. Z našo sotrpinko smo Izžrebali Bredo Bradule iz Tržiča, ki prejem nagrado našega pokrovitelja AVTA LESCE. Za sotrpinko v naslednji oddaji smo izbrali Sašo prav tako iz Tržiča. ČESTITAVA!!! Za konec pa vas prosim, da na dopisnici sporočite naslednje: ali v vašem koncu slišite naš radio, če kaj pogrešate v oddaji, ali je morda preveč techna v njej Itd. ČAO Vesna in Dušan Lestvica: 1. Atlantida - GIMME 5 (3) 2. Sonce - ČUKI (1) 3. Pomlad - ANJA RUPEL (6) 4. Napoleon - NAPOLEON (novo) 5. Rebel Yell - SCOOTER (5) 6. That c.i.t.a. feellng - CAUGHT IN THE ACT (12) 7. Get down - BACKSTREET BOYS (novo) 8. On silent wlngs - TINA TURNER (2) 9. Soldier soldier - CAPTAIN JACK (novo) 10. Sexy eves - WHIGFIELD (13) 11. Všeč si mi - THE POWER DANCERS (8) 12. Always be my baby - MARIAH CAREY (10) 13.1 found some one - MICHAEL BOLTON (novo) 14. You and I - SCORPIONS (9) 15. Love love love - SECRET LIFE (novo) Izpolnite kupon In ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 1. julija. KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: In št. SOBOTA, 29. JUNIJA 1996 TVS 1 9.00 Videostrani 9.25 Otroški program 9.25 Radovedni Taček: Meh 9.40 Živalske pravljice: Orel z imenom Ivan 9.55 Pod klobukom: S Kazino do novih plesnih korakov, 1. oddaja 10.50 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.00 štirje Bremenski glasbeniki, španska risanka 12,25 Popotovanje v Benetke: Interpreti veneziani, 9. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev Tv igrice 14.55 Mojstri snemanja, zadnji del angleške dokumentarne serije 15.45 Tednik, ponovitev 16.35 Christy, 20. del ameriške nadaljevanke 17.20 Ognjena moč, 6. del angleške dokumentarne serije 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Operacija strogo zaupno, 3. del koprodukcijske nanizanke 18.35 Ozare 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Teater Paradižnik 21.15 Namibijska plemena, ameriška dokumentarna oddaja 22.10 Turistična oddaja 22.25 Napovedniki 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.05 Moški na balkonu, švedski barvni film 0.35 Sova 0.35 Večni sanjač, 1. del ameriške nanizanke 1.05 Poročila 1.10 Vldeostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.00 Poglej in zadeni, ponovitev 12.30 Mostovi, ponovitev 13.00 27. Tabor slovenskih pevskih zborov, ponovitev 13.40 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 14.35 100 let olimpijske slave, 2. del športnega filma 15.30 Motociklizem za veliko nagrado Nizozemske, posnetek iz Assna 16.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 17.30 SP v padalstvu, prenos otvoritve iz Cerkelj ob Krki 19.30 Na vrtu 20.05 Najbolj nore počitnice, ameriški barvni film 21.40 Dosje 22.35 Sobotna noč 0.35 Tenis -Grand slam, posnetek iz Wimbledona KANALA 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan planet 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Videostrani 14.25 Spot tedna 14.30 Aronove viteške igre na Socerbu, reportaža 15.10 Chicaške zgodbe, ponovitev 16.30 Večno tvoja, ponovitev ameriškega CB filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe 19.00 Caught in the act, posnetek 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka21.00 Zelda, ameriški barvni film 22.35 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.05 S kamero na potepu 23.35 Spot tedna 23.40 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 9.00 Brisco County, ml., ponovitev nanizanke 10.00 Srečni Luka, ponovitev nanizanke 11.00 Highlande^, ponovitev nanizanke 12.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 13.00 Formula 1, trening 14.00 ITC Magazin, ponovitev 14.30 Obraz tedna, ponovitev 15.00 Najboljše dekle na svetu, ponovitev filma 16.30 Argument, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hiils 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Vrnitev v prihodnost 3, ameriški barvni film 22.00 Razprtije, ameriška nanizanka 23.00 Brez vesti, film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Trik trak, otroški in mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 NavThanec, ponovitev barvnega filma 14.30 Družinski studio 18.00 Živali, dokumentarec 18.30 Kaj je Srednja Evropa?, reportaža 19.00 Poročila 19.10 TV Prodaja 9.30 Marjana, 17. del serije 20.00 Poročila, ponovitev 22.00 Boston pops .ponovitev 23.00 TV Prodaja 23.20 čakajoče dame, ponovitev 0.20 Poročila, ponovitev HTV1 11.15 O življenju čisto resno, pogovor v studiu 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Zumberak, cesarstvo tišine 14.20 Biiljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Limach show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik "0 10 Par excelience, zabavna odda- ja 21.30 Melodije Istre in Kvarnerja, prenos iz Umaga 23.20 Dnevnik 23.40 Polnočna premiera: La moglie nella cornice, 1. del nadaljevanke HTV 2 16.20 Video strani 16.35 TV Koledar 16.45 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 17.35 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 18.20 Ma-chiavelliji napotki, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Lepa naša, dokumentarni film 20.45 Vidikon 21.35 Moje modro nebo, ameriški barvni film 23.30 Od duha k duhu, dokumentarna serija 23.55 HR TOP 20 AVSTRIJA 1 10.30 Tolpa bambusovih medvedkov 10.55 Sobotna igra 11.00 Disneyjev festival 11.55 Harry in Hendersonovi 12.15 Klic v sili, Kalifornija 13.00 Formula 1 14.05 Blossom 14.25 Princ iz Bel Aira 14.50 Nick Foley 15.40 SeaQuest DSV 16.30 Beverly Hillx. 90210, srija 17.15 Melrose place 18.00 Nogomet 18.30 Tohuwabohu, televizijska zmešnjava 19.00 Harald in Eddie, 1. del nemške hurnoristične serije 19.30 Čas v süki/Kultura 19.53 Vremo 20.00 Šport 20.15 Tekmovanje za veliko nagrado narodno-zabavne glasbe 22.15 Šport v soboto 23.30 Final game - Morilski kremplji, ameriška srhljivka 1.00 La Baiannce - Izdaja, francoska kriminalka AVSTRIJA 2 11.20 Zmaga ljubezni, ponovitev italijanske melodrame 13.00 Čas v sliki 13.10 Prekletstvo črnega rubina, nemško-italijansko-francoska kriminalka 16.10 Kulinarika v Avstriji 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Še ubil me boš, avstrijski romantični film 21.50 Čas v sliki 22.00 Vse je komedija: Talisman 0.30 Čas v sliki 2 0.35 Lady L, italijansko-francosko-ameriška komedija 2.20 Pogledi od strani 2.25 Šport v soboto 3.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet -otroška glasbena lestvica 19.40 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.08 EPP blok - 2 20.10 Poročila 254. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 5. oddaja 20.35 Color - prijazni svet barv 20.55 Javna tribuna: gosta -Jelko Kacin, minister za obrambo in Zoran Thaler, v.d. zunanjega ministra 21.15 2. sobotna sreča "96 (ponovitev) 22.15 EPP blok - 3 22.20 Odprti ekran (ponovitev) 22.30 Kamera presenečenja: Zadnjič v službo 22.45 Z Gorenjskim glasom na Koroško 23.25 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 95. oddaja 00.25 Erotični film (distribucija: AL-TEKA, d.o.o., Kranj) 1.55 Z vami smo bili... nasvidenje 1.56 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.57 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. url 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kinofilija 18.40 Kinološko društvo FIDO 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Vldeostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sproeda ža nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.00 - 11.30 Kviz z znanjem do izleta 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Nagradna uganka 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Natašo Bešter 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Program bomo začeli ob 13.30, govorili pa bomo o Plesnem živ žavu. Sledila bo, ob 14.30, oddaja Ta dobrih 10 Radia Tržič. Nato bodo na vrsti aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00. nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 6.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbeni gost: RIKO 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki In odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R ŽIRl 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 60 let Centra slepih in slabovidnih 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Male živali in mi 18.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica: Doktorjevih 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco žur 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Redovi na Slovenskem 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 16., 18.30 in 21. url STORŽIČ amer. kom. ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIK ob 17. In 19. uri, amer. ram. kom. MESEČINA IN VALENTINO ob 21. uri ŽELEZAR Smer. srhlj. POROTNICA ob 18.30 uri, amer. erot. thrill. JADE ob 20.30 uri KOFJA LOKA amer. drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. trill. POSNEMOVALEC ob 18. uri, amer. akcij, film SMRTONOSNI SPOPAD ob 20. uri ŽIRI amer. kom. SABRINA ob 20.30 url NEDELJA, 30. JUNIJA 1996 TVS 1 9.00 Videostrani 9.15 Delfi in prijatelji, 1. del španske risane nanizanke 9.40 Sredi galaksije zavij levo, 6. del avstralske nanizanke 10.05 Umetnost dirigiranja, zadnji del angleške.oddaje 11.05 Atlas človekovega telesa, ameriška izobraževalna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 16. srečanje tamburaških skupin Slovenije 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.30 Videostrani 13.40 Lent vabi 14.40 Karaoke, razvedrilna oddaja 15.40 Nedeljska reportaža 16.10 Dlan v dlani 16.25 Starec in morje, ameriški barvni film 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 22.00 Piratke, 3. del angleške nadaljevanke 23.00 TV Dnevnik 3 23.45 Sova: Taggart, 5. del škotske nanizanke, V območju somraka, 6. del ameriške nanizanke 1.00 Poročila TVS 2 9.00 Euronews 11.00 Angleška glasbena lestvica 11.50 Videošpon 12.35 V vrtincu 13.20 Tok tok, ponovitev 14.05 Spin, ponovitev 14.45 Lahkih nog naokrog, ponovitev 15.30 Na vrtu, ponovitev 16.05 Evropski pokal v kotalkanju, reportaža iz Ljubljane 16.20 Žrebanje v evropskih košarkarskih pokalih, reportaža 16.40 Smučarski skoki, posnetek iz Velenja 17.40 SP v lokostrelstvu, posnetek iz Martuljka 19.10 SP v speedwayu ekip skupine B, posnetek iz Ljubljane 19.55 EP v nogometu, prenos finala 22.00 Diva, francoski barvni film 23.55 Tenis - Grand slam, posnetek iz Wimbledona 0.15 Euronews KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Riskapltan Planetanka, risanka 11.00 Svet Športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 15.00 Dvorec Zelda, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 10. del sinhronizirane risane serije 18.00 Skrivnosti izgubljene doline, 2. del ameriškega film 19.00 Popotni vodič, ponovitev 19.30 S kamero na potepu, ponovitev 20.00 Jessie, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 22.45 Unpato, ponovitev 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča POPTV 6.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Ku-harjmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narod-no-zabavni glasbi 13.00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Formula 1, prenos iz Magny Coursa 16.00 Razprtije, ponovitev nanizanke 17.00 Ukradeni otroci, ameriški barvni film 18.30 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Pravi Mc Coy, ameriški barvni film 22.00 Na severi, ameriška nanizanka 23.00 Grdi raček, nanizanka 23.30 Formula 1, posnetek 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Odprti ogenj, ponovitev barvnega filma 14.30 Družinski studio 18.00 Vera in čas, ponovitev 19.00 Dnevnik 19.30 Angelus, ponovitev 20.00 Zadnje najboljše leto, film 21.45 Poročila, ponovitev 22.00 Zdrava video glava, vodi Tomaž Domicelj 23.00 TV Prodaja 23.20 Zgodba Monkeya Zatter-ianda, film 0.50 Poročila, ponovitev HTV 1 8.35 Močni Max, risana serija 9.00 So čisto ponoreli? 9.30 Risanka 9.40 Arktika, dokumentarna serija 10.10 Srečanje otrok v Disneylandu 10.50 Krapisnki festival, posnetek 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.10 Poročila 17.25 Sledi njenemu srcu, ameriški barvni film 18.50 Kremenčkovi, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Lepa naša 21.00 Bravo! 23.40 Dnevnik 0.00 človeška žival, dokumentarna serija 0.55 Poročila HTV 2 13.10 TV koledar 13.20 športno popoldne: Peta hitrost 13.50 Formula 1, prenos iz Magny Coursa 16.00 Olimpijski magazin 16.30 NBA pregled 17.05 Dokumentarni film 17.35 Briljantina, ponovitev 18.15 Vidikon 19.00 EP v nogometu 19.55 EP v nogometu, prenos finala iz Londona 22.05 Ameriška ruleta, ameriški barvni film 23.35 Šport, reportaža AVSTRIJA 1 12.00 UP, mladinski kulturni magazin 12.55 Blossom, ponovitev 13.25 Formula 1, dirka za veliko nagrado Francije 16.30 Vibes - Nadnaravni lov na svetlečo piramido, ameriška komedija 18.05 Gospod Fižolček, angleška humoristična oddaja 18.30 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.05 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 EP v nogometu '96, finalni dvoboj 23.00 Vizije 23.05 Literarna nagrada Inge-borg Bachmann '96 23.50 Sedma struna, francoski film 1.35 Final Game - Morilski kremplji, ponovitev ameriške srhljivke AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Britanski kraljevski vrtovi, dokumentarna serija 15.00 Ljubezen, jazz ln objestnost, nemški film 16.30 Wild-iife: Sedem let med gorskimi gorilami, dokumentarni film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorie 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kraj zločina: Renijina smrt, nemška TV kriminalka 21.50 Kraj zločina: Frankfurt - Miami?, nemška TV kriminalka 21.50 Vražji polkovnik, ameriška kriminalka 23.10 Čas v slikj 2 23.15 Telesni stražar, 1. del nemške kriminalke TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni spot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.4S Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.18 Krila na nebu: Portorož 95 - dnevi slovenskih letalcev (produkcija: Marko Malèc) 10.55 EPP blok - 311.00 Poročila 254. (ponovitev) 11.15 TV spot 11.18 TV kažipot 11.20 Duhovna misel - 5. oddaja 11.30 Novosti Iz zabavne glasbe: Aleksander Jež 12.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 95. oddaja 13.00 Srečanje ZDS ob dnevu državnosti in 5. obletnici osamosvojitve Slovenije (ponovitev posnetka direktnega prenosa iz Smar-Jetne 901«, dne 25 6. 1996 13.01 Z vami smo bili... nasvidenje 13.02 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.03 Videostrani 14.30 Terenski studio: Direktni prenos Iz Cerkelj, Praznik cvetja in obrti v Cerkljah '96 ■ tekmovanje harmonikarjev predvidoma do 17.00 „. Vmes ponetek 25. zamejskega festivala domače zabavne glasbe Števerjan 95 TELE-TV KRANJ Vabi k ogledu direktnega prenosa iz Cerkelj, Praznik cvetja In obrti v Cerkljah '96 - tekmovanje harmonikarjev predvidoma do 17.00 LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna, oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokasetl ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Sloveniji za peti rojstni dan - ponovitev oddaje ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.40 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA KINO ... Videostrani 14.50 Napoved sp* eda 15.00 Telemarket 15.05 3, GREMO, zabavno glasbena ooOWT ponovitev 16.30 Nora nedelja: zap*. no nedeljsko popoldne 18.40 Min' 19.00 Telemarket 19.10 Nap^J sporeda za ponedeljek 19.15 vide" tra RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvod"? napoved 5.50 EPP 6.50 EPP £pp Pregled dnevnega tiska 7.50 c 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne zn»' domov 8.50 EPP 9.20 Zvone Mqçwj in njegov kanček upanja 9.! 10.50 EPP 11.00 Po domače in njegov kanček upanja 9.50 ^ 10.50 EPP 11.00 Po domače j» kranjskem radiu 11.50 EPP Brezplačni mali oglasi 12.30 niče, zahvale 1240 Kmetijska cd°ft, 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 tr 14.00 Voščiča 14.50 EPP 15.25\v 15.30 Dogodki in odmevi RS ■* fl Nagradna uganka 16.20 P^fgj Gorenjska - Lahovče - Zalog ^'«n EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko ujj EPP 18.20 Nagradni kviz Kina W» J 18.50 EPP 19.30 Večerni P^ffoO Glasba po izboru Urše Mravlje **• Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.°°JÍ UKV stereo na 88,9 Mhz te Kovw" in 95 Mhz iz Tržiča. Pozdravu iz studia ob 10.00 zanimiv pogovor z enim stare) Tržičanov. Ob 11.40 se bomo P°ljr pali s potovalno agencijo Alpe' Opoldne bo na vrsti tedenski m°?jto sledi Nedeljska duhovna misel, r» pa podobnosti iz našega vsakdan) Ob 12.50 bodo na sporedu obve?«', ob 13.20 pa glasbene i Nedeljsko popoldne bomo « ob 13.20 pa glasbene čestj%| Nedeljsko popoldne bomo zak«^ s Kolovratom domaČih, ki •* zavrtel ob 14.30. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 M|T vrtiljak 9.55 Fiat Pančur 12.00 Os™' niče. BBC, voščila 13.00 Nedelj^ tema 14.00 Osebna voščila a Dogodki in odmevi 16.00 OseoL, voščila 17.00 Nedeljski klepet 1»^ Minute za ljubitelje resne gi88" 18.45 BBC - poročila RŽIRI 8.00 Napoved programa B-*0.^ zgodovinski spomin 9.10 Upra p, enota Škofja Loka Oddelek za w rav. not. zadeve 10.00 Kme-'j!l oddaja 10.30 Minute za narodno«*, bavno glasbo 11.00 Škofjeloški ^ nik 11.40 Kino 12.00 Nedelj?^ duhovna misel 12.30 Čestitke 1* š. Nedeljsko popoldne 16.00 škofje^, kih 6 17.30 Nedeljsko srečanje i*' Odpoved programa R RGL 99.* KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-UUBUANA: 105,1 MHZ ^ 7.00 Dobro jutro z glasbeno sktiP' 7.30 Kaličopkova druščina 8-30 ^ poldne z RGL 9.30 Naj, naj Pe5!v tedna 9.15 Novice 9.30 Kam dan« Ljubljani 10.00 Horoskop li-00,*» hovna misel - Rudi Koncilija i* r. BBC-novice 13.00 Nedeljska rap . taža 13.25 Pasji radio 14.00 PWfr janje ladjic 15.00 Vodeni pr°9' . 15.15 Novice 17.15 Hollyvv00^ oddaja o filmu 18.15 Vreme v ^ 18.45 Športni pregled 19.20 Pr»'jfl žrebanja LOTO 20.30 Vedeževa 22.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program Duhovna misel, svetnik dneva ',e Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svjtKa maše 10.00 Reportaža 12.15 Ce^ $ in pozdravi naših poslušalcev ^ Slovencem po svetu in domovin ^f, misijonska oddaja 18.30 VeC-U9|ü-oddaja 19.40 Za najmlajše P^in|h šalce 19.50 Verska oddaja postaj 20.15 Radio Vatikan Naši svetniški kandidati 21.Z1'^ni ralna glasba 22,00 - 5.30 rw glasbeni program uri CENTER amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 16.. 18.30 in 21« fj) STORŽIC amer. kom. ORANGUTAN VHOTELU MAJESTIK ob 17. in 1»*ï| amer. ram. kom. MESEČINA IN VALENTINO ob 21. uri ŽELEZAR amerjsr j POROTNICA ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film ZBCH^dr LAS VEGAS ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. liub. rne'^p CARRINGTON ob 19. uri BLED amer. akcij, film SMRTONOSNI SPLjrSr ob 18. uri, amer. trii. POSNEMOVALEC ob 20. uri DOVJE amer. kom. D MESECEV ob 19.30 url ŽIRI amer. kom. SABRINA ob 18. in 20.30 uri t J k if Ji Odprte strani 3 v vojni med nekdanjima STRAN 16 DorisErzar STRAN 17 ^koncema so žrtve otroci Razvezani zakonci ^ tretja zakonska zveza na svetu gre narazen, zato ni čudno, če najprej gmdÍJ0 SVOJO SümOpodobo 'tovno znani sociologi govorijo zakonski vojni svetovnih razsežnos- \Ai\Pnn nprr j* a' vojskujoči si strani pogosto ne izbirata sredstev, kot orožje jima v ""^o rudi otroci. Slednji so v tej vojni tudi najbolj ranljive žrtve... CuStmiO mnjtM partnerju M VÍdUü OtWkOVÍh pOfreb POGLEDI GORENJSKEGA JUGA stn.^01 %re za vprašanje, ob kako ločenim omogočiti stike z otroki. In sprQtn°' In ta obratni interes se rad f£fe>f/V °' P°navadi ie namreč tako, da \ zakoncev (običajno je to mati) tepfe>nu brani, da bi se srečeval z otroki, ^ošT- 'ma ^° te8a vso Pravico- Običajni B komentar takega početja se glasi: •av na silo, s Ženski glas na HIqu"*0 svoje otroke, jih bo ie "pripra-°d st na^untala") - tako, da se z drugim Atyl(*aríev sploh ne bodo hoteli srečevati! pri^ «°a se ne vpraša, kaj bi si v takem sicer€ru najbolj želeli otroci sami. Tudi stQrH 50 °ni tisti, ki v tej zavoženi igri svojih Ker Pote8ne)° ta kratko. ^oretxniSem poznavalec teh reči, niti nefca • nitl praktično, se obrnem na (Af. jf?reverjenih virov. Prvi je seveda Sveto pismo. V Matejevem Posefr '/i^J in Markovem evangeliju (Mrl0,l-12) je med drugim v ima do tega vso pravico. Običajni P°ni • naJ svoJ° pravico, čeprav na silo, s Hvr 0 s°dišča in policije. . vpli**' kar naj poskusi; če ima mati kaj °d stl puntala") - tako, da se z drugim Nastradajo pa otroci o ločitvi, ki je vzrok zgoraj nakazanih težav. Ko so 0<*8oll ?ezusa vprašali, ali je ločitev sploh možna, jim je ífovejL0ri''; ni5te brali, da je Stvarnik na začetku ustvaril OrjefQ .a kot moža in ženo ter rekel: 'Zaradi tega bo mož zapustil k t0r n mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo.' Kar htofej združil, tega naj človek ne ločuje." Zakaj pa je potem °dslovx^°PUStl^ možnost, da napišeš ženi ločitveni list in jo cfov0i.. ' mu oporekajo. "Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes Hty D °čiti se od vaših žena, od začetka pa ni bilo tako. Jaz pa ^ko^avim: kdorkoli se loči od svoje žene, razen če zveza ni bila vpr^ta.' ln se oženi z drugo, prešuštvuje." Če je tako, potem je PQjbnnje' al1 se ima sploh smisel ženiti, podvomijo farizeji. Jezus <ÍQn0 ?fVrn^ "Ne doumejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je nekQte kateri so namreč že po rojstvu nesposobni za zakon, take naredili ljudje in nekateri so se zakonu sami zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj CerievQ/Ume' kdor more. Dejstvo je, da je v krščanskih deželah ^kmnh ^i še danes nenaklonjena in nanjo pristaja le v ^°JZes °k°llSčinah in tako ostaja zvesta tako Očetu kot Sinu in dr. 4,u- papež Leon XIII., na katerega se je skliceval naš rojak ^krivn Ušeničnik, je še leta 1880, v okrožnici Arcanum zapisal: "Možnost razporoke je kriva lahkomiselnih zakonov, nestanovitnosti in omahljivosti v zakonu; podpira needinost, neti strasti in mami v nezvestobo; kvarna je varstvu in vzgoji otrok; razdeva rodbinsko življenje, seje sovraštvo in neslogo v družine, ponižuje čast žene. Razporoka je počelo nravnega propada v vsem socialnem življenju. Dekadenca rimske države se je začela z nravno dekadenco, a ta se je najbolj razpasla potem, ko so oskrunili svetost zakonske vezi z razporokami. Če je razporoka počelo socialne korupcije, je pa Že tudi sama posledica nravne izkvarje-nosti." Vprašanje je tedaj tudi, kako bi bilo, če bi bila ločitev nemogoča tudi po civilnem pravu. Bi bilo tedaj manj ali nemara še več gorja? Po krščanski "logiki" je treba na tem svetu predvsem potrpeti, tudi če ni vse tako, kot bi lahko bilo, moderna doba pa človeka navaja k temu, da ravna egoistično, da najprej poskrbi sam zase. V primeru ločitve je to, kot rečeno, dobro za zakonca, manj pa za otroke. Zakaj? Prisluhnimo še tretjemu od krščanskih avtorjev: "Sveti Ambrož pravi, da se ljudje rodijo skoraj tako kot medvedje, neobdelani, neizoblikovani, nepopolni; in podobno kot dajo medvedi svojim mladičem potrebno obliko tako, da jih obliznejo z jezikom • morajo tudi očetje in matere z besedo in vzgojo dopolniti, če naj tako rečem, oblikovanje svojih otrok, ki jih je narava zgolj zasnula v materinskem naročju. Zakaj tako kot je narava položila lastnost, s katero izpopolni medvedka mladiče, v njen jezik ali rajši v njeno srce in ljubezen - je položila tudi krepost izpopolnjevanja otrok v jezik ali rajši v očetovo in materino srce. Če sama ne poskrbita za njihovo vzgojo, bodo prizadevanja še tako spretnega tujca brez uspeha... In če se morebiti posreči drugim, ali je zanašanje nanje v skladu s častjo, ki jima jo je podelil Bog, ko jima je zaupal ta zalog?" Tako se glasi vprašanje, ki ga je v svojem Krščanskem navodilu poročenim osebam o vzgoji njihovih otrok že pred stoletji zapisal francoski pridigar Pierre-Joseph Dorleans. Priznali boste, da še danes zadeva bistvo stvari, ne glede na to, ali ste za ločitev ali proti njej. Gre namreč za otroke, ki v vsakem primeru nič krivi potegnejo ta kratko. MIha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 28. junija L996 Ko razpade zakonska zveza... V preteklosti je veljalo, da morajo pred bogom sklenjeni zakoni držati vse življenje. Toda po drugi svetovni vojni se je ob vsesplošni liberalizaciji življenja začelo vse pogosteje dogajati, da je "človek ločil, kar je združil bog". Zakonci, ki niso več zdržali v nevzdržni zakonski zvezi, so pač šli vsaksebi. Ob koncu osemdesetih let so svetovne statistike beležile, da gre narazen Že vsak tretji zakon, za čemer tudi v Sloveniji nismo dosti zaostajali. Nasprotno, v Cširši) kranjski občini so že pred leti bili plat zvona, češ da razpade vsak tretji zakon, v radovljiški občini pa so ob dejstvu, da do razveze pride v vsakem četrtem zakonu, o tem pred leti napravili temeljito analizo. Ljubezenska razmerja se rojevajo in umirajo, enako (čeprav redkeje) je tudi s tistimi, ki jih par zapečati s prstanom. To dejstvo bi bilo veliko lažje sprejeti, če bi zadevale le moškega in žensko, med katerima umreta ljubezen in spoštovanje. Tako pa Je v vojni, ki jo pogosto še dolgo po razvezi bijeta ona in on, udeležen tudi otrok. Otroci so brodolomci, ki ob potopu zakonske ladje najbolj trpijo. Že zakon, v katerem ni mladoletnih otrok, je težko razvezati brez posledic, saj ga nekdanja partnerja čutita kot življenjski polom in ob njem doživljata velike čustvene stiske. Kako hude stiske doživljajo šele otroci, ki se jim podira varno družinsko gnezdo in se pred njihovimi očmi spopadajo starši. Otroci imajo radi oba, očeta in mater, po razvezi pa živijo z enim samim, z drugim naj bi gojili redne stike. Spremenjenemu načinu življenja se sčasoma prilagodijo, a kaj ko večina zakonskih brodolomov ne mine l·rez bitk, tudi takšnih, ki zadevajo skrbništvo nad otrokom in oporekanje sodno dogovorjenim stikom. Razveze in njihove posledice so večplasten problem, s katerim imajo opraviti sodišča, socialne službe, psihologi in še kdo drug. Tokrat podrobnejšo pozornost namenjamo, ravno stikom razvezanih staršev z otroki, za iztočnico pri razgrnitvi tega problema pa je služila pobuda Foruma za enake pravice otrok do obeh staršev, ki združuje zlasti očete, ki jim matere po razvezi otežujejo srečanja z otroki D.Z.