sia
Naroča se pod naslovom : „Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: P*l. la gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25-—; celoletno: Din. 100-—.
Samostojni slovenski predlogi.
Z izpremembo zvezne ustave se je znižalo število deželnozborskih poslancev od 42 na 36. Vsled tega se je moral izpremeniti tudi poslovnik deželnega zbora. Stari poslovnik predvideva, da mora za spremembo istega glasovati 30 poslancev ali dvetretjinska večina. Poslovnik deželnega zbora. Stari poslovnik predvideva, da mora za spremembo istega glasovati Meščanske vladne stranke seveda niso mogle spraviti skupaj 30 poslancev, da bi glasovali za spremembo poslovnika, zato pa so morale ugoditi nekaterim zahtevam manjših strank. 1 ako so manjše stranke zahtevale, da se poslovnik izpremeni tudi v tem, da zadostujeta za samostojen predlog ali vprašanje na deželnega glavarja podpisa dveh poslancev in ne petih, kakor Do starem poslovniku. Tako je dobila tudi naša stranka možnost, da stavi samostojne predloge. To možnost sta slovenska poslanca izkoristila in stavila dva predloga, ki se glasita:
Predlog poslancev dr. Franca Petka in Ivana Starca radi zopetne vpeljave slovenščine kot obvezni predmet na zvezni gimnaziji v Celovcu.
Na zvezni gymnaziji je bila za slovenske dijake slovenščina obvezen predmet
Z novim zakonom na srednjih šolah od 2. avgusta 1927 se je odstranila slovenščina kot obvezen predmet za slovenske dijake in obstoja naprej samo še kot prosti predmet, kakor tuji jeziki n. pr. angleščina in francoščina. V zadnjih letih pred izpodrinitvijo slovenščine (1929/30) kot obvezen predmet je bilo deležno slovenskega pouka 86 učencev v dveh tedenskih urah.
Vsled odstranitve slovenščine kot obveznega predmeta za vse učence, ki so se prijavili za Slovence, se je stara pridobljena pravica koroških Slovencev prekršila. Oni se čutijo Vsled izenačbe slovenščine v pouku s tujimi jeziki na javnem zveznem zavodu kot domače Prebivalstvo zapostavljene in ne ovirane samo v zagotovljenem razvoju, temveč celo v vsaki izobrazbi svojih srednješolcev v njihovem maternem jeziku.
Podpisani predlagajo zato:
Deželna vlada se poziva, da poskuša doseči pri zvezni vladi, da ta v zadevi slovenskega pouka za slovenske učence na zvezni Gimnaziji v Celovcu zopet vpostavi položaj, kakršen je bil pred izvedbo zakona o srednjih šotah od 2. avgusta 1927 in da nastavi za slovenski pouk profesorja slovenske narodnosti.
Predlog poslancev dr. Franca Petka in Ivana Starca radi enotnega nadzorstva slovensko-nemških šol.
Na podlagi publikacije „Karntner Schul-tvesen“ za leto 1930/31 je na Koroškem poleg nemških šol 80 slovensko-nemških šol z 189 razredi in 8661 učenci.
Te šole so razdeljene na štiri šolske okraje 'n stoje pod nadzorstvom štirih okrajnih šolskih nadzornikov. Enotno nadzorstvo vsled tega zelo trpi in daje povod za samolastno postopanje posameznih šolskih vodij, ki gre tako daleč, da ti celo samolastno izpreminjajo značaj §ol.
Dvojezične šole zahtevajo, če hočejo izpolniti svojo nalogo, posebne skrbljivosti v organizaciji in nadzorstvu. To spoznanje se je deloma upoštevalo že v stari Avstriji: Na Češkem sta obstojala dva odseka deželnega šolskega sveta: za nemške ljudske šole 15.000 Ko-
čevcev je bil za nadzorstvo teh imenovan v letu 1891. paybap nemški okrajni šolski nadzornik; pozneje’je bil imenovan za vse nemško šolstvo na Krajnskem nemški deželni šolski nadzornik. Že ta dva primera kažeta, da zahteva različen način organizacije šol ločeno nadzorstvo, da morejo uspevati.
Duševne in^ gpspodarske zaostalosti slovenskega ofretH+ja; ki jo priznàyajo yse stranke, so v glavnem krive pomanjkljivosti njegovih šol. Glavna pomanjkljivost je razdelitev slovensko-nemških šol na štiri šolske nadzornike, vsled česar se ne more doseči enoten cilj.
Ker Avstrija in posebno dežela Koroška po slavnostni izjavi njenega deželnega zbora za tem stremi, do hoče zdaj in vedno varovati jezikovne in narodne posebnosti slovenskih so-deželanov in ker hoče posvetiti njihovemu duševnemu in gospodarskemu razvoju isto skrb kakor nemškemu prebivalstvu se gotovo ne bo hotela odreči potrebi po ločenem enotnem nadzorstvu šol za slovenske sodeželane.
Zato predlagamo sledeče:
Deželna vlada se poziva, da pozkuša doseči pri zvezni vladi, da se podredijo vse slo-vensko-nemške šole dežele enotnemu nadzorstvu in da se zato imenuje slovenski šolski nadzornik.
Deželni zbor.
Pretekli teden je zasedal deželni zbor dva dni, dne 24. in 25. junija, predvidoma zadnjič pred jesenskim zasedanjem. Razprave so šle gladko in se je v kratkem času mnogo spravilo z dnevnega reda. Kar nas posebno zanima, sta dva samostojna predloga slovenskih poslancev, o katerih govorimo na drugem mestu.
Letošnje leto je zelo bogato neviht, neurij in toče. Doslej so bili hudo prizadeti okraji Šmohor, Spittal, Beljak, Wolfsberg in deli Spodnje Koroške, kjer so uničeni posevki, vrtni nasadi in močno poškodovani gozdovi. Krščanski socijalci predlagajo, da deželna vlada doseže pri zvezni vladi ,da se takoj uvede podporna akcija in odpis zemljiškega in drugih davkov.
Predsednik poroča o oddaji gradbenih del na cesti čez Pack. Nekateri deli ceste zahtevajo mnogo strojev, ki jih koroške tvrdke nimajo. Vendar izvršijo polovico dela domače tvrdke. Preskrbo delavcev imajo v rokah ta-mošnji gostilničarji in tudi druge potrebščine se nakupujejo samo na Koroškem. — Za žvabeški vodovod, ki bo stal 36.331 S, da dežela 10.900 šilingov brezobrestnega posojila. Posojilo se mora vrniti V osmih letnih obrokih, počenši s 1. julijem 1931. — Občina Bistrica v Rožu dobi za vodovod 36.000 S brezobrestnega posojila, ki ga mora vrniti v desetih letnih obrokih. — Most čez Žilo pri Mariji na Žili je prekoračil proračun za 49.690 S. Tozadevni kredit se naknadno dovoli, — Finančni odsek predlaga, da bi se stopilo v stik z zvezno vlado, da bi ta prevzela most preko Drave pri Labudu. — Glavna šola v Beljaku ne zadostuje več potrebam. Poslopje se mora razširiti. Stroški bojo znašali 450.000 S, dežela prispeva k tem 100.000 S.
