o:
Ob tem prvem maju v letu 1969 bi radi nekaj povedali. Najprej to, da praznika dela ne praznujemo več kot praznik, ki oznanjuje in slavi razredni boj. Rdeče zastave in nageljni in zanosna pesem niso več znanilci »pošasti, ki hodi po Evropi«. Komunistični manifest in Pariška komuna in Oktobrska revolucija so daleč za nami. Svet, ki ga živimo, je zadohil nove razsežnosti, cilji, za katerimi se pehamo, imajo drugačna obeležja, naša akcija ima nova izhodišča, svoj položaj doumevamo drugače. To seveda ne pomeni, da se odrekamo vrednotam in izročilom delavskega gibanja. Le drugače jih razumemo. Skušamo jih pretehtati in na no-
V
želim, hočem delati!
Želim, hočem delati! (Drago Korenjak)
Zakaj delajo ljudje, ki bi že zdavnaj morali v pokoj, mladi pa so brez dela? (Milan Mileč) Premalo skrbijo za naše nadaljnje izobraževanje in delovno usposabljanje! (Milan Krničnik) Nimam možnosti napredovanja, toda če hočem živeti, moram delati! (Franc Lubej)
Non multa, sed multum. Mnogo krute resnice je izzvenelo iz besed mladih ljudi, ki so kakor štirideset odstotkov njihovih sovrstnikov postavljeni ob rob družbenega in delovno ustvarjalnega življenja. 40 ?o jih je, ki niso dokončali osnovne šole. 40 %, ki sedaj prosijo in moledujejo, hočejo in zahtevajo. 40 “o jih je, ki hočejo živeti človeka vredno življenje.
Franc: Zaposlen sem. Težko delam. Mislim, da ne bom nikoli napredoval.
Drago: Ves dan postopam. Večkrat sem že prosil za zaposlitev tudi v Zlatorogu in MTT, toda moje prošnje vedno končajo v košu.
Milan M.: V našem podjetju je nekaj takšnih, ki bi morali že zdavnaj v pokoj, pa še vedno delajo. Mnogi mladi pa nimajo služb. Prijeli bi za vsako delo, če bi ga le dobili.
Milan K.: Delam pri privatniku. Mislim, da bi vsakdo, kdor je le pripravljen delati, lahko dobil zaposlitev. Toda prihaja poletje in tedaj je mnogo prijetneje hoditi na Mariborski otok se kopat in postopati po kavarnah in pivnicah, kakor pa trdo delati. Nekateri bi radi igrali »frajerje«, ko delajo za njih starši.
Drago: Rad bi delal, toda ne dobim zaposlitve. Delal bi karkoli, samo kje?
Franc: Skoraj vsi, ki so sedaj brezposelni, so že imeli kakšno zaposlitev, toda ko je prišlo poletje so zapustili delovno mesto.
Drago: Delal sem že. Toda človek se spremeni, sedaj želim delo!
Franc: Povečini se zaposlijo premladi, in tako ne zdržijo na delovnem mestu niti poln mesec. Tudi jaz sem se zaposlil mlad. Težak je bil začetek, toda zdržal sem.
Milan K.: Mi zaposleni težko najdemo pravi kontakt e tistimi, ki so nezaposleni pa čeprav imamo enako izobrazbo.
Franc: Hudo je, če je_človek brez dela. Toda pri nas je zaposlenih vse preveč takšnih, ki imajo doma posestva in manjše kmetije. Ko pride pomlad, delajo na poljih in v službi samo počivajo. Mladi z dežele, ki niso življenjsko povezani z delom v tovarni, so večkrat neresni in zapuščajo delovna mesta v času setve in drugih poljedelskih del. Resno delajo samo pozimi. Mestni pa ne dobijo služb.
Toda mi, ki živimo v mestu moramo delati, če hočemo živeti.
Milan M.: Stari se krčevito držijo na svojih položajih in nič ne kaže, da bi jih lahko v bližnji prihodnosti zamenjali mladi.
Milan K.: Na eni strani kmečka mladina na drugi pa »penzijonisti« ne dopustijo mladim iz mesta, da bi dobili zaposlitev.
Drago: Težko je, če nimaš osnovne šole. Večerna osnovna šola pa bi me stala 50 starih tisočakov. Kje naj dobim ta denar?
od učitelja je odvisno, koliko dijakov naredi Milan K.: Mnogo nas j«; padlo iz angleščine. Tudi osnovno šolo. Nisem mislil, da bo sedaj pot tako težka.
Drago: Nikoli se nisem posvetoval z nikomer. Sam sem kriv, da nimam osnovne šole. Toda nisem kriv, da sedaj, ko hočem delati, ne dobim zaposlitve.
Franc: Nikoli mi nihče ne reče, da bi se izobraževal. Nikjer se ne usposabljam za zahtevnejše delo. Vedno bom delal samo to, kar delam danes. Milan K.: Nekateri mislijo tudi na kriminal. Živeti je treba.
Z jasnimi stališči so ti mladi, ki jim je borba za kruh prva m zadnja misel, dokazali, da jih povsem neopravičeno uvrščamo v vrste mladih ob-jestnežev in delomrznežev. Nekaj let mladostne zaletavosti je naredilo v njihovem življenju grozotno razdejanje in jih odtegnilo od vseh nadaljnjih načrtov ter jih prisililo, da stojijo ob strani družbenemu življenju. Krivdo za to sicer sprejemajo na svoja ramena, toda še vedno so prepričani, da se jim godi krivica. Toda mi ne moremo biti tako zelo prepričani, da je krivda samo njihova. Alt lahko verjamemo, da je štirideset odstotkov mladih nesposobnih? Ne, tega ne moremo verjeti! In ko se pogovarjamo s temi mladimi ljudmi, vidimo da smo ravnali pravilno, ko nismo vse krivde zvalili na njihove hrbte.
Toda ne glede na to, kdo je zagrešil napako, si moramo sedaj vsi z vsemi močmi prizadevati, da bi jo popravili:	'
Mladim brez osemletke MORAMO DATI DELO! Za vse, ki se hočejo izobraževati, moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo najlaže uresničili svoja prizadevanja.
Mladim brez osemletke moramo dati možnost napredovanja in jih s tem še bolj pritegniti h delu. Moramo jim zagotoviti trajno delovno mesto in jim tako dati občutek varnosti.
Pravilno moramo vrednotiti njihovo delo in jim dajati priznanja za uspehe, primerne njihovi izobrazbi in njihovim zmožnostim.
Samo takšni odločni ukrepi nas lahko rešijo iz položaja, v katerem smo se znašli. Z zmanjšanjem števila mladih brezposelnih sc bo zmanjšalo tudi število mladinskih prestopnikov, hkrati pa se bodo zboljšale razmere v določenih socialnih strukturah naše družbe. Če pa bodo pravilno postopali z mladimi, bodo zadovoljni z njihovimi uspehi tudi v delovnih organizacijah.
Naj ne velja plenus venter non studet libenter. Zato pustimo besede in začnimo z delom.
»cim bolj se cilji bližajo, tem bolj se pota križajo,« je zapisal Oton Zupančič. In kaže, da smo blizu ciljev.