Žlebir Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R E P O R T "A Ž A V vojni med nekknjima idoncema so žrtve otroci Vsaka tretja zakonska zveza na svetu gre narazen, zato ni čudno, če svetovno znani sociologi govorijo zakonski vojni svetovnih razsežnosti Žal vojskujoči si strani pogosto ne izbirata sredstev, kot orožje jima služijo tudi otroci. Slednji so v tej vojni tudi najbolj ranljive žrtvi" Razpadanje zakonov ima mnoge razsežnosti, o katerih na široko razglabljajo številni strokovnjaki za družinska vprašanja. Pred kratkim je našo pozornost zbudil še en vidik, ki se loteva posledic zakonskih razvez, o kateri javno ne polemiziramo prav pogosto. Več medijem, med njimi tudi naš časopis, je objavilo pismo Foruma za enake pravice otrok do obeh staršev. Predsednik foruma dr. Borut Prelovsek se v njem loteva pravic očetov, ki jim po razvezi otroci večinoma niso dodeljeni. Še več, matere jim velikokrat ne dovolijo stikov z drugim staršem. Matere sipo razvezi lastijo otroke "Pred kakim letom smo osnovali Forum za enake pravice otrok do obeh staršev, da bi po pravni poti dosegli, da bi bili očetje po razvezi deležni neoviranih stikov s svojim otrokom. Oviranje stikov pa šteje za kaznivo dejanje," pravi dr. Borut Prelovsek. "Kadar zakon razpade in med bivšima zakoncema ni ničesar več, se je treba zavedati, da za njima ostanejo otroci, ki imajo pravico do obeh staršev. Ce partner, pri katerem živi otrok po razvezi, ne dovoli, da bi imel drugi partner stike z otroki, lahko slednji od Centra za socialno delo zahteva, da mu izda odločbo o stikih. Po pogovorih centra z obema staršema običajno ugotovijo, da otrok razen v izjemnih primerih mora gojiti stike z drugim staršem. Kršenje take odločbe je kaznivo, za neizvrševanje pa so zdaj naložene kar visoke denarne kazni. Pogosto pa se dogaja, da odločb v nekaterih okoljih ne izvršujejo. V centrih za socialno delo se največkrat sklicujejo na to, da je zgolj s strpnim sporazumevanjem in dogovarjanjem med bivšima zakoncema mogoče doseči, da bo drugi starš uspel uveljaviti stike z lastnim otrokom, izogibajo pa se, da bi to šlo po pravni poti. Pri večini nekdanjih zakoncev nemara gre z lepo besedo, kaka desetina primerov pa je težko rešljivih. Centri se tudi ne spuščajo v odkrivanje vzrokov, zakaj eden od staršev (največkrat mati) nasprotuje stikom, oziroma zakaj je otrok ob obveznih stikih z očetom sovražen. Pravijo, da je treba po razvezi vse reševati v korist otroka. Je mogoče, da se koristi otroka poudarjajo v tolikšni meri, da so ob tem prizadeti interesi očetov?" Dr. Prelovsek se pri pravnem uveljavljanju pravice do stikov sklicuje na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1989, kjer je zapisana odgovornost obeh staršev za vzgojo otrok. Po določilih Zakona o upravnem postopku je bilo včasih oviranje stikov le prekršek, zdaj pa to kot kaznivo dejanje sankcionira kazenski zakon. Kazen za tistega, ki ovira stike z otrokom "Kdor zagreši kaznivo dejanje, pa velja za nemoralno osebo," pravi dr. Prelovsek, "Očetje neredko tudi na sodiščih uveljavljajo pravico do stikov. Naš forum se zavzema, da bi izvedli vse kazenske postopke v primeru oviranja stikov. Ko smo se o tem pogovarjali s predstavniki več ministrstev, smo slišali odgovore, da se v takih primerih ne kaže zatekati h kaznovanju, temveč k psihološkim prijemom. Psihologi, ki imajo pri teh vprašanjih velik vpliv, pa menijo, da bi kaznovanje vplivalo negativno, saj bi mati to prenašala na otroke." Očetje, ki po razvezi pogrešajo stike s svojimi otroki, pa z njimi ne želijo le formalnih srečanj, kakršna so odrejena v sodnih odločbah. "Za stik je poprej veljalo vsako srečanje, čeprav je trajalo le minuto," je kritičen dr. Prelovsek. "Zdaj pa velja, da morajo biti stiki otroka z očetom kvalitetni. Ne le, da je zadoščeno črki zakona, temveč je pomembno, da otrok očeta sprejme, da do njega ni sovražen ali nezaupljiv (v tem se navadno odraža materin odnos do nekdanjega zakonca), skratka da je otroka mati na stik dolžna pripraviti. Če je otrok ob stiku z očetom do njega negativno nastrojen, je to že dokaz, da na stik ni pripravljen." Forum za enake pravice otrok do obeh staršev zahtevo po kvalitetnih stikih povezuje tudi s preživnino. Vztraja sicer pri tem, da sta oba starša dolžna prispevati svoj materialni delež k otrokovim potrebam, ne glede na svoj materialni položaj. "Oče mora prispevati svoj delež za preživljanje otroka, tudi če je brezposeln. Toda za otroka, ki ga ne sprejema in ne želi stikov z njim, naj bi plačeval samo minimalno, od države določeno preživnino in nič več," letos so jih dobili v roke 120, rešili pa 34. "Rešiti" v tem primeru pomeni razvezati. Res pa se kdaj pa kdaj dogodi, da ob svetovalnem razgovoru na centrih za socialno delo pri zakoncih pride do umika tožb, pa spozna, da zakon še ni umrl, in da ga je vredno obnoviti. "Takih primerov sem najbolj vesel," pravi sodnik Miha Kersnik. "Kajti v razdrtih zakonih in razveznih postopkih hujše strese kot zakonca doživljajo otroci. Če bi se starši pred usodnim korakom zavedali, kako pogubno bo Skupen je le še otrok "V svetovalnem razgovoru skušamo do kraj? razčistiti partnerski odnos in se dogovor.«1' kako po razvezi z otroki," pojasnjuje socials delavka Marta Urankar s Centra za socialo^ delo v Kranju, dodobra prekaljena pri delu* razvezanimi zakonci. "Partnerja ugotovita, a ? bila razveza čimprej mimo, sta se nekdaflJ8 partnerja pripravljena sporazumeti o vseU1' pribija dr. Prelovsek. Mnogi, tudi dr. Prelovsek, so prepričani, da so očetje prikrajšani za otroke, ker v razveznih postopkih tako sodišča kot socialni centri preveč popuščajo ženskam. "Večinoma trdijo, da otrok bolj sodi k materi kot k očetu, vendar otrok potrebuje tako žensko kot moško vzgojo. Ko govorijo o koristih otroka po razvezi, ni dobro, da imajo pred očmi le neposredne, trenutne koristi, ne pa tudi dolgoročnejših. Za otroka na dolgi rok gotovo ni dobro, da mu manjka očetova plat vzgoje, njegova opora in zgled skozi življenje. Čeprav je bil oče nemara slab partner, pa je lahko zelo dober oče. Prav zato si v forumu prizadevamo za kvalitetne stike in za kazensko odgovornost tistih, ki te možnosti preprečujej-jo in s tem uničujejo otroke," zaključuje dr. Prelovsek. Sodišče: otrok je najstrožji sodnik Civilna sodišča, kjer razvezujejo zakonske zveze, sprejemajo tudi odločitve o tem, kdo od nekdanjih zakoncev bo po razvezi skrbel za otroke. Pri sporazumni razvezi se bivša zakonca sama sporazumeta o tem, kako bo poskrbljeno za otroka, sodišče pa mora o tem pridobiti mnenje centra za socialno delo. Pred vsako razvezo je namreč obvezen svetovalni razgovor, kjer se partnerjema predoči tudi vse morebitne posledice razveze. "Kadar pa ne gre za sporazumno razvezo, temveč za tožbo, pa sodišče odloči tudi o varstvu, vzgoji in skrbi za otroke," pojasnjuje Mihael Kersnik, vodja civilnega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju. "Tudi tu upoštevamo mnenje centrov. Starši, ki se razvezujejo na ta način, pa pogosto napadajo mnenje centrov za socialno delo glede skrbništva nad otroki. Tedaj si sodišče pomaga z izvedenskimi mnenji, ki smo jih doslej navadno pridobivali na Centru za otroke in mladostnike v Ljubljani." Okrožno sodišče v Kranju, ki so ga po reorganizaciji sodišč okrajna sodišča zasula z razveznimi zadevami, se je do junija lani ukvarjalo z 224 zadevami, do konca leta pa s 383. Če bi poenostavili, bi lahko rekli, da vsak dan razpade več kot en zakon... Do 1. junija lani so uspeli rešiti 79 zadev. V enakem času vplival na otroka, bi se najbrž redkeje razvezovali. Sprašujem se tudi, ali niso pogoji, da sodišče razveže zakon, zdaj preblagi in bi jih kazalo zaostriti. Po mojem mnenju je zakonska zveza nekakšna pogodba in del te pogodbe je lahko tudi vzdrževanje nekega minimalnega družinskega življenja. Tega potrebujejo otroci, da ne postanejo razvaline življenja." V razveznih postopkih zakon otroke šteje za subjekt, ki lahko tudi odloča, pri katerem od staršev bo živel po razvezi. Pred časom je veljalo, da se o tem lahko odloča otrok po svojem desetem letu, zdaj pa o otrokovi zrelosti pri tej odločitvi zadnjo besedo rečejo psihologi. V večini primerov sodišče otroke po razvezi dodeli materam, drugi starš, običajno torej oče, pa ima pravico do stikov. Le v izjemnih primerih, ko je posredi nasilje, alkoholizem ali podobno patološko vedenje pri drugem partnerju, stikov ni. "Ko se partnerja razvezujeta, jima vselej svetujem, naj v zvezi z otroki mislita zlasti na njihovo korist. Noben sodnik namreč ni tako strog, kot lahko strogo sodi otrok, ki je kdaj koli trpel zaradi razsutega družinskega življenja," pravi sodnik. "Sodišče v teh postopkih vselej varuje koristi otrok, tudi zaradi tega, ker obstaja pravna vrzel: v procesu razveze otroka ne zastopa nihče. Zato mora vsaj sodišče skrbeti, da so dogovori, ki jih sklene z nekdanjima zakoncema, predvsem v korist otrok. Tudi centri za socialno delo pri tem veliko pomagajo." Čigava pravica je "močnejša"? Očetje se v razveznih postopkih pogosto čutijo ogoljufane, posebej še, če jim matere po razvezi z otroki ne dovolijo stikov. Kako sodnik gleda na možnost doslednega kaznovanja nekdanjih partnerjev, če ti ovirajo stike? "Sprašujem se, kdo ima pravico prisiljevati otroka, ki po razvezi ne želi imeti stikov bodisi z očetom bodisi z materjo, ki ga je zapustil(a), in ki mu (ji) to zameri! Tu nastopa konflikt pravic in treba je oceniti, kateri od pravic je v takih primerih dati prednost. Sicer pa menim, če bi ljudje manj iskali pravice in bolj spoštovanje in ljubezen, ki sta jih nekdaj vendarle povezovala v partnerskem in družinskem življenju, bi bilo za vse bolje." tudi o stikih otroka s staršem, ki po razVC^J ne bo živel z njim. Če v svetovalnem razgovo stiki niso vprašljivi, pa ta problem skoraj vj izbije na plan pozneje. Izkaže se, da pro' edn° ■ble»* GORENJSKI GLAS /16* stran / Kranj, 28. junija 1996 pravzaprav niso sami stiki, temveč nerazreSc odnos med partnerjema. Eden od zakoncev I ločitve morda ni želel. Na centru j'rfl dopovedujemo, naj svojega nerazčiščene^ odnosa ne mešata z odnosom do otrok. To J. običajno težko, potrebnih je več sreWJJj preden doumejo. Matere, ki so jim o|r . dodeljeni po razvezi največkrat dodelj^' velikokrat ovirajo otrokove stike z očeto-11' Otroka si lastijo, češ ne bom ga dala." .Q Za stike prikrajšani očetje včasih zahtevaj odločbo o tem, in ko je odločba pravnomo^n ' stiki pa še vedno onemogočeni, je tno$°^ izvršba. "Izvajajo jih upravni organi občine," p°Ja*J juje Marta Urankar. "Gre za denarne k-tfJJ vendar se te poti skorajda ne poslužujejo- *\ je namreč izdana odločba, jo nasprotna večinoma upošteva. Naj povem, da ne gfe veliko primerov, dva do tri na leto. Sama se K zavzemam za to, da bi drastično kaznova^ partnerja, pri katerem otrok živi, pa mu ta11 dovoli srečanj z drugim staršem, saj se navsezadnje spet kot bumerang vrne otr° jj Poglej, kaj nam je oče spet naredil, zar* njega nimamo dovolj denarja, bo dejala tak» mati, otrok pa bo zaradi tega trpel. ^orneTClQ^ neje se mi zdi mater prepričati, da . potrebuje oba starša tudi po razvezi. ima namreč rad oba. Dokler je še majhen, & je sicer bolj potrebna mati, stiki z očetom P naj bi bili kratki, vendar pogosti. Ko odra> • pa se je treba dogovoriti, da je z očetom mor redkeje, vendar daljši čas, denimo ob kortf, tednov ali pa pri njem preživlja del Po2,tní0y Včasih se trdovratni primeri oviranja sti* vlečejo leto, dve, celo več. Očetje se seve bojijo, da se jim bodo otroci v času brez sti*, odtujili, da jih bodo izgubili, zato so nestrp ' Ni jim jasno, kako da ne morjp do svojci> otroka. .a "Svetujemo jim strpnost, saj bi z drastični prijemi otrokom le škodovali," pravi MJJJ Urankar, ki ima letos v mapi 55 primerij razvez. V vseh propadlih zakonih so 1 otroci, največkrat dva ali trije, tako da socialna delavka sprašuje o statistiki, ^J1^ govori o enem otroku na vsako družino. K.8* da jih je več ravno tam, kjer okušajo naj življenjske grenkobe? Danica Zavrl Žlehir Razvezam zakonci najprej gradijo svojo samopodobo Pomembno je, da se nekdanji zakonci razidejo kot ljudje, je ob neki priložnosti dejala DORIS ERZAR, profesorica pedagogike in specialist supervizor, ki je do pred kratkim skopaj s kolegico vodila skupine za samopomoč po razvezi na Centru za socialno delo v Kranju. MLz enakim delom nadaljujete gŽjcor v "zasebni praksi", v lastni -fsíSïalnici za družino, supervizijo ^izobraževanje? v C-oveški problemi me zanimajo v ç\ svoji razsežnosti. Med izobraževan- 01 na Nizozemskem sem videla, da se r n°gih problemov ne da poglobljeno sevati institucionalno, da velike insti-uClre Pri tem niso dovolj učinkovite. aJnne zasebne svetovalnice pa se Ivdobijo v marsikatero stisko. Na ^ntru za socialno delo v Kranju sem to ![Çdavno tega delala na kontaktih po SUbi partnerja. Z dovoljenjem centra J? Programe, ki sem jih razvijala pod J^ovim okriljem, zdaj prevzela kot Leniča. Na centru sem skupaj s legico vodila tudi porazvezno skupi-U • Tüdi zdaj bi rada nadaljevala na jjdoben način, saj se ljudje v tako l^novanih skupinah za samopomoč *.e odprejo, si zaupajo in ob sodelo- nJU drugih rešujejo svoje težave. " yÜÇkSne so vaše izkušnje pri reše-^ÜÜtezav obeh partnerjev po fOšZi? Zakaj prihaja do medse- fflgga obračunavanja na koti ^Skjjienimo. do oviranja stikov s "^JSLod staršev, pri katerem otrok $fg£g-- 0j doblem vidim v nedokončanem {u?0su med partnerjema, ki po razvezi C£lta nekakšno prikrajšanost in nedor-p^Jost. Kadar zmoremo v razveznem jjjr^pku tak odnos razčistiti, navadno doi 2 ?tr°k°m -eP° stečejo in starši tudi pa ,meJo, da so v korist otroka. Vendar U0 ^reševanje takšnih težav dolgotrajna-°*j kot v individualnih kontaktih lj Je to doslej uspevalo v skupinah, kjer rjJ^Je s podobnimi težavami pripove: Kra ^* kako jih je kdo razrešil. V lJUrPU to met°d° gojimo štiri, pet let, GfJe Pa prihajajo tudi iz drugih krajev rj^njske. Morda še lažje kot iz tgj/^ga kraja, saj se na "domačem He I\u" s svojimi intimnimi težavami radl pokažejo." JŠgŠkL in ženska razvezo najbrž ^iŠnojioživliata? iHoJ^utno res bolj moški iščejo po-rW so v Primerih, da ne najdejo Od *mevajočega okolja, bolj osamljeni goSDe^^; Ženske se zamotijo z otroki, ki pPOcnnJstvom, vrtom, soseščino, moš-je tu^° Je D°lj sami s seboj. Zelo hudo parPrei govorijo o težavah z bivšo Poin .r^°* 0 morebitnih stikih z otroki, düïí,eje Pa pridejo na plan globlje cvne stiske." p^gnesw/ več redkost, da le otrok ^Qezi dodeljen očetu? doga^8osteje kot v preteklosti se danes doLj*' da sodišče po razvezi otroka 1 °Cetu, oziroma da se partnerja da. je :aJj° sporazumeta. Ni sicer nujno, nekaj .na reš,tev dobra, poznamo pa rerju Primerov, ko takšne družine v Po2natUn_kcionirajo. Iz svoje prakse Prezjy". Pnmer, ko sta hčeri otroštvo kateri iiP" očetu» ker Je bila t0 ob Sdai allcoholičarki ustreznejša rešitev. °tr°koSatl že več let abstinira> 2 ma pa ima dobre odnose. Poz- nam tudi primer, ko je mati, uspešna poslovna ženska, v razveznem postopku prepustila vzgojo in skrb za otroke očetu." Kdaj nastaja problem pri stikih razvezanih staršev z otroki? "Problem nastaja zlasti na tisti strani, kjer partner doživi razvezo kot izgubo, kot prevaro, kjer ga je nadomestil drugi moški (ženska). Lahko pa gre za upravičen strah za otroka, kadar je drugi partner odvisen od alkohola. Zlasti pri mlajših partnerjih pa opažam, da ljudem zmanjkuje tal pod nogami, manjka jim časa in energije za otroke in kvalitetno partnerstvo in družinsko življenje. Razvezo razumejo kot nekaj, kar se lahko zgodi kar spotoma, ne da bi se prav zavedali posledic, ki jih prinaša. Hkrati pri nas začenjamo nov stil življenja, ki mu očitno nismo dorasli. Gre za povzpet-ništvo, ko je ljudem pomembno samo še uspeti v poslu in si nagrabiti materialnih dobrin, vse drugo pa se zanemari. Po razvezah takšnih ljudi opažam, da je tudi manj interesa za stike z otroki ali pa so "poplačani" z darili, ki "nadomestijo" enega od staršev." Kako ocenjujete predlog Foruma za enake pravice otrok do obeh staršev o kaznovanju primerov, ko gre za oviranje stikov z otroki? "Mislim, da sila ni rešitev. Partnerju, ki otežkoča stike otroka z drugim staršem, je treba jasno predočiti zakonitosti, ki veljajo v teh odnosih. Pomembno je, da se zavedajo tudi te odgovornosti. Vendar mislim, da je treba konflikte blažiti in se strpno dogovarjati. V skrajnih primerih je vedno dobro, če se postavimo v otrokovo kožo. Otrok ima rad mamo in očeta, kakršnakoli že sta, zato moramo ravnati skrajno občutljivo. Na hudo tankem ledu se bo znašel otrok pri materi, ki jo bomo zaradi oviranja stikov denarno (in moralno) kaznovali, kajti otrok pri materi živi 24 ur na dan in bo tako prizadeta zagotovo svoj odnos prenesla na otroka." V razvezi je torej treba zaščititi otroka? "Porazvezna situacija je zelo čustvena in intenzivna. Vmešano je sodišče, socialni delavci... razveza pa je dolgotrajni proces, ki dolgo traja in nastaja. V prvi, čustveno močno nabiti fazi, vsak od partnerjev rešuje svojo kožo. S svetovanjem skušamo doseči, da to kmalu presežejo in doumejo predvsem otrokove potrebe. Tudi skupine za samopomoč pomagajo tem ljudem, da ublažijo čustveno razrvanost, da si spet pridobijo samospoštovanje. Ko spet izgradi to samopodobo, ko ne delujejo več intenzivno obrambni mehanizmi, naperjeni proti nekdanjemu partnerju, so zmožni dojeti tudi potrebe otrok. Otroci so v času, ko to traja, lahko zelo prikrajšani, zato poudarjam, da je tedaj dobrodošel vsakdo, ki ima otroka rad in mu pomaga skozi najhujše obdobje, od starih staršev, prijateljev, sosedov... Moje izkušnje kažejo, da čustvena faza traja kaki dve leti, da po izgubi partnerji spet pridejo k sebi. Le redki ljudje pa to prestajajo dolga leta, vendar se sprašujem, ali to potem ni že patološko." Čustveno ranjena partnerja ne vidita Lokoíih potreb Čeprav razvezani, bi se morali starši zavedati nujnosti obojestranske vloge pri vzgoji skupnih otrok, meni socialna delavka MILENA BERC, družinska svetovalka s Centra za socialno delo v Radovljici. Kakšne pristojnosti imate v centrih za scialno delo pri urejanju stikov razvezanih zakoncev z njihovimi otroki? "Urejanje stikov razvezanih zakoncev z otroki je pristojnost centrov za socialno delo. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o tem govori zelo skopo, saj v enem samem členu določa, da ima roditelj, ki mu otrok po razvezi ni zaupan v varstvo in vzgojo, pravico do stikov z njim. Le v izjemnih primerih (ob alkoholizmu, zlorabah in podobnih primerih, o čemer odloča skrbstveni organ) stiki niso dovoljeni. V moji dvajsetletni poklicni karieri vem le za dva tako skrajna primera. Pogosteje pa prihaja do oviranja stikov. Ce bi bila zakonodaja jasnejša in bi se vsakdo od staršev zavedal, kakšne sankcije sledijo, če odgovorno ne rešujejo partnerskih in družinskih razmerij, bi nemara na tem področju prihajalo do manj težav." Danes ni več redkost, daje otrok po razvezi dodeljen očetu? "Takih primerov je res nekaj več kot v preteklosti, dva do trije na leto. Današnji očetje so pri otrocih večinoma zelo dejavni, zavedajo se odgovornega očetovstva, zato jim je tudi družbena klima v primeru razveze bolj naklonjena kot v preteklosti, ko se praviloma nikoli ni zgodilo, da bi bil otrok po ločitvi dodeljen očetu. Drži pa tudi, da je v primerih očetovega skrbništva nad otrokom to treba veliko bolj utemeljevati kot za mater. Poznamo pa tudi primere, ko že tudi otroku prepustimo odločitev, s kom bi po razvezi raje živel. To je takrat, ko je otrok že večji in lahko sam izrazi željo, da bi denimo živel pri očetu." Kako poteka urejanje stikov? "V svetovalnem pogovoru, ki nam ga v razveznih postopkih odstopi sodišče, z zakoncema najprej razmišljamo o možnosti, da ostaneta skupaj in obnovita zakonske odnose. Če to ni več mogoče, usmerimo pozornost k posledicam razveze in skušamo doseči sporazum glede skrbi za otroka, preživnine, področja stiskov, statusnih vprašanj, skratka k tistemu, o čemer se morata po razvezi vendarle še skupaj dogovarjati. Izkušnje kažejo, da starša ob svetovalnem razgovoru še nista pripravljena na reševanje teh vprašanj, saj so v ospredju še njune čustvene stiske. Tedaj sta še večinoma prepričana, da ne bo problemov, kasneje pa pridejo na dan zamere, stiske, začnejo se prepiri o prenizkih preživninah, o neizpolnjenih stikih in podobnem." Kako rešujete roditejske spore? "Lani sem imela od 39 svetovalnih razgovorih ob razvezi opravka s 36 primeri urejanja stikov otrok z drugim staršem. Resda gre za manj "svežih" in več tistih, ki se vlečejo iz prejšnjih let, pa vendarle je tega kar veliko. Največkrat so matere tiste, ki po razvezi prevzamejo skrb za otroke, očetje pa tisti, ki se borijo za stike. Roditeljske spore skušamo reševati s sporazumevanjem med nekdanjima zakoncema, kadar pa ne gre, na očetovo zahtevo izdamo odločbo o stikih. Ta postopek je zelo dolgotrajen in za vse obremenjujoč, zato vse sile usmerimo v sporazumno urejanje teh težav, saj gre končno za korist otrok. Odločba ni ravno pogosta rešitev, o čemer priča tudi dejstvo, da imamo komaj eno, dve ali tri na leto. Preden takšna odločba trdno velja in je izvršljiva, jo eden od staršev s pritožbo običajno spodbija in v takih primerih gre na dolgotrajno pot na višjo instanco in spet nazaj." Oviranje stikov ima lahko za posledico tudi denarno kazen. Kako gledate na zahtevo Forumu za enake pravice otrok do obeh staršev, ki vztraja pri dosledni kazenski odgovornosti za oviranji stikov? "Izvršitelji takšne odločbe so upravni organi občin. Najhuje je predlagati, da morajo stiki potekati ob navzočnosti policista. Še vedno se je lažje odločiti za denarno kaznovanje, čeprav gre tudi ta naposled na rovaš otrok. Na vsak način obstajajo razlogi za in razlogi proti temu načinu uveljavljanja stikov. Naša služba, ki ima ves čas v ospredju interese otroka, zagotovo podpira stike, ki naj jih ima otrok s staršem, s katerim sicer po razvezi ne živi. Vendar morajo biti stiki kvalitetni in ne na silo, saj so takšni za otroka hudo breme. V takšnih okoliščinah je otrok razpet med interesi obeh staršev, nauči se lagati, biti neiskren in manipulirati z njima. Prepričana sem, da je bolje ne imeti stikov kot stiki na silo, saj mora ta majhna duša v takih primerih nositi pretežko breme." Kje vidite razloge, da po razvezi prihaja do medsebojnega izsiljevanja, ki se kaže denimo v kratenju stikov otroka in očeta? "Vzroke za takšno ravnanje vidim v nerazrešenem čustvenem odnosu med partnerjema. Eden od partnerjev ima drugega Še rad, ne želi ga izgubiti, ob razvezi pa še preboleva jezo, sovraštvo, ljubosumje. To mu zastira jasen pogled na otrokove potrebe. Taka čustva pa so največkrat na nezavednem področju, zato si človek ne zna pomagati. Največkrat šele čas zaceli rane. Mamam, ki ovirajo stike, dopovedujemo, da otrok čuti močno potrebo po obeh starših, toda občutek zamere in ogroženosti prevlada nad temi argumenti." Takšno ravnanje nekdanjih zakoncev otrokom zagotovo vtisne svoj pečat? • "V primerih, ko so otroci orožje v boju med nekdanjima zakoncema, oba izgubljata pri otroku. Otrokova duša, ranjena v teh obračunavanjih, vse "beleži" in ko otrok odrašča, jima vrača z vzgojnimi težavami, neuboglji-vostjo, nespoštovanjem... Pred razvezo zakoncem govorim tudi o takšnih izkušnjah. Če starši v razveznih postopkih drug drugemu izpodkopavajo ugled in avtoriteto, ju čustveno prikrajšani otrok pozneje ne ceni in gre svojo pot. Žal so za take izkušnje starši v začetku manj dovzetni in se še ne morejo vživeti v potrebe otrok." Vrti« vrnil« OSEBNI . iaal|« VT7ZALCOOOOLC15 SO ^CIMOS^) Tip AX 14 4X4 St motor|« 0103235 Obli.