Občinsko doklado preko 100 odstotkov morejo pobirati naslednje občine: Žrelec 280, Bekštanj 200, Šmohor 150, Št. Jakob v Rožu 170, Tinje 140, Velikovec 200, Celovec 400, Podklošter 470, Poreče 200 (zemljiški davek) in 500 (hišni' davek). Hernler predlaga, da se preneha s predpišavahjem davka v beljaški o-kolfcf po toč! oškodovanim. Poslanec Schumy pojasni, da ima Podklošter vsled tega tako visoko' doklàdó, ker je že tri létà dolžan prišpe-
vek za regulacijo Žile. Občina od te regulacije nima nobene koristi in bo treba izpremeniti tozadevni zvezni zakon. — Radi občine Poreče se razvije daljša razprava. Občino upravlja trenutno vladni komisar in so nove volitve že razpisane. Občina je kupila Pàrkhotel in-je pri tem plačala navrh. Hotel naj bi se zopet prodal in občinsko gospodarstvo bo prišlo zopet v red. — Izpremeni se varstvena doba za nekatere vrste divjačne. — Razvije se razprava o
Pri revmatičnih boleznih, bolečinah v členkih ir: sklepih, kakor pri glavobolu učinkujejo Togal-tablete hitro in zanesljivo. Popolnoma neškodljivo. En sam poizkus prepriča! —
V vseh lekarnah. — Cena S 2,40.	1/5
inozemskih sezonskih delavcih in o delu ob nedeljah in praznikih. — Davek na električno silo se razširi. Zanaprej so tega davka oproščene samo še elektrarne do 5 konjskih sil in električne naprave do iste moči, ki služijo samo kmetijstvu, lastnemu obratu. — Za sklepe celovškega mestnega odbora je zanaprej potrebna navzočnost 20 odbornikov. — Deželni glavar pojasni zadevo radi paše na planinah na italijanskem obmejnem ozemlju in glede carine na drva, ki jih spravljajo obmejni prebivalci Vrat iz svojih gozdov na italijanski strani na svoje domove. Ne prva in ne druga zadeva še ni urejena.
Drugi dan zasedanja sta se najprej preči-tala oba samostojna predloga slovenskih po-j slancev.
Na predlog šolskega odbora se sklene, da je prepovedano, da bi se od učiteljskih plač odtegovali prispevki za društva, strokovne organizacije, stranke ali drugi darovi v razne svrhe.
Koroški občinski red je bil tokrat že tretjič pred deželnim zborom. Sprejmejo se izpre-membe, ki jih je zahtevalo zvezno ministerstvo. — Istotako se sprejme občinski red za avtonomno mesto Beljak z dodatnim predlogom. Ko so se namreč priključili deli občine Sv. Martin Beljaku, se je sklenila pogodba, da bodo priključeni deli plačevali samo polovico občinskih doklad. Katastralna občina Federaun še v 1000 letih ne bo del mesta, plačevati po mora iste doklade kot mesto. To je krivično. Dočim mora zidati mesto skozi nova naselja lepe ceste, si morajo vasi v okolici popravljati svoja pota same.
Poslanec Leer poroča, da je obratovanje v svinčenem rudniku v Bleibergu popolnoma ustavljeno in do so ostala vsa poganja z družbo prezuspešna.
Na to je prišel na dnevni red nujni predlog glede carinske unije. Predlog pravi, da poživlja deželni zbor zvezno vlado, da se v zadevi carinske unije ne sme pustiti ustrahovati po inozemskih grožnjah in obljubah, temveč stremeti za tem, da pride enkrat do gospodarske združitve vsega nemškega naroda. Razen slovenskih poslancev, ki nimajo smisla za demonstrativne predloge, so glasovali za predlog tudi krščanski socijalci. Zvezni kancler je par dni prej povdaril stališče vlade glede tega vprašanja v tem smislu, da čaka na izrek mednarodnega razsodišča v Haagu. Naj navedemo k temu samo par stavkov iz krščansko-socijal-nega lista ..Alpenlander Bote“: Dvanajstero možičkov (Schobrov blok) naredi večkrat kako neumnost, kakor Schober s svojo carinsko unijó. — Ti (Francozi) nas kaznujejo sedaj ža neumno politiko dr. Schobera glede carinske unije in za večno besedičenje o priključitvi,, ki ga nihče resno ne vzame in ki ni groša vredno.
ffl POLITIČNI PREGLED |fl
Izjava dr. Bureševe vlade. V parlamentu je novi zvezni kancler dr. Buresch podal izjavo, ki je bila zelo zmerna, in se je opazilo, da je vlada pripravljena na sporazum z opozicijo. Po-vdarjal je posebno potrebo ravnotežja v proračunu spričo pojavljajoče se tendence po zmanjšanju državnih dohodkov. Treba bo žrtvovati in vlada hoče pravično razdeliti te žrtve. Vlada hoče popolnoma izvesti zavarovanje proti brezposelnosti, starosti in invalidnosti, kakor tudi energično preurediti upravo. Ravno tako bo gledala na to, da se zopet spravi na noge Kreditni zavod, ne da bi se vlada pri tem prehitela. Ugotoviti hoče vse one osebe, ki so zakrivile polom Kreditnega zavoda. Zunanja politika Bu-rescheve vlade pa temelji na mednarodnih pogodbah in na etičnih, geografičnih, gospodarskih in političnih predpogojih. Vlada hoče skrbno vzdrževati odnošaje z vsemi državami, posebno pa s sosednimi državami. Najdragocenejši del zunanje politike nove vlade pa bo bratsko prijateljstvo z Nemčijo. Glede načrta carinske unije se kancler ni izjavil obširno. Naglašal je posebno že sklenjena trgovinska pogajanja z Madžarsko, skorajšnje končanje pogajanj z Jugoslavijo in Italijo, in še nezaključena pogajanja s Češkoslovaško in Romunijo. Svoj govor je zaključil s toplo zahvalo predsedniku Hooverju za njegovo poslanico, ki obeta tudi Avstriji rešitev. V razpravi je soc. dem. govornik opozoril na to, da trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo do 1. julija najbrže še ne bodo končana. Zato je nevarnost, da bodo avstrijski poljedelci vse storili, da bi vlada na podlagi svojih pooblastil, ko nastopi brezpogojno stanje, prepovedala uvoz iz Jugoslavije. Govornik svari vlado pred takimi ukrepi, ki bi bili enaki carinski vojni z Jugoslavijo in ki bi lahko dovedli do neprijetnih zapletljajev. Splošno se sodi, da se vladna izjava ne razlikuje dosti od običajnih vladnih izjav in da je precej meglena. Zato se vladi tudi ne prerokuje predolgega življenja. — S tem je bila razprava o vladni deklaraciji končana in na dnevni red je prišel zakonski predlog o zvišanju carine na kavo in čaj. Po kratki debati je bil sprejet vladni predlog s to izpre-membo. da stopi y veljavo že tretji dan po razglasitvi.
