GLEDALIŠKO POPOLDNE V BUDIMPEŠTI str. 2
LIKOVNA KOLONIJA V MONOŠTRU str. 4
Velko veselje je bilau v družini, gda sé je Francek naraudo. Zato ka so starišče že starejši bíli, gda je žena noseča gratala. Srmacke so bili, dapa maloma so že pred mejsaci, kak bi sé naraudo, Vsakša fela gvant vküppo-küpili. Potistim so pa že samo za njega živeli. Tak so ga skrb meli, kak če bi iz zlata bijo. Bola so oni nej djeli, samo naj mali vse dobi.
Leto je prišlo, leto je odišlo pa je mali Francek šaular grato. Prvi razred že skur vözopodo, gda ma je Oča naglo mrau. On te še trno nej vedo, ka sé kaulak njega godi. Samo pri obedi ma je bilau špajsno, gda sta pri stauli vsigar samo z mater jo sejdla. Tistoga reda je mati ešče več mogla delati kak prvin, naj njeni lübleni sin vse dobi, ka ma trbej. Delati, dočas je v šaulo ojdo, ma nikdar nej trbelo. „TVojo delo je, ka sé včiš,” ma je mati vsigdar prajla. Francek sé je pa samo včiu, istino, ka sé je tau nej vidlo v šauli, gda so je cenili. »Nej baja, nišo dobra maštrijo sé zato vönavči^ nej trbej vsakšoma za barbejra titi,” pravi mati, pa sina, steri že višaši kak ona,. vcuj k sebi stisne. Dapa smej sé tau ne vidi, ka mati nje-gaga stiskava. Prime ji roke pa kraj od sebe go potisne. Mati nika nej prajla, samo sé je obrnaula, dapa od tistoga dneva srce kak bi ji žmatnej-šeklepalo.
Francek, gda je osnovno ša-
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 2. maja 2002	 Leto XII, št. 9
a t
ulo vözopojdo, sé je v Varaši za tišlara včijo. Mati je sploj ponosna bila na svojga sina. Če je vbauto po krüj üšla, te samo od njega gučala drügim ženam. Gnauk je Francek doma njau edne knjige na stauli, zato ka Silo emo na autobus. Jaj, kak de sé Zdaj včijo moj mali,” si misli mati pa gorskauči na biciklin. Mlajši so ranč vanej na dvauri stali, gda je mati taprišli Francek je tü med njimi bijo. ..Francek,” kriči mati. Francek zagledna mater pa sé obme. Sram ga je pred drü-
gim!, ka on tašo staro mater ma. „Francek,” kriči še enkrat na drügoj strani grajke. „Ti, tau nej tvoja mati,” ma pravijo drügi. »Tau, kak bi tau moja mati bila,” pravi Francek. Gda je mati tau čüla, ka je njeni dragi sin pravo, knjige dola na zam-iau djala pa sé je na grajko naslaunila. Mogla sé je držati, zato ka sé ji je tak vrtelo, ka skur vküp spadnila. Malo sé je eške tam naslanjala, potistim sé obrnaula pa s skonznatimi očami domau odišla. Potistim Francek
ešče dugo nej smo materi v oči Pogledniti.
Tri lejta so brž Odišle pa Francek je že delat začno odti. Mati je sploj Vesela bila. Jaj, Zdaj de mi že dobra, zato ka že slöjži moj sin,” si je mislila. Pa tak bilau tü. Francek je slüžo, dapa plačo v krčmej tazapuco. Naleki bijo, nišo brigo nej emo. Mati ma je djesti dala pa dostakrat še pejneze tö. V vesi so ji dostakrat prajli, ka Zaka ma dava pejneze. Če bi nej emo pejnaz, bi nej pijo. „Pa ka naj delam, kakšni koli je,
zato je moj sin,” prajla natau vsigdar.
Eden den, gda domau iz fab-rike išo, je vido, ka dosta lüstva stoji pri njinoj iži. Nej vedo, Zaka. Začno je leteti, gda je pri iži stano, je vsakši njega gledo. »Mati ti je mrla,” pravi nekak. Francek samo gledo pa edno rejč nej mogo prajti.
Francek pri grobi samo stau pa gledo, skonze so ma pa pomalek dol po lici kvapile. Samo Zdaj je zvedo, ka tista ženska, stera njega na svejti najbola rada mejla, njegva mati, več nede skrb mejla njega. Neda varastüvala, če de batežen, nede ga več poslüšala, če sé kaj žaurgati ške, nede ga z obedom čakala. Nede več tiste, stera na svejti njega najbola rada mejla. Zdaj je pozno Francek oprvin, če kaj nega. Pa tau nika tašo, ka fali pa si itak ne more pomagati. Zaman bi emo pejneze, grünt, bi biu bogati, tau ne more küpiti. Cejle pejneze, ka je doma emo, je na rauže poce-ro pa je gora na grob sklau. S tejm je Sto pokazati, kak je rad emo svojo mater. Dapa Zdaj je že kesnau bilau.
* * *
Prva nedela v majuši je materimki den. Vsakši naj da svojoj materi edno raužo, kamkoli mala naj bande. Več vela Zdaj edna mala rauža kak eden velki püšeu te, gda je že kesnau.
K.H.
2
Razstava o Plečniku
Tisti, steri ste že bili v Bogojini pa si poglednili cerkev, stegviišno čiili ime arhitekta (epttesz) Jožeta Plečnika, sten je naredo plane za tau cerkev. Dapa ram, cerkve, palače, stere jeonplaniro, ne slodjijo samo v Sloveniji, liki na Du-naji (Becs) pa v Pragi to, VSlovenskorn daumi v Mo-noštri je razstava o tom svetovno zmnorn Slovenci. Ka so tau razstavo leko pripelali v Varaš to, sta pomagala slovensko Ministrstvo za kulturo pa Galeri-ja-Muzej v Lendavi.
Delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika je postalo v osemdesetih in morda še bolj v devetdesetih letih za Evropo in svet pravo odkritje. Proces odkrivanja Plečnikovega opusa, razpetega med Dunajem, Prago in Ljubljano, je doživel pomemben prelom z razstavo, ki jo je zasnoval Umetnostni in kulturni center Pompi-
dou v Parizu in izpeljal ob finančni pomoči Mesta Ljubljane in Republike Slovenije spomladi 1986.
Jože Plečnik se je rodil 23.
januarja 1872 v Ljubljani. Po končani ljudski šoli je že kmalu odšel na industrijsko obrtno šolo v Gradcu in se izučil za načrtovalca pohištva. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko likovno akademijo na oddelek za arhitekturo in jo leta 1898 končal kot najboljši diplomant v
razredu profesorja arhitekta Otta Wagnerja. S tako imenovano rimsko štipendijo je dve leti potoval po Franciji in Italiji. Po vrnitvi
na Dunaj se je kmalu osamosvojil. V tem času je izvedel nekaj zasebnih In najemnih hiš, znamenito Zacher-lovo hišo v središču Dunaja, vodnjak Karla Boromejs-kega in cerkev sv. Duha. S temi deli se je Plečnik uvrstil med pionirje evropske modeme arhitekture. Med leto-
ma 1911 in 1921 je poučeval na umetno-obrtni šoli v Pragi. Leta 1921, po ustanovitvi ljubljanske univerze, je prišel poučevat na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani, hkrati pa je sprejel imenovanje predsednika Češkoslovaške Republike Tomaša Masajka za glavnega arhitekta prenove praškega gradu na Hradčanih. Tako sta začela nastajati vzporedno dva opusa, praški in ljubljanski. Na Hradčanih je Plečnik velikopotezno oblikoval vrtove, dvorišča, prehode in notranjščine. V tridesetih letih je pozidal še monumentalno cerkev sv. Srca Jezusovega na praških Vinogradih.