Tomaž Kšela
vo določiti. Odpovedujemo se levičarskemu, »kitajskemu« radikalizmu, naš radikalizem se naj kaže skozi globlja spoznanja o svetu in sebi. Predvsem: ne zanimajo nas samo cilji slovenske socialistične družbe, zanimajo nas tudi procesi, ki naj do teh ciljev privedejo. Vključevali se hočemo dejavno in odgovorno, z zavestjo, da je usoda vseh nas, slovenskih delavcev in kmetov in intelektualcev v naših rokah. V rokah vseh slovenskih ljudi. j |
Prvi maj hočemo praznovati kot praznik borbe za poštenejše odnose med ljudmi in narodi, koi praznik borbe za materialno iri duhovno blagostanje človeštva. Nočemo biti
več zazrti v abstraktne, intemacionalistične kategorije, svoje poslanstvo hočemo opravljati tukaj, v svetu, ki ga živimo, v katerem smo zakoreninjeni. Proletarci niso več izkoriščana družbena skupina, proletarci moramo biti vsi. Bojevniki za boljšo, bolje organizirano, sodobno družbo.
In ravno zavoljo tega želimo opozarjati na socialna in druga nesorazmerja, ki pa niso posledica klasične razredne razslojenosti. Kažejo se kot posledica nezadostno funk-cionalizirane skupnosti. Znanstveni razvoj in tehnika sta na nezadržnem pohodu, medtem ko družbeni odnosi ravno zavoljo nedina-mičnosti In navezanosti na okorele in neza-
dostne strukture mišljenja in hotenja zaostajajo.
Družba s 700 dolarji narodnega dohodka, z visoko produktivnostjo (in zastarelimi stroji, žal) si ne more privoščiti takšnega neskladja. Tempo razvoja ekonomskih in družbenih odnosov mora biti sočasen, v medsebojni povezanosti in odvisnosti. Družbi, ki hoče biti razvita, tudi ni potrebno ugotavljati, da nekateri ljudje še vedno živijo v (sorazmerno) neznosnih razmerah. Tukaj ni vprašanje moči, marveč hote-t i. Predvsem na to naj bi mislili ob prvem maju. če hočemo, ne če moremo.
D. J.
kate dra
LETNIK IX.
ŠT. 14 25. 4. 1969 MARIBOR
JIM RES NI MOGOČE DATI DELA?
Ob koncu meseca marca je Lilo v občini Maribor brezposelnih skupaj
3095 delovnih ljudi, od tega 367 kvalificiranih 2530 nekvalificiranih 164 strokovnih uslužbencev
JIM RES NI MOGOČE DATI DELA?
KAKO ŽIVETI?
Izdatki za tričlansko družino so bili v preteklem letu v SRS v povprečju takšni: Prehrana	-	469 din
Obleka in perilo	172	din
Stanovanje (z vsemi stroški)	249	din
Higiena	58	din
Zdravje	13,8	din
Izobraževanje, kultura	88,7	din
Drugi izdatki	76,4	din
SKUPAJ	1317,9	din
Statistični podatki sicer govorijo o 1988 dinarjih, vendar^ smo ta stroškovnik zmanjšali na minimum.
Na področju mariborske občine je povprečni osebni dohodek 980 din.
V industriji obutve pa le 619 din
V tekstilni industriji pa le 698 din Takšni so povprečki, kakšni pa najnižji? Kakšni?
Kako naj delavec s takšno plačo preživlja tričlansko družino ob takšnih stroških?
perspektiva kmetijstva
V okviru komisije za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu Zveze mladine Slovenije že dalj časa dela aktiv mladih strokovnjakov. V njem delajo mladi ekonomisti, agronomi, pravniki in drugi; razpravljajo o pomembnih družbenoekonomskih problemih. Na zadnjem posvetovanju so obravnavali perspektivo kmetijstva v gospodarstvu SRS. Pri tem so se izoblikovala naslednja stališča:
Kot socialistična dežela smo dolžni vsakemu človeku omogočiti njegovemu delu primeren dohodek. V Sloveniji je poprečen osebni dohodek v kmetijstvu daleč manjši od republiškega poprečja. S hitrejšim dvigom produktivnosti v kmetijstvu moramo omogočiti dvig osebnih dohodkov. To lahko dosežemo le, če sočasno odstranjujemo tudi posledice kmetijske politike iz polpreteklega časa.
Sektaško gledanje na kmeta kot potencialnega razrednega sovražnika je izključevalo kmete iz samoupravnih struktur na različnih ravneh. S tem je bilo kmetom onemogočeno ali vsaj zelo oteženo sodelovanje pri urejanju družbenih zadev, ki bi moralfe prispevati k dvigu produktivnosti kmetijstva, to je zlasti strokovno izobraževanje, kmetijska pospeševalna in svetovalna siužba, trgovina in kreditna služba. Navedene dejavnosti, kot obstajajo danes, so največkrat postavljene ne glede na potrebe in želje kmetov.
KMETJE NE MOREJO SAMI FINANCIRATI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Enako kritičen je položaj na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Nujno je uvesti popolno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmečkega prebivalstva. Celo vrsto let smo odvzemali kmetijstvu del akumulacije oziroma mu je nismo priznavali. Zato kmetijstvo ni sposobno v celoti samo financirati zdravstvenega zavarovanja in tega ni mogoče zahtevati. Ustrezna rešitev problema starostnega zavarovanja bi bila zavarovanje vseh prebivalcev po načelu republiške pripadnosti.
PREDSTAVNIKI KMETOV V SKUPŠČINI
Osnovni pogoj za dvig produktivnosti kmetijstva m rešitev socialnih problemov vasi je hitrejše vključevanje kmetov v samoupravne strukture ™ vseh ravneh. Obsoditi je treba konservativne težnje, ki ovirajo izvolitev ustreznega števila predstavnikov kmetov v republiški zbor. Kmetom moramo priznati status delovnih ljudi, zasebno kmetijstvo pa imeti za del gospodarstva, ki mora imeti svoje predstavnike v gospodarskem zboru (oziroma ustreznem novem zboru) republiške skupščine. Zveza mladine in druge družbenopolitične organizacije bi morale še aktivnenje vključevati v svoje delo kmečko prebivalstvo.
Kmetijsko šolstvo je pomanjkljivo In zanemarjeno. Najbolj pereč je problem usposabljanja neposrednih proizvajalcev v družbenih gospodarstvih kot tudi v zasebnem kmetijstvu. Hitro večanje produktivnosti v kmetijstvu manjša naravno samouravnalno stabilnost bioloških sistemov, zato lahko z njimi ustrezno ravna le kompleksno biotehniško usposobljen delavec ali kmet. V nekaterih drugih republikah posvečajo tej izobrazbi pozornost že v osnovni šoli. Ne samo delavci na družbenih posestvih, tudi zasebni kmetje bi potrebovali po končani osnovni šoli dopolnilno kmetijsko in tudi ekonomsko strokovno izobraževanje.
ZEMLJIŠKI MAKSIMUM NE USTREZA VEČ
Predpise o zemljiškem maksimumu bi bilo treba spremeniti, ker danes ne ustrezajo več namenu, za katerega so bili postavljeni. Na eni strani niso dovolj učinkovit instrument za onemogočanje izkoriščanja človeka po človeku na drugi strani pa so lahko pri sedanjih tehničnih in gospodarskih možnostih ovira pri izboljšanju nezdravih razmer v naši agrarni strukturi. Kmetom, ki, dosegajo zemljiški maksimum ali ne, moramo omogočiti prevzem površin opuščenih kmetij v njihovi soseščini, če osebno delo družinskih članov in razpoložljiva proizvajalna sredstva to omogočajo. Izpodrivanje z zemlje, izkoriščanje in preveliko socialno diferenciacijo pa bi bilo treba preprečevati z davčno politiko in z drugimi ustreznejšimi in učinkovitejšimi ukrepi.