« karosarlj« LIMUZINA Barva karoserij« 74 it pogonakih osi 1 Barv« straha 74 vlečna sklopka Velikost gum 0015513 /1992, Mu« motor)« Prostornin« motorja Nostlnoat Št. sedeíev^Moi·ie"'"'' 055 01360 05 Vrata gortvn BENCIN Barva blatnika 74 Barva dodatna 20 Drlav« prouvalaHta jj;^' JUGOSLAVIJA Na rob silnim proslavam na državni strankarskih In občinskih ravneh ob dnevu državnosti in peti obletnici slovenske samostojnosti: še leta 1992 je bila koprska avtomobilska tovarna CIMOS v Jugoslaviji! Tako ie zapisano v centralni evidenci motornih vozil v računalniku MNZ Od volitev županov je minilo poldrugo leto in prav je omeniti, da ima eden od gorenjskih županov po tretjini mandata že svoj portret! Kamniškemu župano Tonetu Smolnikarju, ki ga je doletela ta čast, seveda ni prišlo na misel, da bi glede naročanja portretov v breme občinske blagajne posnemal prejšnjega ljubljanskega župana Jožeta Strgana - svojega župana je s sliko presenetil slikar Dušan Sterle, kije ob dnevu državnosti na Sutni predstavil 50 svojih portretov. FotoEJGA vam v presojo ponuja Toneta in Sterletov portret. S pestrim programom so v Dupljah obeležili tričetrt tisočletja (750 let) vasi, pri sosedih v naklem pa 755 let Naklo. Hudomušnež, ki ima očitno preveč časa in premalo koristnejšega dela, je z obcestne table DUPLJE (iz nakelske smeri proti Tržiču) odstranil črki U in J, zato vas ob prihodu v Duplje odslej pozdravlja oskubljena tabla DPLE. Debelost ni življenje Debelost je životarjenje. Izberite si življenje Strah pred hujšanjem naj bo manjši od strahu pred debelostjo! Na poti življenja vas spremlja STUDIOMA Bteiweisova 6, Kranj, nebotičnik, TV; nadstropje. 064/218-785 od 9. do 19. ure. MUH Odkar je blejski župan Vinko Gole sklenil obogatiti turistično ponudbo Bleda z županovimi plesi v Kazini, je FotoEJGA zaznal veliko prizadevnost gorenjskih županov in njihovih soprog pri utrjevanju plesnega znanja, kar (z leve proti desni) nazorno dokazujejo fotografije: Pavla Zadnikar, soproga preddvorskega župana, je ujela korak s šenčurskim županom Francem Kernom; Miran Zadnikar, župan Preddvora, je s polko preizkusil trdnost novega asfalta; soproga nakelskega župana Slavka Štular pa je zavrtela občinskega svetnika Tadeja Markiča na prvi D upi j ans ki ohceti. Kdo brca Lojzeta Peterleta, bivšega predsednika vlade, bivšega zunanjega ministra in predsednika SKD? Fotografija je namreč neizpodbiten dokaz: na letališču v Lescah je Lojze Peterle dobil brco v r.., pardon: v zadnjico. In to ne le eno, temveč precej! Janeza Drnovška /preverjeno!/ nt bilo zraven, je povedal prisotni Štefan Žargi kot FotoEJGA. K Čebelici Na pleska vico, slaščico in bio sladoled Marsikomu je kranjska slaščičarna ČEBELICA postala simpatična pM leti, ko je prva pri nas v lokalu prepovedala kajenje. Šest let (!) so zar** brez kadilcev, potem pa so vseeno popustili. Seveda so uredili odticno zračenje, ki so ga pred kratkim zamenjali z novo klimatsko napravo, predvsem pa so ločili pulte s slaščicami od restavracijskega prostora-Tako so tudi danes slaščice zaščitene pred cigaretnim dimom. So pa P" ČEBELICI v zadnjem letu poskrbeli za vrsto novosti. Tako so pult 8 sladoledom postavili v vrt, bliže mimoidočim. Poznavalci vedo povedan, da je to odličen sladoled, vsak dan svež, povsem domač proizvod, P° starih recepturah, narejen pa na najmodernejših italijanskih aparaturah. "Z vso odgovornostjo trdimo, da je to bio sladoled," odločno P°y lastnik g. Isak Ramadani, "kajti glavna sestavina so narezano svež* sadje, mleko, smetana. Nobenih umetnih primesi! Vedno je na voqc 10 različnih vrst sladoledov.14 . Pa še ena velika novost je pri ČEBELICI. Kakšno leto dni se v tem lokaj" dobijo tudi mesne dobrote s pravega žara: pleskavice, čevapčici> ramsteaki, ražnjiči. Posebnost je priloga k tem mesninam in sicer prti kajmak. 600 tolarjev odštejete za porcijo z lepinjo in kajmakom vreo-Zraven pa si lahko privoščite še na žaru pečene paprike ali bogat" šobsko solato. Vedno so na voljo te dobrote, od 8. do 23. ure. Stevt r» terenski delavci so se navadili, da poprej zavrtijo tel. št. 325-545, naročijo želeno, pridejo, vzamejo in vsi so zadovoljni. Seveda so pa še vedno glavne slaščice. Čez 50 vrst slaščic pripravljajo vsak dan. Največ Prod^'. tort, kremnih rezin, mnogi pa radi prihajajo na oreintalske specialitete, K° so baklave, "figaro" in podobno. Tudi odžejamo se pri ČEBELICI. 8 ocenim laškim pivom alt pa z osvežilnimi sokovi, vsi so pripravljeni •* naravnega sadja, nobenih ekstraktovl Slaščičarna in pizzerija ČEBELICA pri Kokrškem mostu je odprt«1 vsak dan, tudi ob nedeljah, od 7. do 23. ure. Vabljeni! V oddaji Radia Triglav "Mirin vrtiljak", ki je namenjen najmlajšim poslušalcem, predlagamo rubriko "JesenisK pravljica", ki bi se - recimo - začela z: "Nekoč je bila USP^,. a tovarna, jeseniška železarna." Ne, predlog ni posle01c. skisanih EJGA možganov, temveč se taka nostalgija P°itc kar sama od sebe ob pogledu na tablo "OČKA VRNl ZDRAV DOMOV", ki še vedno krasi eno od sten železars stavb. In povsem resno predlagamo, da bi takšne opozonljj table postavili ob najbolj prometnih gorenjskih cestah. M«5 0 bo tak nasvet voznicam in voznikom preprečil kakš» V juniju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA MAJA 1996 v Štefan Horvat doslej 403 glasove Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo za Gorenjke in Gorenjce meseca. Danes je zadnji petek v juniju in z njim začetek zadnjega, zelo kratkega kroga glasovanja za GORENJKO ali GORENJCA MESECA MAJA 1996. Možnost glasovanja je danes, v petek, na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj. Le še jutri, v soboto, 29- junija, lahko na pošto oddate dopisnico z Vašim glasom za Nado ali Štefana na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124; glasovnice lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, 108 (39 + 23 + 46 glasovalnih krogih). - , prejetimi glasovnicami stn jih izžrebali 10 in nar" tretjega glasovalnegt NADA RABIČ Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agneciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-Taku Preddvor. Sodelujte v največji gorenjski akciji Izbiranja najbolj popularnih med popularnimi! Za GORENJKO ali GORENJCA MESECA JUNIJA 1996 sta predlagana: ŠTEFAN HORVAT 1/ NADA RABIČ z Dovjega pri Mojstrani 21 ŠTEFAN HORVAT iz Kranja V tretjem, predzadnjem junijskem glasovalnem krogu smo prejeli še 176 glasovnic (v prvem: 169, v drugem pa 166). Od teh ste jih 130 (127 v drugem in 146 v prvem krogu) namenili Štefanu Horvatu; Nadi Rabtč pa ireijega glasovalnega n ift so: DANICA SMOlNl Dovje 59, Mojstrana; NU** SVETINA, Alojza TroM 20, Jesenice; CVElH HAFNER, Janeza Poldajj Mojstrana; TJAŠA BER\% Gabrk 16, Škofja Loka; % DIJA BRENCE, Trg Pt^Cf nove brigade 4, Kranjt* prejmejo nagrade v vredno ti po 1.000 SIT. GlasOy* majice tokrat jprejmejo: Jçl KOV JURIC, Dovje J*' Mojstrana, ANDRHÏ KRENČAR, Babnt vrh Golnik; JERNEJ NUNA* Zg. Bela 50, Preddvor JOŽE BESTER, HrasV 103, Kranj; SVETLA^ BABIC, Tuga Vidmarja % Kranj. Vsak glasovalni teW izmed vseh, ki glasujete * treh radijskih postajah, J\ obeh kabelskih televizij^ ali z dopisnicami na n naslov, izžrebamo dvakr po pet nagrajencev! 4f pONEDELJEK, 1. JULIJA 1996 loSn'. rani 10S ir,ro*W program 1lS rjavljice iz lutkarskega vozička "aji&w. , Dela se vrača, češka na- Novice iz sveta razvedrila, jr^?.Welvin In Hovvard, ponovitev isito^a barvnega filma 1s'.4o Tonski izbor H, : frčalo tedna UiS^m l«S Celjska reportaža lSD*er dan, Koroška iaj^ 5impsonovi, ameriška nani- iJSjy dnevnik 1 1»S ^roški program 1»S Radovedni Taček: Zaklad pir^^'valske pravljice - Papuanski Wl£nar«e ^ABC - ITD, Tv igrica jjSfedanes, jutri ,»3Tv!lan'e3x3 I, ^ lv dnevnik 2, Vreme irj Qe «Port C« 5ostanovalke, 9. del angleške Sg^ftne nanizanke tolZ ?9ovor s predsednikom re-.^.Milanom Kučanom aigu4lpudna pokrajina, zadnji del iüftí? dokumentarne serije Dnevnik 3 °b!w; ik°tska nanizanka ti^e somraka, ameriška nani- »lolVet ^ča t£JJ p°ročila 0.50 TV jutri, Vlojeos- Euronews 9.15 Učimo se tujih %2V: Angleščina 9.30 Turistična Ck9-45 V žarišču 10.00 Christv. pffla nadaljevanka 10.50 Teater $&lk 11-5 Sobotna noč 13,55 Hv? City 14.50 Športni pregled H'S Lent vabi 16.20 Sostanovalke Muenhenčana v Hamburgu, So'y?61 nemške nadaljevanke 17.45 5CJa9a-art- Ponovitev 5. dela nanizanke 18.40 Včeraj, Hiv- iutri 18.45 Sedma steza *0te ^ngleška glasbena lestvica *0 in IP* Tv nocoj, napovedniki %L°8mi dan 20.40 Orgelske Clzaciie 21.00 Otvoritev Ijubl-VfOT· festivala, prenos 22.00 SrancW. aktualni feljton 23.10 |Z ?ončel izza odra 0.20 Tenis: % Q Slam, posnetek Iz Wimbledo- Kanal SčarLJ5'55 v'deo strani 16.00 i 171En . skokl- posnetek iz Velen-,*»ai4 unpato, ponovitev 18.00 ft'WiT»0Í?°vitev ameriške nani-)>stii,,0° CNN Poroča 19.30 fjtl £2 zabaviščnega sveta 20.00 S^Wir» & ameriška humoristična S'V b2? 20-30 Filmska uspešnica: 5<1S Trn9ate, ameriški barvni film j^anL°Dika vročica, ameriška o$ Sr-l.23-05 Glasbena oddaja flir« Srw(jiasoena oaaaja 0oC^Lted.na 23.40 TV prodaja Poroča imanta* «.^arbara, ponovitev nalile*ij iS? SP'di in Goai show- »V^rSPJ?1 10 Ü09' Sn°W' ^Irnam -00 P0P kviz. ponovitev i!*vi Mc ?°i*n radi, ponovitev 13.00 t£? * Cla°^' Ponovitev filma 15.00 ta^ivta« N°ve Supermanove Ï l6.30\7a- Ponovitev 16.00 POP l8ifa 17rin rViinskem krogu, nani-1b'2° Sa'nt £angerfield. nanizanka I«? In nI; ?arbara, nadaljevanka fJ^Vo^i. reportaža 19.00 fcfSfV m., 30 24 ur 20.00 Gospa iz 230 i/T*». ameriški barvni film L*a zAaTI·· ameriška nadalje-íd^r^'ll SPort-na scena 23.00 oc'0 li^v^irane banke, ki so nelikvidne, vendar Sanjajte; Pri mehanizmu revalorizacije se zastavlja vpra-NrV a^ le Prava cena denarja, saj je zdaj odvisna od ^«ve í»Ve bencina m °d sezonske podražitve solate, je dejal Slo" ora^» ki je pripravil izčrpno analizo obrestnih mer. V{Jjyenski finančni in devizni trg je predstavil Draško 0(js.^oviž, ki je dejal, da bi bil denar za podjetja 4 do 6 ^Pis cenejši, če bi ga s pomočjo izdaje blagajniških deL0v aH obveznic zbran sami in tako obšli drag bančni i*jj0 r: Razprava je pokazala, da podjetja te možnosti premalo **Plet ai0, ^er Jin slaD0 poznajo. Postopki niso tako Pol j ' k°l se zdi na prvi pogled, v približno mesecu in ,rcba *zPelJat* izdajo vrednostnega papirja, seveda pa je -^prepričati varčevalce ali druga podjetja, da jih kupijo. st2tla . Sospodarska zbornica bo v prihodnje več nare cfila za "ik jianie podjetij s sodobnimi financami, je dejal predsed-^rest • 0 ^ m napovedal delovni sestanek o tečaju in Uri uln,n merah, ki ga bo zbornica pripravila 4. julija ob 10. i^eh • se £a ^° France Arhar, guverner Banke Slovenije, (ve^J* Pa so povabljeni največj izvozniki. ec o seji upravnega odbora GZS v prihodnji številki) • M. V. Naqrajenci akcije "Imejmo se fajn" r koulko je vreden tolar • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI éSétmM • NOGAVICE PROTI OFelŠMM KRČNIM ŽILAM Medicinski in • PROGRAM IN KO TINENCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA 4000 K,ani, ,.U 064, IW» U UDOBNO iN SPROŠČENO HOJO ORTOPEDSKA OBUTEV (C) berkemann ib berkemann ■l°vni čas: 8-19, sobota: 8.-12. Kranj, 26. junija • Največ Slovencev se zanima za dopust v Čateških Toplicah, Portorožu in Piranu, sledijo pa Bohinj, Bovec in Izola. V mesecu dni je prispelo 67 tisoč odgovorov, med njimi so izžrebali nagrajence. Akcija za promocijo slovenskega turizma "Imejmo se fajn" poteka mesec dni, pošto so poslali na 600 tisoč gospodinjstev, Center za promocijo turizma je prejel 67 tisoč odgovorov. Med njimi so izžrebali nagrade, glavno je prejela Polona Kramer iz Štor, ki bo lahko z vso družino preživela dva tedna dopusta, na povratni kartici pa je zapisala, da želi dopust preživeti v zasebni sobi v Piranu. Podelili so še deset enotedenskih Kaketov za dve osebi, med njimi sta tudi Ivan Maletič iz ledvod in Marija Zupančič iz Kamnika. V tretji skupini nagrad pa je deset vikend paketov za dve osebi, med nagrajenci ni nikogar z Gorenjskega. Analiza vrnjenih kartic je pokazala, da se največ Slovencev zanima za Čateške Toplice, Portorož in Piran, sledijo pa Bohinj, Bovec in Izola. Radi pa preživijo dopust tudi v Atomskih in Moravskih Toplicah, na Bledu, v Kranjski Gori, Logarski dolini in Strunjanu. Med dopustniškimi dejavnostmi je na prvem mestu plavanje, sledi tenis, sprehodi, kolesarjenje in planinarjenje. Kakšen je učinek akcija "Imejmo se fajn", bo pokazala druga in tretja raziskava, ki jo bodo opravili julija in septembra. Popravek Na gorenjskem seznamu podjetij z največjim dobičkom sta bili izpuščeni dve podjetji: Gončane iz Medvod in Alples Pohištvo iz Železnikov. Pri pripravi gorenjske lestvice največjih podjetij po dobičku v lanskem letu, ki so nam jo pripravili pri Gospodarskem vestniku, je tiskarski škrat res zelo nagajal. Objavili smo že popravek, da je bil izpuščen jeseniški Kovinar, zdaj pa smo ugotovili, da so bile izpuščene tudi Goričane, d.d., iz Medvod, ki je bila s 453 milijoni dobička na 39. mestu v Sloveniji, na gorenjskem seznamu pa potemtakem na drugem mestu. Alples Pohištvo, d.o.o., Železniki pa se je s 87,9 milijona tolarjev dobička na slovenski lestvici uvrstil na 197. mesto, ali na 16. gorenjsko mesto. Za napaki se opravičujemo. Septembra razstava SQ Kranj, 27. junija - Izvršilni odbor Združenja SQ je analiziral minulo delo in potrdil program za šesto razstavo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Razstava bo na razstavišču Gorenjskega sejma od 10. do 13. septembra. Izvršilni odbor je ocenil tudi Katalog SQ za leto 1996, ki so ga dobili vsi akreditirani predstavniki v Sloveniji, poslan pa bo tudi okrog 300 slovenskim institucijam v svetu. Veljavnost znaka SQ je podaljšana do leta 2002, zato bo projekt SQ nadaljeval prizadevanja za slovensko prepoznavnost, spodbujanje proizvodnje slovenskega porekla in za zaščito potrošnika. Zanimanje je precejšnje tudi že za letošnjo razstavo septembra v Kranju. • A. Ž. Veliko zanimanje za avgustovski sejem Kranj, 27. junija - Mednarodni gorenjski sejem je ena najstarejših slovenskih široko potrošnih sejemskih prireditev in prva tovrstna povojna slovenska prireditev. Priprave na letošnji 46. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo na razstavišču v Savskem logu v Kranju od 9. do 18. avgusta, gredo h kraju. Za sejem je veliko zanimanje, prostor pa je že skoraj razprodan. Značilna za letošnji sejem bo kakovostnejša ponudba razstavljalcev. Izoblikovan je tudi že večerni zabavni program. V sejemskih dneh se bo zvrstilo 10 različnih vrhunskih ansamblov in solistov. • A. Ž. GOSTILNA IN PIVNICA MarinšeK NAKLO Tel.: 064/48-220 Poleg bogate izbire jedi nudi tudi jedi z žira, pečene na kamnu, odojka in jagenjčka, v petkih in sobotah pa ples ob žvi glasbi. NACUPWPR0OAJNI NAKUPNI/PRODAJNI NAKUPNI/PRODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenic«) 88,50 89,90 12,33 12,77 8,53 9,16 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora 001-Olt BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88,70 89,40 12,50 12,80 8,60 9,00 £R0S(Stwi Mayr), Kranj 89,00 12,87 12,70 8,70 9,00 GEOSS Medvode 88,80 89,15 12,55 12,65 8,80 9,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,80 90,80 12,23 1290 8,55 9,39 HRANILNICA LON, d d Kranj 88,90 89,39 12,60 12,69 8,80 8,95 HKSNAqwJ Medvode 88,40 89,30 12,30 12,70 0,50 0» HIDA-tržnica Ljubljana 88,90 89,15 12,57 1264 8,83 8,91 HRAM ROŽICE MangeS 88,60 89J5 12,35 12,75 8,75 HJRIKA Jesenice 88,60 89,80 12,40 1270 8,60 9,10 ÍNVEST$koljaLrjka 88,90 89,70 12,55 1271 8,70 |* LEMA Kranj 89,00 89,40 12,58 12,66 8,75 8,90 MiKEL Stražišče 88,90 89,40 12,56 1188 8,80 9JS NEPOSlŠk. Loka. Trata) 89,00 89,20 12,58 '12,63 8,85 8,92 NOVA LB Kamnik, Metode, S*. Luka 98,80 89,80 12,49 12» 8,78 9» PeS d.d. (na vseh poŠtah) 87,00 89,60 11,25 1265 8,30 9,00 ROBSONMenget 88,80 89,10 12,55 12,65 8,80 W5 SHP-Skjv. hran. in pos. Kranj 88,90 89,40 12,56 1267 8,85 9,00 SKB(Kranj. Radovljica, Sk. Loka) 88J0 H32 12,72 6,59 m SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,80 12,22 8,55 SLOVE NI JATURIST Jesenice - 88,60 89,80 12,40 12,70 8,60 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 88,70 90,30 12,22 12,80 8,55 9J9 ŠUM Kranj aii-ttt TALOKI ZiLpoitijfc, TiN, Stiota, Zg. Mnj* 88,90 89J0 12,55 12,69 8,88 8,99 TENTOURS Domžale 68,80 89,50 12,50 12M 8,70 m TROPICAL Kamnik•Bakovnik 89,00 89,29 12,56 1265 8,85 8,95 UKBŠk.Loka M« $9,90 1245 12J80 8,85 9,10 WILFAN Kranj 360-260 WtLFAN Radovljica, Grajski dw 714-011 WILFAN Tržič 51-016 TOVPRECNI-nSČAJ 88.58 89,5$ 12,43 1273 8,69 9,04 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede ne ponudbo In poypreSevan}e po tujih valutah »MCA IWIM Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ST.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 m POSLOVNI SISTEM MERCATOR PC PRESKRBA TRŽIČ, D.D., Trg svobode 27, 4290 Tržič Poslovni sistem Mercatòr PC Preskrba Tržič odda v najem najboljšemu ponudniku - Poslovni center Planina v Kranju 24 m2 - Poslovni center Deteljica - Tržič 140 m2 (prostor se lahko odda več najemnikom) Oba prostora sta v pritličju, dejavnost ne sme biti konkurenčna dejavnosti najemodajalca. Pisne prijave v 8 dneh od objave. Dodatne informacije po telefonu 53-916. V Cerkljah na Gorenjskem mo odprli kjer vam nudimo: Šopke, aranžmaje, ikebane. vence, suho cvetje, okrasne posode, lončnice, enoletnice, zemljo za presajanje PRIDITE, POGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SAMI Cvetlični vrt Pot na Vovke 2, Cerklje na GORENJSKEM telefon: 064/422-127 Odprto: vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure C1A TaUyb v • pohodnlški Izleti (Lovrenàka Jezera) • Izlet e kop, brJ?}e Zreče (Rogla) • neomejeno kopanje v Termah Zreče, za otroke i ' ^k^ari (Terme Zreče) • otiek kmečkega turizma • tunetlčna fJin zavarovanje , . S*£nskj paketi že od g^.(6Q@ tolargev nai Najem buncalovov na rogu in ml terme v zrečah fATE 7 - PLAČATE ^-SZl* 20, 7681107, Fax:063/762 446 ___ >anjem za otroke Predstavništvo Ljubljana 061/329264, 061/315 389 NOVA TRGOVINA v bivših prostorih Modene na Deteljici v Tržiču je odprta od 28. junija Velika izbira ženske konfekcije iz lastne proizvodnje po ugodnih cenah. Prodaja tudi ostankov oblačil Modena po izjemno nizkih cenah. Perilo Triumph in nogavice Belinda. KRIM KRIM D.O.O. VISOKO 130 tel. 43 218 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik "Sosednja vas dobi regres, naša pa ne" Vsaka občina vodi svojo "kmetijsko politiko" in po svoje deli denar za pospeševanje razvoja kmetijstva. Razlike so velike, Še najbolj enotni so na Škofjeloškem, kjer so med občinskimi programi le manjša odstopanja. V sosedni Avstriji, kije z lanskim 1. januarjem tudi vstopila v Evropsko zvezo, ima na kmetijskem področju poleg Bruslja glavno besedo Dunaj, zelo pomembna je tudi vloga posameznih detel, medtem ko občine za razliko od slovenskih nimajo svojih kmetijskih denarnih skladov. Ob tem, ko je driava sprejela splošne zakone o kmetijstvu, trlnem redu, o iivinoreji, o reji perutnine, o vinu, o agrarnem trgu, o davkih, o kmečkem socialnem zavarovanju, o semenih, krmilih, gnojilih in zaščitnih sredstvih, o poklicnem izobraievanju v kmetijstvu in gozdarstvu in še številne druge zakone, deiele lahko svoje posebnosti uveljavljajo v delelnih zakonih. Na Koroškem, na primer, imajo zakon o pospeševanju kmetijstva, o reji in varstvu živali, o prometu z zemljišči, o občinskem načrtovanju, o gozdarstvu, o zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo - in še bi lahko naštevali. Pa ne le to! Ko gre za za državne ukrepe, ki jih skupno financirata driava in deiele, je dogovorjeno razmerje 60 (driava) : 40 (dežela). Če natančneje primerjamo gorenjske in avstrijsko-koroške razmere, ugotovimo bistveno razliko: Avstrija ima močne dežele, prek katerih kmetijstvo lahko uveljavlja svoje regionalne (naravne in druge) posebnosti, medtem ko Slovenija v dosedanji še nedokončani reformi lokalne samouprave dežel, pokrajin ali regij še ni oblikovala. Poleg države, ki si grabi vse več pristojnosti, imamo samo veliko število (malih) občin, za katere je značilno, da nadaljujejo s svojo nekdanjo občinsko tradicijo, in da v svojih proračunih namenjajo del denarja tudi za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Če so državni ukrepi enotni za vso državo in različni le v tem, ali gre za ravninske, hribovske in visokogorske pridelovalne razmere, so občinski zelo različni. Domala vsaka občina vodi svojo kmetijsko politiko in po svoje, odvisno od lokalnih naravnih posebnosti, potreb in tudi političnega razmerja moči, deli denar. V praksi in na terenu se različnost občinskih ukrepov kaže v tem, da en kmet dobi regres za nakup telet, le pol kilometra oddaljeni kmet, ki pa, žal, živi v drugi občini, tega regresa ne dobi, upravičen pa je, na primer, do regresa za oddajo klavnega goveda v zakol. Če tudi v kmetijstvu velja načelo, da izjeme potrjujejo pravilo, potem med take izjemo zanesljivo sodi območje nekdanje škofjeloške občine, kjer so se naslednice "velike Škofje Loke" dogovorile za dokaj enotni program kmetijskih intervencij. Občine enotno prispevajo za urejanje govejih pašnikov po 16 tisoč tolarjev in za pašnike za drobnico po 30 tisoč tolarjev na hektar, za obnovo travne ruše po 30 tisoč in za razpleveljanje po 15 tisoč tolarjev na hektar, za prevoz mleka s kmetij, ki so od zbiralnic oddaljene več kot štiri kilometre, 0,70 tolarja za liter - in tako dalje. No, tudi med škofjeloškimi občinami so majhne razlike! Občina Gorenja vas - Poljane, na primer, regresira nakup telet za nadaljnjo rejo s 15 tisoč tolarji, občina Žiri le z 10 tisočaki Občina Škofja Loka sofinancira nakup hladilnih naprav za mleko tudi na ravninskih mlečnih kmetijah, medtem ko v občini Gorenja vas - Poljane velja ta ukrep samo za hribovsko in višinsko območje. Razlike so tudi pri sofinanciranju zavarovanja krav: Gorenja vas - Poljane prispeva 800 tolarjev na kravo, Žiri 1.000 tolarjev... • C. Zaplotnik Društvo kmečkih žena Kranj Nakelske kmetije se bodo predstavile Naklo - Nakelski odbor Društva kmečkih žena Kranj se bo ob razstavi ob 755-letnici Nakla in 725-letnici fare predstavil s pridelki, izdelki in dobrotami z nakelskih in okoliških kmetij. Razstavo bodo odprli danes, v petek, ob sedmih zvečer, odprta pa bo še jutri, v soboto, od 9. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 16. ure. • CZ. OBČINA PREDDVOR Dvorski trg 10 4205 PREDDVOR POZIV Kmete, lastnike kmetijskih zemljišč na območju Občine Preddvor, pozivamo, da prijavijo površine, ki so jih, ali pa jih nameravajo v letu 1996 izboljšati z navedenimi deli: posek drevja in grmičevja, izkop panjev z odvozom v deponijo, razstreljevanje in odstranjevanje skal, zasipavanje grabelj, mikrodepresij ter starih jaškov, planiranje terena in urejanje vodnega režima na kmetijskih zemljiščih, urejanje poljskih poti Zainteresirani naj pisne prijave oddajo do 15. julija 1996 v Občinskem uradu v Preddvoru. Vloga mora biti izpolnjena na obrazcu, ki ga zainteresirani lahko dobijo v pisarni Občinskega urada v času uradnih ur (ponedeljek in petek od 8. do 10. ure in sredo od 15. do 17. ure), priložiti pa je potrebno dokazilo o lastništvu (posestni list) in pisno soglasje lastnika izboljšanega zemljišča, ter dovoljenje Upravne enote na podlagi vloge o priglasitvi del. Med prosilce bo na podlagi odobritve Občinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo razdeljeno 1,5 mio SIT, zato bo višina posamezne premije odvisna tudi od števila vlog. Istočasno pozivamo lastnike gozdnih vlak, da nam v pisni obliki posredujejo stanje in popis potrebnih del za sanacijo obstoječih gozdnih vlak. OBČINA PREDDVOR župan Miroslav ZADNIKAR Paša na Gorenjskem Pašni nered na Pokljuki se nadaljuje Lanske obljube, da bodo v državi do letošnje pašne sezone pripravili pašni red za pašo na območju Triglavskega narodnega parka, se niso uresničile. Divja, nenadzorovana paša na Pokljuki (in drugod), še zlasti paša konj in ovc v gozdovih in nad gozdno mejo, se nadaljuje tudi letos. Iz zavoda Triglavski narodni park so o problemu že obvestili ministrstvi za okolje ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, reagirali pa so tudi v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Če je nenadzorovana, divja paša velik problem predvsem v Triglavskem narodnem parku, kjer bi najprej radi vzpostavili red in ga postavili za zgled ostalim območjem Slovenije, je v gorenjskem pašništvu še veliko majhnih, drobnih problemov, ki neposredno ali posredno vplivajo na pašo. Naj omenimo le nekatere! Veliko zapletov povzročajo lastninske spremembe, predvsem vračanje zemljišč nekdanjim zasebnim lastnikom in novoustanovljenim agrarnim skupnostim. Na nekaterih planinah se je med pastirskimi kočami in planinskimi postojankami vnel pravi "boj" za obiskovalce planin in kajpak za zaslužek. Na bohinjskih planinah in v zgornjesavski dolini se bojijo medveda, ki se je lani "specializiral" na klanje goved in drobnice - in še bi lahko naštevali. Pastir je še brez mobitela Kmetje s Sela pri Bledu in s Kuplje-nika so že ustanovili in registrirali agrarni skupnosti, eno za Selo in drugo za Selško kupljeniško planino. Prva ima dvajset koristnikov s Sela, druga trideset s Sela in s Kupljenika, obe pa začasno kot v.d. (vršilec dolžnosti) vodi Ivan Mulej s Sela, ki nam je tudi povedal, kako so letos v okviru skupnosti organizirali pašo na nižinskem Eašniku v bližini Sela in na Selsko-upljeniški planini. * Ivan, kdaj ste živino odgnali na pašo? "Na nižinskem pašniku smo s pašo začeli v prvih majskih dneh, dober mesec kasneje, natančneje - 8. junija pa smo mlado živino odgnali na višinski pašnik, medtem ko so mlekarice ostale v dolini, na selškem pašniku. Trenutno se na planini pase 82 glav goved, poleg selške še dvanajst s Kupljenika, na pašniku v bližini Sela pa 65 goved iz selških kmetij." * Kdo skrbi za živino? "Na Selsko-kupljeniški planini imamo pastirja, že več let je isti, Peter Tonejc z Ljubnega, medtem ko na nižinskem pašniku, kjer so električni pastir in urejene čredinke, skrbimo za živino kmetje, lastniki goved in koristniki pašnika." * Sodobni pastirji imajo ie mobitel... "No, naš ga še nima! Če mora kaj nujnega sporočiti v dolino, se odpravi na bliinjo Vodiško planino, kjer imajo v domu tudi telefon." * Kolikšna je letos "pašnina"? "Za vsako odraslo goved pride štirideset mark." * Člani skupnosti imajo verjetno še druge obveznosti, predvsem pri urejanju pašnika? "Vsak, ki koristi planinski pašnik, mora opraviti še štiri delovne ure na govedo, na niiinskem pašniku je obveznost osem ur. Nekateri se, ial, dobro zavedajo le pravic, premalo pa nalog in dolžnosti." * Je pašna živina cepljena, zavarovana...? "Vse Hvali so cepljene proti steklini in šumečemu prisadu, večina je tudi zavarovana. Zavarovanje je prostovoljno, odvisno od odločitve lastnikov." * Koliko časa bo živina na paši? "Če bodo vremenske razmere normalne, se bo na Selsko-kupljeniški planini pasla do sredine septembra, na niiinskem pašniku pa do začetka novembra. " Bo prevladal kmetijski interes? Poklicali smo tudi v govedorejsk« pašno skupnost Kofce, natančneje na Matizovčevo kmetijo v PodljubeljO' kjer je doma predsednik skupnost' Franc Meglic, in poskušali zvedetii kako je letos s pašo na Kofcah. * Koliko živine je letos na planini? Jo je več ali manj kot lani? "Poleg ovc, za katere skrbi ovčarsko skupnost, se na planini tudi letos tako kot običajno pase od 50 do 55 goved t 28. juniji tr5,Sednik Mednarodne lok jeiske zveze FITA Amerií J?es L. Easton je v sredo rP°ldne skupaj s predsedni-j m častnega odbora, minis-\oJ^ Za promet in zveze a • os-Američan rrJem iJmek om, županom CTske Gore Jožetom Kotni-ciio-ln Predsednikom organiza-pí»Kega odbora Marjanom očakom v Kranjski Gori Poru ' svetovno prvenstvo v ^'Jskem lokostrelstvu. Na njem sodeluje 250 lokostrelcev iz 24 držav. Med njimi so tudi slovenski lokostrelci. Branilci naslovov so Gaudenti (Italija) z golim lokom, Parenti (Italija) olimpijski slog in Danec Henriksen v compoundu, med ženskami pa Francozinja Boussiere, Švedinja Sjowall in Američanka Rags-dale. Ekipno so bili v obeh konkurencah prvaki Francozi. Na prvenstvu nastopa dokaj številna slovenska reprezentanca. V njej so Kranjc (Gornji "ovensk a reprezentanca. BALINANJE NA HRUŠICI RADI BALINAJO lajtaf ^ 28« junija - V krajevni skupnosti Hrušica je balinanje Prost . najbolj priljubljen šport. Pred leti so predvsem s Usp l0v°ljnim delom zgradili balinišče in ustanovili klub, ki je ekin u ta.rtal v tretji gorenjski ligi. V letošnjem prvenstvu je Ügo ^ice sedaj na drugem mestu, želi pa se uvrstiti v višjo bajj_^Pi je 12 tekmovalcev, ki redno trenirajo na domačem pra .£u- Sodelujejo tudi na različnih turnirjih, za krajevni NaK ?a vsako 'eto priredijo svoj turnir. rekr» ."nišču trenirajo tudi upokojenci, precej pa je balinarjev j eativcev. da u n!So balinišče prekrili z asfaltom, sedaj pa imajo še v načrtu, °odo zgradili streho. • J. Rabič Vendar Si rva^'m prvakom (ta je s Kranjčanom že trikrat zgubil), le*jim ' ,dnjega m bilo. Sebastijan je tako boksal s 6 kilogramov 2ÒÇ k lP ^4 let starim Kamničanom Galinom, ki ima za seboj že urb- Novak je zmagal • J.K. IS/ti ECABfiTUA Je se Grad), Muznik (Ankaran), Knap (Domžale), Oblak (Špik), Vakaričič (Škofja Loka), Ral-ca (Draeomer), Mrak (Škofja Loka), Sitar (Kranj), Kogelnik (Muta), Emeršič (Mozirje)', Eriavšek (Čatež), Žiberna (Maribor), Rosa in Florjančič (Ankaran) in Marko ter Ksenija Podržaj (Šenčur). Tekmovalni dnevi bodo zelo naporni. Včeraj so na Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom že tekmovali na treh progah s po 24 tarčami na neznanih razdaljah. Prog tekmovalci pred tekmo ne smejo videti ali preizkusiti, čeprav so se nekateri skušali prebiti na Srednji vrh. Danes bodo tekme na znanih razdaljah, jutri bodo četrtfinalne in polfi-nalne tekme. Polfinalne in finalne tekme pa bodo ob Hotelu Špik v Gozd Martuljku. Vodja Odprla sta prvenstvo: predsednik FITA James L. Easton (levo) in predsednik organizacijskega odbora Marjan Ferenčalc naše reprezetance Peter Toma-zin zagotavlja solidne uvrstitve slovenskih tekmovalcev. • J. Košnjek, slike T. Doki GOZDNI TEK PO RAŠICI Selo pri Vodicah, 27. junija - Smučarsko društvo Strahovica iz Sela pri Vodicah je pripravilo pred nedavnim tradicionalni Gozdni tek po Rašici. V 12 kategorijah se ga je udeležilo 100 tekmovalcev. Najhitrejši med dečki je bil Jože Šmidhofer (Adi Štajerska), med deklicami Renata Podviz (Olimpija), med ženskami Marjeta Sajevec (Krka) in med moškimi Klemen Dolenc (Stop Team). Pokal Gorenjskega odreda za ekipno zmago je osvojila .ekipa Stop Teama. Udeleženci so pohvalili organizacijo in organizatorja teka - Smučarsko društvo Strahovica. • A. Ž. BOKS ^ANJČANI V ANKARANU 5P°roeïï' JunVa " Trener kranjskih boksarjev Dušan Čavič je fePreze t so nekateri kranjski boksarji člani slovenske 5 ^rvat \nce' ki Je na terasi hotela Adria v Ankaranu tekmovala Pernat i \i Pionirski komar kategoriji je Kranjčan Tonukovič le lVia§j ^ksimoviča, v peresni kategoriji mlajših mladincev pa ílaiski v Zivkovii premagal s knockoutom Musliča. V težki j^dare ^ategoriji je nastopil Mamuti in po točkah premagal je nastopil V osrednji točki večera bi moral Sebastijan Novak PLAVANJE Mednarodni plavalni miting v Kranju ZMAGE TUDI V KRANJ IN RADOVLJICO Kranj, 28. junija - Plavalci kranjskega Triglava in Radovljice Park hotel Bled so uspešno nastopili na mednarodnem plavalnem mitingu za Pokal mesta Ljubljane, ki je bil konec preteklega tedna. Kar nekaj zmag je odšlo v Kranj. Alenka Snšnik je zmagala na 200 metrov prosto, Polona Prosen na 200 metrov hrbtno, Neža Kovač na 100 in 200 metrov prsno, Jaka Kovač na 100 in 200 metrov prsno, Andreja Žagar pa na 100 in 200 metrov delfin. Od radovljiških plavalcev pa je zmagal Jan Jenko na 100 in 200 metrov hrbtno in Andrej Pire na 200 metrov delfin. Od Kranjčanov so dobro plavali tudi Janja Dolenc, Luka Babnik, Uroš Seme, Gašper Seme in Sašo Stojanov, Nadja Petek, Jana Bregar, Eva Berra, Klemen Dovžan, Grega Hribar, Blaž Gašperlin, Maja Cilenšek, Gorazd Šter, Luka Berdajs, Sašo Mladenovič in Jure Pestar. Od Radovljičanov pa so dobro plavali še Tomaž Justin, Eva Potočnik in Anja Soršak. • J. Košnjek ^-vJI NA SVETOVNEM PRVENSTVU g53 si'28, Jun|ja - Od 10. do 18. avgusta letos bo v Novem H'°H 6o h* no rnladinsko prvenstvo v kolesarstvu. Tekmovalci iz b iplinaho Se bodo P°merili tako v cestnih kot dirkališčnih ^ecleij0 i?" 0 slovesni otvoritvi v soboto, 10. avgusta, zvečer, bo v truv°zila 1 d ,sP°redu posamični kronometer. Dekleta bodo i^i^ovan km* fentje pa 23,7 km. Da za tem se bodo začela t^iiKiriT na dirkališču. V 10 disciplinah si bo naslove svetovnih >tjeSSh prvakov razdelilo " ometru na 1.000 m, šprintu, vožnji ha točke in „ 5 fantov, 4 dekleta in ena ekipa, bodo pomerili v zasledovalni vožnji posamezno in KrOnometrn na 1 nnn m ïnrintn vninii na tnčke in V vTlPiJSkem"xluciru na 1UW m, spnniu, vožnji na lucne in v i* nJi.krnn SP°ntu. Dekleta bodo tekmovala v zasledovalni L Cadení °metru na 500 m, šprintu in vožnji na točke. Mladeniči E?8« od if,t ° po dirkališču hiteli pet dni, od ponedeljka do M Ijo, lg do Poznih večernih ur. Po prostem dnevu bo v r>?Vega " avgusta, na sporedu cestna dirka po krožni progi od u*^Vnitr i"** na Otočec in čez Ratež nazaj na anovomeški tJ° Po nip eta eakaJ° trije krogi, skupaj 54,6 km, fantje pa se ih^1earsjCinj?apelJali sedemkrat in prevozili 127,4 km. sl(?ta °o zp .kaliSie v Cešči vasi v neposredni bližini Novega Jonski oh-raueno do k°nca tega meseca. To bo prvi tovrstni les Sledni hkrati pa tudi eno 041 najhitrejših dirkališč na a; dolžin^?<[aU omo8oča vozna ploskev iz najtršega tropskega nr .'°venski iT im ter naklon do 44 stopinj na ovinkih. drtl2lcu5nian iTolesarJi bodo nastopili tako na obeh cestnih RTVe nastnn-i J18 dirkališču. Na cestni dirki bo lahko iz vsake K?didatovP ko,esarjev, na kronometru 2 in na dirkališču 14. Ko|8ori$kegae j£° - iz novomeške Krke, kranjke S in i ---<ío»8t. ^"-Casinoja, 3 so iz ljubljanskega Roga. Iz l?W Mate{gS4Uuba Sava Kranj so prijavljeni za nastop na cestni JSíS i?re' Be5° Korenjak in iWïilar, ld naj bi voz« tudi »iJU Pa Še ifi e in ši,ar naJ b« nastopila tudi na dirkališču, poleg Cestn0 d!rienifn Ja,ov«c in Igor Šiftar. Slovensko reprezentanco Ko 00 vodil kranjski mladinski trener Miran Kavaš. VATERPOLO OKREPITVE ŠE SKRIVNOST Triglav pa se lahko pohvali s tem, da je vse lovorike pobral z lastnim kadrom, z vaterpolisti, ki so se vaterpola učili v Kranju. V svojih vrstah ni imel tujih igralcev, niti tujih trenerjev, kar so imeli skoraj vsi klubi, ki so v letošnji sezoni sodelovali v tekmovanjih, ki jih organizira Vaterpolska zveza Slovenije. Uspeh so vaterpolisti Triglava zabeležili tudi v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer bi jim z nekoliko večjo športno srečo uspelo izboriti mesto med osem najboljših moštev v Evropi. Tako so po podaljšku proti ruskemu predstavniku izpadli in na koncu tega tekmovanja osvojili za Slovenijo še vedno odlično 9. mesto. Vaterpolski klub Triglav je tudi zakladnica vaterpolistov za vse selekcije državnih reprezentanc. Že lanski uspeh kadetske reprezentance bi lahko pripisali Triglavu, saj je iz njega bilo kar 13 od 15 članov te reprezentance. Tudi v članski reprezentanci je večino igralcev iz Triglava, na letošnjem mladinskem evropskem grvenstvu v Carigradu pa bodo vaterpolisti Triglava nosili glavno reme mladinske reprezentance. Po končanem turnirju v Hodmezavasarheliyu bodo vaterpolisti Triglava odšli na zasluženi odmor, kar pa ne bo veljalo za vse igralce prvega moštva. Triglav Ie namreč izredno mlada ekipa, pred katero je prihodnost. V ;lubu je le šesterica igralcev, ki je starejša od 18 let. Ostale čaka naporna sezona do 25. avgusta, ko se bo končalo EP v Carigradu. Za te igralce bo odmor le do 29. avgusta, ko se začno resne priprave za novo sezono 1996-97, v kateri bo Triglav poskušal ponoviti uspehe iz sezone 1995-96, v evropskem tekmovanju pa poskušal priti med osem najboljših moštev stare celine. Kako mu do to uspelo brez sponzorja, (če bi bil klub v enem drugem kraju Slovenije bi se sponzorji javljali sami) bomo videli jeseni, vsekakor pa Triglav računa na tujo okrepitev, ki pa zaenkrat ostaja skrivnost. • Jože Marinček NOGOMET V Naklem odprli novo nogometno igrišče SEDAJ SO NA SVOJEM Vrednost novih igrišč in objektov ob njih presega 24 milijonov tolarjev. Osnova za obstoj m razvoj nogometa je tako zagotovljena. Naklo, 28. junija - V torek popoldne je tajnik občine Naklo Drago Goričan v imenu župana odprl novo nogometno igrišče ob Merkurju. Kot je v nagovoru povedal predsednik gradbenega odbora Brane Polak, je veliki projekt uspel v dveh letih, vrednost objektov in dela pa presega 24 milijonov tolarjev. Odbor, ki ga je imenoval klub (razen Polaka so v njem "garali" bratje Jošt, Križaj, Fajan, Golič in še nekateri drugi), je delo opravil. Leta 1994 je dal Merkur zemljišče v začasni in brezplačni najem, danes pa je igrišče urejeno. Naklanci so za pomoč še posebej hvaležni Merkurju, Živilom, občinama Naklo in Kranj, SCT Ljubljana, Športni zvezi Kranj, Gradbincu, Protexu iz Cegelnice, Zavarovalnici Triglav, Cestnemu podjetju Kranj, KZ Naklo, Savi, Humku Bled, petrolu in Nogometni zvezi Slovenije. Besedo je dobil tudi častni član Nogometnega kluba in zaslužni nogometni delavec Dušan Feldin, ki je v svojem in v imenu Zdravka Korenčana opisal vzpon nogometa v Naklem in se zahvalil vsem, ki so ga ustvarjali in tudi letos omogočili, da je Naklo še vedno najvišje uvrščeni klub z Gorenjske in moštvo, ki je najmanj trikrat porazilo državnega prvaka Olimpijo, nazadnje sredi Ljubljane. Druga liga za zdaj zadovoljuje ambicije naklanskega nogometa. Na harmoniko je zaigral Dejan Raj, zmagovalec Besnice. Kljub dežju se je na igrišču stalno kaj dogajalo. Otroci in njihovi starši so igrali neodločeno, mladinci so z 8 : 0 premagali kadete, Živila so z 2 : 1 premagala Merkur (najboljša igralca sta bila Andrej Jerina pri Živilih in Ciril Žontar pri Merkurju), nato pa je sedanje moštvo igralo z moštvi generacij. • J. Košnjek, foto: G. Šinik VABILA, PRIREDITVE Triiško teniško prvenstvo - Športna zveza Tržič vabi jutri, 29. junija, ob 8. uri na teniška igrišča v Križe, kjer bo občinsko teniško prvenstvo tržiških delavcev. Prijave sprejemajo danes do 12. ure v pisarni Športne zveze na Balosu in v brunarici ob igriščih. Prispevek znaša 700 tolarjev, žrebanje pa bo jutri ob 8. uri na igrišču. • J. Kikel Na Jesenicah plavalni tečaj za začetnike -Športna zveza Jesenice in Plavalni klub Jesenice organizirata plavalni tečaj za začetnike na kopališču Ukova. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 1. julija, in bo trajal do 10. julija. Potekal bo med 8. in 9.45 uro. Tečaj do vodil plavalni trener Franci Fon. Tečajnina je 4.000 tolarjev. Tečaj bo v vsakem vremenu. Drugi tečaj se bo začel 15. julija. Kolesarski Juriš na Slajko - Športno društvo Marmor Hotavlje prireja v nedeljo, 30. junija, ob 10. uri dirko z gorskimi kolesi Juriš na Slajko. Start bo pred zadružnim domom na Hotavljah. Prijave bodo sprejemali do 9.40 na startu. Informacije: Tone Mravlja (064 - 681 - 316, Lojze Oblak (064 - 681 - 414). • J.K. Smučarski skoki in tenis v Žirovnici - V počastitev krajevnega praznika Žirovnice bo Smučarski skakalni klub Stol priredil tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih na plastični skakalnici v Glenci. Tekma se bo začela danes ob štirih popoldne. V soboto in nedeljo od 8. ure dalje pa bo na teniških igriščih v Žirovnici teniški turnir. • J. Rabič Košarkarski maraton v Cerkljah - Danes ob 19. uri se bo začel na košarkarskem igrišču v Cerkljah 24-urni košarkarski maraton. Igrali bosta ekipi Cerkelj in Šenčurja. Dan jeseniške košarke - Jeseniška košarka s sicer bogato tradicijo je že nekaj časa v krizi. Sedaj je prevzela vodenje kluba skupina košarkarskih zanesenjakov z Lojzetom Katnikom na čelu, ki želi košarki vrniti ugled. Ena od akcij bo jutri, ko se bo v Podmežakli začel Dan jeseniške košarke. Prireditev se bo začela ob 10. uri. Vrstile se bodo tekme, družabne igre, metanje trojk, ob 17.30 pa bo tekma domačega Dream teama z Roglo iz Zreč. • J. Rabič. SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva 59 škofja Loka objavlja naslednja delovna mesta: 1. UČITELJA NEMŠKEGA in/ali ANGLEŠKEGA JEZIKA za poln In nedoločen čas 2. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za poln in določen čas Za objavljena delovna mesta je pogoj visoka izobrazba ustrezne smeri. Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite na nas naslov v 8 dneh po objavi. Nastop dela 1. septembra 1996. Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 10 dneh po končanem roku objave. Prva petletka v normalnem roku A skorajšnjem praznovanju ™' letnice prijateljstva s Francol\ ki so doslej zamenjali le & župane, jim najbrž ne <*° uspelo pri domačinih. Že z«J adi številnih Tržičanov, ki F pestijo ekonomske in social^ stiske, bi si Pavel Rupar * Peter Smuk morala seči v rok* in resnično delati v dobro vsen-V tak korak ne nazadanje penf župana razmerje političnih ker ostaja vse bolj osamljen Pn svojih odločitvah. Če razm®' jamo športno, zmaga še nik°» ni bila dosežena v prve** polčasu. Zato ima vodstvo tržiške občine še možnost, »». do konca tekme (saj v poliuk1 tudi gre za to) doseže enotn°sl vsaj pri udarcih v smeri skup' nega napredka! 80 Moje življenje (zgodba o ženski, ki se je rodila brez nog in leve roke) Vrtinec življenja je Tončko posrkal vase. Zdelo se je, kot bi ji nenadoma postalo popolnoma vseeno. Ko je izgubila otroka, pred njo ni bilo ničesar več, za kar bi živela, se žrtvovala in po čemer bi hrepenela. Njene poči so postale podobne mori: premišljevala je, zakaj se je moralo to zgoditi. In ravno njej, ki je bila že tako ali tako prikrajšana za toliko stvari. "Naneslo je, da sem nekega dne spoznala moškega, ki mi je, od prvega trenutka naprej, vztrajno dvoril. Bil mi je celo všeč, toda ljubila ga nisem. Poznala sva se komaj pet tednov, ko sva se že poročila. Kako, zakaj, ne vem. O ljubezni sva bolj malo govorila. Zvečer, ko sva ležala v postelji, sem mu priznala, da je moje srce še prazno, da pa ga spoštujem, in da mu bom poskušala biti dobra Žena. Bil je zelo razumevajoč. Pobožal me je in njegove besede so izzvenele zelo iskreno, ko mi je rekel, da ve, da je v meni še vse preveč spominov na moške, ki so mi križali pot. Pripovedoval mi je, da pa on ni nobene tako ljubil, da je ne bi mogel pozabiti. Šele dosti pozneje sem premišljevala, da mi ni niti z besedico namignil, da morda on ljubi mene..." In spet se je zgodilo tisto, pred čemer so Tončko že velikokrat svarili: bila je preveč naivna, prehitro je zaupala in prehitro je verjela, da se bodo njene sanje z enim samim zamahom roke izpolnile. Mislila je, da tudi tisti, ki ji pridejo blizu, nosijo srce na dlani tako kot ona. Pa ni bilo tako... "Zaupala sem mu vse velike in male skrivnosti, ki so spremljale moje življenje. Pravzaprav jih ni bilo veliko... Toda bil je moj mož in pravico je imel, da je vedel zanje. Na tihem sem upala, da bo tudi on odprl svoje srce. Vsak dan sproti sem čakala, da bom slišala Še več podrobnosti o letih, ko me še ni poznal. Toda bolj ali manj je vztrajno USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ molčal. Tistim drobcem, ki mi jih je natresel, sem verjela... Kajti v mojem srcu se je v resnici začela prebujati tista prava ljubezen, o kateri sem do sedaj lahko le sanjala..." Je že tako, da nekaterim ljudem ne bo nikoli dano, da bi bili vsaj kratek čas srečni in zadovoljni. Ne vem sicer, kdo (in kje), deli to srečo, prepričana pa sem, da jo tistim, ki jo zaslužijo, ne odmerijo v taki meri, da bi bilo prav. Ko sem prelistavala strani, ki jih je popisala Tončka in ko sem potem prisluhnila še njeni hčerki, me je imelo, da bi se skupaj z njo zjokala še sama. In še danes, ko pišem o Tončkini usodi, velikokrat pomislim, zakaj moram poznati toliko ljudi, ki bi dali vse za nekaj trenutkov sreče, pa se jim to tako malokrat zgodi... "Prvi udarec je prišel kot strela z jasnega. Čutila sem, da je nekaj narobe, ko je hodil okoli mene in mi poskušal dopovedati nekaj stvari. Da mora iti v zapor, mi je izjecljal, ko je stal sredi kuhinje in se izmikal mojemu pogledu. Kaj si rekel?! sem zakričala, ko so me začeli spreletavati mravljinci. Deset mesecev me ne bo, je sledil njegov odgovor. Bilo mi je, kot bi me nekdo držal za vrat in mi ne pustil dihati. Zapor! Ta beseda mi je zvenela tako strašno, da je nisem mogla sprejeti. Čez čas mi je postalo jasno, zakaj mi ni dovolil, da bi se družila z zakonskim parom, ki ga je dobro poznal..." opisuje Tončka svoj prvi udarec v zakonu. Po treh mesecih se je od nje poslovil. Tedaj je že bila noseča. Pa ne samo to. Ljubila ga je tako kot še nikogar pred njim. Vsak delček njenega telesa je hlepel po njem in srce je bilo tako zvrhano polno, da je prekipevalo ob vsakem dotiku, ob vsakem pogledu. Tončki se je zdel popoln moški. Brez napak... To, da mora iti v zapor, je želela spregledati... Prve mesece sta se tudi sijajno razumela. Včasih sta se celo obnašala kot dva otroka. Neko noč sta tekla na travni, kjer sta nabrala kresnice, jih potem doma spustila v temno sobo in jih opazovala. Veliko sta hodila v mMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBk kino in ob takih priložnostih jo je zmeraj nosil v naročju, da se ljudje ne bi preveč obregali zaradi njene invalidnosti. Drugače si je nataknila leseno coklo in se, opirajoč nanjo, z rit jo poganjala naprej... Ob neki priložnosti je pricurjala na dan še druga resnica: zakaj ima poškodovano stopalo. Njej je razlagal, da se je to zgodilo pri brutalnem napadu na njegovo sestro. Toda bilo je povsem drugače: obstrelili so ga, ko je poskusil pobegniti iz zapora... "Prevare, sumničenja, resnica in laži, drobne pozornosti, nežnosti in najrazličnejša prikrivanja so se prepletala med nama iz dneva v dan, tako da nikoli nisem pravzaprav vedela, kaj bo sledilo. Če danes premišljujem, potem lahko mirno rečem, da si je on želel z mojo pomočjo čimbolj udobno odslužiti zaporno kazen, meni pa je godilo, da bom končno le prišla do tako zaželenega otroka. Za odpovedovanje in prilagajanje drug drugemu midva nisva bila sposobna," razlaga Tončka v svojem pismu, v katerem je, na 46 straneh, opisala svoje življenje. Toda kljub temu, da na neki način prizna njegove napake, vso krivdo prevzame nase. Ona je bila od njega nekaj let starejša in zato bi morala "vedeti", da njuna zveza ni imela prihodnosti. Takole je še zapisala: "Res je, da pravijo, da ljubezen premaga vse težave, toda najine so bile prevelike. Tudi moj "močan karakter" jim ni bil kos..." "Za možem so se zaprla jetniška vrata. Vse me je bolelo, ko sem pomislila, da ga dolgih deset mesecev ne bo ven. V ušesih so mi še zmeraj zveneli njegovi nasveti in napotki, kako naj živim med njegovo odsotnostjo. Opozarjal me je, da bodo na moja vrata trkali ljudje, ki o njem marsikaj vedo, toda ničesar jim ne smem verjeti. To se je res zgodilo... "Resnico" sem slišala ničkoliko. Zaradi njih sem bila še bolj strta kot poprej. Odločila sem se, da stopim na sodišče in povprašam o možu. Njegovo prejšnje življenje se je razgrnil0, pred menoj z vsemi prevarami in laŽmt vred... Udarec je bil tako hud, da sem brel pomisleka vložila tožbo za ločitev. S takitn zločincem že ne morem biti poročena, sem sl govorila. Toda ko sem pomislila, kako Je znal biti tudi nežen in dober, sem tožbo umaknila..." Nekaj pa je vendarle naredila. Obiskala ga je. V obraz mu je vrgla vse, kar je o njem slišala. Prebledel je in se začel opravičeval Rekel ji je, da za pravo ljubezen ni vaíno» kaj se je dogajalo v preteklosti... Tončka rnu je nerada morala priznati, da ima pra* Planila sta si v objem in si obljubila, jji bosta skušala celemu svetu dokazati, ko) zmoreta. "Doma je bilo tako samotno brez njeg0. Včasih me je bilo celo strah, zato sem n^ stanovanje vzela dekleta, ki so imela oglas v časopisih. Vsaka je kmalu izvedela, da imaP moža v zaporu. Veliko so me opravljale g mi prinašale na nos neverjetne čenče. N~ek°c se pri meni oglasi žena nekega mojeg" prijatelja še iz vojnih let. Začne kričati m mi očitati, da je moj mož homoseksualec,^ da otrok ni njegov, temveč od njenega mo*a' Bila sem tako šokirana, da nisem mogla . sebe spraviti niti besedice. (Pozneje mi J sama priznala, da je to naredila- izkljut*1 zato, da bi razjezila moža zaradi nek malenkosti!) " 29. decembra 1958 je Tončka Prvií 1 življenju držala v naročju svojo hčerk Zlatko. Potihem si je želela, da bi °lia Zala, tako kot tista v Miklovi Zali... Men.g sreča je bila brezmejna. Dotikala se J drobne štručke in si dopovedovala, da J njena. Da jo je nosila celih devet mesecev, njo živela in jo ljubila od prvega trenutka,* se je premaknila v trebuhu. Mali čudež J razveselil tudi zdravnike, ki so ji stali o strani. Tončka je svoje težave in problem^ potisnila globoko v svoje srce in se z v materinsko ljubeznijo posvetila otroku, P katerem je že leta hrepenela. (nadaljevanje prihodnja) PREJELI SMO Očem trziske hmokracije iospodu Petru $mku, dipl ing. Človek, ki je v stanju ^fnišljati v okviru splošno gnanih norm medsebojne-v. sporazumevanja, ne more 'J.avior tovrstnega zapisa. S ^y/n človekom je tudi inx " ^tUYKK-um JK 'MUt nemo-ol dialog, ki bi bralcem 0?