V Ljubljani je začel bolj skromno s pozidavo lastne hiše, nadaljeval z domom duhovnih vaj, a je dobil že kmalu pomembnejša naročila: recimo cerkev sv. Frančiška v Šiški, cerkev Vnebohoda v Bogojini v Prekmur-
ju, ljubljanski stadion, Narodno in univerzitetno] knjižnico, Žale, Uršulinsko! gimnazijo.
V teh delih se nam razodeva kot moderen arhitekt, mestoma izrazitih ekspresioni-j stičnih potez, vendar vselej zastrt z izvirno predelano klasično ali drugo zgodovin-] sko obliko.
Poglavitna značilnost nje-| govih urbanih potez je ve-j lika inventivnost v nizanju optično privlačnih točk, usti varjanju ritma, ki more dajati zlasti pešcu ugoden doživljaj mestnega prostora. Po vojni se je ukvarjal zvečine z oblikovanjem spomenikov, z adaptacijami cerkva, opremljanjem krstilnic in kapel.
Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, imenovali so ga za častnega meščane Ljubljane, po vojni je prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko nacionalno priznanje za umetnost.
Slovensko društvo v Budimpešti je 13. aprila organiziralo že tradicionalni gledališki večer. Ob tej priliki smo povabili dve skupini, ena je prišla k nam iz Slovenije. Gledališka skupina Turističnega društva iz Trdkove je že drugič gostovala pri Slovencih v Budimpešti. Tudi lutkovno skupino gomjese-niške osnovne šole smo pričakali kot stare znance. Gledališko skupino je vodil gospod Srečko Kalamar, ki je predsednik društva, lutkarje pa namestnica ravnatelja, Ildiko Dončec-Treiber.
Med gosti smo pozdravili predsednika Državne slovenske samouprave Marti-naRopošainnjegovo soprogo. Na tem srečanju smo se morali soočiti tudi z žalostnimi novicami. Predsedni-
ca društva Irena Pavlič zaradi slabega zdravja ni bila z nami na tem programu. V imenu članov društva ji želimo čim hitrejše okrevanje. Nikoli več ne bo z nami članica našega društva Ana Kozar, ki jo bomo zelo pogrešali.
Najprej se je predstavila lutkovna skupina z igro Prvi
dan v šoli. Uspešno so nastopili pa ne le zaradi tega, ker so zelo spretno delali z lutkami, temveč tudi zaradi lepe domače govorice.
Pred gledališčniki iz Trdkove sta zaigrala na harmoniko člana našega društva Eržika in Peter Kondor. Dramska skupina je zaigrala komedijo Francekova dru-
žina. Tekst v goričkem narečju je napisala članica društva Irena Kalamar. S svojo predstavo so poželi velik
uspeh, kajti na svojstven način so nas popeljali v življenje goričke družine, ki je dobila »snejo« Štajerko. Vsi skupaj smo preživeli prijetno popoldne, kajti Slovenci, ki živimo v Budim-
pešti, smo za nekaj ur bili spet »doma«.
V imenu Slovenskega društva v Budimpešti se zahvalju-
jem nastopajočim in organizatorjem, posebej Javnemu 1 skladu za narodne in etnič- j ne manjšine, ki je našo prireditev podprl tudi denarno.
Ferenc Kranjec
Porabje, 2. maja 2002
3
Nej samo zase
Papiri pripovejdajo Marijin list od bojne
Što je kriv? - spitava Marijin list maja 1940. leta. Zaka Baug tau dopüsti? Zatok prej dopisti, ka smo krivi lidgé sami. Človek je vönajšo štük, človek je vönajšo fligar (letalo), tank, mine (akne). Pükša je potrejbna, ka človek z njauv divdjačino dosegne. Če bi sé lidgé s tem zadovole ka bi pükšo nücali samo za strejlanje divdjačine, nej bi od njé lidgé kapali. Zaka pa je človek prišo na tau miseu, ka sé s pükšov leko strejla tüdi na čleka, nej samo na divdjaíčino? Zatok, ka je v človeki nej gledo svojoga brata, svojga bližnjega, liki samo kak na nikšo stvar, šteri sé kuči od človeka samo v tö, ka pamet má.
Letalo je človek vözmislo. Pa je jako dobra rejč vözmislo. Človek sé leko zdigne više oblakov in v ednoj vöri leko pride tá, kam bi deset dni nej prišo pejški. Kak bi leko nam tau asnilo. Naši lidgé, raztepeni po Francija Nemčiji, bi leko vsakšo nedelo domau Prišli k meši in predgi, ka tam ne razmijo jezika. Ja, lidgé bi sé nosili po zraki kak ftiči z ednogakrajana drügi kraj. Zaka pa je nej tak? Malo lüdi sé vozi z letalom. Mi eške völatimo, da čüjemo, ka nad nami bmi in smo srečni, če ga vidimo, nej ka bi sé z njim pelali. Vse le tala, ka je države majo, so skor samo zatok napravlena, ka bi bombe pelale, lüdi morile.
Lidgé sé neščejo med sebov püštüvati, nego eden ovomi so si nevoškeni. Tau je zrok nevole, ki je prišla na nas. Pri nas sé sausadge tö vküpsvadijo, če kokauš na šečo skauči, pa na sausedovo skokodače. Države sé med sebov skregajo, če edna ves kuln (premog) küpi, ka te drügoj ne ostane zadosta, ali petrol, ali železo plača, ka te drügane more küpiti. In za toga volo leko grata bojna.
Baug nas opomina po svoji namestnikaj, dühovnikaj. Sveti Oča so pa eške posebi vse napravili, ka so mogli, ka bi svejt rejšili bojne. Depa tisti, šteri bi mogli poslüšati, neškejo poslüšati. Ne baugajo.
»Naj mašin skoči dol s tira, je nesreča gvišna. Naj narodi zapüstijo Boga, je bojna neizogibna” - so pisale novine Marijin list majuša 1940. leta.
Marija Kozar
Tak šegau mamo povedati, kak so prsti na rokaj nej gnaki, mi, lüdje smo ranč tak. Ne gledamo vö gnako, natura tü vsakši ovakšo ma. Svejt bi zatok sploj čüdno vögledo, če bi vsi gnaki bíli pa bi sé na priliko vsakši samo zase brigo. Po mojom bi te svejt nej mogo stati. Potrejbno je, ka v cejlom našom živlenji moremo misliti na druge lüdi tü.
Te misli so mi zatok napamet prišle, ka sam toga reda dosta ojdla v Števanovce. Tak napamet gemlem, ka če pomaleg, depa v toj vesi sé vsakši den več takšoga godi, gde je lüstvo vküper. Pomaleg »rastejo” organizacije, skupine, stere s svojim delom obogatijo ves.