Za Kafhreiner še carina ni zvišana.
Še so prvovrstni tuzemski izdelki, katerih nizka cena je dobro prilagodena oslabljeni kupni moči avstrijskega prebivalstva. Med robo, ki se rabi vsak dan, je na prvem mestu Kathreiner Kneippova sladna kava, katere V« kg stane samo 80 grošev.	105
Nemčija. S posetom nemških državnikov v Londonu je prišlo vojnoodškodninsko vprašanje zopet na dnevni red. V juliju obiščeta Berlin Macdonald in Henderson, dalje ameriški zakladni tajnik Mellon in ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson. Oba se mudita v Evropi in študirata gospodarski položaj evropskih držav. Nemčija je finančno precej, na kraju. Zato je že izdelala načrt, kako bi se dala pri upniških državah doseči preložitev plačil za nekaj let. O tem bodo razpravljali tudi omenjeni državniki v Berlinu. Nemčija se je v svoji stiski obrnila tudi na ameriškega predsednika Hooverja, ki je dal sporočiti, da ponuja svetu preložitev vseh vojnih dolgov za dobo enega leta s pogojem, da bo ta sklep odobril kongres. Ameriška vlada bo odgodila plačila dolgov inozemskih vlad Ameriki, ki bodo zapadla s 1. julijem tekočega finančnega leta s pogojem, da bodo dovoljene slične enoletne odgoditve tudi za vsa plačila meddržavnih dolgov velikih držav upnic. Ta predlog gre za tem, da bi si države dolinice zopet gospodarsko opomogle. Odgoditev plačil se nanaša na glavnico in obresti, ne pa na zasebne dolgove vladam. Predlog je Nemčija z navdušenjem sprejela, ker bi si prihranila 150 milijonov mark. Tudi Angleška je dala svoj pristanek in Društvo narodov je prav zadovoljno. Amerika namreč za preložitev plačila vojnih dolgov ni imela nikdar smisla in tudi ne za znižanje. Francozi in Belgijci izražajo svoje ■pomisleke. Če ne bodo sprejele vse upniške države Hooverjevega predloga, se mogoče skHče za jesen svetovna finančna konferenc. Hooverjeva izjava je imela tudi zelo blagodejen vpliv na borzni promet. Berlinski papirji so po-
skočili, dočim je dolar nekoliko padel. Od tega upa imeti tudi Avstrija nekaj koristi. Jugoslovani pravijo, da razpolaga Amerika z velikanskimi rezervami in se lahko brez kvarnih posledic za svoj finančni položaj odloči za ta korak. Toda Hoover sam veže svojo obljubo na pogoj, da odobri odgoditev dolgov kongres, kar pa je tako malo verjetno, da bi bilo preuranjeno udajati se kakim nadam, dasiravno je razumljivo, da bi evropske države sprejele ameriško ponudbo z odprtimi rokami. Jugoslavija bi izgubila v enem letu 72 milijonov frankov, kar bi stvarno ne bilo izgubljeno, ampak samo odgo-deno. Italija je dala svoj pristanek, vendar želi, da se Nemčija odpove združitve z Avstrijo. Med Nemčijo in Francijo pa bo prišlo predvidoma do osebnih razgovorov.
Volitve v Bolgariji so se vršile dne 21. junija pod Ljapčevim vodstom. Že trideset let ni bilo svobodnih volitev, kakršne so bile sedanje vsaj na papirju. Nasilje sta izvajali vladna stranka in makedonstvujušči nad narodnim blokom. Več voditeljev je bilo odvedenih neznano kam, nekaj postreljenih, drugi pa so zopet romali v zapore. Izid volitev je presenetil. Vladna stranka že 30 let ni doživela takega poraza. Kdor ima ves aparat v rokah, lahko doseže uspehe. Opozicija: zemljoradniki, narodni liberalci in radikali so se združili v narodni blok, katerega nositelj liste je bil Malinov. Po dosedanjih vesteh je dobil narodni blok okrog 150 mandatov od 273, s katerimi razpolaga bolgarsko sobranje. Bivši vladni blok je padel od 174 mandatov na 79. V italijanskih političnih krogih se opaža velika pobitost zaradi nepričakovanega izida bolgarskih volitev, ki so upropastile zvestega italijanskega prijatelja Ljapčeva in njegovo stranko. Nekateri listi zahtevajo od vlade, da izvaja pritisk na rešitev bolgarske krize, ker obstoja nevarnost, da bi novi možje, ki prihajajo iz kmetskih vrst, ovirali nadaljni razvoj italijansko-bolgarskega sodelovanja na Balkanu, ki je do sedaj prinesel že toliko koristnega za dobrobit obeh narodov. Z ozirom na izid volitev je LjapČev podal ostavko in kralj je poveril sestavo nove vlade Malinovu. Če bodo vse stranke narodnega bloka složne, se bliža Bolgarski boljša bodočnost in svoboda državljanov.