°8očil realen vpogled v fivnavane teme. y° tem pisec v prvem ^avku navaja obstoj doka- sleH svoJe trditve. v na~ tçiïh se sklicuje ne neke ^nevne velike vsote, ki da p Predmet govoric in na fjtnjkanje dokumentacije. ^Pom, da je g. lupan Pi-w • °Pravil redno primo-, e«a;'o posov z g- Frančiš-pr.J Megličem, bivšim iq ^.dnikom izvršnega sve-^kr- po novi zakonodaji o lJ|*W samoupravi je lupan v T"lni organ in torej pre-.ert\a vse funkcije bivšega oJjSa sveta, katere so še L°'e v kompetenci občine. V cii meni, da dokumenta-Trt 0 poslovanju Občine jgjf v obdobju 1990 do ^ 4 ni popolna, naj se obrne ^trezen naslov in si jo »*krbi V kolikor obstaja le h nJegovi domišljiji, bo to %ollko telje. }>il*a dokumentacija, ki je JJ* v prostorih triiškega «Pana in sem jo zavaroval i, njegovim prihodom, je hijena v Trliškem muzeju. „• dr*gih oddelkov je bilo po ffi°vem nalogu mnogo le-te Jjf/e odstranjene, preden je Jel dojeti njeno vrednost. V institucijah, kjer sode-ne izvajamo revolucije e °o/no v primeru sodnih Zst0Pkov lahko predlotil lt£}oječo ustrezno dokumen- >od°>bra štiri leta in P°l sem tj* Pno povojno demokra- skn° izvoljeno občinsko kSfino, ki me je tudi j^0«ío za svojega predsedni- H0'.v.skladu s tedanjo zako- Na PodlaSi ocene 0 v sj!10^ mojega dela, me je konjem mandatu za pre-PrlJllka Občinskega sveta iïaragal občinski svetnik i„ clonalne stranke g. Julnič Jjjpjjj 8- Rupar - sedanji luJj dosedanji preizkusi g. tn™"* za mojo razrešitev so ItJPodieteli. Ker je izgubil °kWe skoraj celotnega tedai1 8a sveta> poizkušala %Vreko medijev, pri bral-PodrU150 seznanjeni z vsemi Por0 0stmi> Pridobiti podprti 9la sv°Je delovanje. V ovj V nadaljevanju ne bom n°st!' ífr na Podobne nesla-°bra kot so navedene v /a/ Lln. ne bom več odgovar- *W Du'em Pa> ^ bo ?• iolfh Hupar opravil svojo Iodn in sProiil ustrezne očjf * PWopke v zvezi z V^eeh mi nepravilnostmi Pred ,° pa mu svetujem, da se com,- • seznani s kompeten-^edniL zgovornostjo pre-Iitl,e v PrejSnjem °bčil LZapravlJal denarja iz *eosn ega Proračuna za n<*slovVane in na neprave N te Usmeriene obtolbe. eWw- Pričakujem večjo °b 0LtlVn°st, kot jo kale °pra\,iiravnavi Poročila o mič lni- reviziji v Občini cev ' K11° je šele pet mese-ot»^£.° lzdaJi dosta vil v ^(u^o Računskemu solo To je edino pristoj-^Zbe* ?ntrol° porabnikov Pa ni i, fedstev. Še vedno p°ročii po ntl obveznosti, da "° Predstavi Občinske- mu svetu. Le to predvsem navaja določene motnosti izboljšanja poslovanja in evidenc občine, ki jih g. lupan v pol leta ni uresničil. Nikjer pa ne dokazuje nezakonitosti, ki bi predstavljale materialno ali kazensko odgovornost nekdanjih nosilcev funkcij. Kdo si torej razlaga zakonodajo in zaključke nepooblaščene revizijske hiše Delolith & Touche, ki rabi dva meseca časa po izdelavi poročila za njegovo prilagajanje leljam naročnika in si v zaključku poročila dovoli pol strani reklame za svojo komercialno dejavnost, po lastni potrebi? Retnje, 25. 6. 1996 Predsednik OS Občine Tržič Peter Smuk, dipl. ing. Nekdanji dom JLA ima novega lastnika V članku Helene Jelovčan Z naslovom "Nekdanji dom JLA ima novega lastnika", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, 14. junija 1996, na strani 32, je bilo navedenih nekaj netočnih trditev. V zvezi s tem daje Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije naslednja pojasnila: Sedanji minister za obrambo Republike Slovenije g. Jelko Kacin nikoli ni bil zaposlen v Iskri commerce, kot je v članku napačno navedeno. Do sklenitve prodajne pogodbe med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in kupcem je prišlo po predhodni uskladitvi mnenj o namembnosti objekta v Mestni občini Kranj z lupanst-vom. Pri sklenitvi prodajne pogodbe so bili upoštevani interesi občine. Objekt je bil prodan v skladu s predpisi o prodaji in menjavi drlavnega premoienja in po sodno ocenjeni vrednosti. Služba za odnose z javnostmi Molk je zlato In to za kranjskega lupana in predsednika LS g. Vitomir-ja Grosa dobesedno drli. V Gorenjskem glasu sem dne 31. maja 1996 v članku Zakaj se gremo slepe miši, zahteval od lupana, da pojasni, kjer je "obračal" celo 1995 leto 9,2 milijona DEM oziroma dobrih 800 milijonov SIT občinskega denarja! Ker tupan tega noče povedati niti občinskim svetnikom, sem upravičeno posumil v poštenje njegovega in prepričan sem, da se marsikdo od občanov strinja z mojim razmišljanjem. Upam, da se tega zaveda tudi g. lupan. Da kljub vsemu ne da jasnega, oziroma sploh nobenega odgovora menim, da so bila moja sumničenja upravičena in so se izkazala za resnična. Če pa to drli, potem je tupan zlorabil zaupanje svojih volivcev, občanov in davkoplačevalcev. Goljufal je svoje občane in se z njihovim denarjem okoristil. Še so občani, ki trdijo, da je lupan molak pokončne drle. Jaz sem le nekaj let popolnoma nasprotnega prepričanja, kar je posledica njegovih nepoštenih dejanj, s tem njegovim molkom me je pa v tem prepričanju le še utrdil. Želel bi, da dajo vsaj občinski svetniki občanom pojasnilo, kaj so glede tega ukrenili oni ali pa pristojne slulbe. Verjetno se še spominjate, kako je g. Gros kritiziral prejšnji sistem. In kaj počne s svojim načinom vladanja on? Ali je kaj boljši? On te ve, zakaj pravi "vlada se tako in nič drugače!" PS: Na članek Zakaj se gremo slepe miši, mi je odgovoril tudi g. Ivan Mlakar iz Cerkelj. Obtolil me je, da sem v času, ko sem bil v kranjski Skupščini, hotel po vsej sili "pristaviti svoj lonček". Vsi, ki so hodili takrat na seje Skupščine, vedo, da to ni res, da je to čista lat. Kdor hoče 2oristaviti svoj lonček", mora riati jezik za zobmi in določene ljudi samo hvaliti. Jaz tega nisem počel ne takrat ne sedaj. Prav zato sem izstopil tudi iz "Grosove" stranke. Glasno sem povedal, da lumparij ne bom nikjer podpiral. Kako pokončen molak je g. Gros, naj dam pa samo tale primer: pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990 sem večkrat zahteval od njega na sestankih Obrtniške stranke (sedanja LS), da razčistijo s SHP (slovenska hranilnica in posojilnica). Ker je imel takrat "velike drene" s tem, kam se bo "zbasal", mi je trdno obljubil, da se bo to uredilo takoj po volitvah. Od obljube seveda ni bilo nič! Ustanovitelji SHP imajo vsa ta leta vloleno tolbo na sodišču, pa nič od tega! Spremenilo se je pa v toliko, da ti gospodje, kateri so SHP ukradli, tolijo tir obrtnike "za taljenje časti" v skupnem znesku 60 milijonov SIT! Za nameček ima pa še g. Gros svojo firmo v SHP in to za svetovanje in financiranje! Janez Pivk - Kokrica Sodelovanje rodilo sadove Na območju KS Primskovo leti tudi stanovanjska soseska imenovana Planina III. Kot . zadnja dela te soseske, sta bila zgrajena Trg Rivoli in stanovanjski blok na ulici Janka Puclja. Ob izgradnji ie okolica objekta ostala nedokončana. Zelenice, ki bi morale biti sestavni del take soseske, so bile neurejene, prav tako pa ni bilo nobenega otroškega igrišča. In prav v tej soseski, kjer zelenice propadajo in otroška igrišča prerašča grmovje, smo se krajani KS Primskovo -stanovalci ulice Janka Puclja 7, odločili, da uredimo svojo okolico in hkrati poskrbimo za boljše počutje naših otrok. Že ob sami- zamisli, da uredimo okolico, smo naleteli na raznovrstne probleme in sicer od načina, kako nabaviti material, ter same izvedbe. Z veliko truda nekaj posameznikov, ki jim ni vseeno, v KOMENTAR Rapsodija v modrem Jože IVovaJc, zunanji sodelavec Verjetno ste tudi vi dobili na dom mod-~ K ro pismo dr. Janeza Drnovška, predsednika Liberalne demokracije. Ko ste pismo razgrnili, ste zagledali, njegov oDraz. In ko ste natančneje pogledali njegovo fotografijo, ste verjetno tudi vi opazili, da ima odrezan vrhnji del glave in skoraj celo desno tretjino trupa. Na obrazu pa nedoločen izraz, nekje med nasmeškom in solzami. Stranka, katere predsednik se na tak način predstavlja v javnosti, ima seveda velike telave. V ponedeljek se je na televizijski konferenci pojavil Igor Bavčar, podpredsednik Liberalne demokracije. Seveda je najprej zanikal trditve Danila Slivnika, da pripada Kučanovemu klanu in tudi sicer je marsikaj pozabil. Vsi tisti, ki smo bili leta 1988 na Roški in kasneje na zborovanjih odbora za varstvo človekovih pravic, se dobro spomnimo njegovih takratnih besed. Takrat je Bavčar ves čas ponavljal, da je ena temeljnih nalog odbora "celovita proučitev ozadja procesa proti četverici". Danes pa govori, da se Ivan Boršt-ner, David Tasič in Janez Janša iz "političnih razlogov" zavzemajo za proučitev ozadja procesa proti četverici in da preteklost ni valna, ampak da je valna prihodnost. Verjetno ima tehtne razloge. Na direktno vprašanje gledalca, koliko je dobil za prestop v LDS, je Bavčar rekel, da ni dobil nič. Zato je razumljivo, da moramo preteklost čimprej pozabiti, kajti tudi Igor Bavčar je leta 1994 dobil kredit po formuli R+3% in sicer kar 70.000 DEM. Ko so ga gledalci spraševali o umoru Ivana Krambergerja, je Bavčar pozabil povedati, da mu je novico o uboju Krambergerja prvi sporočil Silvo Komar, ki je bil takrat šef Visa za Maribor. Jelku Kacinu je končno uspel veliki met. V sredo ga je v kristalni sobi hotela Creina poslušalo veliko število ljudi, kar je skupaj s piscem teh vrstic pomenilo največ petdeset ljudi. Če odštejemo v.d. zunanjega ministra Zorana Thalerja, funkcionarja LDS Petro Škofic in Antona Horvatiča, dva šoferja, dva varnostnika, tri novinarje in vodstvo LDS v Kranju, potem kar dva ministra Liberalne demokracije nista pritegnila ravno veliko Kranjčanov. To je dokaz več, da smo resnično stopili v Evropo, kajti tam so liberalne stranke majhne ali pa so celo izginile. Sicer pa je bila atmosfera na sestanku LDS na moč podobna tisti iz zlatih časov ZSMS. Leta 1978 je Vida Tomšič predavala na politični šoli v Vikrčah. Vodstvo ZSMS je napisalo vprašanja, slušatelji pa so jih le prebrali Vidi Tomšič, potem pa so naredili pavzo. Drulbenopolitična sodelavca sta potem Vidi Tomšič kar pred publiko napisala odgovore. V sredo je tudi Iztok Osojnik bral napisana vprašanja. Toda tokrat sta Kacin in Thaler vsaj takoj odgovarjala na vprašanja. V LDS še niso preboleli odstavitve zunanjega ministra Zorana Thalerja in dejstva, da Janez Drnovšek ni prišel v parlament branit Thalerja. Veliko je bilo govora o politični kulturi, po kateri se ne spodobi odstavljati ministra dober mesec pred podpisom sporazuma o pridrulenem članstvu v EU. Kot se za LDS spodobi, se ni nihče spomnil, da so konec marca Í994 odstavili Janeza Janšo, čeprav sta nekaj dni kasneje Peterle in Drnovšek v Bruslju podpisala pristop Slovenije k programu NATA Partnerstvo za mir. Pismo dr. Janeza Drnovška je usmerjeno v leto 2000. V sredo se Thalerju ni zdelo vredno omeniti, da bodo Italijani po njegovi zaslugi imeli prednostno pravico pri nakupu slovenske zemlje. Mogoče se bo nekoč vseeno nekdo le spomnil, kdo je za to kriv.. In če kdo še ni opazil, potem se je potrebno spomniti, da smo petdeset let Uveli v sistemu, v katerem preteklost ni bila valna. Ko nam je šlo slabo, takrat si je Kardelj vedno znova izmislil novo svetlo prihodnost. Zato je sedaj čas, da pogledamo nazaj in ugotovimo, kdo je za kaj odgovoren in da končno zalivimo tukaj in zdaj. Kot se spodobi, seveda! Če so nam štiri leta govorili o zgodbi o uspehu, potem je prišel sedaj čas polaganja računov, ne pa modrih pisem, ker smo jih mi plačali. (Jože Novak simpatizer SDS) kakšni okolici livijo, nam je uspelo urediti okolico in zgraditi otroško igrišče. Kljub velikemu trudu, pa nam vse to ne bi uspelo brez pomoči MESTNE OBČINE KRANJ. Zato se še posebej zahvaljujemo Županu Mestne občine Kranj gospodu Vitomirju Grosu ter gospodu Francu Globočniku, saj bi brez njune pomoči (nabava robnikov in zemlje za zelenico) okolica še naprej ostala neurejena, otroci pa brez tako leljenega in potrebnega igrišča. Stanovalci ulice Janka Puclja 7 za Miroslav Randjelovič Opravičilo Posti Slovenije . Pri projektu olimpijskih znamk Albertville '96 so bile pri izdelavi filmov za tisk zamenjane barve na znaku slovenskega olimpijskega komiteja (v plamenici sta bili zamenjani rdeča in modra), to pa je povzročilo kar nekaj reakcij in protestov v javnosti. V sklepni fazi oblikovanja znamk je prišlo do napačne barvne rešitve, ki pa tal ni bila opalena pri nobeni kontroli. In še nekaj ob rob pisanju o tej zadevi: za Delo - Tiskarno je bilo tiskanje znamke ob olimpiadi v Albertvillu 150. projekt in obenem prvi, v katerega se je prikradla obla-lovanja vredna napaka. Nihče od pišočih pa ni vedel povedati, da so slovenske znamke v kratkem času od osamosvojitve zaslovele kot izredno kakovostne in seveda s premalo napakami, ki se jih sicer veselijo filatelisti. Zaradi opisane napake so na Pošto Slovenije letele neupravičene kritike v nekaterih tiskanih občilih. Zato čutimo dolžnost, da prevzamemo odgovornost za napako in z njo tudi morebitne posledice. Za nastale telave se Pošti Slovenije in vsem prizadetim iskreno opravičujemo! Srečko Knafelc, graf. inž. za Delo TIskarna Savčani so bruhali Kranj, 28. junija - V petek dopoldne se je več delavcev kranjske Save oglasilo pri zdravnici v obratni ambulanti. Tožili so zaradi bruhanja, krčev v trebuhu, napenjanja, driske, utrujenosti in mrzlice. Pri večim obolelih - teh naj bi bilo okrog trideset • so se zdravstvene težave pojavile v četrtek med šesto in deveto uro zvečer. V Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj zgolj po ogledu kuhinje in epidemioloških poizvedovanjih med obolelimi niso mogli natančno ugotoviti izvora okužbe. Ta bo znan, ko bodo dobili rezultate mikrobioloških analiz odvzetih vzorcev četrtkovega kosila. Kot je včeraj povedala Mateja Ko-privnik iz Zavoda za zdravst-veno varstvo Kranj, so rezultati analiz negativni. Pomeni, da v vzorcih hrane niso našli povzročiteljev. Morda jih bodo odkrili v vzorcih blata obolelih, ki so jih poslali v analizo v ljubljanske laboratorije. • H. J. KRI mm L, NESREČE Zapornik v Agrotehniki Kranj - Policisti so v petek razkrili osumljenca, ki je 26. januarja letos kradel v trgovini Agrotehnika na DražgoSki v Kranju. Kaznivega dejanja velike tatvine so osumili 34-letnega I. J. z območja Radovljice, ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu. 26. januarja je iz trgovine Agrotehnika odnesel za 300.000 tolarjev predmetov. Večino stvari so policisti dobili in že vrnili. Ponoči po marke in šilinge Kranj - Neznanec je v noči s petka na soboto iz stanovanjske hiše v Hrastiu odnesel za 6,3 milijona tolarjev mark in šilingov. Kako je prišel v hišo, bodo preiskovalci bržkone še razkrili, za zdaj tatičev način ostaja nepojasnjen. Iz več predalov v dnevni sobi v pritličju hiše je odnesel za 6,3 milijona tolarjev mark in avstrijskih šilingov v različnih bankovcih, medtem ko sta lastnika spala. Deklica kritično Preddvor - V ponedeljek okrog poldneva je štiriletna Špela R. z Brega ob Kokri z otroškim kolesom peljala po vaški cesti od Preddvora proti Tupaličam. Pri stanovanjski hiši Breg 11 je iz nepojasnjenega razloga, verjetno zaradi neizkušenosti, padla in nezavestna obležala na tleh. Opazil jo je sosed, ki jo je odnesel domov, nakar so poklicali reševalce. Ti so jo že med prevozom v Klinični center morali oživljati, še vedno pa je v kritičnem stanju. Fičko v pedal kolesa Kranj - Istega dne, nekaj minut pred pol enajsto dopoldne, se je zgodila hujša prometna nesreča na škofjeloški cesti v Stražišču. 65-letni Vule C. iz Kranja je kolesaril od Labor proti Stražišču. Ko je pripeljal do cerkve, v neposredno bližino stanovanjskega bloka Me-detova 1, je nameraval zaviti levo k bloku. Pravilno je nakazal smer in se razvrstil na sredino ceste, ko je za. njim z Z 750 pripeljal 55-letni Jernej H. iz Kranja. Ta je kolesarja začel pravilno prehitevati po desni. Tedaj pa se je kolesar ozrl nazaj, se očitno ustrašil fička in zavil nazaj proti desni strani ceste. Jernej H. je zaviral in se umaknil s ceste na makadam, da bi kolesarja obvozil. Ni mu uspelo, zadel je desni pedal kolesa in Vuleta C. zbil po tleh, fičko pa je nato trčil še v betonski steber. Huje ranjenega kolesarja so odpeljali v Klinični center. • H. J. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naredile xa objavo «pre|omamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do12.30. ure dan prod Isldom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Ixredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Begunjski 1 O, t*l.t 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 1. julija, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE ■ B in B, vpis po tel.: 22-55.22 NAKUPOVALNI Palmanova 3.7., Madžarska Lenti 6.7., Trst 2.7., Gardaland ali IZLETI - GARDALAND Aqualand 29.6., 8.7., Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ING. HUMAR Z AVTOBUSOM NA IZLET AVTOŠOLA "KO* Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 1.7.. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Kopanje v Čatežu, 3.8. razprodaja v Munchenu. - | Drinovec, tel.: 731-050 organizira tečaj Iz CPP za A in B kat. v prostorih AMD Radovljica in v Gasilskem domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po tel.: 712-338, Radovljica In 721-419, Boh. Bistrica STANOVANJSKI SERVIS GAVRAN. cLo.o. Tel/fax: 064/266-595 AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767 AVTOŠOLA GOLFŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 Servis in montaža stavbnega pohištva, senčila, predelave stanovanj, talne, stropne in stenske obloge, elektroinstala-cije, montaža kuhinj in pohištva. Kategorije A, B, C in E - vse po ugodnih cenah! vozila: GOLF. POLO, PUNTO, TWING0, CLIO, R5 itd. Motorno kolo Yamaha 125, In tovornjak MB 814 Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? Vsa vozila imajo klimatsko napravo! Avto iola GOLF Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! AVTO ŠOLA OOLF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! JEREB, (Lo.O. ENODNEVNI IZLET NA "0RL0V0 GNEZDO" 13. 7.1996, cena 3.800 SIT, 17.7. 621-773 682-562 GARDALAND, cena 5.400 SIT - prevoz in vstopnina. I VABLJENI! KCiPAl IŠČF Odprto od 10. do 18. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure. Začetek 2 a rOiww iin a 2°-urne?a tečaJa Plavanja je prestavljen na 1. julij. Rekreacijsko plavanje - KAUUVLJICA ponedeljek, sreda, petek od 21. do 22. ure. V sklopu kopališča lahko gostje TEL·; 715-770 uporabljajo fittness, odbojko na mivki. Novost: pice iz krušne pečil letnici društva. Jutri, v soboto, 29. junija, bosta za dobro voljo poskrbela ansambel Califòrnia in MZ Hector V nedeljo, 30. junija, pa bo za zabavo igral ansambel Nagelj. Prireditev bo na vrtu gasilnega doma. Vabljeni! S plesom je lepše Tržič • Poletno gledališče pri sv. Jožetu nad Tržičem bo Jutri, v soboto, 29. junija, ob 18. uri plesno oživelo, saj plesalci plesne šole Mlckey in plesnega kluba M iz Ljubljane in Tržiča pripravljajo pravi otroški plesni tur. Po plesni reviji bo vse navzoče zabaval DJ Mickev In mlade naučil plesati hit poletja MAKARENA, pa tudi žrebanje vstopnic z lepimi nagradami In nagradnimi igrami obljubljajo, v primeru slabega vremena bo prireditev dan kasneje ob isrj uri. Sobotni večer Gorenja vat - Tudi to soboto, 29. junija, vabljeni na sobotni večer na domačijo Par Gwolesnk, ki bo ob 21. uri Na sporedu je pogovor Milene Miklavčič z Mirkom Šinkovcem, po domače "Logarjem" iz Cabrač. vljudno vabljeni! Kmečke igre Lom pod Storžičem - Jutri, v soboto, 29. junija, so na Lomu pod Storžičem pripravili X. držvne kmečke Igre. Program kjer se bo odvijal od 9. dalje, ko bo prihod ekip na Lom in žrebanje štartnih številk, prireditev pa bodo ob 20. uri zaključili z razglasitvijo rezultatov In podelitvijo priznanj. Nadaljevalo pa se bo družabno srečanje. Srečanje v Završnici Završnici • Okrožni odbor aktivistov OF organizira tovariiko srečanje, ki bo jutri, v soboto, 29. junija, ob 11. uri. V programu bodo sodelovali govorniku, pevci, recltatorjl, folklora, harmonikar Mllče Stegu In drugI. Poskrbljeno bo za tovariško razpoloženje in dobro voljo. Nasvidenje v Završnici! Invalidi Kranja in Maribora Kranj - Društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za srečanje Invalidov Kranja in Maribora, ki bo jutri, v soboto, 29. junija, v Mariboru. Hkrati pa obveščajo, da sprejemajo tudi prijave (brez vplačil) za 7-dnevno zdravljenje v Čatešklh In Moravskih Toplicah. Prijave sprejemajo vsak torek In četrtek popoldne ali po te).: 223-433. • Polona Vetrih in Ivo Ban v Tržiču Tržič - V okviru Tržišklh poletnih prireditev bo danes, v petek, 28. junija, ob 21. uri na poletnem gledališču na Jožefovem griču nad Tržičem na sporedu druga gledališka predstava. Tokrat bo to komedija Bernarda Slada "Ob letu osorej" v produkciji Cankarjevega doma Iz Ljubljane, v kateri od 1.1990 na več kot 200 ponovitvah blestita Polona Vetrih in Ivo Ban. v primeru slabega vremena bo predstava Izvedena na odru tržlškega kina. Šaljiva pošta Kranj - DU Kranj prirejo v soboto, 6. Julija, ob 17. uri družabno prireditev šaljiva pošta. Prireditev bo na vrtu društva pod trto na Tomšičevi 4 v Kranju. Vabljeni na to šaljivo prireditev! Tudi nagrade bodo! METEOR do.o. 422-781 Cilka tel: 41-510 Bistro VISOKO Tel.: 064/43-351 Izleti Na kopanje in v Avstrijo Naklo - DU Naklo vabi na kopalni Izlet v čateške Toplice, ki bo 10. Julija. S seboj lahko vzamete tudi svoje otroke, vnuke In ostale drage. 3. julija in S. julija pa bomo odšli v Relsseck v Avstriji. Čimprej pokličite svoje poverjenike! V pogorje Grintavcev Kranj - PO Kranj vabi jutri, v soboto, 29. junija, planinski Izlet v pogorje Grintavca - s Krvavca čez planino Košutna na Kompotelo, Koren In Kalškl greben. Odhod z osebnimi avtomobili je ob 7. uri pred hotela Creina. Hoje je za približno 8 ur Prijave sprejemajo v društveni pisarni, tel.: 225-184 Vabljeni! Ples v gorah škofja Loko - PD škofja Loka prireja v nedeljo, 30. junija, Petrov plot na Blegošu. Že staro tradicijo podblegoških vaščanov bo planinsko društvo obudilo z ansamblom Biegoš, ki bo za dobro razpoloženje igral od 13. ure dalje. Pridite na Biegoš, veselo bo! Na Ledine in Ledinski vrh Kranj • Planinska sekcija pri DU Kranj organizira planinski Izlet na Ledina in Ledinski vrti nad Jezerskim. Odhod Izrednega avtobusa jo v četrtek, 11. julija, ob 6. uri Izpred kina Center. Na Storžič Žirovnica - Planinska sekcija pri DU Žirovnica vabi na pohod na Storžič ali samo do doma na Kališču, ki bo v torek, 2. Jullia. Odhod avtobusa bo Lenti 6. in 20.7., razprodaja v Munchenu 3.8., enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. . v. S':..i Nudimo vam malice od 9. do 15. ure, CENA 400 SIT ob 6.30 z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Hoje bo za približno 8 ur oz. 5 ur. Potrebna je planinska oprema. Prijave sprejema g. Rajgelj na tel.: 802-193 do 1. julija. Prireditve If Lutke brez meja Sobec • V kampu šobec bo jutri, v soboto, 29. junija, ob 18. uri prireditev v okviru mednarodnega lutkovnega festivala Lutke brez meja. Nastopili bodo: lutkar Roberto Leopardi iz Trsta, Claudlo In Consuelo Iz Toscane, Paolo Valentí Iz Firenc, žongler Santosh iz Italije in Lutkovno gledališče GM Jesenice s predstavama Klovn Pepi in Fontek fije. Triglavske akcije '96 Bled - V okviru Slovenske kulturne akcije navajamo prireditve ob tej prireditvi. Od 30. Junija do 4. Julija bo likovni tabor, 18., 19. in 20. julija je pohod na Triglav; 18. jullia ob 18. url pa je otvoritev likovne razstave v šport hotelu. Tabor bo v torek, 2. julija, obiskal tudi pomočnik ministra za kulturo g. Silvester Gaboršek. Vabljeni! Zaplešimo in zapojmo Kamnik - Jutri, v soboto, 29. junija, bo od 19. ure dalje v Kamniku pod gradom zabavno-glasbena prireditev z naslovom "Zaplešimo in zapojmo". Program je sestavljen Iz akustično-ambientaine In pop-rock glasbe. Nastopila bo skupina Transcendonco Band. Gostja večera bo evrovizijska kandidatka Dragana ilič. Obeta se obilo užitkov ob dobri glasbi, Izrednih svetlobnih efektih In skaner llght showu. Vstop prost! Otvoritev poletne turistične sezone Bled • Blejski turistični delavci so pripravili obilo prireditev ob otvoritvi poletne turistične sezone. Jutri, v soboto, 29. junija, je na sporedu: 1. sejem domače in umetne obrti, koncert Godbe Gorje z mažoretkami, otvoritev Rlklijeve hišice v Zdraviliškem parku, koncert v Riklijevi hišici, jubilejni koncert ob 30-letmci ansambla Alpski kvintet, prelet Bleda z zračnimi baloni In ognjemet. Sobotni večer bo zaključil blejski župan, kateri vabi na ples z ansamblom Avla Band. V nedeljo, 30. junija, pa bo od 17. do 19. ure velika cirkuška predstava za otroke, ob 20. uri pa bo "Open house" - irska folk glasba. Vljudno vabljeni! v Klepet ob kavi Sv. Puh - Radio Žiri In gostilna Fortuna vabita na "Klepet ob kavi", ki bo danes, v petek, 28. junija, ob 18.30 na vrtu gostilne Fortuna pri Sv. Duhu. Poklepetali bomo s člani narodnozabavnega ansambla Obzorje. Po 1-uml radijski oddaji, ki bo potekala v živo, bo ansambel Obzorje igral za zabavo. Vabljeni! Poletje v Kranju Kranj - Cilj vsakoletne prireditve je oživiti center mesta v času, ko so domačini na dopustu, privabiti v mesto in zabavati turiste, ki dopust preživljajo v Kranju, njegovi širši In ožji okolici ali so v prehodu skozi mesto Kranj. Seveda pa so prireditve namenjene samim Kranjčanom in okoličanom. Prireditve bodo vsak petek do 31. avgusta. Najbolj zabavno pa bo na Glavnem trgu, na Pungartu in Maistrovem trgu. O posameznih prireditvah vas bomo sproti obveščali. Obletnica gasilskega društva Britof • PGD Britof vabi na praznovanje ob 70- S Pivovarno Union, Mesarijo Arvaj in Gorenjskim glasom Vabljeni na Koroško 6. julija ! Prihodnjo, prvo Julijsko soboto, 6. julija, vabljeni z Gorenjskim glasom na avstrijsko Koroško z ogledom delčka kulturne dediščine Celovca in Minimundusa, "sveta v malem" ob Vrbskem jezeru. V programu je votnja z ladjo po Vrbskem jezeru in "zgodovinska ura" v zibelki slovenskega krščanstva na Otoku. Nekaj časa bo tudi za nakupe - lahko ie na Deteljici pri Trliču, aliv Celovcu, ali v prostocarinski prodajalni Kompasa MTS na Ljubelju. Glasovi avtobusi bodo zjutraj odpeljali: iz Škofje Loke skozi Žabnico in Kranj; z Jesenic skozi Lesce, Radovljico in Kranj, zatem čez Ljubelj. Prispevek k stroškom celodnevnega izleta: 3.800.