Ne mislim, ka geste toga reda takša prireditev, gde je Marijana Fodor-Holec nej navzauča, gde je nej aktivni je članica vsakše skupine pa’ organizacije, ka v vesi majo. Ovak je vönav-čena sobolica, majster svoje meštrije pa v Varaša na Srednjoj strokovnoj šauli va.
• Rada bi zvejdla, Zakoj delaš za druge, za ves? »Tam morem začniti, ka je tau nej vsigdar etak bilau. Tačas, ka sam sé nej oženila, sam tü aktivna bila pa tau tü morem povedati, ka sam sploj lejpo mladost mejla. Gda sam sé oženila,, z mo-žom sam odišla - za njegve slüžbe volo - najoprvin na Verico pa te na Gorenji Senik. On je sodački Predjan bijo. Sedem lejt sam nej doma bila. Mejla sam dva deteta pa za toga volo sam
tü nej tak naleki üšla. Deca je gor zrasla, Prišli smo 89-leta nazaj v Števanovce. Gda je že mogauče bilau, sam tüj pa tam začnila vcuj pomagati. Spejvam pri Števanovski ženskaj pa od začetka sam članica števanovske gledališke skupine. No pa gde kaj geste pa ma
zaprosijo, dja sam kreda za vse.”
• Vgledališkoj skupini sta že dnej igri zošpilali, v vsakšoj si ti igrala glatmo vlogo. Nejsi sé žmetno navčila besedila? Kak sé čütiš v tauj nauvoj skupini? »Morem povedati, ka sam sé v mojom živlenji vendar telko nigdar nej smejala kak v tauj skupini. Tau je trno dobra »ekipa”. Besedilo sé mi nej bilau žmetno navčiti. Kakoli ka doma ne morem dosta slovenski gučati, mauž mi je Vogrin, liki slovenski Znam, vej so mi pa starišje Slovenci. Ka sé človek v živlenji gnauk navči, tisto ne more pozabiti. 5 lejt sam bila na Gorenjom Seniki, morem povedati, ka s tistim vred, ka so tau sploj lejpa lejta bila, dosta leko zavalim Senčarom. Vsigdar smo slovenski gučali. Pa tau tü samo Zdaj Vidim, kak je potrejbno povejmo takše
skupine ustanoviti. Pri geziki tau dosta pomaga lüdam. Ka smo vküp stanili v tau skupino, smo dosta »haska” doprinesli vesi. Dosta smo delali. Dosegnili smo, ka je kulturni daum oder daubo. Samouprava je samo mate-rial dala, ovak smo mi največ sami delali. Lejs smo pomagali vöpodrejti, v vesi so tišlardje šenki vküp postavili oder. Dja sam vse zašila, ka je potrejbno bilau, Zvün toga je na pomauč bila šaula tü, gde delam, dosta materiala sam dobila, ka poseba zavalim ravnateli šaule Šandori Bediči. Vsi smo delali, vsakši takšo, ka je mogo. Zvün toga haska tak čütimo vsi, ka je velki hasek tau, ka so Števanovski lüdje vsaJkši den bole aktivni, vsakši den nas je več, steri kaj napravimo za ves, za lüstvo. Gda smo tau drugo igro na vüzenski pondejlek nut pokazali, kulturni daum je puni bio. Gda smo tau vidli, smo takšo volau dobili špilati, ka je tau nej zapovedati. Za vse naše trüde smo bogato bili »plačam”. Pa je tau več, dosta več vrejdno, kak če bi nam stoj pejneze dau. Takše delo s pejnezi ne moreš plačati.”
• Večkrat sam bila na pro-bi, gda šte sé včili igro. Tak sam vidla, ka ste vsi „ igralci” strašno prilični. Vsi ste za tau rodjeni?
»Dja tü tak Vidim. Tau je malati zatok tak, ka fejst radi špilamo. Vsakši si sam vö-odabre, ka de špilo pa sé je tau do tejga mau pršikalo tü. Od sebe samo telko, ka gvüš-no, ka sam od matere erbala tau žilo. Ona je bila takša, ka je trno razmejla hejc, vsigdar je Vesela bila, dosta je doma samo tak spejvala. Žau zgübila sam go. V mojom živlenji je 1996. leto bilau najbole Žalostno, te sam mater zgübila. Ona je tü popejvala v zbori od začetka mau. Dve leti po njenoj
smrti so name tü vcuj vzeli.” • Tau ka na telko tala po-magaš v vesi, ka deš es pa ta, ka ti na tau pravi tvoja držina?
»Moj mauž je tomi rad, on me zraven pošila, naj prej dem pa delam. On tü pomaga, gde mora. V držini je tau nej problema. V šauli, gde deiam, so kolegi tü sploj radi pa so ponosni na nas. Vse trüde človek nazaj »plačam)” čüti, gda tüj pa tam krčijo: Vido sam te na tele-
viziji ali trno fajn je bilau. Tak mislim, ka smo nej daleč v Števanovci od toga, ka nazaj prinesemo tista lejta, gda sé je tak dosta vse godilo v vesi. Nistarni od nas tau senjamo. Če mo zdravi pa eške več lüdi sé pridrüži k nam, sé leko pršika. Mlada generacija sé tü začne zani-mati. Samo etak leko Vüpamo, ka Števanovci ostanejo edna kulturno bogata slovenska ves.”
I. Barber
Porabje, 2. maja 2002
4
Likovno kolonijo v Monoštri
Latvijska predsednica na prvem uradnem obisku v Sloveniji
,Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je bila latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga. Z gostiteljem, slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, sta po pogovorih v Ljubljani odnose med državama označila kot odlične in potrdila prepričanje obeh držav, da si bosta še naprej prizadevali za članstvo v EU in zvezi NATO. V okviru obiska latvijske predsednice sta državi podpisali sporazum o sodelovanju na obrambnem področju ter konvencijo med vladama o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja.
Drnovškovih 10 let
V ponedeljek, 22. aprila, je minilo deset let, odkar je bil Janez Drnovšek v parlamentu prvič izvoljen za mandatarja za sestavo vlade. Po tem je bil na to mesto izvoljen še trikrat, tudi na mesto predsednika zdajšnje, šeste slovenske vlade. Deset let od potrditve Drnovškovega prvega vladnega kabineta bo minilo 14. maja. Sicer je bil predsednik prve slovenske vlade, izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, od leta 1990 do 1992 Lojze Peterle, predsednik predzadnje vlade leta 2000 pa Andrej Bajuk.
Z novim vodstvom
konec afere Rdeči križ?
Potem ko je največjo humanitarno organizacijo v Sloveniji pretresla afera zaradi posojanja denarja, so člani glavnega odbora an^predstavniki območnih združenj Rdečega križa Slovenije na izredni generalni skupščini za predsednika izvolili Janka Predana, za generalno sekretarko pa je bila imenovana Tatja Kostnap-fel-Rihtar.
Če je na začetki apriliša nekak prišo v Slovenski kulturni pa informativni center, ga je najprva vdarila saga po olnati farba), potistim sé je pa leko čüdivo, gda je vido, ka nikši v farbastom gvanti ojdijo po iži.