V interesu obrambe je enako pomembno, da so kmetje pripravljeni dajati hrano in da sploh imajo kaj dati partizanskim enotam v primeru vojne. Pomen naših hribovskih vasi v NOB je znan: glede na naš obrambni; koncept je treba težiti k ohranitvi strateške prednosti sedanje poselitve.
V naši republiki nima nihče pregleda nad celovito problematiko kmetijstva, čeprav daje ta dejavnost petnajst odstotkov izvoza in približno enak odstotek narodnega dohodka. Nujne so obsežne in kompleksne tehnološke, ekonomske in sociološke znanstvene raziskave problematike kmetijstva in podeželja.
Ne sme nam biti vseeno, v kakšnih razmerah živi četrtina slovenskega prebivalstva. V skladu s socialističnimi načeli moramo kmetom omogočiti, da se njihovi dohodki približajo dohodkom zaposlenih v industriji. Le s tako politiko lahko preprečimo, da bi se na slovenskem podeželju v prihodnjih desetletjih pojavili še hujši socialni problemi.
Opozarjamo, da se ne opredeljujemo s stališča tradicionalnih sentimentalnih nagibov, ampak zahtevamo najugodnejše izkoriščanje sedanjih možnosti našega kmetijstva kot pomembne panoge slovenskega gospodarstva.
Aktiv mladih strokovnjakov
pri predsedstvu
Zveze mladine Slovenije
VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRVEM MAJU ISKRENE
Čestitke, nedelovnim
PA LEPO VREME NA IZLETIH.
UREDNIKI
IN SODELAVCI KATEDRE
Irance forstnerič
baraka
Ne srečata se več
najini, roki
na žuljavem ročaju
na prekleti lopati
in tudi ne v baraki
kjer sita leži
tvoja lepa lenoba
v deževnih dneh.
Nisva še rekla
vsega o lopati
in ne o motorjih
in ne o pohoti.
Počakajte me jutri
tam v tisti jami,
da vidiva,
do kam je prilezel
pajek od sinoči
in kam se zadre ponoči tak krik
iz goltanca,
da vidiva,
kam odteka
olje.
l\) a**
pa še za hišnika sem
Pragovi, pragovi, tračnice in kamenje. Križem kražem, kot prepletajoči se prsti štrle v vozlišču tračnice, mastne od olja in otečena roka samo-gibno opleta s čopičem bele barve po betonski sohi.
Barva, soha, barva, soha... Oko Se komaj sledi čopiču, ki pušča belo sled zdaj tam kjer mora, zdaj na roki, predpasniku, ki je že bolj podoben abstraktni sliki kot kosu usnja. Počasi se vzravna, previdno potegne z roke rokavico in rahlo razklene prste ter obrača na soncu oteklo dlan in nabrekle prste, svetlordeče od žilic, ki so prilezle prav pod vrh kože.
— Kite sem si porezal. Nič ne pomaga. Zdravnik pravi, naj grem kar na delo, da si bom razgibal roko. Počasi, skoraj previdno izgine žuljava roka v rokavico in zopet monotono zamahuje po sohi.
— S črno sem prej, zdaj le še z belo.
— Ja za praznik.
— Kaj bi z roko. Seveda če bi bil to kdo drug, siromak je pa siromak.
— Saj ne morem nič reči. Le nikoli ne veš koliko boš dobil.
Za njegovim sklonjenim hrbtom se vleče polno svežih, črnobelih lis, za praznik, praznik železničarjev in za plačo, tisto, ki jo bo konec meseca pospravil in še trikrat preštel tiste tisočake z upanjem, da bo morda drugi mesec bolje.
— Ne gre drugače, še za hišnika sem zraven. Zopet se izkrivljen hrbet zravna in tisti otečeni prsti gnetejo Zeto, ki jo baje že od nekdaj kadi.
— Ni nobene razlike — poleti in pozimi. Seveda je hudič pozimi. Mrzlo je, pa kretnice morajo biti očiščene, sicer vlaki sploh ne bi vozili.
— Boljše? Lahko bi bilo. Seveda plačani smo po učinku, pravzaprav po prometu.
— Mislite drugače? Seveda bo, ko bomo hin. Počasi ostaja zadaj čudno sključena postava Franca Brunčka, med kopico tračnic, kjer skoraj ne veš kam peljejo. Skoraj malo smešna s tistimi zamahi otečene roke, ki puščajo za seboj belo barvo, belo barvo za tisočake, za kruh, za mirni spanec, za mir pri hiši in za boljši jutri.
F. H.
majko jim božjo
— Kaj bo, oča Jaušovec?
— Kot po navadi. Danes sem komaj vlekel, tako sem si naložil.
Na tehtnico je pričel metati pločevino, železo, svinec•••
— Gospod upravnik je dejal, da še nisem bil nikoli tako priden kot danes.
Obraz mu je lezel v zadovoljen smehljaj. Stal je ob strani vegaste samokolnice. Baje stoji kar vsak dan.
— Tu imate še nekaj, gospod Kac.
— To je pa pločevina, se je oglasilo izza tehtnice, to bi morali vreči k prejšnjemu.
Pa naj bo. Za teh par koščkov pa ne bom se večji revež.
Rekel sem si, da ne bom motil razgovora, vendar vseeno vprašam:
— Ste vsak dan tukaj?
— Seveda. Po mleko moram iti, pa po kruh. Potem pa še malo sem pogledam, če slučajno imam kaj. Ja, včasih nimam niti toliko, da bi imel za liter mleka, pa moram potem drugi dan dopla-
Ni se dal	motiti in kar sam	je	nadaljeval.
— Je pa	že taka	draginja,	da	je kar obupno.
Kaj morem, ko pa imam samo 26 tisoč pokojnine, pa še	ta stara	marodira,	pa	še dva imam ▼
Obrne se	k meni	in v roki	še	vedno drži plo-
čevinasto škatlo, zarjavelo in le stežka še preberem, da je bil v njej nekoč stročni fižol.
— Danes nisem imel več kot 75 starih dinarjev. Le kaj naj si začne otrok s tem v šoli?
— Imate še oba v šoli?
— To še ne. Le enega. Eno je šele pet let staro, drugi pa petnajst.
Zmotil naju je možak ob tehtnici:
— To pa zapeljite še tja dol, saj veste kam.
— Koj bom naredil, saj že vem kam.
Njegove roke so spet pograbile pločevino ter ostalo in zmetale nazaj na samokolnico. Hotel je že dvigniti, ko je pograbil vrv, ki se mu je vzela vrag vedi od kod in se mu zapletla v kolo.
— Prekleta špaga, še ti me jeziš. Potem pa ni čudno, da me zmiraj tako cukne, kot da bi bil pijan.
— Pa ste prej delali?, sem povprašal, ko sva stopala proti rjavemu kupu pločevine.
— Ja seveda. Nekaj časa sem bil v flugfabrki — saj poznate, tu kjer delajo tovornjake. Prej pa sem bil še v Berlinu v umšulungi, pa v Štras-burgu tudi. Tam so nas preklinjali, da smo Vindiše hund.
Malo je pokašljal.