- SIT na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.100.- tolarjev; naročnikom s plačano celoletno naročnino omogočamo še 400.- tolarjev nižjo ceno. Za najmlajše do 8 let zgolj 1.500,- SIT; za otroke od 8. do 15. leta 2.100,-SIT. Za vse, ki boste prihodnjo soboto, 6. julija, na avstrijsko Koroško rajžali z Gorenjskim glasom, bomo pripravili dober sendvič za zajtrk in še velik bogato obložen Arvajev sendvič za popotnico; osvežilne pijače Pivovarne Union; vstopnico za Minimundus; ladijsko vozovnico in odlične klimatizirane Integralove avtobuse. Dodatne informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 0641223 -111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus! Če boste s prijavo prepozni: naslednjič bo podoben izlet v soboto, 3. avgusta. Dobro novico imamo tudi za j. vse, ki ta teden na praznični torek niste dobili UtantfS bomo p°noviii ki sa uniajw /\m\ Mr/L M pripravljata Renata Frake!j in Franc Senk. Obvestila 3 Planinske novice Kranj ■ PD škofja Loka obvešča, da je koča na Blegošu odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih. PD Kranj obvešča, da bo začel redno oskrbovati planinski dom na Ledinah od jutri, sobote, 29. junija, dalje. Od tega dne dalje bo možna tudi smuka na ledeniku pod Skuto, kjer bo obratovala tudi smučarska vlečnica. PD Javornik-Koroška Bela pa obvešča, da Ima dom Pristava na Javorniškem Rovtu spremenjeno telefonsko številko: 084/806-702. Nasvidenje v gorah! Prevzem vozila Golnik • Prostovoljno GD Golnik vab! na proslavo ob prevzemu novega gasilskega vozila, ki bo v športnem parku Tivoli jutri, v soboto, 29. junija, ob 17.30 na zboru gasilcev. Od 19. ure dalje bo velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Za zabavo bo igral ansambel Monroe. Vabi PGD Golnik! Gledališče aH Finžgarjeva Veriga Medvode - Na Markovem dvorišču v Sp. Sanici bo danes, ob 21. uri KUD F.S. Flnžgar uprizorilo Flnžgarjevo igro Veriga. Predstavo bodo ponovIH tudi jutri In v nedeljo, obakrat ob 21. uri. Ob letu osorej Tržič • V poletnem gledališču pri sv. Jožefu bosta danes, v petek, ob 21. uri s komedijo Ob letu osorej nastopila Polona Vetrih in Ivo Ban. če bo vreme slabo, bo predstava v tržiški klnodvoranl. Ta veseli dan... - Škofja Loka - Na dvorišču Puštalskega gradu bo jutri, v soboto, 29., in v nedeljo, 30. junija, obakrat ob 20.30 KUD Ivan Cankar Iz Sv. Duha uprizoril Linhartovo veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v režiji Nadje Strajnar- Zadnik. Koncerti Dixieland glasba Škofje Loka - Na dvorišču Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20.30 v okviru škofjeloških poletnih večerov nastopil Kranjski dixieland band s pevko Metko stok. Zaključni koncert škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo jutri, v soboto, ob 18. uri zaključni koncert udeležencev poletne glasbene šole Glasbena Loka '96. Prestavljen koncert Brdo ■ Zaradi slabega vremena in prenizkih temperatur je koncert predviden za nedeljo, 30. junija, v atriju gradu Brdo pri Kranju v okviru Mednarodnega poletnega festivala komorne Slasbe Vivat Gallus prestavljen na kasnejši datum. Concerta v Zdraviliškem parku Bled - V Zdraviliškem parku bo jutri, v soboto, ob 17. url koncert Godbe Gorje z nastopom mažoretk. Ob 18. uri pa bo v Riklijevi hišici koncert flavtista Davorja Bušlča, na klavir ga bo spremljala Nina Kovačič. Okarina folk festival Bled - V Zdraviliškem parku bo v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri nastopila ameriška skupina Open house In s koncertom odprla prireditve v okviru avgustovskega Okarina folk festivala. Mojstri irske glasbe bodo z muziko poslušalce popeljali v svet starih keltskih viž. Koncert Slovenske filharmonije Kranj - Na dvorišču gradu Kiselsteln bo v torek, 2. julija, ob 21. uri nastopil orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Milana Horvata Pnred tev sodi v okvir projekta Imago Sloveniae - POJJJ Slovenije, prireditev pa potekala tudi v sodelovanj mestno občino Kranj. Radolško poletje Radovljica - V graščinski avli bo danes, v pet* ob 20. un koncert Mešanega pevskega zt** Odmev Bled pod vodstvom dirigentke Marjete J*1 Kovaški šmarn Kropa - V kapelici v Kropi bo ob kovašk^ šmarnu v torek, 2. julija, ob 19. uri koncert M0*™*! pevskega zbora Kropa in Mešanega pevsMS* zbora Koledva pod vodstvom Egija GaSperšičs. Danes s Heleno v Mengšu Mengeš, 28. junija - Srečanje s Heleno Blagnc, ki je bilo napovedano za petek, 21. junija, po proslavi ob dneva državnosti v Športnerm parku pri Osnovni šoli v Menegšu je takrat zaradi slabega vremena odpadlo. Srečanje s Heleno bo zato danes (petek), 28. junija, zvečer. Posebnost srečanja m zabave do jutranjih ur pa bo bogat srečelov, v katerem bo zadela vsaka srečka. Polovico izkupička bodo prireditelj1 (Kulturno društvo Franca Jelovška, PGD Mengeš, ™ Mengeš in Podjetniško združenje Mengeš) namenili izgradnji dvigala za invalidne učence v Osnovni šoli Mengeš, ostalo p8 kulturi in delovanju Podjetniškega združenja v Mengšu. Šport, glasba in ples na Ermanovcu v Sovodenj, 27. junija - Planinsko društvo Sovodenj organizir8, nedeljo, 30. junija, pri Domu na Ermanovcu prireditev p°" naslovom Šport, glasba, ples v sodelovanju z Gorenjskim glas0t\ Kranj ter Radio Cerkno in Radio Žiri. Pri Domu na Ermanovc se bodo predstavili nekateri športniki, kot so Lojzka Mcg^ Andreja Grašič, Marko Čar, Iztok Tomazin, Uroš Vehar, Nata»» Bokal, Martin Grašič, Lojze Oblak, Erik Kržišnik, Franc Rup»* Peter Vilfan in drugi. V pogovoru jih bodo predstavili novinarh za ples in glasbo pa bo poskrbel ansambel Laufarji. Srečanje s6 bo pri Domu PD Sovodenj na Ermanovcu začelo ob 14. uri. Veselo in po domače na Bledu Bled, 27. junjia - Na terasi Trgovskega centra na Bledu bo vsako sredo julija in avgusta ob 20. uri narodnozabavna glasba. Tako bo vsako sredo nastopil drug narodnozabavfli ansambel. Organizator večerov pod naslovom Veselo po domače na Bledu bo Gorenjska jelasbena agencija Anton» Gorje, s.p., pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa Kranj- v sredo, 3. julija, bo nastopil ansambel Slovenski kvintet, julija, ansambel Franca Miheliča, 17. julija Igor in Zlati zvoJd» 24. julija ansambel Nagelj in humorist Kondi, 31. julija pa ansambel AS, Kadar bo slabo vreme, bo srečanje Veselo in P° domače v Kavarni (Bistroju) pri Hotelu Toplice na Bledu. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103,221-139,221-146, FAX: 064/211-790 IZ KATALOGA "MOJE FOUBIJE^ CLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185P^. 7 POLPENZIONOV ŽE OD 285 DEM V NOV1CRADU 260 DEM, POREČU 280 DEM /J? I VRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM jL BRAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... ORÇANIZIRANI PREVOZI S HIDROC/USERJE*1 IRIS V DALMACIJO IN PRODAJA LADUSKIH VOZOVNIC JADROUNUE. 7 DNEVNO KRIŽARJENJE PO DALMACIJI 399 DEM TAJSKA 12 DNI OD 1.38,5 DBH *ŠRI LANKA 8 DNI OD 1.399 DEJ* ✓ RDEČE MORJE 8 DNI 999 DEM POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI... SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz tovarne Sava Velo ANTON TRAVEN rojen 1929 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v četrtek, 28. junija 1996, ob 16- & na pokopališču v Cerkljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ______TEN- MdoŽ TOURS Tel.: 061/711-229 Ï*ADÍAMKE J^OOPESTA (avtobus) * «vçüjf (carta Í39 £>£/W! TjKUUvtobiiiJ SREDNJEDALMAT1NSKI OTOKI (Brai, Hvnr in Vis) POSEBNO LETALO Odhodi iz Ljubljane in Maribora SjjORWGALSKE i** -p-mtm (cent 1.020 DEM) ^£DNO UGODNE CENE ZAHTEVAJT* NA& KATAIjuCS - ruŽUgMOVAMjmfOPOS^in_____ SOBOTNA ania!r\°r\i^' iun'ia' 80 tekmovali učenci sedmih razredov OŠ Simon Jenko iz % rja ^r2'^· Otroci so pokazali veliko znanja, veselja in tekmovalnega duha, W. uPamo, da bo pri naslednjih srečanjih tako tudi ostalo. Siu ncf 8reianie bo že v soboto, 6. julija, ravno tako na Maistrovem trgu v Hertt meriii se 00813 ek'P' °^ Cvetko Golar oz. škofje Loke ter OŠ France sjfj^n iz Kranja. Zmagovalce bo TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ popeljala na ^or ^unaiu- za gledalce pa je pripravljena kopica lepih nagrad naših . riev, zato pridite, sodelujte v nagradnih igrah In navijajte za svojo ekipo. •v*0* SOBOTNE SREČE bodo podarili naslednje nagrade: Haaaah-^k. I—ZiH - F01° BOBNAR - FOTOAPARAT jSSajjjm I JKW - BOUTIQUE SONČEK - MODNE KOPALKE jBSSUH I - BOUTIQUE WIT BOY BREZROKAVNIK mrVmrJM > TA DVA BOUTIQUA NUDITA ^^TOIB I.ZIVUAJ v CASU DOGAJANJA TUDI 10 % POPUST - VIJA TERAPIJA - ŽOGA - SECQM TRADE - ŠPORTNE ČEVLJE KANGOO JUMPS - ŽIVILA KRANJ BODO ZOPET PRISPEVALE TORTO IN PRAKTIČNE NAGRADE Poleg teh nagrad se bo našla še kakšna, zato pridite in sodelujte. l6rr>dr7''A AGENCIJA ODISEJ pa Vam podarja Se posebno nagrado, in sicer rSMarS?^no Potovanje v Španijo, ki je dosegljiva le, če pravilno odgovorite na °'SEj cLi? KATERIMI PREVOZNIMI SREDSTVI VAS TURISTIČNA AGENCIJA lwl SPELJE NA ODDIH?" in odaovor pošliete na ČP Gorenjski glas. KUPON * KUPON*KUPON NAGRADNO VPRAŠANJE: ^ Norimi prevoznimi tredstvi v« Turistična agencija ODISEJ popelje na dopust? Ugodno prodam MOTORNO KOSILNICO nemške znamke Jirus, reza 110 cm, primerno za hribovit teren. 0632-605 21386 Prodam traktor znamke ZETOR 57, 45 in traktor Zetor Kristal 80,45. «621-594, popoldan 21402 Prodam NAPRAVO ZA TISKANJE GRAFIKE, širina 75 cm, dolžina 180 cm, cena 1500 DEM. »222-629 21065_ Štiritakno vrtno KOSILNICO prodam za 15000 SIT. «332-503, zvečer 21123_ Prodam hladilni bazen FECRO 300 I in mešalec za gnojevko, nerabljeno. 0311-964 21283 Prodam nov ŠTEDILNIK, 2 plin, po ugodni ceni. Jenko, Vasca 8, Cerklje 21310 Prodam ŠTEDILNIK GORENJE, cena ugodna. 066-789 21330 Prodam TAJFUNOV VITEL 3 t, malo rabljen. Sp. Besnica 137 21432 Prodam PANTERM za centralno 24 KW. nov, garancija. »327-179 21445 Prodam telefonski priključek na območju 064. »041-431 21452 Prodam sat. anteno, nemške znamke, daljinsko upravljanje, malo rabljena, ugodno. »802-625 21456 TRAČNI OBRAČALNIK SIP in GUMI VOZ prodam. »49-076 21457 Fotokopirni stroj XEROX, pralni stroj, hladilnik, ugodno prodam. »52-124 21468_ Ugodno prodam SAMONAKLADAL-NO PRIKOLICO, 17 kubične, puhal-nik za seno, prevozni hladilec mleka, zgrabljalnik Deutch Fahr. «633-208, Sv. Duh 41, Šk. Loka 21471 OGLASI 223-444 ^**ATI stroji PANASONIC TELEFONI, TEL.EFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «634-012_11799 MOBITELYANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/218-317 Mui Prodam barvni TV - teleteks, skoraj nov. «55-354_21«" Prodam PRALNI STROJ CANDY TS 20, cena 40.000 SIT. «325-65321379 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 DANES, PETEKJH. 6.: žur do jutra z JASMIN STAYK0S0M Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. GLASBILA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame LJUDMILE JAZBEC rojene Kern e iskren _ . . Osoču«° Zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem, ki "kovali z nami in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ji darovali zahvali,.- cvetJe in sveče ter J° PosPremili na nJenl zadmi P,?11, , • u a kujemo se gospodu župniku Lojzetu Kepicu za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem bratom Zupan za ganljivo petje. VSI NJENI Sebenje, 27. junija 19% GR. MATERIAL Spoštovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! Prodajamo OKNA, NOTRANJA IN VHODNA VRATA. STREŠNA OKNA IN PODSTREŠNE STOPNICE. LE-KERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj Kokrica, «245-124 aii 245-125 191« Prodam suhe smrekove in bukove DESKE 25 mm, 50 mm. «718-450, zvečer 212/3 Prodam DESKE za "šolanje". «46- 173 21333 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO MEOITERAN 222. «731-161 21341 Prodam smrekova GARAŽNA VRATA dim. 228x207. »422-423 21355 Prodam smrekov OPAŽ. »64-207 21374 ROSTFREI OBROBE cca 20 cm poceni (snegolovi gratis), prodam. »225-151 21407 Prodam železna garažna vrata, Izolirana šir. 280 cm, viš. 220 cm. »327-179 21424 Prodam suhe hrastove plohe, debeline 5 cam. »681-435 21430 Prodam 1 m3 hrastovih DESK, debelina 30. »45-202 21435 Prodam suh smrekov OPAŽ. «714- 573 21457 Malo rabljene RADIATORJE za eno etažo, prodam za simbolično ceno. »326-738 21479 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. »225-467, 56-095 19725 Kemijo in matematiko inštruiram. »311-266, Petra 20172 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037, ali »211-927, »47-534, ieeie HLODOVINO SMREKE večje količine, E.klasa, odkupujemo, cena 15500. I. klasa cena 13500 SIT, fco kamionska cesta. »061/864-071 ali 061/864-070_1934B Kupim rabljeno cementno OPEKO Rajgelj folc. »53-352 21106 Kupim ročno delani stari BOBRO-VEC in ročno delani očiščeni ZIDAK. »061/272-159,0609/625-774 21455 Kupim motor avtomatik. »46-098 V Gorenjskem glasu objavljamo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z željo, da vam pomagamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo zaposlitev. K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si iščete boljšo priložnost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev za vas je brezplačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način javite: Ne premišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: "Cagov fant še ni pri fejst punci spal". RAD(A) BI DELAL(A) MOJ POKLIC (smer in stopnja izobrazbe):............. .............................................................STAROST: ISKANO PODROČJE DELA:.................................. DRUGE ŽELJE:...................................................... Osebni podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da jih GORENJSKI GLAS SPOROČA zainteresiranim podjetjem: IME IN PRIIMEK:........................................................................................ NASLOV:.................................................................................................... .................................................TELEFON:................................ PRALNI STROJ Gorenje, lepo ohranjen, star 7 let, prodam. »332-350 21478__ Poceni prodam novo kopalno KAD, električni štedilnik, plin, elek. 0802- 007 21480 FAMILY COMPYUTER z vsemi priključki za TV ugodno prodam. 0327-039 21494 Prodam lončen kuppersbusch štedilnik plin elektrika, ugodno. 0725- 605 21518 Ugodno prodam SESALEC In KOLO. 0215-153_21523 Ugodno prodam dve ležišči in ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elek.=. 0218-208, po 16. url_21524 Prodarh dva Industrijska ŠIVALNA STROJA OVVERLOOČK 3 nitni in ravni šiv In molzni stroj Vestfatla. »065/87-424_21525 Prodam nov stolp z dvema kasetama in daljinskim ter CD. »632-110 21569 Ugodno prodam SUPER NINTENDO + 5 disket. »862-943 21050 Prodam HARMONIKO frajtonarlco In klavirsko. »621-211 21505 OBRAZEC IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: ČP Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ. DELO IŠČEJO Delodajalci - podjetja In podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Objavljamo podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna delovna usposobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je povsod navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo deio. • ekonomski tehnik, V. stopnja 50/480 • elektrotehnika telekomunikacije V. st.. 50/481 • osemletka, 50/482 • gimnazijski maturant, 50/483 • zaključen 7. r. OŠ, 50/484 • orodjar, strojni tehnik, 50/485 • administrator, poklicna Sola, 50/486 • frizerka IV. st., 50/487 • čevljarska sola, HviJec zg. delov, 50/488 • obutveni tehnik in trgovinski poslovodja, 50/489 • prodajalka, 50/490 • poklicna, pečar, 50/491 • gimnazijski maturant, 50/ 492 • šivilja - krojač IV., 50/493 • prodajalka, 50/494 • prodajalka, trgovska šola IV. st., 50/495 • pomožna kuharica, nedokončana gost. Sola, 50/496 • poklicna kovinska Kola, 50/497 • 3. letnik gimnazije, 50/497 • prodajalka, 50/498 • 3. letnik gimnazije, 50/499 Delodajalci - podjetja In podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Kup 21482 ODDAMO v Kranju gostinski lokal, lokal za trgovino 20 m2, 50 m2 in na Planini lokal za trgovsko dejavnost ter več pisarn. APRON 331-292 216O6 NAJAMEMO trgovske in gostinske lokale, lahko neopremljene. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON 331-292, 331-366 21607 ODDAMO Tržič center 100 m2, možne so različne dejavnosti, Kranj - škofja Loka ob glavni cesti, cca 80 m2. MIKE 6\ Comp., 216-544 21638 Prodamo v Škofji Loki, adaptirane poslovne prostore, 41 m2, v pritličju, primerne za različne dejavnosti, cena 65000 DEM. MIKE & Comp., 216-544 21639 . Iščem trgovinske prostore do 40 m2 z izložbo na dobrih lokacijah po Gorenjski (center - pritličje). »061/ 832-060, 061/831-928 21654 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO KOLO za starost 3-8 let s pomožnimi kolesi.«24I- 311 21302 Otroški varnostni avtosedež, malo rabljen za 6000 SIT ali po dogovoru. »738-121, od 15. do 17. ure 21357 • POGRAD nov masiven, deljiv, prodam cena samo 22.000 SIT. «332- 601 21477 OSTALO Kupim sprednje opreme (krake) za Fiat 126, rabljene. »731-549 21574 Kupim SENO. »242-678 21577 Kupim stebre za kozolec. »242-678 21598 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14776 PRODAMO poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15907 ODDAMO V NAJEM večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), odkupinventarja 35000 DEM, cena najemnine 1200 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353, fax 221-785 15906_ ODDAMO v najem v bližini Kranja trgovino v oDratovanju 100 m2 In bistro 50 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_18499 ODDAMO KRANJ: Center trgovski lokal v priti. 136 m2, dve Izložbi, 40 DEM/m2, predplačilo: Planina III lokal 38 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost, tudi prodamo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 21217 ŽELEZNIKI poslovni prostor, 64 m2, ugodno 35 000 DEM, možna kompenzacija. »323-337 21306 Oddam gostinski LOKAL In trgovino na Jesenicah. »741-733, 861-584 21355 Na Planini lil prodam ali oddam LOKAL 20 m2. «41-172 21373 V RADOVLJICI ob glavni cesti oddamo prostore, 350 m2 za trgovine In proizvodnjo. STANING, 242- 754 21458 V KRANJU oddamo poslovne prostore na Planini in v centru mesta. STANING, 242-754_21459 Kmetijsko gozdarska zadruga škofja Loka odda v najemprostor v izmeri 51 m2 v I. nadstropju zadružnega doma v Gorenji vasi za pisarno ali mirno dejavnost, rok za ponudbe je 15 dni po objavi. 21491 V Kranju aH okolici najamem bife ali manjši gostinski lokal. «326-811, po 19. uri 21579 KOLESA Poceni prodam ŽENSKO GORSKO KOLO - novo. Kavčič, Sr. Bitnje 105 21109 Prodam skoraj novo žensko KOLO na pet prestav. Šuceva 9, Kranj 21325 Prodam malo rabljen TOMOS AVTOMATIK ali menjam za APN 6. «57-977 21349 Prodam novo MOŠKO ROG TREK-ING KOLO. «53-825_21M3 Novo žensko Rogovo KOLO prodam 30 % ceneje. «312-259 21333 Prodam APN6 , lepo ohranjen. -«225-151_21410 Ugodno prodam GILERRA 125 ENDURO, I. 91, lepo ohranjen. Aljančič, Kovorska c. 4, Tržič 21503 Prodam zelo malo vozen moped avtomatik in žensko KOLO. «738- 155 21514 Prodam MOTOR BT 50 S, I. 89, zelo dobro ohranjen. «312-402 21622 Prodam rabljeno GORSKO KOLO reg. 21 prestav, obnovljeno. «631- 009 21544 Prodam par novih gorskih KOLES,' lahko na čeke. «632-110 21558 Zelo poceni prodam otroško dirkalno KOLO na 10 prestav. «332-334 21576 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET NA MAD-ZARSKO s kombijem, vsak teden. «49-442 20945 Nakupovalni Izlet v Italijo s kombijem, sreda. «49-442 20947 OPOZORILO! Opozarjamo vse izvajalce gradbenih izkopov, da je nameravan izkop kleti za gostinski lokal na Gasilski cesti 9 v Šenčurju ČRNA GRADNJA. Vsako namero izkopa bomo na prijavi podpisani sosedje z vsemi sredstvi preprečili. 21351 Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. «731-208 19385 Poceni oddam camp prikolico v Ankaranu. «310-537 • 21327 Prodam bazen 3 m premera, višine 65 cm. «223-253 21394 60 I nov AKVARIJ z vso opremo prodamo. RUBIN KOKRICA, 225-151 21429 OBLAČILA Prodam nove lažje planinske ČEVLJE Adidas. «312-259 21352 TRENIRKE zelo ugodno, prodam. RUBIN KOKRICA 21411 RAČUNALNIKI . AM5X86-133 128.900 • PENTIUM 100 151.200 J PENTIUM 120 160.500 KONFIGURACIJA Vb.EBU.IE ! BMB RAM. 1 OtOe TROi OISK. ORAF KART í 1MB PCI. MONITOR PHIUPS 14" » TIPKOVNICA ZA WINDOWS »S, MIŠKA i TISKALNIKI i EPSON LX-300 29.900 i ] EPSON STYLUS 820 42.500 I HEWLETT PACKARD 52.900 i DESKJET 600C (BARVNI) > HP LASERJET 5L 95.500 \ SERVIS POPRAVILA IN DOGRADITVE PC-JEV IN MONITORJEV VSEH ZNAMK I in ostala računalniška oprema v trgovini MEGABIT na MOHORJEVEM KLANCU, Vodopivčeva 17, telefon 22 20 30 delovni čas: 9.00-13.00,15.00-18.30 ' sobota 9.30-12.00 4 j Oddam apartma v Pinezičah, otok Krk od 16.8. do 31.8.96 0214-927 21519 DOPUST DRUGAČE - ob Kolpi Jaka na vas lepa hišica, vabljeni. ©224- 570 21564 NA SKUPEN DOPUST V LEPEM APARTMANU VABIVA INTELEGEN-TNEGA. DRUŽABNEGA OČKA. Si-fra:"AVGUST - imejmo se fajn" 21584 PRIDELKI Prodajamo kvalitetne domače ČEŠNJE HRUSTAVKE. O 58-818 Prodajamo mlad KROMPIR. Pipa-nova 36, Šenču, 041-169 21409 JEDILNI IN KRMILNI KROMPIR prodam. Kuralt, Žabnica 45, 0311- 813 21603 POSESTI Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14786 Na Pokljuki - Goreljek prodamo čudovit vikend s parcelo v izmeri 1000 m. Prav tako kjpimo več zazidljivih parcel v občinah škofja Loka in Kranja. Predamo več hiš na Gorenjskem, v okolici Kranja in Škofje Loke. PIA NEPREMIČNINE, tel.: 064/623-117 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_147« Prodamo (Žiganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14770 Prodamo v Strahlnju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_utti Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta In nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-353 14773 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14781 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošepa, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14784 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_' 14787 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_htm Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15909 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Mar-tuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 9 travnika. K 3 KERN. 221-353, fax 221785_^ isolo Trstenik (Orlova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, fax 221-786 16766 Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN. 221-353. fax 221-785 18502 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., 0221-353, fax 221-765_18660 PRODAMO Bled stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 18662 Kupimo HIŠO v okolici Tržiča, cena okoli 90 000 DEM ali menjamo STANOVANJE ZA HIŠO, na odlični lokaciji v Bistrici pri Tržiču, 64 m2, SAT TV. tel., CK. sončna lega. Šifra: MENJAVA_18838 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. 