Od 12. do 18. apriliša je bila v Varaša v Slovenskom daumi likovna kolonija (kép-zőművészeti alkotótábor), na steroj je sedem likov-nikov malalo pa farbalo kejpe, slike. Največ slikarov je prišlo iz Slovenije. Metod
Frlic iz Škofije Loke, Igor Banfi iz Ljubljane, Endre Gönter iz Murske Sobote, Dubravko Baumgartner iz Lendave. Z njimi vret je delo Laslo Nemeš, steri je na Madžarsko prišo z Erdelsko-ga, Zdaj živi v Zalaegerszeg!. Dosta ojdi taprejk v Lenda-vo, ka tam mlajše vči. V tej koioniji sta delala dva mlada Varašanca tö, Jožef Geček paImreNagy. Likovna kolonija je začnila delati na pobudo Galerije v
Lendavi, Vodo go je njeni ravnatel Feri Gerič, steri dobra pozna tau delo, Vej pa na lendavskom gradi že tresti lejt majo takšo kolonijo. Pauleg toga, ka je vse organizira, je v časi kolonije skurok vsikši den v Monoštri bijo. Skrbo je za slikara kak kašen dober oče, dober padaš.
Mi smo malo spitavali End-ve Göntéra, steri je lani emo samostojne razstavo v Slovenskom domi.
• Kak človek začne malati, farbali slikati? Sé že tak narodi ali sé tau leko navčiF
»Mi mamo takšo familjo... Etognauk smo meli razstavo, ka smo za naslov napisali GÖNTÉR SEDEMKRAT. Dejdek pa Oča sta malala, stric sé je s fotografijo spravlo, dva mojiva bratranca tü rišeta, slikata, moj sin je tü študiro slikarstvo. Lekar je tö nika malo od Boga dano. Oče je vsigdar sliko, Vzimi vsakši večer. Ges sam s kmetov (s pavarskoga) doma. Gledo sam, kak je oče sliko in te sam sé v takšo šaulo
vpiso.«
• Kak sé Slika (kejp) rodi? Najprva še rodi v glavejpa te pride na bejlo platno ali naaupak?
»Tau je nej enostavno. Gda maš bejlo platno pred sebov, tau te malo zasaga (te postraši). Ka Zdaj trbej s toga nika napravili. V bistvi delaš za sebe, kasneje pa postaviš kejp na kakšno razstavo, ta pride dosti lidi in te vsakši s svojimi očami
gleda sliko. Tak ka te dozoreva (zrejla grata).
Gda sam čüu, ka ste odpirali narodni park, te me že tau genulo. Te sam tau tak mejsec dni v sebi noso, in gda sam es prišo, sam ešče nej znau, ka s toga na platni bau. Zatok so dobre kolonije, ka smo tü maleri vküper,
ka te eden drugoga malo spodbujamo. Sam malo raz-mišlau, ka te park za domačim pomeni, malo sam sé pogučavo z njimi. In Zdaj s toga probam slike naredti. Nej ka bi Zdaj gli Porabje slikar liki ene stvari so notri, ka malo dišijo po tom narod-nom parki.«
• Tvoje farbe me spominajo na sprtolejšnja pa gesenske porabske farbe, so takše mi-le, lejpe barve.
»Porabje je de-jansko milo pa lejpo. Če sé tü ne pretvarjaš (színlel), ka bi ti nika drugoga probo vönaprajti, te si ti te barve že da-ne, ka so pred tebov.
Ge tisto, ka doma delam, dale delam, dale vlečem tü, mogauče tau paše za Porabje. Pa mora pašati, če sam ges z one strani krajine doma, ka je samo meja Vmejs. Te tü velke razlike nejga. Sé na Goričko pri-peiaš, na granici papire
pokažeš, sé dale pelaš pa je pa vse isto, gnako.«
• Leko ta kolonija gorol siane, sé razvija?
»Ges tak mislim, ka leko. Mi smo sé Zdaj tak zgučali, ka vsakši od nas en kejp tü nji Tau je že sedem kejpov, pa drugo leto sedem, pa tretjoj leto sedem in te gnauk samo]
vpamet vzemete, ka mate! tak bogato gradivo, ka iz toga leko v Budimpešti razstavo mate. In če dol pitali, odkod so kejpi, kak dobro baú povedati, ka so)
tau z monoštrske (Varaške)« likovne kolonije.«
Kejpe, slike, stere je sedem! slikarov Zdaj napravim v I varaški likovni koioniji, te I leko vidli na razstavi gesenu v Slovenskom kulturnom iin informativnem centri. Marijana Sukič
Porabje, 2. maja 2002
5
Kokoutek
Komaj sé je mali Rudek postavo na nogé, sé ga je prijelo imé Kokoutek, ar je vsigdar vztrepeto od sreče, gda je zagledno ogen.
»Ges mo tomi rdečemi koko-uteki vsigdar gut zaškrno,” je ponavlo mali Rudek, gda maje Oča küpo zašpilo velki plastični gasilski avto, šteri sé je, če ga je potočo po podi, oglaso s pravimi sirenami. Malomi Rudeki so sijale oči, zatou je vsigdar, gda ga je što pito, ka de, gda de zraso, pravo: prvi napadalec v gasilski čeli, tou je tisti, šteri mavrokaj cejvpaide narav-nostvogen.
Istina: mali Rudek, šteri je medtem zraso v velkoga Ru-dija, je odišo v Varaš in sé zglaso v pravo gasilsko slüžbo. Nej samo, ka je znao, ka sé z vodou ne smej gasiti elektrika, liki s prajom, znao je tüdi, ka trbej ogen stavili okouli, nej pa trošiti vodou, gde nega nikšnoga haska.
»Kak pa sé te gasi lübezen, Kokoutek?” so ga dražili njegov! pajdaši.
„V lübezni ma ogen šarka-njove oré,” so sé delali norca iz njega, ar nej so ga trno brigale ženske.
„V ženski gori notri pa vöni, pa ne pomaga niti voda niti praj s pelda,” je bio pameten njegov gasilski prejdjen.
Kokoutek pa sé je samo škrabo po glavej, ar je živo samo za svojo slüžbo, zato sé ženske, če gli je meo že prejk dvajsti lejt, neje niti tekno. No ja, včasi je senjo o kakšni takšni, štera ma rdeče lase pa žareče oči, takšni, štera ma rada prave moške, štere si vüpajo tüdi v srcej najvekše nevarnošče.
Pa sé je zgoudilo, ka sé more zgoditi: zagledno sé jev mlado, malo preveč živo Aran-ko, za štero je znao, ka sé moški ne brani, znao pa je tüdi, ka lejko pogasi njeno goreče srcé samo, kak je gu-
čo naokokouli, njegva cej v.
»Samo če sé nede preveč vujgnila, gda boš gasijo,” sé je prvi oglaso njegov prejdjen. »Aranka küri takšni ogen,” sé je smejao, »ka bi 'eti okouli sfalila vsa voda, če bigaštelipogasiti.”
»Pokazati ji moraš, Kokou-tec, ka oni prdleci, šteri sé postavijo pred njo z velkimi avtoji pa nedenjenimi buksami, nejso nika prouti tebi, ka si bio že v cajtinaj razglašen za najboukšoga gasilca, šteri je ohrano dvej fabrike in tri štale,” so ma dopovedavali.