— Majko jim božjo, nikoli nen bom pozabil. To so bili težki časi.
— Danes pa, saj vidite. Vsak dan moram po kruh pa po mleko. Veste gospod, tako sem srečen, ker zbiram to bogastvo. Težje onemu, ki krade. Mene ni sram.
— Ja, pa draginja je, draginja.
— Ce ste me pa že slikali, pa mi lahko pošljete kakšno sliko. Ko bom dobil penzijo, bi še nekam šlo ...
— Jaušovec Rudi...
— No kar zastonj vam jih pošljem. Pa na svidenje, gospod Jaušovec.
— Srečno...
Kako ti jih naj zaračunam, ko vem, da boš jutri zopet tukaj, ko boš zopet premetaval pločevino, papir, železo, ko boš zopet peljal do tega kupa in zavil na blagajno po svojih 750 starih dinarjev — KAKO?
RC
ob prihodu v Maribor priporočamo svojo bogato izbiro jedi in pijač
Posebej priporočamo slaščičarno
DOMINO in
gostišče pri Treh ribnikih
Cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem čestita kolektiv za 1. MAJ
Delavci INTESA med delom
nič ne bo, pravi direktor - vodja obrata pa nič
Ce se vam doma po koteh potika odpadel material, železo, baker, cunje, papir, nič lažjega kot to: Zanesite ga k SUROVINI. Tam vam vse lepo odkupijo. Ne bo sicer veliko, kar boste iztržili, splača se pa še vedno. Doma ne bo navlake in še denar ste dobili. Torej res zelo lahko. Ce pa boste hoteli v podjetju SUROVINA kaj izvedeti, še posebej, če boste hoteli zvedeti kaj več o obratu Regeneracija, bo to že težje ali pa celo nemogoče. Najbrž se ne izplača niti poizkusiti. Res zelo težko.
Da je temu res tako, bom povedal kratko zgodbo. Morda sem že po naravi radoveden človek, toda ta Regeneracija oziroma obrat me je pričel zanimati tembolj, ko sem zvedel, da so ljudje, ki delajo tukaj zelo nezadovoljni, da delajo v izjemnih pogojih, da je delo zelo umazano in da, kar se mi je zdelo še posebej zanimivo, nekaj ne »štima« z dohodki delavk in tistih vodilnih. Da so res zelo velike razlike, celo prevelike. Morda sem hotel izrabiti tudi edinstveno priložnost in si ogledati na ta način prostore bivšega zapora, kjer danes po starih celicah kraljuje ta znameniti obrat.
Mislil sem, da bo najbolje, če stopim tja in povprašam delavce in delavke, kako je s to rečjo potem pa tudi ostale. Vse se mi je zdelo tako zelo enostavno in preprosto, da ...
Ko sem hodil po obratu in iskal tov. direktorja, da bi ga kot spodoben novinar poprosil za dovoljenje, če si smem to ogledati, sem videl precej žalostno sliko.
Sele drugič, ko sem ponovno pristal v upravnih prostorih, mi je uspelo, da sem ga našel v njegovi pisarni skupaj s sekretarjem in še z obratovodjo. Bil sem prepričan, da za mojo reportažo ni več nobene ovire. Pa joj...
Komaj sem povedal kdo da sem in kaj bi rad, že je tovariš direktor Vinko Plevnik z veličastno In odločno kretnjo nakazal jasen in širok NE. Najprej sem mislil, da je to le skromnost, pa sem se malo nasmehnil in prošnjo ponovil. Temu je sledila ista gestikulacija in še bolj odločne besede, da iz tega ne bo nič. Poudaril je celo, da bi bilo to res zelo enostransko, ko ima pa podjetje toliko obratov. Medtem pa je že tudi tovariš sekretar hotel vedeti, kako to mislim s to reportažo, kaj pravzaprav mislim in kako si to sploh predstavljam.
Ker verjetno še dolgo ne bom prvorazredni novinar, mu več kot to, kar razumem pod reportažo, nisem mogel povedati. Pa tudi s tem še ni bil povsem zadovoljen.
Poiskal sem še en nasmeh in poizkusil prepričati tovariša direktorja, da bi vseeno poskušali najti skupni jezik. Nak, ni šlo.
»Da bi to bilo zelo enostransko pisanje, da pa so sicer zelo zainteresirani za tako reportažo, sicer ne še zdaj, da pa so jo že mislili pri Večeru naročiti in da jo najbrž bodo nekje v maju, ki bi se ukvarjala s podjetjem v celoti. Zakaj v poslednjih letih, da so napravili lep napredek. Ker sem le še tečnaril, je tovariš sekretar nekako pol zase pol zame le še rekel, da zaradi njega, prosim, da bi tako daleč ne imel nič proti. Edini, ki je bil še nezlomljiv in trd, je bil direktor. Nisem ga zlomil. No, skoraj bi pozabil omeniti še tovariša obratovodjo, sicer pa bi ne bilo večje
tmdrej brvar
Hubert fras
Kljub sprejetim smernicam o čimprejšnji ukinitvi administrativnih
postopkov
in kljub vse večjemu vplivu samoupravnih
organov
na konkretno reševanje nekaterih problemov v proizvajalnih organizacijah so nas pravkar po vseh teh letih odpustili medtem ko števila delavcev v
administriciji niso zmanjšali Vendar osebno o tem ne bom pisaril
v noben časopis niti ne bom štrajkal pred podjetjem ampak bom stopil k direktorju in k tistim v pisarne in jim povedal tole Nekoč je živela gospa ki si je za rojstni dan grozno želela papige In res je gospod potem ko je večer dosegel kulminacijo stopil h kletki odgrnil pokrivalo in rekel nekaj takega kot darling tu je
tvoja je
Ker pa je gospod bil kupil papigo v nekem
bordelu
se je ta najprej malo našopirila se potem razgledala po gostih in nazadnje
rekla
ha gospode poznam kurbe so pa nove To jim bom torej povedal potem pa bi pravzaprav moral domov poklat vse štiri pamže in gravidno ženo
zaradi frocof se gre
— Kaj bi radi? Ne, slikati se pa ne dam, ker ne bi rad letel iz službe. Že drži v roki kos železa in ga z rokami močnimi kot klešče zažene na kup. Ne zmeni se za nikogar, dela in zopet dela. Pot mu curkoma lije po obrazu in na raz-oranem licu se riše tisočero drobnih gubic. Kot mozaik so videti, v njih se zrcali vsa teža življenja.
— Ja hudič je, ko pa nikoli ne veš, koliko bom prinesel domov.
— Zakaj me ne poslušate? Le poglejte kakšno je moje delo.
— Kaj pa plača?
Kup se veča in roke delajo kot avtomat. Sonce za trenutek posije na kup zarjavelega železa.
— Ja, če ne bi imel frocof. Tako pa imam štiri, pa še vse v šoli. Kaj naj delam s petdesetimi tisočaki? Jebemo mater, pa saj ne more biti drugače. Delavec mora delati še za tiste, ki sedijo v pisarnah.
Gledam ga, kako počasi leze v dve gubi in zdi se mi, da ga bo zdaj zdaj pokopala rjaveča gmota, ga kot košček niča zdrobila. Ne da se, saj mora delati. Družino ima, pa četudi jih domov prinese samo petdeset.
— Od nečesa morajo živeti!
— Samo tega ne povejte, ker sem v službi.
Vam sem povedal, a ne bi rad letel iz službe. Meni se jebe, zaradi frocof se gre. Tudi napisati še tega ni treba.