0331-266 dopo. in 326-585 popoldan issgs PRODAMO v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM, v Britofu polovico hiše dvojček, parcela 300 m2, cena 160.000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785_19264 Žirovnica - prodamo ZAZDILJIVO PARCELO 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. 0221-353 in fax 221-785 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, garcela 1400 m2, cena 150 000 EM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-785 19568 Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785_1956/ Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne, cena 1300 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 19570 Oddamo HIŠO v Kranju, opremljena, CK, tel., primerna za mirno dejavnost, cena 1000 DEM, 3 mes. predplačilo. K3 KERN d.o.o., 0221 -353 in fax 221-785 19574 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parkiriščem. K3 KERN d.o.o., 0221-353 infax221-785 20128 Prodam NJIVO v izmeri 1900 m2 v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku. 20727 Prodamo Drulovka vrstna hiša v IV. Sradbeni fazi, cena 165.000 DEM. K KERN, 0221-353. fax 221-785 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K3 KERN, 221353, fax 221-785 20964 Prodamo v Cegelnici 1/2 hiše v pritličju. K 3 KERN, 221-353, fax: 221-785 20966 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x8 m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_20957 ODDAMO v najem v centru Kranja 4 pisarne, vel. od 25-35 m2, skupaj 115 m2, v II. nad., CK, telefon, cena ugodna. K 3 KERN, 221-353. fax 221-785 20966 KUPUJEMO-PRODAJAMO. NAJEMAMO - ODDAJAMO : STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM; NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF: poslovno stanovanjsko hišo v IV. gr. fazi, 3 etaže x 150 m2, naparceli 1300 m2, 235000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00_21211 PRODAMO KRANJ vis.pritl. hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delavnico s stanovanjem, 350.000 DEM, BASELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM, DRULOVKA IV. gr. f. vrstno hišo 160.000 DEM in dvostanovanjs-ko hišo s 300 m2 uporabne površine na parceli 400 m2, 300.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 21212 PRODAMO STISKA VAS hiša v IV. gr. f. -t- 1 ha travnika, 100.000 DEM, GORENJA VAS okolica obnovljena hiša na parceli 900 m2, primerna za vikend. 105.000 DEM, SELŠKA DOLINA bivalni vikend na parceli 900 m2, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 _ 21213 KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend; za Slovenko živečo v Franciji kupimo manjšo hišo na večji parceli 5000 -10.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 VAM MANJKA PRIJATELSKEGA POGOVORA? ŽELITE POGLEDATI V VAŠO PRIHODNOST IN OZDRAVITI PRETEKLOST? POKLIČITE IN DOGOVORITE SE ZA SESTANEK. Tel.: 331-1 18 V BLIŽINI KRANJA prodamo zazidljivo parcelo z lokacijsko dok. STAN-ING, 242-754_zrno V PODKORENU OB SMUČIŠČIH prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2 z lokacijsko dokumentacijo. STANING, 242-754 21461 V KRANJU prodamo novo eno nadstropno hišo 11x9 in garaže 6x8 m2. STANING, 242-754 21462 KUPIMO več stanovanjskih hiš različnih vrednosti, v bližnji ali širši okolici Kranja in Škofje Loke. Mike & Comp., 216-544 21636 PRODAMO ŠKOFJA LOKA dolina Hrastnice, 10 let star vikend, lesen, klet zidana, veliko zemlje, ob gozdu, dovoz urejen. MIKE & Comp., 216- 544 . 21636 Prodamo Primskovo 18 let staro hišo, CK, telefon, v pritličju poslovni prostori, parcela 300 m2. MIKE & comp., 216-544 21637 Prodamo v Hotemažah starejšo stanovnajsko hišo 14 x 9 m, parcela 700 m2, cena 145.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 21646 MUŠIČ - MENGEŠ Tel.: (061) 738-619 PREDSETVENIKI z ježi in valjem, dvo ali trivrstni, širin od 120 do 300 cm, od 360 cm naprej pa hidravlični! V GOZD MARTULJKU prodamo novejšo alpsko hišo. STANING, 242- 754 21463 V DOVJEM PRI MOJSTRANI prodamo hišo 95 m2 ali zamenjamo za stanovanje. STANING, 242-754 21464 V RADOVLJICI prodamo novejšo lepo urejeno hišo. staning, 242-754 21465 ^ Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja ali starejšo hišo, brez posrednika. 0242-822 21506 / BLED prodamo zgornjo polovico ..hiše, ločen vhod, 76 m2, 115000 DEM. POSING. 224-210. 222-076 21593 NAKLO prodamo spodnjo polovico hiše, 100 m2, vrt, garaža, tel., klet, parcela 570 m2, 122.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21594 KRANJ prodamo zgodnjo polovico hiše, 70 m2, parcela 277 m2, 85000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21595 GOLNIK prodamo vrstno hišo, 96 m2, parcela 190 m2, III. gradbena faza, 87000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21596 V KRANJU, ŠK.LOKI in Radovljici z okolico kupimo nedograjeno hišo, novejšo in starejšo hišo ter zazidljivo parcelo. Uredimo cenitev In pogodbo. APRON 331-292, 331-366 216ob Prodamo GARAŽO V šorlijevi ulici, I. nad., Mike & Comp., 216-544 2ieis Prodamo Besnica gozdno parcelo, 6750 m2, za 11.000 DEM. možnost menjave za avto, TRŽIČ okolica, zazidljive parcele, ŠKOFJA LOKA okolica zazidljiva parcela 550 m2 za 37000 DEM. MIKE & Comp., 216-544 KRANJšuceva 27,24 21 21 ----------.....------U,i>/wta ^11 ™n NOVO trgovina ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 32 BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISD Ki PARCELE GRADBENE PRODAMO: Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. dokumentacija urejena, 70 DEM/m2, Senično 1575 m2, elek. na pare; Prebačevo 1000 m2, 70 DEM/m2, Čatež okolica 4650 m2, 27000 DEM, pod Blegošem, večjo parcelo in vikend; pod Dobrčo -zazidljivo parcelo 1000 m2; Brezje 2 ha travnika, gradbena parcela in gospodarsko poslopje, elektrika, voda, telefon na parceli + gr. dovoljenje. RADOVLJICA 678 m2 ob cesti, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00_21215 KUPIMO KRANJ - gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. KUPIMO KRANJ okolica (6 km) 2000 - 3000 m2, sončno parcelo na robu naselja, lahko tudi neza-zidljivo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21216_ Prodam HIŠO 9x8 enonadstropno ob glavni cesti v Radovljici. Hiša je stara 32 let, ima CK in 3-fazni tok, zemlje je cca 200 m, cena je 160.000 DEM. 0712-153 dopoldan, 734-002 od 14. do 18. ure 21358 GARAŽO večjo najamem ali kupim v centru Kranja, Zlato polje, Vodovodni stolp. Šifra: VEČJA GARAŽA 21390 Prodam NJIVO na Kokrici. 0332- 102 21423 PRODAMO BITNJE novejšo dvosta-novanjsko hišo na parceli 760 m2,2 x 100 m2, klet, garaža. Mike & Comp., 216-544 21827 Prodamo DRULOVKA nova dvostanovanjska atrijska hiša, podkletena, parcela 349 m2. Mike & Comp., 216- 544 21628 PRODAMO v Bitnjah samostojno hišo na parceli 500 m2, adaptirano. Mike & Comp., 216-544_21629 KUPIMO v Kranju ali okolici manjšo hišo z vrtom ali del hiše. MIKE & co., 216-544 21630 Prodamo Poljanska dolina, novo hišo v III. gradb. fazi skupaj s staro kmečko hišo, na parceli 1200 m2, lepa sončna lega, asfalten dovoz. MIKE & Comp., 216-544 21631 Prodamo - POLJANSKA DOLINA posestvo 5200 m2 od tega je 400 m2 zazidljive parcele z lokacijskim dovoljenjem za gradnjo, mirna, sončna lega, primerno za vikend, cena zelo ugodna. MIKE & Comp., 216-544 21632 Prodamo Preddvor okolica, vikend, 7x5 m, kletni del zidan, zgoraj lesen, opremljen, na parceli 300 m2. MIKE & Comp.. 216-544 21533 Prodamo na pobočju Jelovice opremljen vikend zelo lepo urejen, brunarico 4,20 x 5,20 m, na parceli 400 m2, z urejeno dokumentacijo, po ugodni ceni. MIKE & comp., 216-544 2ÍB34 PRIREDITVE Narodi o zabavni ansambel vam fgra na ohcetih in obletnicah. 045-229, zvečer 13023 GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO "BONSAJ".0421-498 15200_ GLASBO za ohceti, obletnice in razne zabave vam nudi DUO 045- 292 20922 Gasilsko društvo Mavčiče prireja VELIKO VRTNO VESELICO v SOBOTO 29.6.96 od 19 h. Bogat srečolov. Zabaval vas bo ANSAMBEL BLE-GOS. Vabijo gasilci. 21300 TRIO GORENJSKI NAGELJ igra na porokah, obletnicah in lokalih.058- 353 21352 TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih, cena ugodna. 0731-015 21369 VESELICA V ZALOGU. VILI RESNIK, 29.6. ob 20. uri. GAMSI 30.6. ob 17. Uril 1 21642 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA. NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. 0422-193 13993 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 XoKT PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. 0422- 193 15957 Posredujemo kratkoročne kredite na podlagi zastavitve s pomočjo čekov in kreditnih kartic. 0 741-385 ali 0609/638-278 od 9. do 19. ure 18797 GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hise, zlatnina, umetnine, starine, certiflkatsRe delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, Ljubljana, tel.:061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. do 16. ure. ïaswsr RAZNO PRODAM Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. 0061/714-909 20799 Bojler 80 I nudim za 5000 SIT, primeren za sončno ogrevanje zu-naj. 0242-325_210?» Prodam ZASTAVO 750 ter dve termoakumulacijski PEČI 4 KW in 2 KW. Vse ugodno. Trboje 103 21195 Prodam DVIŽNA GARAŽNA VRATA, 2 kom. 220 X 200 Lip Bled.041-495 21253 Prodam rabljena VRATA mahagoni s 3ji 80 X 195, 70 X 195.041 -495 Prodam 2 KOVINSKA PODBOJA z nadsvetlobo, širina 80.041-495 21256_ Prodam smrekov ŽAGAN LES, 50' mm ter komplet GARNITURO za avtogeno varjenje.0731-083 21307 Prodam dva dobro ohranjena STARA LESENA STROPA.0688-718 21308 Prodam AVTORADlO in ZVOČNIKE ter MOTOR TOMOS A 30212045 21320 Prodam nova garažna VRATA in zadnji odbijač Z 101. 032 .'-347 21337 Prodam bukova in hrastova DRVA z dostavo. 0685 518 21570 Prodam dve rabljeni GUMI, dim. 12/ 40/28 in bočno Mertelnovo kosilnico z rezervnimi deli. 0241-856 21044 STAN. OPREMA Prodam predsobo, spalnico kavč + 2 fotelja in mizo za dnevno sobo. 0212-356 21343 Zelo poceni prodam otroško posteljo in kuhinjsko mizo s 6. stoii. 0620- 843 21393 Prodam kuhinjsko tuš pipo za spodnji bojler (3 cevke), cena 10.000 SIT. 0213-828_21421 Prodam kuhinjske elemente in pomivalno korito. 0403-025 21437 Ugodno prodam novo sedežno kotno GARNITURO. 0421-271 21444 Prodam dvodelno omaro z regalom za 10.000 SIT in predsobno steno za 2500 SIT. 0633-752_21449 Prodam kuhinjo bele barve, s štedilnikom in hladilnikom, plus kup-persbuseh nov, nerabljen, otroško sobo komplet ali po delih. 0326-361 21453 Prodam SPALNICO AVONA bukev črna in hladilnik brez zamrzovalnika Gorenje 214 L, vel. 123x54. 0225- 744 21597 LEA JAKIČ s.p Po dIJMbelJ 104, Tržič teX: 064/59-005 ŠPORT PLASTIČNI ČOLN in MOTOR Tomos 4 poceni prodam.045-812 21301 Ugodno prodam SURF za začetnike ter MOTOR APN 6, 1.87.046-117 21321 Prodam skoraj nov ŠOTOR Brač. šuceva 9, Kranj 21324 JADRNICO, prikolico in motor, prodam. 078-350 21371 V komisijsko prodajo vzamemo rolerje. RUBIN Kokrlca, 225-15121412 Ugodno prodam Izvenkrmni MOTOR TOMOS t 4 L. 0 0609/642-772 2184.1 na Savi + piknik Inff.z « 064/730-508 mobitel 0609-641-169 MOSTNICA - Bohinj STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. 0806-02617259 VEDEŽEVANJE O90 44 09^ Obdelava mansarde, stenskih ^ stropnih oblog, predelnih ste, opažem in gipsom (Armstrong SP čeni strop). Q49-416____^ TESNENJE OKEN IN VRAT, uvoŽ«J tesnila, 10 let garancije, do Ju j. manjše toplotne izgube oz. Pr"'!"j'^ pri ogrevanju. Prepiha in P', 553 več, zmanjšan hrup! 0061/SI3"^ Dobava In montaža v^^ft stropnih oblog, idelava mansaro predelnih sten, Knauf, Rigips, 7^ strong. 0331-519___ SERVIS GOSPODINJSKIH APAjJ TOV- če zamrzovalna skrinja P"^ vodo, pokličite 0332-053__^> PRALNI, POMIVALNI STROJ, DILNIK popravimo hitro in stroko*' 0331-450______J!> ROLETARSTVO NOGRAŠEK V«J nudi celoten program senčil"1 ^ -rolete, žaluzije, lamelne in zavese, roloje, sereene, komaLj|ti in markize. V naši trgovini pa °~"6f& tudi vse sestavne dele za om*"JTJ senčila. 0061/651-247____|> Dobavimo in montiramo R^c^ífí ALU ŽALUZIJE. LAMELNt ' PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o^j, na Rupo 45, Kranj Kokrica, 9 124 ali 245-125 srno.no . IZDELOVAM* es trikov Klemene, tel.:47-813 Prodajamo in polagamo J^jfp,. NATNE TALNE PLOL_ ANE STROPNE IN STE-.-OBLOGE, tudi za vlažne Pj^ m 1 Purani LEKERO.d.o.o., C. na Rupo 45, Kokrica, 0245-124 ali 245-1f3J> OBLIKOVANJE IN PODMJ^Ci VANJE ŽIVE MEJE, nasadite^, vzdrževanje cvetličnih korit, vatni in gostinski sektor. 0714' 19393_ Izdelava mansardnih STANUi « ter montaža stropov in sten iz °vZp aH gipsa. 043-098__—""^li Prijetna gospa nudi ostareli^1 bolnim OSEBNE PREVOZE 9°^. veniji in pomoč v gospodinj* 0061/1407-658 ali 0609/624-8*' 20277 Gradbena dela, zaključna delamo na grobo in fino. tudi derstvo. 0421-049_____^ Delam vsa GRADBENA D&A)-svojim ali vašim materialom, JEM tudi dvorišča. O 0609-62«'"" ROLETARSTVO NOGRAŠEK %g ROLETE, ŽALUZIJE, LAM^ ZAVESE. 0621-443, zvečer KNAUF, ARMSTRONG, sp^jj stropovi, predelne stene, oW*r sten. Izdelava mansard, IzoJac^ SUMONT d.0.0. Kranj, teL/y 064/328-022, mobitel: 629-765 in 629-736 ----- fl|t" TAPECIRANJE sedežnih gagi* stolov in kuhinjskih kotov, JTig|H GANJE LESENIH in TEKST"-'* 0BL0G.O874-Q76___ GRADBENA SKUPINA Izvaja gj, \ "frajhanje" in adaptacije. KvalK«' 1g. ugodno. 0214-632, od 10- ot>ji ure Potrebujete nekoga, K'nBÉ^ kvalitetno opravil VSA GryTHaP,a' DELA, kot so fasade, ometi, a° 0tjO cije, obnova dimnikov, dela "f^jen* in fino ter ostalo. Kvaliteta zaja^fl' , cene ugodne. Pokličite h3,!^ Ç 779 okoli 21. ure in dogov0' bomo o vsem potrebnem^ Iščemo zidarsko delo. imarn ■Jjffi mo, delamo kvalitetno 0401-316 ŠIVILJSTVO POLAJN^ iz Hrastja 94 pri Kranju tel.: 064/323-034 Vam po proizvodnih cen*" nudi pestro izbiro: - ženskih hlač za vse postave (tudi za bod°V mamice), tunike, blu*9' hlače in komplete Iz vlskoze; „_ - hlačna krila In majice za pomlad In polet/*! - kratke In dolge paj*«* Del. čas: NON-STOPI Priporočamo se za obisK_^, et*k, 28. junija 1996 MALI OGLASI 29. STRAN • GORENJSKI GLAS O BISCITE NAS! NAŠ vrt je lep, ponudba pa pestra in kvalitetna del. čas odi 2 h doOl h GOSTIŠČE TAVERNA - BAKHUS, Žerjavka 12, Kranj, tel.: 064/49-068 WttSTlà'ETAVH;KA.n jDAKHUO Cw RV,S PORENTA popravilo Vj^t TV. O401-547 21289 kZ SERVIS SINKO! Popravila 9om,, £TI°v Gorenje na vašem ^^j^gi-igg_21344 Qk?hitev zidanin štedilnikov, W7n peči, kaminov, polaganje v^_Q685-173_21361 5oy^?f>a računovodkinja nudi knji-la (j _ Ke. In računovodske storitve ^33? o 'n sarnost°ine podjetnike. '^^0 21446 §£[?nAKI iz pocinkane pločevine. 457 a na dom brezplačna. 0324- 21504 iGkk vsen vrst t'Pk*"1 in racu* itoritv^0 obdelam, administrativne - v^A0P 631-522 21515 5iv0^° ozvočenje za ansamble, 5*tne üiemo proslave, zabave, Prireditve. Q631-746 21516 Vzdrževanje in popravilo ^nieatav*ornats'M(K'IJSKI f ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.:080-1590 BREZPLAČNE INFORMACIJE Iftelefon trade -jubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 Sia ^ h|adilne tehnike, ročnega ii5!v.'tiV?vl,ie rotorjev in elektroro-* lvka 20. Naklo. Q47-490 OVANJA v.^2^° v ,^r3nju v mestnem jedru si ^vno Prit"čju hiše, primerno za kS?'. e'avnost in 96 m2 v II. ^N,dnena 93000 DEM. K 3 ^221-353 ^la'-^ovejse komfortno stano- fi?1rWto.Planini' kabelska, !^16. u^ava' prodam. 0328-275, fijjj---- w 12? rrlj0 pšenice 4 ss stanovanje, Ktff^Hiii garsonjera 17 m2 v S?N d Qn CJJ* 70 000 DEM. K3 u°~ 0221-353 in fax 221- bN-, 5^Kraniski 90ri 2 s 46 m2 v ^-353 7a50 DEM/mes kprm 'J9* 221-785 ŠKSV or ^85 K3 KERN, 20412 s 65 m2 v 5. nad. prazno, cena 1400 3 KERN, 0221-353, 20959 ODDAMO: Jesenice 1 ss v hiši s posebnim vhodom, delno opremljeno 300 DEM/mes in garsonjero v bloku. 30 m2, 350 DEM/mes; MEDVODE okolica, starejšo hišo brez CK. 300 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21210_ ODDAM 1 ss, delno opremljeno, brez CK na Jesenicah, s posebnim vhodom v privatni hši. Lahko za več let. Q83-186_212« Kupim 3 ss STANOVANJE ali ETAŽO v hišl.0324-691 zvečer_21251 SPREJMEM MLADO DEKLE na stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice.0328-088_21309 ODDAM STANOVANJE in prodam zazidljivo parcelo. 0691-624 21362 V škofji Loki takoj predamo opremljeno dvosobno in enosobno stanovanje. Kupimo za gotovino dvosobno stanovanje v Fran -kovem naselju. PIA NEPREMIČNINE, tel.; 064/623-117 V Kranju prodamo dvosobno, ter dvoje štir-isobnih stanovanj. Kupimo za gotovino več enosobnih ter dvoinpol sobnih stanovanj. PIA NEPREMIČNINE, tel.: 064/623-117 PCP .1 Radovljica 2,5 sobno, 64 m2, CK, SAT, telefon, I. nad, velik balkon, prodam. 0710-031_2130a Na Planini I zamenjam enosobno stanovanje za večje. O 327-454 21406 Dvema dekletoma se nudi STANOVANJE v Šenčurju, Pajerjeva 6, 50 m od spodnje avtobusne postaje. Ogled je možen vsak dan po 16. uri. Vidmar, Pajerjeva 6, Šenčur 21447 V KRANJU kupimo več eno ali dvo sobnih stanovanj. STANING 242-754 21466___ Mati z dvema deklicama (10 in 12 let) NUJNO išče stanovanje v Skofjl Loki ali okolici. Ponudbe sporočite na telefon 634-902, Slabe_21*89 Prodam 2 ss s kabinetom 52,6 m2. Podlubnik, Šk. Loka 83000 DEM. 0622-833 21545 Prodam 3 ss na Planini III atrijsko, možna menjava za 2 ss. 0326-217 21546 V Kranjski gori oddam komfortno 1 ss stanovanje. 082-586 2isee ŠKOFJA LOKA prodamo enosobno stanovanje 38,20 m2, opremljeno, takoj vseljivo, 62000 DÉM. POS-ING.224-210, 222-076 21555 Kranj prodamo enosobno stanovanje 36 m2, CK. 55000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21586 KRANJ Planina III prodamo dvosobno stanovanje 62,30 m2. nizek blok, 99000 DEM. POSING, 224-210, 222- 076 21587 KRANJ Planina III prodamo man-sardno stanovanje 73 m2, nizek blok, 1400 DEM/m2. POSING, 224-210. 22-076 21588 Kranj Planian I prodamo dvosobno stanovanje 63,40 m2, takoj vseljivo, 1400 DEM/m2. POSING. 224-210. 222-076 • 21589 Kranj Planina II prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 68,40 m2, komfortno, 7. nad., 100.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21590 TRGOVINA K3TH3 V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI: ZAVESE ZA VRATA (LIČJE OD 4.500,00 SIT) PODSTAVKI ZA ROŽE (SLON) ČAJNI SERVISI 12.203,00 SIT KAVNI SERVIS OD 7.500,00 SIT DALJE VELIKA IZBIRA DIŠEČIH PALČK OD 310,00 SIT DALJE VABLrJTENI! ODPRTO od 8. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure Kranj - Zlato polje prodamo 3 sobno stanovanje 69 rn2, pritličje, 85000 DEM. POSING. 224-210. 222-076 21591_ RADOVLJICA prodamo 3 sobno stanovanje 68 m2, takoj vseljivo, 110.000 DEM. POSING.d.o.o.. 224-210, 222-076_21592 Prodamo: V BOHINJU 2 ss s CK 60 m2. RADOVLJICA novejše 3 ss 85 m2 pri občini in 3 ss 68 m2 vila blokih, v TRŽIČU 1 ss 43 m2. v KRANJU 3 ss 85 m2. ODDAMO v kranju opremljeno 2ss in 3 ss v bloku. APRON 331-292_2i604 PRODAMO Kranj - Center, veliko 2 ss, v celoti obnovljeno, CK 72 m2 + podstreha. MIKE & Comp., 216-544 21615_— PRODAMO Planina I 3 sobno , 81 m2. CK, V. nad. MIKE *. Comp., 216- 544 21616 Prodamo Planina III mansardno stanovanje, 90 m2, CK. Mike & Comp., 216-544_2iei7 PRODAMO v Kranju takoj vseljivo 3 sobno stan. 85 m2, I. nad., etažna CK na olje, telefon, obnovljeno, uporaba 100 m2 vrta. MIKE 4. Comp., 216-544_2iei9 Prodamo Planina III, mansardno, 2 sobno stanov., 73,10 m2, CK, telefon, CATV, kmalu vseljivo. MIKE & Comp., 216-544 21820 KUPIMO v severnem delu Kranja ali na Planini III garsonjero ali manjše enosobno stanovanje do cca 45000 DEM. MIKE & Comp.. 216-544 21621 Kupimo manjše stanovanje v Škofji Loki ali Kranju do cca 55000 DEM, plačilo v gotovini. MIKE & Comp., 215-544 21622 Kupimo v Škofji Loki 2 do 3 sobno stanovanje, lahko starejše do 90.000 DEM, plačilo z gotovino. MIKE & comp., 216-544 21623 Kranj Planina I, stanovanje 2 +2, 89 m2, VII. nad., prodamo. Mike & Comp., 216-544 21624 KRANJ ZLATO POLJE 3 sobno. 70 m2, pritličje, zaprt balkon, prodamo ali menjamo za 2 sobno. MIKE & comp., 216-544 21625 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- rabljeni in novi rez. deli, odkup avtomobilov. 0064/692-194 19324 AVTOPREVLEKE poceni kvalitetne. RUBIN KOKRICA 225-151 21408 Prodam avtomobilsko prikolico in motor za čoln. 0403-707 21448 AVTODELI, avtooprema, avtoakusti-ka. GARANT & AVTOGARANT 633-956 in 623-301 21555 Prodam po delih Z 101,Z 750 in 126 P. 053-176 21556 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. uro O 634-148 !n mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sess ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Ugodno prodam FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, 75000 km, prvi lastnik, garažiran, servisna knjižica. 0862-827, popoldan 20260 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombijem, vsak teden O 49- 442 20944 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO, s kombijem. sreda. 049-442 20946 FIAT TIPO 1.8 IE GT, letnik 93/4, temno rdeč, 63000 km, prodam. 0323-751 2n«3 TV-VIDEO-AüDIpiTÍP ZASTOPSTVO IN PRO^ MINI STOLP PIONEER;76.990 Sil TV' ISKRA 55 TTX ST a64.990 Sil TV ISKRA 55 TTX ^«59.99Q Sli SHERVVOOD HI-FI SISTEM«!? PO KOMPONENTAH Í.1Q3.68Ó SI" PHILIPS ENOJNI' ÉWf1^ [Í;TÍ'i' RADIOKASETOFON ■ 6.300 Sli PHILIPS VIDEOREC.H ft&ftfitf.Sr PIONEER ZVOČNIKI 'ft 1' ft/j:. Wf* 2x J20W (POMP) ^29.000 Sli SONY VHS E'180" ' ^".;.'590 SIT SONY AUDIO UX-S60 m 290 SIT KASETOFONI PIONEER ..10% KARAOKE STOLP PIONEER'-10%, ti cONuntvv samo /a ooiovMS i,.,, v,i.:-i.! à ' PÒPJSTA KAD 10 OOO J%' «V'LrtlA NAlí 100 MOŽNOST NAKUPA NA ČE POTROŠNIŠKI KRECR PRI NAS JE DGNARtlVREl VEDNO VEG; W IZPOSOJA SONY VIDEO H CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 CITROEN AX 1.1 ALLURE, letnik 92, PEUGEOT 309 GL, profila 1.4 I. 87, prodam. 041-860_21187 RENAULT R 5 1.4 FIVE. I.94, SEAT IBIZA 1.2 GL, I.88, prodam. 041- 860 21186 Prodam UNO 60 S, letnik 88/89, reg. 3/97. Q325-934_21237 OPELVECTRA 1.8 I CD, letni 91/92, 5 vrat dod. oprema, rdeča, ohranjena, naprodaj. 0217-580 21247 Prodam Z 750, 1.83, nereg., v voznem stanju, celo ali po de-llh.O332-307 po 16 h_21248 FORD ESCORT kabriolet 1.6 i. 16 V. 1.95, el. pomik strehe, el. stekla, centr. zaklepanje, zelo ugodno prodam.0324-734 21254 Poceni prodam obnovljen AUDI 100, letnik 1977, reg. do okrobra. Ogled v soboto dopoldan, 056-122 21263_ Prodam KOMBI FORD TRÀNSIT SP 150 FURGON, carinsko opremljen, letnik 1992, rumen, reg. do 10/96, 170000 km, cena 21900 DEM. 0634-807 21265 Prodam LANCIA DELTA 1300 I. 84. 0221-097 21277 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1984, reg. do 6/97, bele barve. 064- 394 21279 GOLF JXD, letnik 1988, reg. do 7/97, 4 nove gume, odlično ohranjen, 9600 DEM. O53-947 21286 Oddajamo poslovne in skladiščne prostore v izmeri 85 m2. Informacije po telefonu: 064/634-500. HONDA CIVIC 1.4 GL, I. 1991, metalik siva, prodam, cena 11.500 DEM. Tel.: 061/123-30-81 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988. Pristavška c. 15, Tržič 21294 AX CABAN, 1.93 prodamo, cena po dogovoru.Q691 -508_21297 GOLF GTI 1.6, 1.81, reg. celo leto, z dodatno opremo - prodam ali men-jaqm.O45-170_21303 Prodam JUGO 45 KORAL, 1.91, reg. do marca 97; cena po dogovoru.0731-171 21304 FIAT UNO 45 S, I.85, cena 3100 DEM. 0634-148 in 0609-632-577 21311__ JUGO 45 L, 1.88, cena 1700 0EM.O634-148 in 0609-632-577 21312_ JUGO 55, I.87. reg. do 5.6.97, cena 1900 DEM.0634-148 In 0609-632- 577 21313 GOLF D, 1.90, 5 prestav, reg. do 10 6.97, možna menjava.0634-148 In 0609-632-577 21314 ŠKODA, I.93, prvi lastnik, možna menjava. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609-632-577_I_21315 GOLF lil, 1.6 bencin, 4 vrata, I.93,1. lastnik, možna menjava. O 634-148 in 0609-632-577 21316 AUDI 80 TD, 1.12/89, možna menjava. 0634-148 in 0609-632-577 21317_ GOLF. I.85/86, svetlo rdeče barve, diesel, ohranjen, cena 5900 DEM 0326-094 2isis OPEL KADETT SOLZA. 1.85, 5 V, 5 P, diesel. metalna barva, reg. do 5/97, cena 5900 DEM.0326-094 21319 Prodam R 18 letnik 1985, s centrzakl., elek. pomik stekel, zatemnjena stekla, cena po dogovoru. 0216-684 21322 Prodam JUGO 45, letnik 1989. 051-283 21329 Prodam UNO 60 S, letnik 1986. Peternelj, 0310-197 21331 Prodam Z SKALO 55, rahlo poškodovano, letnik 1989, 75000 km. 0216-577 21332 JUGO 45 KORAL, letnik 89/10. malo vozen, 58000 km. 0421-499 21334 R 5 CAMPUS, I. 93, reg. maj 97, 5 v, kov. barva, dodatna oprema, prodam. 