“Zakurblaj svoj moped pa sé odpelaj k njej, pa sam gor Vužgi njeni ogen pa boš vido, kak de Vesela, gda boš gasio!” so bili vsipoprejk čedni.
»Vido boš, kak de Sama gna-la pumpo, ka bi priteklo ešče več vodé,” sé je smejao njegov komando in ga pot-repno po rami. „Ovi keden maš priliko, ka sé pokažeš pred njo, moj Kokoutek, samo dobra moraš premi-sliti...”
Za slab mejsec so v njeni vesi blagoslavlali nouvo gasilsko šprickanco. Kokoutek je meo velki guč, postavi sé je kak general v svoji nouvi uniformo na šteri sé je svejta zlata medaljo Aranka je sedela v prvi vrsti, visoko je prekrižala nogé, ka so sé včasi, gda jo je pogledno, dojstavile rejči.
»Naj bo ta gasilska brizgalna kak stara devica, vsigdar pripravleno, nikdar ponü-cana,” je končao svoj Slavnostni guč in segno veškemi gasilskim prejdnjoj^ v roké.
Arankine oči so sé zablis-kale. Vido je, ka ma potüma pravijo, naj si sede k njoj, vido, ka je zraso v njenom srci v edinoga moškoga, šteroga si je vöodebrala.
„Kak si na konci lepou pravo, Rudek,” je zazdenola.
»Leko mi povejš tüdi Kokoutek, Aranka,” je oupro pože-live oči v njeni lejpi našmin-kani obraz.
„Ti za mene nemreš biti Kokoutek, Rudek,” sé je ogla-sila in pocuznila bar acpalin-ko, medtem ko je Kokoutek nagibo špricer^ „ar če si ti kokoutek, sam ges tvoja dja-rica. Za žensko pa je nej spo-dobno, če je djarica, na štero leko sede vsikši kokouta
Zasmejao sé je. Oči so ma obstanile na njeni lejpi zo-baj pa lasaj, na ceckaj, šteri so poskočili, gda je segnila po nouvo baracpalinko, štera ji je napunila žile pa tejlo z nekšnim čüdnim ognjom, šteroga bi znao ukrotiti samo Kokoutek.
Tak sé je nagibo večer. Lüds-tvo je bilou veselo, pilou sé je in gelo, muzikantje so veselo špilali, Kokoutek pa je pri plesi tak vrouče stiskavo svojo Aranko, ka si meo občütek, ka de sé prejk vtrgno. Špricari so napravili svoje, držo jo je za rokou in jo bo-užao, njej pa sé je fajn vidlo, ka sé je obnašo Kokoutek kak varaški gospoud.
»Vidla boš, kak do zazejnoli, gda do me vidli, ka vse si Vüpam,” sé je postavlo pred njo in jo naraji prijo za kolena.
Smejala sé ma je in zapelivo prekrižala nogé.
Te pa sé je Zgodilo: naidnok, Kokoutek ji je pravo, ka mora za časek iti poglednoti svoje padaše, je vövdaro v vesi pravi ogen. Pa nej v kakšni zapüščeni stali, nej, zagorelo je v Arankini iži. Gda je tou zvedla, je vküper spadnola, ka so jo nej mogli gor zmočati, Kokoutek pa je že vseo v gasilski avto in sé odpelo k nesreče iži. Ešče prlej, kak so za njim Prišli njegovi veški gasilci, je potegno cevi k mlaki in vužgo šprickanco. Sam je prijo roč-nik in kričo, naj dajo gas motori do konca, ar do samo tak zaškmoli gut tomi rdečemi kokoüteki.
Pa so rejsan: ešče prlej kak je Aranka prišla k sebi, je sejdo pri njej in jo boužo po skuzavem lici:
»Aranka moja, brez mene bi vse pogorelo... Samo za tebe sam šou v ogen, pa ka bi ti pokazo, ka sam nej z me koga testa...”
Nej ji je do konca obrno skuze, gda so sé pred njega postavili žandari. Samo potegnili so ma in ga odpelali v Varaš, s šteroga ga neje bilou nikdar nazaj, ar neje mogo dopovedati na sodni-ji, ka Arankine iže nej gor vužgo zavolo čemerov liki zavolo lübezni, štero je - tak si je sam brodo - s svojo noura glavov sam doj pogaso.
Milan Vincetič
RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 MHz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vdre, v nedelo
od 12. do 14. vdre.
Tudi drugi krog volitev uspešen
21. aprila sé je udeležilo dru-gega kroga volitev več kot 72 odstotkov volilnih upravičen-cev. Madžarski parlament ima 386 sedežev, 188 mandatov so dobile sredinsko-desne sile (FIDESZ-MDF), 198 mandatov pa levica in liberalci (MSZP in SZDSZ). Na podlagi madžarskega volilnega zakona mora predsednik države v roku tri-desetih dni sklicati parlament, v roku šestdesetih dni pa imenovali mandatarja. Na podlagi razmer med parlamentarnimi silami bo tö po vsej verjetnosti Péter Medgyessy, kandidat so-cialistov.
Pripravijo sé novo kaseta
Ohranjanje ljudskega izročila je eden od poglavitnih ciljev Zveze Slovencev na Madžarskem. V ta namen je v prejšnji letih izdala kaseti (Mi, Slovenci; Poslüšajte vsi ljudje). Na prvi so posnetki Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel in Ansambel Lacija Korpiča z ženskim kvartetom. Na drugi poje MePZ A. Pavel cerkvene pesmi.
Na začetku aprila so v studiu Radia Maribor posneu ljudske pevke iz Števanovcev in ljudske pevke iz Monoštra. Obe skupini pojeta porabske ljudske pesmi in jih je pripravila Marija Rituper, glasbena pedagoginja iz Murske Sobote. Skupna kaseta dveh skupin bo izšla na koncu maja ali v začetku junija.
Kdo zna več o Porabju
26. aprila so sé porabske osnovne šole in Gimnazija v Monoštru udeležile kviza Kdo zna več o Porabju. V kvizu, ki ga je pripravila višja peda-goška svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger s pomočjo sodelavke Zveze Slovencev na Madžarskem Klare Fodor in sodelavke Slovenskega kultumega in informativne-ga centra Brigite Šoš, so sodelovali sedmi in osmi razredi in gimnazijci. Sodelovau je sedem ekip.
Kviz je namesto tekmovanja v recitiranju, kjer sé težko ugo-tavlja, koliko pravzaprav Porabski otrod še obvladajo materni jezik. (Več o kvizu v naši naslednji številki.)
Porabje, 2. maja 2002
6
„Dja sam sedem lüdi opravlala v živlenji"
Šolina Rejza z Otkovec so v živlenji dosta trpeli, sedem lüdi so opravlali, küjati, čistili in na grünti delali, depa itak tak pravijo, ka so oni tau iz srca radi delali in z dobra volauv.
•	Malo mi tapovejte, kak ste živeli?