1 DOMAČE NOVICE M
Celovec pod komisarjem. Deželni zbor je j pretekli teden zadnjič zasedal pred jesenjo. Mesto je zelo zadolženo in novi. občinski svet se še ni sestal, da bi izvolil novega župana in izravnal mestni proračun, kakor zahteva najvišji računski dvor. Zato je deželna vlada ukazala komisarju, da mora s sodelovanjem tričlanskega sosveta izravnati občinski proračun in ga predložiti deželnemu zboru. Komisar je črtal postavko za postavko, pa je še vedno ostalo 700.000 S primajkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril na ta način, da se s 1. januarjem 1931 ukine vsem nameščencem pri elektrarni 13. mesečna plača, da se ukinejo vse doklade, nadure itd., kar da 240.000 S prihranka. Drugim mestnim uradnikom se zniža 13. mesečna plača na 60 odstotkov, da dobijo letos 40 odstotkov 13. mesečne plače manj; prihranek 60.000 S. Izdatki za predsedstvo in mestni svet se znižajo za eno tretjino; prihranek 50.000 S. Mestno gledališče in mestni kinematografski obrat se da 1. okt. v najem; prihranek 120.000 S, kolikor je prispevalo doslej mesto k primanjkljaju gledališča. Vse te ukrepe je zahteval najvišji računski dvor. ki pa jih mestni odbor ni izvedel, tudi ni odpustil 80 odvišnih nameščencev pri cestni železnici in elektrarni. Ti ukrepi pa še ne krijejo primanjkljaja. Zato se zviša doklada na zemljiški in stanarinski davek od 300 na 400 odstotkov, zviša se davek na elektriko od 100 na 200 odstotkov, zviša se pristojbina mestne klavnice od 10 na 20 g za kg mesne teže. Zdaj se bodo Celovčani praskali, ko sam mestni svet ni bil zmožen, da napravi red. Celovški nameščenci sicer protestirajo proti temu, a jim bržkone ne more več pomagati nobena žavba.
Celovec v znamenju velikanskih cirkuških iger. Cirkus Karl Hagenbeck o tvori v Celovcu v začetku julija svoje predstave. Celovec more slaviti v bližnjih dneh velik dogodek. Pride namreč celoten cirkus Karl Habenbeck od znamenitega zverinjaka v Stellin-genu in bo kratko gostoval na Jovanovičevem zemljišču za tobačno tovarno. Slavnostna prva predstava bo tvorila sijajen uvod k cirkuškim slavnostnim igram. Je neverjetno delo, če pride tokrat z velikanskim artističnim programom »koro ves zverinjak v Stellingenu v Celovec.
Tri ure se bo obiskovalec zabaval, razveseljeval in na nazoren način poučeval, tri ure bo pozabil na vsakdanjost in se navdušil za mičnost cirkuškega zraka in cirkuške romantike. S cirkusom Karl Hagenbeck je v Celovec na pohodu preko 100 konj, levov, tigrov, raznih medvedov, leopardov, črnih panterjev, sibirskih velblodov, nojev, zeber, antilop, 12 slonov, 6 morskih levov, 30 opic, 20 ponijev itd. Poleg čisto cirkuškega programa bodo še druge točke, da bo zadovoljen vsak. Gostovanje Karla Hagenbecka stoji v znamenju velikanskega znižanja cen, že s malim denarjem se morejo videti čudeži sveta. Mnogoštevilne živali si je mogoče ogledati dnevno od 10. do 18. ure. Vstopnice v predprodaji: cirkuška blagajna, telefon 118; knjigama Kollitsch, Celovec, Kolodvorska cesta 15, telefon 392. Vršijo se naslednje predstave: vsak dan zvečer ob 8.15 uri velika predstava. Poleg tega popoldanske predstave ob 3.30 v sredah, sobotah, in nedeljah. Pri teh predstavah se bo predvajal celotni in neskrajšani večerni program. Otroci na vseh prostorh polovične cene.
Sv. Lenart pri Sedmih studencih. (Razno.) Medard se kaže pri nas v nelepi šegi. V pon-deljek dne 15. junija je proti večeru poslal precej toče. Po vrhih, posebno pa na Trabinju, je pobila ta šiba božja vse. Kako lepo so cvetele obilne črešnje m obljubljale obilnega sadu, sedaj pa štrlijo veje brez listja in sadui proti nebu. Pa tudi žito je popolnoma pokončno. Par dni navrh se je vsula nonoči, k sreči le par sekund. Grozi nam pa skoraj vsaki dan. Tako tavamo v negotovosti, li bomo to želi, kari smo veselega srca sejali. — Dne 20. junija je delil preč. g. generalni vikar Janez Schmutzer 144 šolarjem zakrament sv. birme. Mil. g. knezoškof je namreč hudo obolel.
Gramofonske plošče. Poleg v oglasu navedenih slovenskih koroških narodnih pesmi, se dobijo tudi druge slovenske narodne pesmi, električno izvršeni posnetki na Polydor ploščah. Mirko Jelačin in Drago Žagar sta pela s spremljevanjem harmonike, gosli in kitare naslednje narodne pesmi: „Moj očka ima konjča dva" in „Jest pa eno ljubco imam"; „Ne bom se mo-žila" in „Nič več ne bom hodil"; „0 ja, oj dekle moja" in „Kaj pa ti pobič"; „Mati zakliče" in „Po Gorenjskem po Kranjskem"; „Dekle, povej, povej" in ..Smukova"; „En hribček bom kupil" in „So ptičice zbrane"; „Bom šel k svoji ljubici" in ..Ljubca, kod si hodila"; „Trije kovači" in„Ko sem k njej pršov“;„Ma-jolka" in „Od Celja do Ljubljance"; „Na planincah luštno biti" in „En glažek vinca". Plošče se naročajo pri Janezu Lomšek-u v Zagorjah, pošta Ebemdorf. Cena komad 6 S 60 g.
Bilčovs. ’(2Sletnica požarne hrambe.) Dne 14. junija je bil za našo Občino dan velikega slavlja in gotovo ne bo odveč, če o tem tudi naš list nekaj pove. Tukajšnja prostovoljna požarna hramba je obhajala 251etnico svojega obstoja. Pri tej priliki je bilo 18 članov za nih 251etno članstvo v hrambi odlikovanih od deželne vlade. Odlikovanje je izvršil zastopnik okrajnega glavarstva g. polkovnik Lorene. Tudi je bilo združeno s proslavo blagoslovljenjp novega gasilnega doma. Domači g. župnik je šel v vsakem oziru prirediteljem proslave na roko ter bral sv. mašo na prostem blizu gasilnega doma, kjer je imel slovenski in potem tudi nemški nagovor. Samo nemški je pozdravil udeležence slavnosti g. načelnik Lorene Šelander. Zastopnik občine pa je le uvidel, da se je treba ozirati na vse navzoče, in je v imenu občine pozdravil navzoče najprej slovensko in potem tudi nemško. S tem se je s strani občine pokazalo, da četudi je v slovenskih rokah, ne prezira naših nemških sodeželanov, ampak firn daje z našim jezikom vred isto veljavo. Da bi se tudi z nami tako enakopravno postopalo, pa bi izostal marsikateri prepir! Slovesnost prireditve so dvigniH tudi naši pevci, ki so za svoje petje med sv. mašo in ob gasilnem domu želi splošno priznanje. Tudi pevci so na ljubo udeležencem nemške narodnosti zapeli ob koncu dopoldanske proslave eno nemških pesmi. Zopet dokaz, da v narodnem pojmovanju nismo prenapeti. Popoldne se je slavnost nadaljevala v Miklavževi gostilni z raznimi zabavami. Končno ml vsem, ki so bili za svoge 251etno požrtvovalno delo v požarni brambi odlikovani, prav iz srca čestitamo. Naj bi si mladina njih požrtvovalnost in ljubezen do bližnjega vzela za zgled ter zastavila svoje mlade sile v prospeh dmštvfl in gojila v njem edinost in nepristranost v smislu gesla: Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!