Mislim, da bom 4nekaj vseeno napisal, Tone. Vem, da si mislil iskreno.	B.	D.
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in se s svojimi uslugami priporočamo!
škode. Bil je namreč čisto tiho ob strani kot da bi ga ne bilo. Po domače bi rekli, da še muksnil ni.
Ob tako prepričljivem odklonu vseh mojih želja si nisem niti drznil pomisliti, da bi imel pravico videti, kje ljudje delajo, razen seveda, če ta del podjetja ne sodi drugam kamor lepimo etikete »vojna tajna«.
Ko sem odhajal, nisem izgubil samo občutka za orientacijo, marveč tudi občutek, da smo v socialistični deželi, kjer nimamo skrivnosti, kjer se lahko pohvalimo celo s samoupravljanjem. Zato sem pa dobil občutek, da je najbrž veliko resnice v tistem, kar sem slišal in kar mi niso pustili preveriti.
Ko bi bila to povest, bi jo kot Levstik malo cinično sklenil z besedami: »Nič ne bo, pravi direktor, vodja obrata pa nič.« Tako pa mi ne preostane nič drugega kot da rečem tole: »Gospodje, če kaj smrdi, upam, da se bo razlezlo tudi do tistih nosov, ki še dobro vohajo!«
P. S. Ne recite, da bi lahko povprašal tudi vas, kako je s temi govoricami, tovariš direktor. Prisiljen bom namreč reči, zakaj mi pa potem niste pustili govoriti z ljudmi, če je res vse tako lepo in v redu.	F.	Hedl
Foto: B. Čerin
V Mariborski tekstilni tovarni nas je direktor prosil, da bi ne šli po tovarni med delavce, da bi ne razburjali ljudi, ker da je situacija že tako dovolj napeta.
Zakaj?
Ker imate kriminalne plače, ker ne morete razumeti situacije, v kateri se je znašla vaša tovarna, ki je po vojni pomagala zgraditi celotno jugoslovansko tekstilno industrijo. Ker se ta tovarna zdaj bori s težavami, ker mora prositi za kredite in hoditi od Poncija do Pilata, da dobi tisto, kar ji pripada. Ker ne morete razumeti, zakaj imate še vedno najstarejše stroje, kljub temu, da če bi kdo bil upravičen dobiti nove, da bi to morali biti vi. Ker ne razumete, zakaj jih niste dobili. Ker ne veste, koga ste tako dolgo podpirali in kako to, da sedaj ni denarja za vas. Ker ne veste kako to. da pač morate izvažati tja in tja, če so vam rekli.
Morda ne razumete niti tega, zakaj postavimo novo tovarno, jo opremimo z novimi stroji, vam pa pustimo stare.
Pravzaprav ne razumemo niti mi. ZAKAJ?
Oča Jaušovec
Foto: F. Hedl
Starkina pot
Foto. D. Modrinjak
In je bil kmet, ki je znal računati. Imel je tudi vinograd in prodajal je vino. Pa je vzel v okorno roko nekega dne papir in ošiljen svinčnik in pričel računati:
Prodajna cena 1 litra vina je 3,50 din.
— materialni stroški	15	%	0,51	din
— storitve	10	%	0,35	din
— DOZ zavarovanje	17,5 И	0,61	din
— čisti osebni dohodek	18 %	0,62	din
— prometni davek	1,20 din Kmet se je globoko zamislil in se še spomnil, da tudi trgovina zahteva od maloprodajne cene 13 odstotkov rabata, da je treba še plačati davek...
In bil je kmet nekje v Slovenskih goricah. Pred leti so mu razlastili vinograd in pred nedavnim je kombinat, ki mu ga je razlastil, ugotovil, da je vinograd nerentabilen. So rekli vodilni možje, da se ga morajo znebiti. Prišel je kmet, ki je pred leti vložil truda in znoja v to zemljo, ki je obrezoval trte in jih škropil s svojo krvjo ter prosil, če smel bi spet obdelovati to zemljo. So razmišljali vodilni možje in razmišljali ter dali zemljo svojim ljudem. Saj tudi oni morajo imeti skromen vikend s kakimi 30 ari vinograda.
In obdeluje kmet zemljo, ki bila je nekoč njegova in ki je zdaj tistega, ki ljubi svež zrak in oddih na deželi. Vino, ki ga pridela kmet, pa ponudi svojim gostom, da se malo
povesele in rahlo okajeni rečejo kakšno moško in hvalijo socializem.
In smo slišali na eni seji sveta za kmetijstvo pri občinski skupščini Maribor:
»Ali bomo vse kmetijske površine v našem delu Slovenije preuredili v vikende?« Zadruge in kombinati namreč velikodušno dele »odvečno« zemljo, ki je po njihovem mnenju nerentabilna, ljudem, ki imajo dovolj denarja, da si lahko postavijo svoj vikend ...
In sprašuje se svet za kmetijstvo: »Ali bomo postali fenomenalni tudi pri reševanju kmetijskih problemov?«
In so kmetje imeli občni zbor in rekli: »Včasih smo bili viničarji gospodov v kapitalizmu, danes smo viničarji v socializmu.« Pet let se je 23 kmetov z Dravskega polja borilo za pravico, za pošteno plačilo za svojo zemljo, ki so jo morali dati za elektrarno. Pet let je trajala pravda; medtem so spremenili zakon o razlaščevanju zemljišč. In po petih letih iskanja pravice s svojimi žuljavimi, kot zemlja razbrazdanimi rokami, so jo končno našli in dobili pošteno plačilo. Toda zemlje, ki jim je kruha dajala, ni več. Po njej teče voda.
V prikazu ekonomskih problemov kmetijstva občin Maribor, Slov. Bistrica, Ptuj, Lenart in Ormož in oceni možnosti razvoja teh občin, ki sta ga sestavila profesorja višje agronomske šole v Mariboru Jože Butinar in Jože Colnarič, pa v poglavju stanje kmetijstva po reformi piše:
»Kmetijstvo je povsod nestabilno in vpliva na nacionalna gospodarstva. Povsod so težave. O rešitvah so različna mnenja. Nihče ne more zanemariti vprašanj kmetijstva brez velikih posledic.
Ponudba in povpraševanje je dokaj uravnoteženo. To je velik uspeh reforme, dosežen z majhnimi sredstvi.
Ustavljeno je prelivanje delovnih moči iz kmetijstva.
Povsod razpravljajo o kmetijstvu, zastoj kmetijstva pa se različno interpretira. Težave prodaje niso trenutne, zato je nujno dol-
goročno reševanje tega problema, škarje cen poznajo povsod in prav tako povsod subvencionirajo kmetijstvo ...
Diferenciacija na vasi se povečuje ... Povečujejo se razlike med razvitimi in nerazvitimi področji, panogami in posestvi. Povečuje se število mešanih kmetijskih gospodarstev in ostarelih gospodarstev.