„V Otkovci sam živela 45 let. Zdaj, ka sam stara gratala pa sé ne morem tadržati, sam si zbrodili ka k smej odidem na Vogrsko. Moj sin je v Otkovce nej Sto pridti, te sam pa dja mogla tatiti. Tam med Vaugri je dobra, poštüjejo me. Mam dvej dobre sausedje, vsakši den si pripovejdamo, k meši demo in sam trno Vesela. Tau je najbaukši ka je cirkev paulek in Večkrat leko demo na keden. Name so tam tak prijeli, kak če bi sé dja tam narodila”
•	Vi ste z edno ženov vtjüp živeli v Otkovci, tista vam kakšna žlata bila?
»Ona je bila mojoga brata žena, müve sve 18 let vtjüper bila. Zdaj tri lejta sve raznok prišle, ka sve v Otkovci rame odale pa sé je ona k moji čeli spatjivati dja pa k smej. Na žalost, Zdaj sve pa čistak raznok prišle, ka je ona mrla in me je toj njala.”,.
•	Zakojso oniizČöpeneck vam Prišli?
»Tau je tak bilau, ka je ona mlajšovnej mejla, mož ji je v bojni minau pa je Sama ostala. Z njauv je živo njene sestre sin in gda sé je on oženo, so njau nej poštüvali. Gnauk je k meni prišla pa mi je prajla, če go nutra vzemem, ka če nej, te ona v vodau skauči. Pravla sam njej: „Nej trbej tebi v vodau skakati, mi mamo velko korambo, ti toj maš mesto pa ve müve dvej tadelale.” Tak sve sé poštüvale kak dvej sestre, ešča vendar bole. Imela sve dva psa, njiva sta naje skrb mela v tisti grabi, v gaušči. Dosta sve nej deiale, samo telko, ka za künjo trbelo
nama.”
•	Od vaši starišov mi kaj povejte od Šolini?
»Moj oče so kovač bili, štiri vasnicej so vse oni naprajli. Moji stariške so trno dobri bili, vsakši je rad emo nji. Nega dneva, ka bi mi oče, mati pa baba nej napamet Prišli. Vsakši den mi je žmetno, vsakši den boga molim za nji. Trno dobra živlenje smo meli, poštüvali so nas, radi meli pa mi mlajši nji tü. Na pamet mi pridejo tmo-tr-no dostakrat. Dejdaka sam nej poznala, ka so oni brž mrli, oni so tü kovač bili.”
•	Kak ste sé počütili v Števanovci kak dekla? ..Trno dobro. Prejk nas je bila Šolina krčma, okno sam odprejte mejla pa sam čüla, kak igrajo tam. Stariške so tü radi ojdli v krčmau, depa dja sam raj kama daleč üšla v krčmau, ka te so me stariške nej vidli, kak sam frdo-lickala. Najraje smo k Banfi-na ojdli z dvömi brati. Bilau takšno, ka smo lažali doma, ka na varostüvanje demo. V črnom gvanti sam üšla, drugi gvant sam pa nikak vö iz rama sprajla pa sam sé prejk razmejla. Gnauk so pa gora Prišli na našo Ciganji, so nas spitavali, ka gde smo bili. Pitali so nas, ka v steroj iži je ležo mrtvec. Vej pa tau smo nej vedli, ka kelko iž bilau, nej ka bi ešče tau vedli, ka gde je bijo mrtvec. Z ednim bratom sva vtjüp domau prišla, po pauti sva si zgučala, ka povejva, depa drugi brat je kasnej domau prišo. Gda so spitavali, on je vse drugo gučo kak müva. Na, vej je te naša ciganjija vöprišla. Vej pa nej smo dugo ojdli, samo smo nej ta šli, kama bi nam trbelo, litji smo v krčmau šli, tau je nam bole šmejkalo. Vse norije smo naprajli, depa tak brodim, ka sam dobro delala, ka sam zatok dosta trpela tü v deklins tvi.
Gda sam 14 lejt stara bila, sam Sama mogla edno drži-
no tadržati, ka so moja mati batežni bili. Mogla sam küjati, prati, pečti pa vanej na njivi delati. Ešče bilau
takšno, ka sam mejla kröj djenjanoga pa vöpovalano-ga, gda je prišo eden človek, ka očo Čako, ka so kovač bili. Tam v köjnji je sejdo pa me je gledo, kak mo kröj vöva-lala, kak peč vö zamatem pa zakürim, kak kröj nutra v peč dejem. Tak mi je nej vseedno bilau, ka so mi kaple po obrazi dole tekle od nevaule, ka so me tisti človek tak gledali.”
•	Če ste v tisti lejtaj že vedli pečti pa küjati, te so vas že mati mogli rano navčiti. »Name nej trbelo včiti, ka sam na pavarskom mesti gor rasla. Meli smo pred grünta, gda sam vö s šaule prišla v 12 lejti, ka smo te ešče samo 6 lejt ojdli v šaulo. Na žetvi sam že delala, vezati sam mogla snauptje, vse sam vejdla naprajti. Vejš, ka? Kröj sam z dvömi rokami mejsúa, ka sam nej tadala, mauč sam nej mejla, ka sam slaba bila. Name so zvekšoga baba včili, kak trbej eto, kak trbej tisto delati. Pa sam dja tau skauz pelala v svojom živlenji, dočas ka sam mogla.”
•	Kakšni beteg so meli mati, ka so tak graubo batežni bili?
»Pri srcej so meli bajo, eno drvenko vrastva so nücali. Če so k meši šli, so v žebki
mogli nesti s seuv malo čaja, ka če nji kašeu zgrabo, so mogli malo guntniti. Delati so nej mogli, prigniti so sé nej mogli, Žalostno je bilau. Depa itak sam Vesela bila pa sam veselo opravlala svojo mater. Vsigdar sam si mislila, če mi mati mrdjejo, kama mo te gledala, ka druge dekle do mater mele, dja pa matere nemo mejla. Dobro babo sam mejla, samo so oni prvi mrli kak moja mati. Mati so 77 lejt živali, oče so prvi mrli, samo so 64 lejt stari bili. Kak sam ti že prajla, oče so kovač bili, dosta in žmetno delo so delali. Furton so tau čakali, naj žlato gostüvanje leko majo, pa so na žalost nej zadobili tau.”
•	Paulek vasje krčma bila, vaš oče je pa kovač bijo. Kelko lüdije te tam ojdlo? »Trno dosta. Tam je ešče ma-sarija tü bila, ka so maro Mali. Tam je tak koražno bilau Včasik ka vse, skurok sam rada bila, gda sam sé oženila, ka sam na merno mesto prišla k Sečarski v Otkovce. Ešče ti tau tü. morem prajti, ka sam oči dostapomagala v kovačnici, klejšča sam držala, oče so pa z dvömi rokami vözbili, ka je ranč trbelo. Dostakrat si ešče Zdaj mislim, če bi oni nej kovač bili, bi nej takšno žmetno delo delali, bi njim nej trbelo tak mlado mrejti. Tak je bilau, ka gda so malo cajta meli, so šli na njivo orat, večer do pau dvanajste so pa v kovačnici delali. Zazrankoma so že pa v pau štrtoj klonckali na okni, ka njim trbej kaj klepati. Strašno so dosta delali.”
•	Šlo je delo na njivi, če so mati betežni bili?