Zanesljiv svetovalec na polju amaterskega fotografiranja in kinematografije je že deaedetja vsak»* letni katalog ipecijahe tvrdke Siegfried Wachtl na Dunaju. VIL. Neubaugasse 34. Katalog pregleda»
razlaga na 200 straneh in z 234 slikami strokovno vse priporočljive aparate in potrebščine v poljudni pisavi, da « tudi lajik lahko izbere vse potrebno. Katalog dopošlje vsem čitateljem, ki se sklicujejo pri naročilu na naš list, imenovana tvrdka zastonj.
Iz Bistrice pri Pliberku. (Oče Matevž Hafner +.) Od prvih staršev skozi vse tisoče rodov človeštva nas uči zgodovina, da mora človek umreti. Tako je nam povedal v tolažbo naš g. župnik, ko smo stali solznih oči ob odprtem ffrobu Črnkovega očeta. Dasiravno je rajni že dalje časa bolehal, nas je vendar vest o njegovi smrti zadela nepričakovano. Umrl je v nedeljo, dne 21. junija zjutraj rahlo in mirno, saj je bil vsak čas pripravljen na ta trenutek. V torek, dne 22. junija pai smo ga spremili v veličastnem sprevodu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Dolga vrsta žalujočih se je pomikala oroti Šmihelu za praporom mrtvaških bratov. Žalostno so doneli zvonovi od fare in od podružnic, naši pevci pa so spremljali sprevod z ganljivimi žalostinkami. Ko je pa čg. župnik v imenu nas vseh jemal ob grobu slovo od rajnega očeta, ko so pevci zapeli v zadnji pozdrav »Vigred se povrne11, se je orosilo skoro vsako oko. Prijatelji in znanci so prišli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast rajnemu. Bil ba je rajni oče tudi blag človek, ki nikomur ni storil žalega. Poznali smo ga vedno samo dobre volje. Kdor je pa svojo družino in svoje otroke tako ljubil kakor rajni, jih pač lahko pusti v zavesti, da ga tudi preko groba ne bodo pozabili nikdar. Črnkov oče je bil še mož stare korenine. Sodeloval je že pri ustanovitvi Šmi-helske posojilnice in dolga leta je bil tudi občinski odbornik. Vedno je tudi rad daroval za cerkvene potrebe; posebno ko so se po vojni bo cerkvah nabavljali novi zvonovi, je rajni oče vedno rad pomagal. Veliki zvon pri farni cerkvi v Šmihelu, pri katerega blagoslavljanju ie bil za botra, pa nosi tudi njegovo ime; pel tnu bo v trajen spomin. Dober oče, zvest mož, briden in skrben gospodar je bil. Vsako bridko uro je znal udano prenesti; v križih in težavah, fr doletijo pač vsakogar na tej zemlji, si je znal Dovedati vedno svojo lepo tolažbo: „Kar Bog Dam pošlje slabo ni, četud se nam napačno zdi“. Po tem je živel in tako vdana je bila tudi Djegova smrt. Sedaj pa počiva ta dobri, nepozabni človek v hladnem grobu, da počaka na baše skupno vstajenje. Z Bogom, dragi oče, do Svidenja! Do takrat pa Ti bodi zemlja rodna, ki si jo svoj živ dan z ljubeznijo in skrbjo obdeloval, lahka!
Drobne koroške novice. V tednu pred 20. junijem je padlo število podpiranih brezposelnih Da Koroškem za 425 na 5857. — Celovški vse-Demški list se pritožuje, da nemški izletniki z avtobusi na italijanskem ozemlju izmenjavajo s fašisti fašistovski pozdrav. Kako naj črpajo, Pravi list, naši sonarodnjaki na oropanem o-zemlju korajžo in upanje, če vidijo take izraze simpatij. To je veleizdaja. Izletniki, o katerih Piše list, so bili gotovo avstrijski fašisti, ali vsaj ljudje, ki simpatizirajo z Italijo. Teh je na Koroškem precej. — V noči na 23. junij je bilo vlomljeno v župnišče v Lipi nad Vrbo. Vlomilci so se najprej nekoliko najedli in napili, potem Pa se spravili na blagajno, ki jo pa niso mogli odpreti, pač pa so jo poškodovali. Odnesli so Dekaj tujih valut in jestvin. Vlomilci še niso izsledeni. — Iz Velikovca—Sinča vas v Železno Kaplo vozita od 1. julija naprej samo dva vla-«a: ob 9. in ob 18,04; iz Železne Kaple v Sinčo vas ob 5,40 in ob 15,15. — Sejmi v juliju: 2. v železni K^Hi in 27. v Grebinju. — Dne 23. ju-uija je pogorelo pri Olincu v Dobrli vasi. Poslopje se ni dalo rešiti. Poleg tega je zgorelo 7 svinj in 6 ljudi je brez strehe. — Vladni ko-Diisar je povabil celovške mestne očete na sejo, da 30. junija popoldne izvolijo župana. Do skle-ba lista rejultat seje še ni znan.
f GOSPODARSKI VESTNIK j
Občni zbor deželnega kulturnega sveta dae 13. junija 1931.
Občni zbor je potekel popolnoma mimo. Zadeva ■° zasilni podpori je povzročila pri landbundovskih zastopnikih nekoliko razburjenosti, toda večjih prerekanj ni bilo. Poleg tega tudi posvetovanja o ustanovitvi kme-j*i*ke zbornice niso privedla do enotnega sklepa, ker J*ndbundovci nočejo pokazati pravega smisla za to Ustanovo ter rajši tožijo o velikih stroških. Pomisliti je ‘Pne treba, da 13.000 koroških kmetov ▼ deželnem kul-
turnem svetu nima zastoptsva in torej niso deležni uspehov stanovskega zastopstva.
Ob poldeseti uri otvori predsednik občni zbor ter pozdravi predvsem tri zastopnike rajhovskega poljedelstva, zastopnika deželne vlade itd. Dež. svetnik Šumi pozdravi občni zbor v imenu deželne vlade ter izjavlja, da je dež. kulturni svet svoje naloge dobro rešil. Kritika glede zasilne podpore ni bila na mestu, ker se ne da ustreči vsem željam. Dež. vlada ima zaupanja v deželni kulturni svet in je prepričana, da se je denar pravilno porabil. Sedaj je treba polagati važnost ma trgovska pogajanja, ki se vršijo s sosednimi deželami. Toda kljub temu se morajo subvencije kmetijstvu obdržati.