Razmerja cen so bila v letu 1968 slabša kot pred reformo.«
To so torej dejstva o položaju našega kmetijstva, ki jih navajata dva znana strokovnjaka s tega področja.	-niš
Skrivnost lepega tena je vsakodnevno uživanje RADENSKE prinaša zdravje in vitalnost
ČESTITAMO ZA 1. MAJ
PROFESORJEM IN ŠTUDENTOM NA MARIBORSKIH VIŠJIH ŠOLAH OB	
PRVEM MAJU	ČESTITAMO IN JIM 2ELIMO VELIKO DELOVNIH
USPEHOV	
	Izvršni odbor študentske skupnosti MVZ
	Zadruga študentov in dijakov
	KUD Študent
k* *
TOVARNA znakom UMETNIH BRUSOV MARIBOR TRŽAŠKA C. 60 izdeluje umetne bruse z zaščitnim
na osnovi keramičnega, bakelitnega in šelakovega veziva.
Priporoča se s svojimi kvalitetnimi izdelki in čestita za praznik dela.
Kolektiv
SNG
Maribor
čestita vsem mladim ljubiteljem gledališke umetnosti k prazniku dela, hkrati pa jim želi veliko umetniškega zadovoljstva ob obisku predstav v hiši domače Talije.
.LILET-
v
V naših poslovalnicah vam nudimo
moške in ženske čevlje, kakor tudi ekskluzivne pomladanske modele
po konkurenčnih cenah.
Prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov!
Kolektiv čestita za PRAZNIK DELA vsem delovnim ljudem.
Prvomajska čestitka	
študentom in učiteljem	
ter sodelavcem	
mariborskih	
visokošolskih zavodov	
	ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH
	ZAVODOV
	MARIBOR,
	zk višjih Sol
ZALOŽBA
OBZORJA
Maribor
DOMAČE IN TUJE KNJIGE, PISARNIŠKE, ŠOLSKE IN FOTO POTREBŠČINE, IZDELKE DOMAČE OBRTI. GLASBILA IN GRAMOFONSKE PLOŠČE KUPUJTE V NAŠIH POSLOVALNICAH V MARIBORU IN CELJU
ZA PRAZNIK DELA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM
exporf — imporf — en gros — en defail s poslovnimi enotami:
— v Poljčanah
— v Dravogradu
— v Ormožu
— v Prevaljah prodaja
— prehrambeno hlago in gospodinjske potrebščine
— alkoholne in brezalkoholne pijače
— tekstilno in galanterijsko blago
— železnina, porcelan in steklo
Telegram: »Koloniale« Maribor Telex: 33199
£= OD
ca
go
eo
y ea >2 ‘ca^S
Ci	OD
e ca.*^
Ш	-22
Ш ^ —
->—» #чч
X оа-Х m. -— _e= e= -X
cs r%i >co
Vsak družbeni sistem teži k stabilnosti. Včasih deklarirajo ravno nasprotno, toda to stvari niti najmanj rie spremeni.. Najboljši način za dosego tega cilja je vzdrževanje javnega mnenja. Včasih so^ to opravljali brez posebnega uspeha plačani agitatorji. Zakaj brez uspeha? Preprosto zato, ker so zanje bili prehuda konkurenca vaški telefoni. Človeštvo je izumilo tisk sorazmerno pozno, institucija vaških telefonov pa deluje tam od prvih človeku podobnih opic dalje. Tu je vzrok, da so v glavnem tisk, televizija in radio prevzeli bogato tradicijo vaške telefoniade. Primer. Dotični Janez Pijandura je 28. 2. 1969 na poti iz gostilne Pri treh rožicah v gostilno Pri veselih bitnicah vdrl v izložbo, bil pri tem oviran od organa javne varnosti, dotičnega zmerjal s policajem, ter naredil še več drugih prestopkov. Zaradi tega so ga arcstirali. Sedaj je za dro-ti. Kako lepo, jaz pa nisem takšen. Saj sem že marsikdaj mislil narediti kaj podobnega, pa me je bilo strah. Njega ni bilo. Hotel je biti nekaj posebnega, sedaj pa sedi, baraba. Drugi bralec izvaja. Jaz tudi kradem, toda bolj spretno, tako da me ne dobijo. To zato, ker sem pameten. Poznamo tudi hujše primere načrtnega po-neumnjanja ljudi. V Zahodni Nemčiji ima-
Borba je sporočila, da je sarajevski okrožni javni tožilec začasno prepovedal razpečavanje glasila študentov Bosne in Hercegovine NASI DANI. V obrazložitvi je rečeno, da je zaplemba prišla zavoljo sestavka Tovariš glavni, kjer avtor trdi, da pri nas »eksploatirajo« delavski razred. V Sarajevu se je sestal univerzitetni komite Zveze komunistov, ki je razen omenjenega obsodil članek Zorana Džuričiča Dragi prijatelj in pesem Josipa Ostija Tretja oseba množine. Objavljamo pesem Josipa Ostije.
PISMO BOSANSKIM PRIJATELJEM!
V današnjem svetu smo študenti združeni po logiki eksistencialne nuje. Vsi dovolj dobro vemo, da smo študenti tista družbena skupina, ki hoče izven in znotraj
jo v te namene razvito cflo časnikarsko in posebno revialno industrijo. Sicer pa ne samo tam. Recept je silno preprost. Treba je poiskati skupino spretnih demagogov, ali še enostavneje, skupino popolnih cepcev in jim pustiti kako sredstvo javnega' obveščanja. Tipična primera- za drugo možnost sta Katedra in Tribuna. Predsednik Tito vpraša na prijateljskem obisku avstrijskega predsednika. »Ali ste kaj lovca?« Ta odgovori. »Ha, ha, ne bo mi treba svinje privezati na kol.« Cisto umestno vprašanje in čisto dober odgovor. Toda to ne sodi med resna poročila na prvi strani. Bralec naleti na tako mino in že ne misli več na meddržavne odnose, ne na Tita, ne na tujega predsednika, temveč na svinjo. Morda pa je ravno to skrit namen takega poročanja. Se več. Tako pisanje je zločin. Človek premišljuje in premišljuje, kako je s to ubogo svinjo privezano na kol. Na misel mu pridejo mikavnosti lova, in ker si tega ne more privoščiti se odloči za nabiranje gob. Kaj se pa pravi človeka poslati po gobe, žal že vemo. Revež se slej ko prej zastrupi in žalostno konča. Kdo je kriv? Seveda tisk.
Druge primere reakcionarnega pisanja najdemo v Areni in Tovarišu. Padel je
lz petega nadstropja in ostal živ ali Res Mi. Tl namreč. Novinar, k! je stvar napl-škoda Jacgueline. Ljudje to radi bero. V	sal, je bil za to plačan. Tebi nihče ne pla-
kolikor seveda sploh kaj radi bero. Slovenci potrošijo za vino neprimerno več kot za tisk. Zakaj v vinu je mogoče resnica, v tisku pa je gotovo ni.
Bolj se naprezaš, več bereš, bolj neumen
čuje, da bereš neumnosti. To delaš samo zato, ker ti je dolgčas in si preneumen, da bi si poiskal boljšo zabavo.
Ivo Rudolf
obstoječih struktur svet spreminjati, da smo danes že aktiven politični dejavnik, s katerim morajo institucije in družba računati, da pa zavoljo svojega nonkonfor-mizma vendarle živimo in delamo na robu dogajanja.