»Mejla sam dva brata, eden je4l. letarutjivo, drugi jepa v 42. leta rutjivo. On je v bojni mrau. Zvekšoga sam dja mogla delati, šest glav mare smo meli. Včasik sam nej vejdla, če mo v štalo letejla, mater opravlala ali pa na njivo üšla delat Mati,
gda je že samo v posteli bila, večer je malo do edenajste spala, te je kričala, naj go
•	gorposedim, naj sé njim malo plečarasladijo. Zazrankoma v petoj vöri so pá kričati,] naj njim friško mlejko pri-1 nesem, ka so tisto malo pili. Buma tak je bilau, ka si nej smejm na tista lejta nazaj zmisliti. Dja samo tak pravim, ka mladi človek dosta leko nese, če šče. Tak sam bila, ka sam vsakšoga bau-gala pa sam vidla, kak je težko ednomi betežniki. Vsej sam včinila, ka sam mogla] Moja mati so šest mlajšov] meli, v Ameriki so sé oženila Od tistec so domau mogli pridti, ka edno dejte furton betežno bilau pa njim jej doktor pravo, če do domau šli, te dejte ozdravi od toga lüfta. Toj doma so stari dejdek tü kovač bíli, gda so mrli, je ves telko gučala, naj moj Oča doma ostanejo pa naj prejk vzemejo maštrijo, Oni so nazaj steli titi v Ameriko, gda dejte ozdravi, samo je bojna vövdarila pa so te več nej mogli titi. Zdaj že samo dva živeva, brat je 83 lejt star, dja sam pa 88 lejt Zdaj. Tak pravijo, šteri dosta dela v živlenji, tisti dugo! žive.”
•	Gda ste sé oženin ste tadala telko delali?
»Buma tadala sam telko delala, sneja sam gratala. Oni so tü velko pavarsko meli, na konci so tü betežni bili stariške. Mojo trplenje je nej velko bilau, če rejsan je nej leko bilau, depa sam z dobro volov včinila. Dja sam sedem lüdi opravlala v živlenji, küjala, prala, opravlala pa ešče na pavarstvom delala. Ka je pa najvekšo bilau, ka sam sedem lüdi pokopa-la, ka je najbole Žalostno.] Meni je tau tak bilau, ka sam vse iz srca delala pa meni je tau nej žmetno. Tistomi jej žmetno, šteri nešče koga pa ga težko vidi, tistomi je tau žmetno.”
Valerija Časar
Porabje, 2. maja 2002

Zdaj je najbole naprej valaun tou, ka ste nazaj domou Prišli, - je pokumo čalejrski kral Vodislav in prejk svek-loga neba potegno kmico, na steroj je svejtilo telko zvejzd, ka ji ške niške do toga mau nej vido.
Telko zvejzd je nej ške nigdar vido mali Marko. Kak bi je pa vido, če pa so ranč najbole stari lidge nej pou-mnili telko zvejzd na nebi. Da pa mali Marko je vedo neka več, kakpaso vedli sta-
Pripovejsti iz Črnoga lauga
rejši lidge. Na, nej je glij vedo, bole bi leko prajli, ka sije od toga brodo.
- Tou je zavolo čelerije, v tou sam gvüšen. Telko zvejzd na nebo ne more pripelati nika drugo kak pa čelerija, - je pripovejdo svojoj babi, s sterov sta gledala vzvejzdno sveklino. Baba Marjeta sé njemi je samo smejala. Rejsan, ka je njeni Marko ške mladi pojbič, dapa tak mladi pa je dun nej, ka bi vörvo v čelerijo. Marko njoj je pravo, ka je že dugo nej vörvo v takšo delo, gda pa je zagledno takšo nouč, pa je gvüšen, ka geste čelerija na tom svejti. Najbole od vsega pa ga je mi-
galo, kak sé leko naredi takša nouč. Kcuj k tomi pa ga je še migalo, če bi sé leko un sam navčo delati ranč takšo nouč.
- Ne mantraj si Zdaj s tem tou tvojo mlado pa lejpo glavou, liki skoči v postelo spat. Kesnou je že, - ga je baba Marjeta poboužala po glavej in vugasnola posvejt v njegvi sobi.
Marko pa je nej mogo spati. Tak sé njemi je vidlo, ka vse kouli njega trpeče ranč tak, kak trpečejo zvejzde na nebi. Bilou njemi je, kak če bi zvejzde plesale po cejloj sobi, kak če bi un sam biu edna od tej zvejzd. Sam sé je tö začo vrteti vküper z zvejz-
dami v njegvoj sobi in s tistimi na nebi. Pomalek sé je zdigno iz postele, začo sijati, nagnouk je že biu Marko ena zvejzda.
Zdaj je več nej biu doma, biu je že na viskom nebi. Potüvo je vküper z drugimi zvejzdami vse ta, kama si človek ranč ne more broditi. Dol z, Zemle je gor prouti nebi gledo čalejrski kral Vodislav. Trno je biu Vesele vole. Kak bi nej biu, če pa je njegva čelerija naredila malomi Markoji takšo lejpo, nej lejpo, liki najlepšo nouč.
- Vredijetak, -sije poškrabo svojo čalejrsko brado. -Vredi je, če mlajši vörvlejo v čelerijo. Te sé njim vse
takšo lejpo leko zgodi, ka si ranč ne morejo broditi.
Marko je z zvejzdami pleso cejlo nouč, dokler ga je nej vküper s sveklimi sestrami vgasno nouvi den. Zbüdo ga je düj po friškom zajtrik!. Na stoli ga je čakalo pečeno djajce in žlato pečena že-mla, zlata kak zvejzda. Včasi je vedo, ka njegova pout po nebi nejso bile senje, liki ka je vse bilou ške kakzaistino.
Milivoj Roš
V	tom našom žitki je trno dosta žmetnoga. Ništerni vejo prajti, ka je že Žitek žmeten. Drugim je žmetno kaj drugo. Gestejo možakari, ka sé njim zgodi žmetna nouč, tou sé vej, Zakoj. Ženske bi rade bile, če bi leko vsikši den Prajle, kakšo žmetno, dapa lejpo delo so mele vnoči. Mlajšom je žmetna šoular školnikom so žmetni mlajši. Pavrom je žmetna zemla, pauv pa je nej vsigdar najbole žmeten. Za ništerne so pejnezi žmetno prislüženi, ništerni je žmetno tazapravi-jo. Včasi sé takšo zgodi, ka komi glava grata trno žmetna, geste pa takšo tö, ka ma kakši moški žmetno rokou. Žene tö majo gda žmetno rokou, da-pazatouvej samo držina, najbole pa mouž z žmetno natura. Edni ne morejo bar brezi edne žmetne laži na den, palik drugi žmetno kaj vörvlejo. Na, vsikši kakšo žmečo s seuv po svejti nosi. Ge tö, kak te vidli!
V	zadnjom mejseci nosim na plečaj trno žmetne dneve. Eden den je bole žmeten od drugoga. Tak so žmetni, ka sé že bole vlečem, kak pa Odim
po tom svejti.
Pomalek, vej vam pa vöovadite Zakoj so tej moji dnevi tak žmetni!