0325-543 21336 Prodam CLIO 1.2 RN, I. 94, servo volan, CZ, lepo ohranjen, ugodno. 0312-255 21338 Prodam FIAT UNO 45 IES, letnik 1990, kov. rdeče, barve, 3 vrata, lepo ohranjen, ugodno. 0312-255 21330 Prodam GOLF JXD, I. 91, kov. sive barve, 5 vrat, lepega izgleda, ugodno. 0312-255 21342 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, reg. do 3/97, SMB barva. 0310-040 21346 Z 1.1 POLY, letnik 1988, reg. 6/97, prodam. 0621-629 21347 JUGO 45, reg. do 3/97, ohranjen, z dodatno opremo, cena 1200 DEM. 0331-849, popoldan 21348 FIAT 125 P, I. 80, brezhiben, neregistriran za 200 DEM, prodam. 0622-480 21356 AUSTIN 1300 letnik 1972, neregistriran vozen, ugodno prodam. 0241-189 21359 Prodam GOLF GL, latnik 1981. 0 50-274 21364 Prodam JUGO 45, rdeča barva, ietnik 1991, zelo lopo ohranjen. Q328-137__2I3& Prodam R 4 GTL, reg. do 6/97, modre barve. 0332-482 21375 Prodam PASSAT 1.8, model 91. 0422-759 21376 AX TRE I.87, in R 4 I. 89. 0312-076 21376 NEMEČEK, d.o.o. j podjetje za notranjo In zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611-851, fax: (061) 611-849 C. Kom. Staneta 8,1215 Medvode IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA POKORI AKCIJSKI CENI FIAT UN01.1 le Fire, 3 V (93), model 94, omejena količina, v garanciji, cena 11.600 DEM FIAT UNO 1.0 ie Fie, 3 V (93), velika izbira barv, cena 9.900 DEM FIAT CINQUECENTO (94), garancija, cena 10.800 OEM NOVI AVTOMOBILU ALFA ROMEO 145 L (95), nov, cena 24.900 DEM PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema UGODNO DUCCATO MAXI, 2.5 TD Irrteroooler, pregradna stena. 3 sedeži, tonlrana stekla, 38.500 DEM RABLJENA VOZILA PORSCHE 944 (90). kovinsko rdeč, registriran, vsa oprema, kot nov, samo 30,500 DEM FORD MONDEO TD (94). rdeč, karavan, 30.000 km. cena 30.500 DEM FORD SIERRA.1.8 Cl TD (91), kovinsko sh/, tonirana stekla, cena 14,500 DEM OPEL. CALIBRA 4x4 16 V (91), kovinsko siv, registriran celo teto, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, sončna streha, Cena 25.000 DEM OPEL VECTRA 2.0 4x4 (89), 84.000 km, registriran do 10/96, centralno zaklepanje, radio, cena po dogovoru OPEL OMEGA (88). kovinsko moder, 146.000 km, lita platišča, centralno zaklepanje, avtoradlo, ohranjen, cena 10.500 DEM FIAT CROMA 2.0 CHT (92), moder, registriran celo leto, zelo lepo ohranjen, cena 14.500 DEM FIAT UNO 435 Fire (85), bel, registriran celo leto, 1. lastnik, lepo ohranjen, cena 4.100 DEM GOLF S paket (84), bel, 90.000 km, registrirna, 1. lastnik, cena 3.900 DEM AUDI 100 1.8 ie (89), bel, 160.000 km, ton. stekla, avtoradio, sončna streha, cena 11.700 DEM AUDI 100 diesel (84), metalik siva, centralno zaklepanje električna stekla, 5.700 DEM ALFA ROMEO 75 (87), bel, tvvin spark spojlerji, neregistriran, cena 7.600 DEM PGD BRITOF vabi na praznovanje 70-letnice društva v soboto, 29. 6. 1996, ob 20. uri z ansamblom CALIFÒRNIA in MZ HECTORJEM in v nedeljo, 30. 6. 1996, ob 17. uri z ansamblom NAGELJ. Vljudno vabljeni! Prodam R 4 GTL, letnik 1989, cena 1400 DEM. «422-358_21360 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, reg. do 7/97, prevoženih 150.000 km. Zaplotnik, Tupaliče 9, Preddvor 21381 Prodam GOLFA, letnik 1985, cena 4200 DEM in HYUNDAI I, 90, cena 8200 DEM, prvi lastnik. «0609/635- 656 21384 Prodam JUGO 60 KORAL, I. 90, dobro ohranjen, cena 3600 DEM. «41-893 21392 R 4 letnik 1988, garažiran, dobro ohranjen. «685-614 21395 VW SCIROCCO GT11.6, letnik 1982, nekaramboliran, reg. celo leto v odličnem stanju, prodam. «332-178 21396 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA 090 42 86 I.ETNI HOROSKOP Prodam Z 101, letnik 1987, dobro ohranjen. «620-676 21397 Prodam JUGO KORAL 55, I. 88, cena po dogovoru. «64-064 21399 Prodam GOLF JXD, I. 88, reg. 8.6.97. «323-914_21404 Prodam Z 101, letnik 1980. «324- 457 21406 PASSAT LIMUZINA letnik 1991, 2.okt. reg. do 97, prodamo. RUBIN KOKRICA, 225-151 21413 Prodam FORD MONDEO 1,8 V CLX, letnik 1994, zelo ohranjen. «326-994 dopoldan, 323-612 popoldan 21433 GOLF JXD, I. 86, ohranjen, 6400 DEM, kredit. «323-298, 0609/643- 202 21441 POPRAVEK V razpisu dveh prostih delovnih mest v OSNOVNI ŠOLI PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED, objavljen v 48. številki Gorenjskega glasa dne 18. junija 1996 na 10. strani, je pravilni datum sklenitve delovnega razmerja za določen čas s polnim delovnim časom: "od 1. 9.1996" za obe delovni mesti. AVJO-avdio-itarm-mobitel-SrSTM Stružnikova 19t 64208 Šenčur T*l.f»x: 064/41 016 AVTO AKUSTIKA ' 0f AVTO ALAHU mobitel poobl»4i«ni i*rvi* zt prodajo in montaio GOLF JXB I. 87, v račun vzamem JUGO 55, novejši letnik. «221-919 21415______ PEUGEOT 405 GRI, letnik 1992, R 5 FIVE I. 93, ugodno. «323-298, 0609/643-202_21416 ŠKODA FORM AN 135 L, letnik 1993, dobro ohranjena, prodam. «45-079 21417_• Prodam SEAT CÓRDOBA 1.6 GLX, bel, let. 1994/10, AERBEG, prvi lastnik, 28000 km, cena 17900 DEM, odlično ohranjen. »064/242- 861 21418 Prodam P 126, letnik 1987,cena 950 DEM. «217-505 _21419 Z 128, 1.1 GX, letnik 12/87, 69000 m, dobro ohranjeno, prodam. Le-■once 1 a, Golnik_21422 Zamenjam VW 1200, rumen, ohran-.^n, vzamem OPEL tudi doplačam. 3212-191 21425 Prodam NISSAN SUNNY limuzina 5LX 1.6, LEPO OHRANJEN, LETNIK '988, 4 VRATA, SIVE METALIK ARVE, ZA 9350 dem. «85-223, )D 16. URE DALJE 21431 Kupim avto od I. lastnika do 14.000 DEM. «325-743_21442 Odkup, prodaja, prepis. MEPAX, d.o.o., 323-298, 0609/643-202 21443 Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, I. 86. «51-332_21451 JUGO 45, letnik 1985, reg. prodam. «46-757 21454 Prodam Z 101 comfort, letnik 1981, na novo registriran. «222-574 21459 Poceni prodam ohranjen JUGO 45 A. letnik 1986. «43-375 2i4?o Kupim JUGO 55 90-91, od prvega lastnika. «633-927 21474 Ugodno prodam CITROEN AX TGE, I.90. «266-552 21475 Prodam OPEL KADETT 1,3. letnik 1986. «738-118 _»14»1 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS 3 v i. 91, CLIO RN 1,2 I. 93. R 5 EXPRESS I .94, LAGUNA BREAK RT 2.0 1.95, ALFA 155 1.8 I I. 93, NISSAN SUNNY I. 92, TRÀFIC FUR-GON I. 89, R 19 RT 1.4, 4 v I. 93, SKODA FAVORIT I. 94, HONDA 1.5 L.90. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. «422-522, RENAULT Presa Cerklje! 21490 Prodamo FIAT PANDA 1.0 FIRE CLX I. 93, prvi lastnik, možen kredit. «331-013, ali zvečer d325-659 21492 ŠKOFA FAVORIT 135 L, I.92, ŠKODA FAVORIT 135 GLX, I. 93, SUBARU LEONE 1.6 DL, KARAVAN I. 88, RENAULT 5 CAMPUS, I. 93, NISSAN MICRA 1.2 LX, I. 92. Prodamo AVTOSERVIS LUSINA, ŠK. «632-286 fl^J GflNTfiR ./iuo ■ V| Bratov Praprotnik 10, NAKLO >_*>S ■--—J Telefon/fax: 064/47-035 "mrU 17,4207 Cerklje ZAPOSLITVE Izreden zaslužek najbolje prodajan program do sedaj pri DZS. «53-410, 0609/634-584_19639 Nudim delo na dom. Dober zaslužek, za dodatne informacije pošljite naslovljeno kuvero z znamko na naslov Ravnikar Ciril, Jaka Platiše 19, Kranj 21058 Iščemo DIREKTORJA, vodja prodaje za zelo uspešen artikel v Sloveniji, z najboljšo provizijo, enkratna priložnost v direktni prodaji. «311-482, od 10. do 13. ure 21062 Zastopniki knjižnega programa -najvišje provizije v Sloveniji za prodajo iskanega priročnika. «311 -482, od 10. do 13.ure 21064 Iščem DISTRIBUTERJA ali TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo orodja servisnih delavnic. Vse informacije na «43-203, Slavko 21070 PEKA ali DALAVCA z izkušnjami zaposlimo. Pekarna Zevnik, Kranj, «332-336 od 13-16 h_21151 Sposobno trgovko zaposlimo v živilski trgovini v okolici Kranja. «223-360, od 7.-15. ure 21177 Iščem mizarja za popravilo kuhinjske omare. «323-663 21275 Iščemo dekle za strežbo. «224-320. zvečer_21283 Zaposlimo urejevalca (reglarja) na strojih za izdelavo verig in samostojnega čevljarja, sedlarja aH torbarja za delo na programu kinološke opreme. Redno delavno razmerje na začetku lahko tudi honorarno. Pisne ponudbe na: SCORPIO.d.o.o., Olševek 30 A, Preddvor 21290 Trgovec živilska stroka, želi redno zaposlitev. Šifra: POŠTEN 21357 Zaposlimo NATAKARICO v prijetnem lokalu v Kranju. «241-447, od 8. do 12. ure 21434 Iščemo dekle za delo v °krei?fl valnici. «422-526____> Zaposlimo delavne, ambició^ zastopnike za trženje enciklop*° , slovarjev. «0609/617-132 Zaposlimo dekle za delo v strežb KUHARICO. «221-131 __> Se zanimate za delo na dorn" Pokličite 401-539____ Takoj zaposlimo strojnega kljuC^ carja z del. izkušnjami. ©2U" po 20. uri 2155' Zaposlim natakarico v okrepčal ci v Tržiču. «52-001 v poP°ld*1Ji0 kem času — ' nflM Zaposlim dekle za strežbo z r--j prakse. «731-293___>? Zaposlim ŠOFERJA s C KATEq0J' IJO za mednarodne Pre l6,j «0609/637-901__'Jp* Zaposlimo TRGOVCA PjJ? keramike, stavbnega pohistv senčil. LEKERO.d.o.o., c. f* JjT ^(Kokrica), «245-124. 245-1*° Na območju Škofje Loke in okolice iščem0 sposobne ^ KOMERCIALIST* za trženje novega izdelka, ki ga potrebuj« vsak podjetnik. Trženj0 se opravlja po znafl'n naslovih podjetij. Te/.; 061/787-630 ŽIVALI -J! ROTWAILER čistokrvne prodam. «633-123___ Prodam KRAVO simentall»0 j$ prvem teletu in bikca, starega , meseca. «66-303__—"""^ Prodam KRAVO simentalko % mesecu tretjič brejo. «403-O^x Prodam TELICO simentalko, *K eno leto. Vrtna pot 6, Voglje^^^ Prodam JAGENJČKE za zak°' , jagnjice za rejo. «45-801 Trgovina DOMAČIJA 738-037,_fJ jema naročila za PURANE, nevne PIŠČANCE, in 1kg 'J',«, pitance (konec avgusta). denske jarkice imamo stal zalogi._|___ Prodam eno leto stare KOKOŠI. ^ SIT. O 242-672 ^J> Prodam PRAŠIČE 20-40 kfl te^ Kururska pot 11. »242-672 !_JE_ ■-1—jjjjaj Zelo ugodno prodam mlado r^jo« s teletom.«46-072 __51 trati« 21*3 Prodam KRAVO s teličkom tele. «421-608_ ZLATE PRINAŠALCE odličnih staršev z rodovnikom, ra dam. «421-034 Prodam breji TELICI. 21335_ Prodam 80 kg težkega B'^-simentalca. Matijovc - Jeg"0, rJl34í brezje 192 ___ Kupim BIKCA simentalca, sta% 10 dni. «41-389 ___ Prodam BIKCA simentalca, 120 kg. Papler, Leše 44, «56'"" 21350 Prodam 6 mesecev brejo '-»7 simentalko. Davča 27, «696-^ "3M --^ Pritlikave ZAJČKE P^flgV stanovanje, prodam. «241-'° Prodam TELIČKA simentalca. ^ ega 6 tednov. «736-732 Prodam brejo KRAVO aH meri«Jjí MLADO JALOVO GOVED. ^ 42, Sk. Loka _____jj£ Prodam en teden starega B'^jtf Podbrezje 107 ^^fSl •ffci- Prodam dva meseca sW° IČKO. «632-067 Prodam dva TELIČKA, stara ej^pO dni in drugi 6 tednov. C»" ^ dogovoru. «692-504 — Predam 4 mlade PAVE, eden j»^ «332-383___ Prodam BIKCA simentalca, •jg^jfi 14 dni. Hrastje 198, «326-6^° VAB9M6VA&M %MV£ MORStX M JIM je PRIPOROČAMO SE ZA OBISKI 8REKOV1CE15, ŽIRI, TELEFON:064^91-117 $A WčfC SK.WM PiVPOOOČAMO MtCWAOlf, petek, 28. junija 1996 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS «an£am Pomenskega KOZLIČKA, fcjske pasme ali menjam za kozo. !^_689 21398 livarn mlade psičke mešančke, stare 9 tednov. ©48-761 tu«*« B|KCA črnobelega, starega .Jl^Struževo 9, Kranj 21414 pritlikavi, črn, rodovniški, _jgj- ©631-872_21420 Pg^arn teleta sim. starega 14 dni. inc. velesovo 18. Cerklje 21426 K0Z«JE MLEKO in enega <_|CKA. ©730-695 21439 S5*mo mlade MUCKE. ©633-073 Prodam TELICO sim. v 5. mesecu brejosti. Jesenko, Žiganja vas 32 21472_ Prodam telico trizijko, 7 mes. brejo. ©64-298 _21473 Prodam BIKCA sim. 14 dni starega. ©061/841-266 21476 Prodam KOZLIČKE za rejo ali zakol. 0421-394 21483 Prodam dva KOZLIČKA. ©631-620, zvečer 21485 Ugodno prodam mlado KOZO za rejo ali zakol. ©721-235 21486 Podarim štiri mlade dolgodlake MUCKE, vajene čistoče dobrim ljudem. ©324-984 21488 Prodam jalovo KRAVO in teličko simentalko staro 9 tednov za nadalj-no rejo ali zakol. ©59-104 21548 Prodam PUJSKE za odojke ali za nadaljno rejo. ©622-180 21552 Prodam JARKICE, rjave in grahaste prelux. Urh, Zasip Reber 3 Bled 21571 Prodam bikca SIMENTALCA, težkega 300 kg. ©422-627 21572 Prodam KRAVO po izbiri. ©47-621 21575_ TELICO simentalko v devetem Sesecu brejosti, prodam. Vovk, ešnjica 21, Podnart 21573 Oddam psičko NEMŠKO OVČAR-KO, staro 9 tednov, cepljeno. ©718-023 21611 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA MIKLAVČIČA mi. iz Virmaš se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, ter nam pomagali. VSI NJEGOVI ZAHVALA Dotrpela je naša draga sestra, teta in svakinja KRISTINA JARC z Jesenic, C. revolucije 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem z Jesenic, sosedom iz Luž in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice za pomoč v času njene bolezni, šenčurskemu gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Luže, Šenčur, Križe, Suhadole, Celovec, junij 1996 1 V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcu še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko več te ni. Jutri, 29. junija, minevata dve leti žalosti, ko nam je kruta usoda vzela našega ljubega moža in dragega očeta in dedka FRANCETA GABROVŠKA iz Stare Loke 33, Škofja Loka Nikoli te ne bomo pozabili, vedno živiš z nami. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, hvala. Žena Anica, sinova Franci z družino in Brane V SPOMIN Ko ostane bolečina ob spoznanju, da ni poti nazaj, ostane nam le misel živa in nenehni ta ZAKAJ? Danes minevajo tri žalostna leta, odkar je za vedno ugasnilo mlado življenje naše nepozabne ANITE VETERNIK Njena dobrota, vedrina in nesebičnost bodo za vedno ostala v naših srcih. Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Oči, mami, Boštjan OSMRTNICA V 88. letu starosti je umrla mama, stara mama in prababica ANGELA KOŠIR - ELCA z Labor ^°greb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 29. junija 1996, ob 13. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo v petek v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: hčerka dr. Tilka, sin Andrej, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo V SPOMIN Življenje tone v noč, še larek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. 30. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati in stari ata STANE PEGAM Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in obiskujete njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Godešič, 21. junija 1996 SisrCno ZAHVALA "Kratki so bili moji dnevi med vami in še krajše so bile besede, ki sem vam jih spregovoril." K. Gibran Na zadnji pomladni dan nas je v cvetu mladosti, v svojem 19. letu zapustil sin, brat in stric JANKO JELOVČAN njeo""^se zahvaljujemo zakoncema Jenko in gospe Pečnik, ki ste mu stali ob strani v °hra ■ • naJtežjin trenutkih! Hvala reševalni ekipi in dr. Mohorju, ki ste mu poskušali dneh v!.živi)enJe. Hvala sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih n- Nismo vedeli, da si imel toliko prijateljev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga kljub P0seK . njegovi mladosti s tolikšnim spoštovanjem pospremili na zadnji poti. Šol 1 se zahvaljujemo g. ravnatelju, učiteljem in dijakom Srednje elektro m strome le v Kranju, njegovim mladim prijateljem iz Žabnice, g. Staretu in prijateljem iz naravoslovnega krožka, g. župniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste se poslovili od njega. Ohranimo ga v lepem spominu. Žalujoči: mama Jožefa in oče Milan, brat Marko, sestra Majda in brat Milan z družinama ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, praprababice in tete PAVLE SMOLEJ roj. Udir se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sosedom za denarne prispevke v korist Bolnišnice Jesenice. Posebej se zahvaljujemo dr. Dražiču za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč, g. Zlati Kavčič za dragoceno pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. VSI NJENI Kor. Bela, Bled, Drulovka, Radovljica, Zg. Lipnica, Kamna Gorica, Globoko, Gorice m ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata FRANC MOŽINA Zamudov ata iz Dolenčic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Se posebej hvala sosedom za vso pomoč, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, otroci Olga, Zvone, Francka in Majda z družinami Dolenčice, 22. rožnika 1996 ZADNJA STRAN Minister Kacin na gradbišču novega gasilskega doma Odprtje napovedano za 20. december ob enajstih Malo za šalo, še bolj pa zares; že ob začetku gradnje, ki jo je prevzel jeseniški Gradiš, je direktor gasilsko reševalne službe Kranj Janez Osojnik napovedal, da bo novi dom ob vojašnici v Kranju uradno odprt 20. decembra ob 11. uri. Gradbišče novega doma, ki ga je projektiral Franc Nadižar iz Arhitektnega biroja Kranj, gradi pa ga jeseniški Gradiš, počasi že dobiva obrise. Včeraj dopoldne si ga je ogledal tudi slovenski obrambni minister Jelko Kacin. Nov objekt bo imel skupaj 2400 kv. metrov površine, stal pa bo okrog 322 milijonov tolarjev. Z njim bodo kranjski poklicni gasilci in reševalci dobili neprimerno boljše pogoje za delo in nove dejavnosti, ki postopno že spodrivajo osnovno poslanstvo: gašenje požarov. Ta namreč predstav- Občine in lastnika podpisali zakupno pogodbo Smeti še eno leto na Črnivec Radovljica • Župani blejske, bohinjske in radovljiške občine so v sredo z lastnikoma zemljišča na območju deponije na Črnivcu podpisali pogodbo, po kateri bodo občine oz. Komunala Radovljica 20.697 kvadratnih metrov zemljišča lahko uporabljale od 1. julija letos do 30. junija prihodnje leto za odlaganje in sortiranje komunalnih odpadkov. Občine bodo za enoletni zakup plačale lastnikoma dve marki za kvadratni meter (skupno 41.394 mark), odškodnino za izpad gozdnega donosa in za osnovanje novega gozda v znesku 31.625 mark pa tudi davek na dohodek, ki §a bosta ustvarila z oddajo zemljišča v zakup. Zavezale so se tudi, da bodo deponijo sanirale do konca prihodnjega leta, sicer bodo za vsak mesec zamude plačale dvanajstino enoletne zakupnine. • CZ. lja komaj še 30 odstotkov vsega dela poklicne brigade. V novem domu, za katerega je prostor odstopila Slovenska vojska, komunalna oprema pa je prispevek mestne občine Kranj, bodo razen gasilsko reševalne brigade dobili še gorenjski center za obveščanje ter nekatera društva, ki se ukvarjajo tudi z reševanjem, denima, potapljači. Sedanje prostore ob Oldhamski cesti je GRS prodala zavarovalnici Triglav. • H. J., foto: G. Šinik V sredo so opozorilno stavkali Zapostavljeno sodno osebje Kranj, 28. junija - T.i. sodno osebje, kot imenuje Zakon o sodiščih strokovne sodelavce, sodne referente, sodniške pripravnike, upravno tehnične in druge ljudi, zaposleno po slovenskih okrajnih in okrožnih sodiščih, je v sredo ob devetih zjutraj z enourno stavko opozorilo nase. Stavko pod okriljem sindikata državnih in družbenih organov so 95-odstotno podprli tudi zaposleni na gorenjskih sodiščih. Zahtevajo 30-odstotno povečanje količnika na zdajšnjo bruto osnovo 35.720 tolarjev. Njihove plače se sučejo med 35 in 80 tisočaki. Kot je povedala sindikalistka Sonja Sitar, vodja zemljiške knjige na kranjskem sodišču, je sodno osebje Eo reorganizaciji pravosodja prevzelo nekatere naloge sodni-ov v sodnem registru, zemljiški knjigi in izvršbe, sistemizacija, nazivi in plače pa so ostale pri starem. Na to opozarjajo že od lanskega maja, vendar brez uspeha. V sredo so se zato odločili za enourno opozorilno stavko (v okviru omejene pravice do stavke). Plače delavcev v pravosodju realno padajo že od leta 1994. S spremembo plač v zdravstvu in šolstvu je sodno osebje zdrknilo še nižje, njihove plače so kar za 37 odstotkov nižje od povprečnih v državnih organih. Zaposleni v sodstvu imajo razen tega še to "smolo", da jim je prepovedano kakršnokoli drugo (popoldansko) delo. Ministrstvo za pravosodje je pripravljeno določiti nove dodatke za sodno osebje za nezdružljivost funkcij, za vodenje nsotranjih organizacijskih enot, za mentorstvo in neposredno delo s strankami. Sindikalisti bodo ponudbo ministrstva pretehtali danes. • H. J. Prva večja naložba nove radovljiške občine Novi most bo spet povezal levi in desni breg Globoko • V soboto bodo v Globokem v okviru praznovanja dneva državnosti odprli novi most čez Savo, ki velja za prvo večjo naložbo, za katero so se odločili in jo izpeljali v novi radovljiški občini. Politične stranke, ki so nov most pogosto omenjale v predvolilnih nastopih, so s tem izpolnile obljubo, pridobitve pa se bodo najbolj razveselili krajani z obeh bregov Sare, ki so doslej za pot do magistralne ceste, do Radovljice ah kam drugam morali ubirati daljša pota. Krajevni skupnosti Mošnje in Srednja Dobrava ter Občina Radovljica pripravljajo ob tej priložnosti jutri ob treh popoldne slovesnost, na kateri bodo nastopili pevci in pesniki z obeh bregov Save, citrarki Kokalj iz Ovsiš, folklorna skupina Bled in pihalni orkester iz Lesc. Zbranim bo med drugim spregovoril radovljiški župan Vladimir Čeme, most pa bo blagoslovil begunjski župnik Martin Erklavec. Po slovesnosti bo na desnem bregu veselica s Triglavskim kvintetom. • C.Ž. $ols*ebi> Í.6TA R>St»t visM\ »J. UCNJ/MCol* tfe&T.TKO. V KAT6R« Ç»A M»G0C PR»voP&r"M NAPAK- . Hrt,, Se VtOt, OA &>f>*N *IK0 U Ni S'C. ^ ...OÒUCNJAK! Nov hangar letalske policijske enote na Brniku Da bo pomoč iz zraka še učinkovitejša Jeseniški Gradiš je gradnjo zaključil v poldrugem letu. 4320 kv. metrov površine, dobri pogoji za delo in usposabljanje 22-članske ekipe letalske policijske enote, dovolj prostora za hrambo (zdaj petih) helikopterjev in za servisiranje, prostor tudi za gorske reševalce. Naložba notranjega ministrstva vredna 440 milijonov tolarjev. To bi bilo v kratkih besedah vse, kar novi hangar pomeni za letalsko policijsko enoto, s tem pa tudi za učinkovitejše reševanje ljudi in premoženja v naravnih in drugih nesrečah, v boleznih, saj pomoč, ki prihaja iz zraka, postaja vse pomembnejša. Enota, ki stopa v 30. leto, je doslej v visokogorju uspešno sodelovala pri reševanju 706 ranjenih, v dolino so piloti (zdaj jih je dvanajst) pripeljali 154 mrtvih, v zadnjih desetih letih pa so iz slovenskih bolnišnic v ljubljanski Klinični center v inkubatorjih pripeljali tudi 249 dojenčkov, 174 hudo ranjenih in bolnih ljudi. Preden je notranji minister Andrej Šter Krestrigel trak in tako simbolično odprl novi angar, je prisotnost številnih gostov izkoristil tudi za nagovor ob dnevu slovenske policije, 27. juniju. Med drugim je omenil zasluge policije v procesu osamosvojitve Slovenije kot tudi v boju proti različnim oblikam kriminala ter skrbi za večjo varnost ljudi. Še večjjj učinkovitost policije pri zatiranju novi»1 nevarnih oblik kriminala pa je po ministra' vem odvisna predvsem od čimprejšnjega sprejema Zakona o policiji ter pooblastil, »j naj bi jih zakon dal policiji, kot tudi pravičnejšega vrednotenja dela policistov, ^ zdaj marsikaj delajo "na kredo". Andrej Šter se je "zahvalil" tudi za dvi praznični "čestitki", ki sta v sredo ugled*11 dan v medijih. Prva se nanaša na poroču0 odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, katerega delegacija je bila v Sloveniji na obisku februarja lani, ugotovil pa naj bi domnevno brutalnost policistov nad priporniki. Druga pa je bila objavljena v osrednjem slovenskem dnevniku, v katere?1 je pisec zlil žolč na ministrstvo. Zanj Je. Andrej Šter dejal, da je poln laži, podtikanj in škodoželjnosti. • H. J., foto: G. Šinik Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV S kočijo zadnjič na delo Kranj - Irena Frelih iz Kranja je do nedavnega skrbela, da so bile malice v restavraciji Iskra pripravljene pravočasno. Seveda s pomočjo čudovitih sodelavcev, zaradi katerih je zadnji teden pred upokojitvijo potočila nemalo solza. Od takih sodelavcev se je pač težko ločiti. Da so taka čustva običajno dvostranska, so dokazali tudi Irenini sodelavci, ki so dobrovoljni Prekmurki z našo pomočjo pripravili svojevrstno presenečenje. Irena je namreč pot od doma do delovnega mesta vsa leta opravljala - peš. Pa so dejali: "Na zadnji delovni dan pa že ne bo pešačila." In so priskrbeli konja. S kočijo seveda. Mesto fijakarja je prevzel Janez Pipan iz Luž, za glasbeno spremljavo pa je s harmoniko skrbel Preddvorčan Metod Šavs. Samo ne misliti, da je tako prevozno sredstvo povsem varno. Tudi s fijakarskim konjem lahko pride do nesreče. Ne, ne, saj se nismo zaleteli, samo snemalec Gorenjske televizije Rafko Bešič je v delovni vnemi pozabil, da je kočija kar visoka, zato je ob seskoku z nje občutil, po kako trdem asfaltu se Gorenjci vozimo. Tokratna Kamera presenečenja je ^ opravljena v dveh delih, saj je Irena v lovs koči v Hrastju organizirala še pravo feS ' Bilo je veselo, kolektiv restavracije Is^reri[a, je Ireni za slovo poklonil tudi bogata ^a^0j O tem, kako se bo sedaj Irena navdušena planinka na Triglav odpravil* j-popolni planinski opremi, kaj se ji svetl^ve vratu in še in še, se lahko s pomočjo Rai* ^ nepoškodovane kamere prepričate dane-szjje 20.20 na programu Gorenjske televizj. TELE-TV Kranj. • S. Subic, slika: T. v0** Pošta svetuje Poslužujte se bančnega avtomata na poeti 4105 Kranj (Planina)! VSAK DAN OB 7. URI PRENOS DRUGE JUTRANJE KRONIKE