Iz poročila predsednika Supersperga je posneti, da slavi dež. kult, svet letos dvajsetletnico svojega obstanka. Začasno šteje 250 kmetijskih podružnic z 15.250 člani. Zasilna podpora se je razdelila, kakor so to želeli kmetijske podružnice. Denarna pomoč za gorske kmete pa se ni mogla razdeliti tako, kakor je sklenil odbor. Tudi gorska pota se niso mogla popraviti. Najti se mora še ključ za določitev, kdo je. gorski kmet in kateri ni. Lesna kriza se je pri naših posestnikih zelo močno čutila, ker je veliko kmetov navezano izključno na dohodke iz lesa. Poleg tega odpade tudi vožnja po zimi. Pogajanja z deželnim finančnim ravnateljstvom glede dohodninskega davka niso dovedla do uspeha. Ako bi kmet mogel svoje davke plačevati v gotovini, bi gotovo ne bilo pritožb, iz kmeta pa se ne da izmozgati denarja, če ga nima. Ravnotako smo se pritožili radi socialnega zavarovanja, kjer znašajo nevplačani prispevki čez en milijon šilingov. Glede kmetiške zbornice stoji dež. kulturni svet na stališču, da morajo tam tudi poljedelski delavci -dobiti svoje zastopstvo, kajti zbornica je strokovna, ne par razredna zastopnica. Predvsem se mora rešiti vprašanje stroškov. Volitve v bolniško blagajno bi stale okrog 80.000 S, torej bi tudi tukaj ne stale manj, preje več. Okrajni sveti stojijo na stališču, da si sedaj radi ustanovitve kmetiške zbornice ni treba beliti glave. Predsednik je nato še omenil regionalne trgovske pogodbe z Nemčijo, Ogrsko in Italijo, se zahvalil vodstvu, članom stalnega odbora, nadalje deželni vladi, zvezni vladi, uradništvu in tisku za delo, ki so ga storili za kmetijske interese in svaril pred vsakim nevarnim radikalizmom. Delegata Hemler in CWald se potegujeta za ustanovitev kmečke zbornice in zahtevata, da morata dežela in država še nadalje kriti stroške za razvoj kmetijstva, za upravne stroške pa se uvede doklada k dohodninskemu davku. V demokratični državi se mora zahtevati tudi demokratično zastopstvo vseh kmetov, ne gre, da bi 13.000 kmetov ne bilo zastopanih.
O prodaji kmetijskih produktov je predaval živinorejski nadzornik dr. Scheuch. Omeni delovanje posredovalnice za živino in dokaže, da je potom te prišlo mnogo goved in svinj na dunajski trg. Obnesla se je tudi akcija za podpiranje cen. Kljub temu je razlika med ceno živine in ceno mesa prevelika in nevarna. Poleg tega je še na domačem trgu danih možnosti za razpečavanje kmetijskih produktov, posebno kar se tiče perutnine, masla in klobas. Leta 1930 se je na Koroško uvozilo 1,240.000 kg mesenin, masla, slanine in ostankov za klobase. Premisliti bi bilo, če se ne da na ta uvoz naložiti kaka deželna naklada. Naše kmetijstvo bo moglo obstojati le, ako začne pridelovati kvalitativne stvari; potrebno pa je tudi, da se izpopolni pxwredovanje živine. O spremembi osebnega davka in šolskih izdatkov je poročal dr. Hemler, ki je zahteval zvišanje neobdavčenega minimuma na 2300 S in dalekosežnejše investicijske ugodnosti. Način napovedi dohodninskega davka je težaven, neporabljiv in za kmeta skoro nemogoč. Šolski izdatki so se za kmetijstvo zvišali za 3 milijone S, ker se je opustilo bivše šolske okraje. Krivičen je tudi zakon o prispevkih za glavne šole, ker kmetje od teh skoro nič nimajo. Pa tudi pri ljudskih šolah bi se dalo varčevati.
Dež. svetnik Šumi je izjavil, da se deželna vlada bavi se vprašanj, ki jih je omenil pois. Hemler. Toda razdelitev stroškov za glavne šole je določena v zveznem zakonu in se mora ta izpremeniti. Toda varčevati pa se mora tudi pri šolah in tukaj tudi krajni šolski svet lahko začne. Potem p>oroča, da je deželni šolski svet sklenil, da se morajo v podeželnih občinah obdržati jesenske počitnice (15. septembra do konca oktobra) in začetek šolskega leta v jeseni.
Zast. Ritscher navaja, da bo ljudstvo obremenitev za glavne šole občutilo šele leta 1935, ker doplačuje za ohranitev do tistega leta tudi dežela. Kmečko ljudstvo pa nima nobene koristi od glavnih šol, ker obiskujejo te navadno le otroci iz mest in trgov. Uvede naj se zopet šolnina s čimer se krije polovica stroškov.
O izpremembi socialnega zavarovanja je govoril poslanec Striessnig, ki je navajal, da je ta izprememba nujno potrebna, kajti kmet ne more več plačevati teh visokih dajatev. To dokazuje visoko število neplačanih prispevkov, ki znašajo 1,878.000 S. D* je nevolja
proti zavarovanju že precej narasla, kaže stremljenje po ustanovi občinskih bolniških blagajn. 2e bivši socijalm minister, dr. Resch, katerega slika govornik za najbol-šega socialnega ministra, je uvidel potrebo po temeljni izpremenitvi vsega socialnega zavarovanja. Na to pa sedaj ni misliti, ker so nasprotstva še prevelika. Radi-tega ne preostane drugega, kakor izprememba pravil bolniške blagajne. Govornik predlaga radi tega, naj se bolniška blagajna pozove, da takoj izdela primerne predloge za izpremembo svojih pravil in se pri lem predvsem ozira na znižanje prispevkov.
Zastopnik Oswald zagotavlja, da vlada med zahto-vo po zasiguranju prometa kmetijskih pridelkov in med zahtevo po izpremembi socialnega zavarovanja gotova odvisnost. Res je, da se morajo odpraviti slabe stram socialnega zavarovanja, zakaj uspehi niso povoljni. Toda z malenkostnimi izpremembami pa se stvar tudi ne da rešiti.