Zaradi teh (in mnogih drugih) dejstev, ki nas združujejo, se zavzemamo za tista vaša hotenja, ki težijo k demokratizaciji, odprtosti in dovzetnosti celotnega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. Dovolj dobro vemo, da je mnogokrat razgla-šana odprtost prej deklarativnega kakor konstitutivnega značaja. Veliko posameznikov in skupin na različnih nivojih je danes nezmožnih za preseganje trenutne situacije, za asimilacijo svežih pobud. Veliko jih je okamenelih in sklerotičnih. Morda je tega kriva preteklost, morda sama »narava •stvari«, tega ne vemo. Zani-
ma nas naš zdaj in tukaj. Radi bi, da bi bila Zveza komunistov in druge politične in oblastne institucije organizirane tako, da bi mogle ohraniti kontinuiteto re-' volucionarnosti znotraj njih samih. Ker pa tega ni, ker obstaja morda samo proces, ki se godi v tej smeri, prihaja tudi do takšnih primerov, kakor je bila zaplemba vašega lista Naši dani.
Tukaj smo si enotni. Administrativno ukrepanje namesto polemike, policijsko prisilo, namesto razgovora smo vselej in vselej bomo obsojali. (Kljub temu, da je treba priznati, kako bi bilo z Azizom Ka-, dribegovičem težko, če ne že nemogoče polemizirati.)
Podpiramo vas, če probleme, ki jih opisujete, resnično čutite kot vprašljive za razvoj družbe, v kateri živite. Toda nikar nas ne silite, da bi sprejemali vaše alter-
native kot svoje, da bi postale vaše dileme naša razpotja. Ne zahtevajte od jugoslovanske družbe, da se oblikuje kot monoliten ekonomski in politični prostor. Tukaj se ukvarjamo z drugačnimi alternativami. Stvari, za katere vi zahtevate družbenopolitično akcijo, lahko imajo za naš prostor neprijetne posledice, ker menimo, da se dajo pri nas (če se že niso) rešiti z moderno organizacijo, s funkcionalizacijo, tako ekonomskega kakor družbenopolitičnega sistema. Predlagamo, da svojo akcijo natančno opredelite v svojih razmerjih in v trenutni, vaši konstelaciji družbenopolitičnih in ekonomskih sil (odnosov). Ce se bomo razumeli tukaj, bodo lahko naša prizadevanja ostala enotna. Sicer se bomo verjetno razšli.
Tovariški pozdrav!
Drago Jančar
CL3
>Г**4
GO
CCS CCS
■g5 9=>
03
GO
Oni
Oni so ti
Oni so ti in ti
Oni jasnijo in oblačijo
On tudi snemajo
Oni tam utirajo poti
Oni nas tovorijo na svojih hrbtih
Oni le kdo drug
Oni nas bodo nosili tudi na rokah Oni nas bodo spremljali do groba
Oni nam bodo govorili da smo dobri Oni nam bodo tudi pred giljotino pomagali Oni nam bodo pokazali našega boga Oni nam bodo pokazali vse zvezde neba Oni nam bodo pokazali pot po kateri je treba
iti
pni 'nam kažejo izhod
Oni nam govore za hrbti
Oni govorijo tudi pred nami
Oni bi za naš boljši jutri dali tudi našo glavo
Oni za nas največ skrbijo Oni nas učijo lepega obnašanja
Oni to počnejo v prisotnosti javnosti Oni o sebi sploh ne mislijo
Oni
Oni
nas za naše dobro udarjajo tudi s pestmi Oni tam dajejo s pestjo in dlanjo
Oni so v življenju veliko tega preživeli
kdaj kolneš?
V INTESU je moka, v Intesu je kruh. Lepo je biti mlinar, prašen'trd moke, lepo Je bttl mlinar, pa čeprav ne več v mlinu ob vodi in v ropotu mlinskih kamnov. Tudi stroji, kolesa in jermeni prepletajoči se od vrha do tal ti povedo, da si v mlinu.
Gospod Gorjak pravi, da je bil to prej Frančov mlin. Šele na deščici, ko ti pokaže, vidiš, kako se »cvajer« razlikuje od boljše vrste moke.
Pravite, da vam ne gre slabo, da vam gre morda boljše kot drugim v tej stroki.
Pa vseeno. Lahko bi bilo tudi tukaj boljše.
»To je dobro, če je da bi bilo celo več
nadvse cenijo vdanost
Oni se spominjajo kako je bilo nekoč Oni so na vse mislili
Oni so v že v otroštvu z Njim prijateljevali
Oni imajo priče
Oni bodo vse dokazali
Oni niso za vse krivi
Oni so zaslužni tudi ker je zjutraj vzšlo
sonce
Oni mnogo potujejo in nam širijo obzorja Oni dan in noč bedijo nad nami Oni pazijo na vsako našo kretnjo
Oni prepovedujejo da bi pljuvali na zemljo Oni prepovedujejo da bi se naginjali skozi
okno
Oni kasirajo za vsak razbit kozarec Oni hočejo dnino za pretrpeli strah
Oni se združujejo in medsebojno bratijo Oni vse to počnejo zq splošno dobro
Oni vse vedo in znajo
Oni namesto nas govorijo tudi v drugih
iezikih
Oni že zdavnaj pojejo na koru Oni niso oni na katere vi mislite
Oni so dobri kot kruh
Oni so... to je vsaj lahko vam zašepečejo
„ s tribune
Oni so... tretja oseba množine
Zanimivo, da so b: je pri vas kalčki, ki jih pri mletju pšenice izloč te.
ido impotenten. Od kalčkov, koristi kot od moške vode.« Dobro ste to poveda i.
Tudi Gumze Mariji je zadovoljna ob stroju, ki dela makarone. Kako banalno — makarone. Pravi, da še kar gre.
In vendar vidimo, slišimo ob tem, kako rečete, da še kar gre, da ko vam poiože v roko vašo plačo, večkrat stisnete zobe, da vidite, pa ne samo vi, še kaj drugega, ne samo denar.
In v klavnici? Lepo je povedal štauber, kako je bilo prej težko, ko si moral delati vse še na »štrajhar«, pa drugi, ki je z zanko iz vrvice tako elegantno odstranjeval rebra.
Bilo je verjetno smešno, ko so v hladilnico po pomoti zaprli inšpektorja in ko je bik, ki vam je ušel, podivjal in se kot cucek zakadiV,v vas.
Da še ni niti tako slabo, ste nam rekli v Zlatorogu in da kar gre.
Pa je to tudi Vet^-Kaho vem gre beseda tetbo lZ' ust, če vas sprašujemo ali ste zadovoljni.
Kako pa takrat, ko vas nihče ne vpraša, ko vas ni strah, ko upate reči na glas, kure pa tako gospodarstvo.
Ste že opazili kdaj, kako se pravzaprav spremenite, ko je treba tudi med ljudmi, ne le doma ali prijatelju, reči kje vas tišči čevelj.
Zakaj ne zakolnete na glas, če vam kdo stopi na žulj?
Veliko smo videli. Kaj delate, kje delate, kako
delate. Nismo pa videli vaših duš, .niste nam povedali kaj mislite, niste nam priznali, da tudi kolnete, da niste vedno zadovoljni. Niste nam pokazali svojega obraza.
— Saj še kar gre. Včasih pač ni najboljše.
Na.ibrž je tudi (n že del лаЈе_ tovaxaa-slika v&- . sega življenja. Ni lepa, toda to ste vi.
Najbrž bi bilo težko vrtati dalje. Ostal bo pač večni še kar gre in nezaupljivost. Preklinjanje? Vedno preklinjaj sam ali pa doma — to še ni greh.
Si res tak, ti ki imaš žuljave roke, ti ki nosiš skrbi in veselje, ti ki v svoje roke polagaš up in strah — si res tak, ker moraš biti tak, ker te od nekod gledajo lačne oči in usta.