Vse vam vöovadite samo nücam malo več plača na tom novinskom paperi, ka vam vse lepou ta raztomači. Vse vküper sé je začalo tam malo pred mejsecom aprilom. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, in njena najboukša sousedica in padaškinja Rozina sta nad nekšnimi novina-mi glavé vküper djali. Dugo, preveč dugo sta nut v tiste novine gledali. Obračat sta ji, si neka tak pou po tiuma pou na glas brodili in grüntali eno dva dnejva. Po dvej dnevaj sta zdignili glavé, novine pazaprle. Rozina je odišla domou. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa je ostala doma. Gledala nas je, na, moram prajti, najbole je gledala mene. Že sam si brodo, ka vragom pa je naopak z meuv?
- Nika je nej naopak. Samo tak je s teuv, bole te gledam, bole tak vögleda, ka maš edno deset kilpreveč, kak pa bi mogo meti. Pogledni si mene Zdaj pa me Pogledni za dva mejseca! Tü nut v
novinajpiše, kak leko vse té kile, kajimarnpreveč, vdvej mejseca zgibirn. leko bi sé po meni ravno, - mi je majü-tala z novinami pod nousom, že včasi po tistom pa je začala vö iz ladilnika metati gesti, za steroga je bila gvüšna, ka je nej dobra.
Tak sam za večerjo doubo tri pere solate, falajček sira in nej pocukrani tej. Gnako so geli mojlmlajši In moja žena tö. Tak so sé začali moji žmetni dnevi. Nagnouk sam sé spoumno, ka je vsikšo sprtolejt gnako. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, vsikšo sprtolejt kile doj dava. Mi pa moramo tou delati vküper z njou.
Dapa zato, ka tou že vejmo, vsi tak na skrivoma gejmo. Samo zavolo toga dnevi ne morejo biti tak prokleto žmetni, te prajli. Gvüšno ka nej samo zavolo toga. Geste ške nika drugoga. Naša Regina vsikši den stoupi bar eno sedemkratnavago. -Poglednite! Vtrej vöraj sam dola dala trinajset dek, - vej kričati kouli štrte zadvečera, ka jo čüje cejla Sobota.
-	Boug moj, vej mo pa pose-nota! Skur pou kile v dvej dnevaj, touje rejsan čüdež, -tak guči vsigdar Zazrankoma.
-	Mene poglednite, kak mi kašni dijeta! Vej me več nin nega! Vej pa že me je pou menje, - nas vej zbidili ob dvej vnoči, gda zavolo lakote ne more spati.
Na, vidite! Tü je Zdaj ta cejla žmečava. Vse te kile pa deke pa grame, ka moja tašča Regina, trno čedna ženska, dola-dá, moram ge nositi. Rejsan, tak sé mi vidi, kak če bi sé tou vse kelilo gor ne mene. Velkoga haska od té njene dijete nede, tou vejm. Tou pa
zato, ka sam jo eto zaodo na podi, kak si je rejzala falat okajenoga špejka. Tou je bilou malo po tistom, gda nam je za obed sküjala zafrigano župo, namesto mesa pa smo meli vsakši po edno djapko. Dnevi so zavolo toga gratali ške bole žmetni. Po tistom špejki je začala ške bole pogo-usti gučati, kelko kil je že do-ladala. Njene kile pa sé kelijo name in mi delajo trno žmetne dneve.
Vüpam, ka rejsan več nedo dugo žmetni...
Miki Roš
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programi! madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v četrtek, 9. maja 2002.
Ponovitev v soboto, 11. maja, ob 11.05, na 2. programi!.
Porabje, 2. maja 2002
Útba esik jövet-menet a
Nádasd-Őrség Egyesült Takarékszövetkezet kirendeltsége
Szentgotthárd Széchenyi u. 1.
Tel.: 554-280
Kínálatunkból:
•	Betételhelyezés
-	3 hónapos lejáratra: első hónap 5 %, második hónap 6,5 %, harmadik hónap 10,75 % (éves hozam 7,48 %)
1 éves lejáratra takarékjegy 8 %, kamatjegy 8,66 % (sávos kamatozású, 11. és 12. hónapban már 12 %-kal)
-	Ifjúsági betétként vagy lakás célra Fundamenta szerződéskötés.
•	Hitellehetőség
-szabad felhasználású személyi hitel: 20.000-3.000.000 forintig maximum 5 éves lejáratra
-	építési hitel:
a.	) piaci kamatozású (építésre, bővítésre, felújításra, használt lakás-ház vásárlásra) a költségvetés vagy adás-vételi szerződés összegének 70 %-a vehető fel hitelként maximum 10 millió forint, maximum 20 éves lejáratra.
b.	) kiegészítő kamattámogatású (új lakás-ház építésére, vásárlására) aköltségvetés 90 %-a vehető fel, maximum 10 millió forint, maximum 35 éves lejáratra (20 évig kamattámogatásos).
-vállalkozói hitel
•	Lakossági, vállalkozói számlavezetés
Az ügyintézés rábamenti szlovén tájnyelven is történhet
nete;
Alpinisti
Dva alpinista že dugo senja-ta, če bi njiva gnauk gor leko splejzila na Mount Everest, tam svojo zastavo vödjala. Eden lejpi den sé je pa njima tau pršikalo. Z velko mu-kov, s trplenjom, depa gor sta prišla. Gda si tam malo počinita, te eden etak pravi: „Na, Baugi vala. Skurok sva s svojim živlenjom plačala za tau, ka sva tüj. No, pa te Zdaj es daj zastavo, ka go vödejam. Vej sva pa zatok telko trpela.”
Te drugi pa Zdaj etak pravi: »Kakšo zastavo? Vej pa ge sam mislo, ka go ti maš!”
Mekla
Etognauk je Lujza v bauto üšla pa etak pravla bautoši: »Gospaud bautoš, prosim edno meklau.” Bautoš včasin skauči pa Lujzej v roke da edno meklau. Lujza pa Zdaj etak: „Ta sé mi ne vidi. Strašno duga je.”
Bautoš včasin edno drugo išče pa go ta da Lujzej. Lujza pa: „Ta je tü nej dobra, j§ nikša trda.”
Zdaj bautoš po tretjo segne, je že malo čemerasti, gda Lujza etak pravi: „Na, naj baude. Istina, ka je ta tü nej takša kak go meni trbej.” Zdaj bautoš v čemeraj etak pravi Lujzi: „Nut vam go malo povijem ali si pa na njau sedete?”
I.B.
10. in 11. aprila je Porabje obiskala delegacija slovenskega šolskega ministrstva in Zavoda RS za šolstvo. Naši gostje Alenka Pavlovec! Bojana Budič in Roman Gruden (na sliki s števanovskimi malčki) so obiskali porabske narodnostni šole in števanovski vrtec. Z vodst^ vi šol in učitelji so se pogovarjali« pereči problematiki narodnostni ga izobraževanja in iskali možno! sti za reševanje le-te. Prvi pozitivni rezultat obiska že lahko vidite in sil izposodite v knjižnici v Slovens-kem domu: namreč številne skl venske strokovne knjige, primeri ne predvsem za učitelje. Zanje se slovenskemu šolskemu ministrstl vu lepo zahvaljujemo. Za nadalj-j nje rezultate pa bodo morale šole] poskrbeti same.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno j pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu j in pp svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.