Predsednik bolniške blagajne Plasch poroča, da bolniška blagajna že izdeluje načrte za izpremembo pravil, toda'veliko od tega ni pričakovati, zakaj v okvirju zakona se pravila ne dajo veliko predrugačiti. Dež. kulturni svet pa more od deželne vlade zahtevati vsaj pavšaliranje prispevkov za nezgodno zavarovanje, s čimer bi bilo kmetijstvu precej pomagano. Nato se soglasno sprejme predlog drž. poslanca Striessniga.
Inž. Grimschitz navaja nato nekaj slučajev, v katerih se določbe obrtnega zakona v kmetijstvu ne dajo popolnoma izvajati. Tako je n. pr. nemogoče, da se za vsako zidarsko delo pokliče mestni stavbeni mojster, da se za vsako popravo hišne strehe naroči koncesioniran mojster, ravnotako posestnik ne rabi peka, da mu speče črni kruh, in mesarja, ako mora zaklati goved. Zato predlaga protest proti takšni uveljavi nekaterih določb obrtnega zakona. Ta predlog se soglasno sprejme.
Zast. Gali predlaga nato izpremembo točke po-slovskega reda, ki predvideva izplačilo premij za posle, ki so bili več let pri enem in istem posestniku v službi, ker ta točka kali dobro razmerje med kmetom in poslom in prisili posestnika, da posla prej odpusti, preden mu izplača predvideno premijo. Ta določba torej tudi ni v dobrobit poslom. Tudi za ta predlog so vsi glasovali. Ravnatelj dr. Stotter poroča nato o rentabiliteti kmetijstva v letu 1930. O tem smo že pisali na drugem mestu.
Prebral je nato sledečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela: Občni zbor deželnega kulturnega sveta smatra za svojo dolžnost, državno in deželno oblast kakor celo javnost opozoriti na silno težavne razmere koroškega kmetijstva. To obuboževanje kmetijstva povzroča v prvi vrsti popolnoma nezadovoljni razvoj cen za vse kmetijske pridelke in popolna stagnacija v lesni trgovini. Promet živine je v teku enega leta tako zaostal, da zaostajajo cene za 40 do 60 odstotkov za ceno rentabilitete živinorejstva. Ravnotako tiči tudi promet pri konjih in so cene popolnoma nezadovoljive.
Brezmejne izgube je zadalo koroškemu kmetijstvu tudi padanje cen za svinje.
Občni zbor deželnega kulturnega sveta je mnenja, da je pridelovanje žita važen faktor za dosego in zasi-guranje popolne neodvisnosti v gospodarstvu prebrane in ceni raditega vse ukrepe, ki so se uvedli za stabilizicicijo rentabilitete domačega pridelovanja žita.
Zagotovitev primernih cen za krompir velja za važen predpogoj za povoljen razvoj mnogih podjetij na Spodnjem Koroškem.
Deželni kulturni svet zahteva, da se trgovske pogodbe sklenejo za kratek rok, da se domača poljedelska produkcija vsak čas lahko zavaruje. Koroško kmetijstvo pa je zainteresirano tudi na razvoju izvoza plemenske in rejene živine, konjev, mlekarskih pridelkov, sadja in lesa v Nemčijo.
Četudi je kriza v avstrijskem kmetijstvu deloma povzročena po svetovni gospodarski krizi, vendar se ji
26. avstrijska
državna dobrodelna loterija
Žrebanje 7. julija 1931
1 srečka S 3 —	1 srečka S S*—
52.000 dobitkov in 1 premija Glavni dobitek S 100.000«—
Na 10 srečk s tekočo zadnjo številko mora odpasti najmanj an dobitek! Poslovalnica razredne loterije!
Getchiftntelle I. PROKOPP, Saden, N.-Č.
Rszpošiljalnica za zvezne dežele.
na marsikaterem polju da pomagati s primemo gospodarsko politiko v domači državi.
Končno zahteva občni zbor takojšnjo izpremembo postave o zavarovanju poslov z ozirom na plačilno zmožnost kmečkega prebivalstva.
iz svetovno znanega zverinjaka Stellingen pri Hamburgu
največje tozadevno podjetje na zemeljski obli
otvori v Celovcu v začetku julija na Jovaničevem zemljišču.
Cirkus Carl
Hagenbeck je klasični nemški ljudski cirkus, ki obstoja že 45 let» s tehnično vzornim potovalnim ogledom živaliCkaterega znanstvena, ljudsko>uobraževalne, umetniška polno' vrednost je priznana.
Cirkus Carl
Hagenbeck poseduje najboljšo konjušnico dresiranih konj, najveCji in redki ogled živali (med dr. 16 bengalskih tigrov, 20 levov, 12 slonov, antilop, nojev, nilskih konj, žiraf, medvedov, opic itd.), ki se more pogledati dnevno od 10. do 18. ure (razen na dan otvoritve.)
Cirkus Carl
Hagenbeck predstavlja res znamenitost in prinaša program, kakrš' nega dovršenost še ni videl nihče.
Cirkus Carl
Hagenbeck združuje višek zmožnosti najboljše in najplemenitejše artistične umetnosti :	izborni jahalni umetniki,
elegantni šolski jahači, vratolomni akrobati, najvesclejši klovni, ki znajo povedati sijajne smešnice, čudežni telovadci v zraku z novimi športnimi rekordi.
CirkusCarl Hagenbeck ni
cirkus s tremi manežami ;
v eni veliki maneži, da se more opazovati vse z mirom in vžitkom.
predstave se vršijo z vsakega prostora
CirkusCarl
Hagenbeck ima nizko vstopnino, da je vsakomur mogoče, ogleda velikansko podjetje.
106
Dnevno ob S1/., url velika predstava. Poleg tega v sredah, sobotah In nedeljah ob 3'k. uri popoldanske predstave. Otroci popoldne polovične cene. Predprodaja : Cirkuška blaganjna, telefon 118, knjigarna Kollitsch, Celovec, Kolodvorska 15., telefon 397.
Lesna borza. Iglasti les: hlodi 16—19, dolgi hlodi 17—25, splavljeni hlodi 11—14, jamski les 12—16, jambori 16—19, rezano blago 56 do 60, mizarsko blago 78—85, stavbno rezano blago 48—52, deske za zaboje 38—42, mecesnóvi trami in podlanonice 90—95 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 21—25, hrastovi hlodi 70—80, jesenovi hlodi 70—80, bukovo rezano blago 60—65, hrastovo rezano blago 130—140, jesenovo rezano blago 130—140 Š za kubični meter na nižjeavstrijski postaji. Mehka drva, 100 kg, 3,60—4,20, trda drva, 100 kg, 2,20 do 2,40 S.