Kakšen si pravzaprav — delavec?
F. M.
GO
Pred dnevi je Večer objavil odprto pismo radgonskega komiteja ZK, ki opozarja, da v tej občini skuša skupina občanov kandidirati za predsednika občine svojega kandidata, proti volji večine volivcev in dru-
• žbenopolitičnih organizacij. Po mnenju komiteja Zveze komunistov je kandidatura Branka Zadravca proti demokratičnim načelom, poleg tega pa prihaja prepozno. Pogovarjali smo se z Ivanom Kovačem, dosedanjim predsednikom občinske skupščine, za katerega so se družbenopolitične organizacije dogovorile, da mu poverijo mandat še za naslednje razdobje. Zanimivo je, da so se za tovariša Kovača izvršilni in predstavniški organi (IO SZDL, konferenca ZM, komite ZK, kandidacijska konferenca SZDL) odločili že pred tremi meseci. Ko smo protikandidata, ki mu očitajo nedemokratičnost in frakcionaštvo, povprašali, kako bi odgovoril na te očitke, nam je pokazal Ustavo SRS, kjer je zapisano, da predsednika občine predlaga •najmanj 10 odbornikov na seji skupščine. Obširneje je o teh razgovorih poročal Večer. Za nas je iz večurnih razgovor z mnogimi udeleženci tega boja zanimiv zlasti del pogovora s predsednikom izvršnega odbora SZDL občine Radgona, tovarišem Milanom Nekrepom, ki nam je takole odgovarjal:
Tovariš predsednik! Ali je res, da ;so se družbenopolitične organizacije dogovorile že pred tremi meseci, da bi mesto župana prevzel dosedanji predsednik Ivan Kovač?
I Da, dogovarjali smo se o njegovi kandidaturi, ker je doslej opravljal svoje delo v redu in je veliko pripomogel k napredku radgonske občine.
Se vam zdi to pravilno?
Seveda. Tak postopek je demokratičen. Tudi na zborih volivcev smo občane seznanjali s Kovačevo kandidaturo in razen na Kapeli so se povsod strinjali.
Predsednika vendar mora predlagati 10 odbornikov na seji občinske skupščine, ne pa politične organizacije.
Tako ravnajo na vseh nivojih. Ce se zvezni in republiški organi vnaprej dogovorijo. ne razumem zakaj se ne bi mogli
mi?
Občinska skupščina je vendar predstavniški in ne politični organ.
Kako pa naj skupaj delamo, če bi ta skupina sforsirala za predsednika Branka Zadravca. Gre nam za enotno občinsko politiko. Ne moremo mirno dopustiti, da bi hodila skupina ljudi od hiše do hiše in navsezadnje zmagala.
Tovariš Zadravec pravi, da so vaši ljudje takoj drugo jutro po volitvah že ob šestih hodili od enega do drugega novoizvoljenega odbornika in ga. nagovarjali naj podpiše za Kovačevo kandidaturo.
Res je nasprotno. Ob 11. uri smo zvedeli, da hodijo ljudje iz Zadravčeve skupine po terenu. Seveda smo takoj poslali naše. Se vam zdi negativno, da se pojavljata dva kandidata?
V našem primeru vsekakor. Pozitivno bi bilo edino tedaj, če bi se zbori volivcev tako odločili.	!
Tovariš predsednik, zopet vas moram opozoriti na Ustavo, kjer piše, da predsednika volijo odborniki na občinski skupščini, ne pa zbori volivcev. Vi pa ste po političnih razgovorih že na zborih volivcev predlagali tovariša Kovača.
Ce' se večina volivcev in članstvo družbenopolitičnih organizacij odloči za enega kandidata, je povsem normalno) da ga bomo kandidirali.
Ce se ne motim, ni odločalo članstvo, temveč forumi.
Odločila je tudi kandidacijska konferenca in konferenca Zveze mladine.
Je res, da ste klicali na »politične masa-
že« člane Zveze komunistov? Tako pravi
tovariš Zadravec.
Nikogar nismo klicali. Sekretar ZK pa je dvakrat povabil tovariša Zadravca na razgovor, pa se mu ta ni odzval. Menimo, da se mora Zadravec kot član ZK podrejati partijskim sklepom.
Koliko članov občinske skupščine je tudi članov ZK?
Od 50 jih je 15.
Se bodo morali tudi ti podrediti partijskim sklepom, ko bodo glasovali o predsedniku?
Ne.
Zakaj bi se pa moral tovariš Zadravec?
On ni prekršil pravil pri samih volitvah, temveč pri predvolilnem postopku. Vse tiste, ki so v predvolilni kampanji za odbornike občinske, skupščine in republiške poslance delovali frakcionaško, bomo klicali na odgovornost.
Pa pravite, da ne vršite političnega pritiska.
Cujte, vaša vprašanja so protisocialistična. Tudi vas bi klical na odgovornost, če ste komunist.
Ne zanima nas niti kandidat Kovač, niti kandidat Zadravec. Vemo, da sta oba dolgoletna politična delavca, da sta vsak po svoje prispevala k razvoju družbe in konkretno občine, v kateri živita. Zanima nas, kako je s tem pluralizmom, o katerem danes toliko govorimo. Znano je, da obe strani druga drugi očitata nizke udarce in podlo ravnanje v predvolilnem boju. Ne razumemo pa, zakaj se družbenopolitične organizacije tako zavzeto borijo za Kovačevo kandidaturo in nasprotni skupini občanov očitajo nedemokratičnost in frakcionaštvo. Okus oblasti? Ideološko-oblastni-ška mentaliteta? Riba ne smrdi pri glavi, ampak'pri repu.	-	D.	J.
%
Ruševine
Foto. B. Čerin
1 V- "
Na odpadu
Poudarjanje in uveljavljanje neenakega socialnega porekla posameznih študentov nasproti proletarsko enakopravnemu statusu študenta — delavca je konservativno in ogroža socialistično dbužbo. študent, ki izhaja iz bogate družine, se bo tej prednosti težko odrekel in tudi študent, ki je
doma v revni družini, bi rad prek študija predvsem dosegel privilegiran status, študij sam je obema drugotnega značaja in je le sredstvo za dosego čisto drugega cilja, čim manj naporov zahteva, tem bolj je sprejemljiv. Zahteva po priznanju takega študija kot dela je dvomljiva, dvomlji-
vo pa je tudi samoupravljanje, ki temelji na takšnem »delovnem odnosu«.
(Tribuna) Reakcionarji so tisti študentje, ki boj za delovni status pojmujejo kot zahtevo po večji privilegiranosti, ker v resnici hočemo popolno neprivilegiranost.
(Tribuna)
katedra
LISI MARIBORSKIH ŠTUDENTOV IZDAJA UL)BUH ZS MVZ	f
KATEDRO UREJA UREDNIŠKI ODBOR s OLGA CERIC, DRAGO JANČAR, IVO RUDOLF,
BRACO ZAVRNIK. JANEZ GUJT, BOGO CEKIN (FOTOREPORTER)
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: FRANCE FILIPIČ ml.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM, OB PARKU S — TEL 22 001 — CENA IZVODA 50 PAR (LETNA NAROČNINA 10 ND. ZA USTANOVB IN PODJETJA 13 ND. ŽIRO RAČUN 51M7S-548 NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NB VRAČAMO TISK: CP MARIBORSKI TISK