1 RAZNE VESTI ~~1
Drobne vesti. Ustavno sodišče je razveljavilo dijaški red dunajske univerze kot nezakonit. Vsled tega je prišlo na univerzi do pretepov. Narodni študenti so napadli socijalistič-ne, jih več ranili .pretepli in vrgli na cesto. Zato je rektor univerzo za nekaj dni zaprl. — Nemčija:	Pri poizkušni vožnji iz Berlina v
Hamburg je prevozil takozvani Zeppelin na tračnicah 270 km dolgo progo v eni uri in 40 minutah! Povprečna brzina je znašala 170 km na uro. Potek vožnje je bil brezhiben. Po nekaterih mestih je doseglo vozilo celo brzino 240 km na uro. Vozilo ima propeler. — Mona-kovska sodarja Josip in Alojzij Dorn sta izdelala sod, ki je brez dvoma največji leseni sod na svetu. Sod meri 87.935 litrov. Sod ni namenjen za pivo, ampak za vino. — Francija: V južni Franciji je divjalo 24. junija strašno neurje z viharjem in točo. Dolgotrajni nalivi so bili tako silni, da so v mnogih pokrajinah nastale pravcate poplave. Ponekod je segala voda do prvega nadstropja. Mnogo hiš se je porušilo. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno. Najhujše so prizadeti kraji Saubir in Mosel. Samo v okolici Serburga je neurje povzročilo 10 milijonov frankov škode. Vinogradi so docela uničeni, pa tudi setve so pokončane.
—	Francoski krvnik Peter Deibler je v 50 letih službe obglavil okoli 300 oseb. Zdaj je prosil za upokojitev, ker bi rad napisal svoje spomine.
—	V Oourdonu se je vršila ob obisku zunanjega ministra Brianda politična pojedina, ki se je bilo udeležilo okrog 5000 oseb. Udeleženci pojedine so pospravili med drugim 100 kg sardin, 500 kg lososa, poldrugo tono pečenke, istoto-liko fižola, 900 kokoši, 1500 glav siate in 6000 litrov vina.— Ostale države: Dne 18. junija je tudi na Poljskem divjala Silna nevihta. Pri Scerpču v Kongresni Poljski je treščilo v nek skedenj, v katerega so se zatekli vojaki. Strela je ubila oficirja in petorico vojakov, 18 jih je pa bilo težko ranjenih. — Dne 23. junija se je pripetila v smodnišnici angleške vojne mornarice v. Holten Hardu strašna eksplozija:. 11, de-.
lavcev je bilo ubitih, 19 hudo ranjenih, mnogo drugih lažje poškodovanih. Učinek eksplozije se je čutil 35 km daleč, ter so sprva mislili, da gre za potres. — Svojevrstno štedenje je vpeljala Romunija. Vlada je sklenila, da zapre 200 srednjih šol. — Jugoslavija šteje 14 milijonov prebivalcev. — Na progi iz Turina v Sa-mono v Italiji se je pripetila nenavadna železniška nezgoda. Skupina delavcev se je po končanem delu odpeljala s progovnim vozičkom po strmi progi v dolino. Voziček je začel kmalu drveti z neverjetno hitrostjo in je na ovinkih odmetaval materijal in delavce. Na ta način je bilo 5 delavcev ubitih, 9 drugih pa težko ranjenih. Voziček se je končno zvrnil v globok prepad ob progi.
POSESTVO IN GOSTILNA
se da V NAJEM ZA DOBO TREH LET. Posestvo obsega 6 oralov polja, 2 orala travnikov in velik sadni vrt. Sodni okraj Rožek. Gostilna z vso opravo se da tudi posebej v najem. Cena po dogovoru. Naslov v upravi 1.
___________________________ 107
za raznovrstne stavbne svrhe
v največji izbiri ^ po nizkih cenah
Trgovina s starim železom I. Friedlander Celovec, Viktringergurtel 5. Telefon 740
Nosilci in šine
9UanUfUca in fto&afUnica ftti bevici Maliji na feceiu a ^temljaA,
Mežiška dolina, Jugoslavija
tefvUpoiočav&m,
ki imajo trgovske zveze z Jugoslavijo,
xa vòakavtoUw denarne tiansakcije.
Denar se tudi lahko varno naloži pod ugodnimi obrestmi.
Uraduje se vsak delavnik.
Na vprašanja se odgovarja brezplačno.
.	._________103
VINCENC KRENOS
izprašani podkovni in kovaški mojster za vozove, trgovanje s stroji,
LOGA VAS, POŠTA VELDEN AM UffiRTHERSEE
Prodaja najbolj znanih bencinskih motorjev „Rax“ po originalnih tovarniških cenah. Strokovni nasveti in pojasnila zastonj.
Vsem prijateljem poštenega razvedrila naznanjam, da imam v zalogi sedaj tudi
gramofonske: plošče
vseh vrst s slovenskimi posnetki, kakor naslednje prislne koroške narodne :
Nmav čriez jizaro — Jez sm an barn pavr.
S6ntr pojd, šSntre sm sama — Jas mam tri Ijnbce,
Juhe, pojdam pa v Škufče — Moja ljubca m je pošto posvava. Spomlad pa luštno je — Jas pa no kajžlco mam.
Pajdam pa v rute — Vse te uštne liete moje.
Sm se rajtov žanit — Dečva je iinklca.
i krajč’č posvava.
Žabja svatba — je pa krajs’i
Dober večer, ljubo dakle — Kàj ml nuca planinca.
80
Cena plošče 6 S 60 g.
Cenik, zastonj !
Gostilničarji in drugi imetniki gramofonov naj si jih takoj naročijo pri trgovcu s stroji, kolesi, muzikalnimi inštrumenti, gramofoni in ploščami
Johanu Lomschek, Sagerberg, poiža Eberndorf.
Zahvala.
Za vse številne izraze sožalja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda
Matevž-a Hafner-ja
izrekamo tem potom našo iskreno zahva' lo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega raj' nika na njegovi, zadnji poti. Najlepša hva' la bodi še izrečena č. g. duhovnikom, ki so se udeležili sprevoda in cerkvenih obre-dov, nadalje našemu č. g. župniku za nje' gove lepe besede na grobu, in končno pevcem, ki so s svojimi v srce segajočimi žalostinkami vzeli slovo od rajnega.
Priporočamo rajnega očeta vaem v blag spomin,	no
Na Bistrici pri Plibarku,
dne 24. junija 1931.
črnkova družina.
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1390 let na Koroškem!
■—  .... I	.. -..I, ■ -U-    ■ ■ .   .1	—1 '
Lastnik! Pol. in gosp. društvo m $lovenfce na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9., Tiika Lido va tiskarna Ant. Machit in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.'