Leto 26                   ANGELČEK                 Stran 25
J.E.Bogomil:       Ta sitnež!
Tistega lcta, ko je zagledal Kolarjev Jakcc svojo peto pomilad, in ko je njegova sestrica Milka ob-hajala že trctjič svoj god, tisto leto so imcli na Kolar-jevem hra&tu škorci svoje gnezdo. Mladi škorčki so pridno ra&tli, pa so postajaH poredni kakor hudobni otroci: začeli sp se med seboj kavsati in pretepati, in nekega dne, ko so bili le preveč živahni, jim je pa eden bratcev padel iz gnezda,
Kolarjev oče so dobili tička na tleh. Prinesli so ga domov. Tu se je mladi škorček hitro udomačil. Najrajši je imcl Jakca in Milko. Ti trije so prcživeli med seboj mnogo vesclih uric. Včasih so nagnali žc tak direndaj, da so segli mama po šibi in zapodili oba otroka vun na vrt, škorec je pa moral v kot, jezo kuhat.
Pozimi, kmalu po tistih dneh, ko deli Nikolaj svoje darove, se je pa pričela ta prijateljska vez malo bolj trgati. Nikolaj je obiskal tudi Kolarjevo hišo in pustil ondi mnogo igrač za otroke. Jakec je tedaj navezal svoje srce na konja in na možice, Milka je pa z vso vnemo kuhala za svojo punčko. Škorec je pa poizkušal svojo srečo zdaj pri Jakcu, zdaj pri Milki, pa ni šlo nikodcr več tako kot nekdaj. Prve dni sta ga otroka še nekako lepo odganjala, a škorec si ni dal dopovedati, da je prijateljstvo že.skoro pri kraju. ' Še več! Prijateljstvo je šlo že h koncu, sovraštvo je pa začelo poganjati korenine.
Škorec ni mogel pozabiti prejšnjih veselih dni. Kakor da je vedel, kje je vzrok neprijaznosti! Koliko-krat se je tako-le, ko je bil sam v hiši, spravil nad igrače. Konja je vrgel po tleh, možička je tresel toliko časa za kapo, da mu jo je odtrgal, na ognjišču je pa vse razmetal: včasih jc kakšna skodelica kar za več dni izginila. In punčko — pomislitc, punčko! — je prijel za kito in jo toliko časa vlačil po hiši, da ji je potrgal vsc lase. Ta grdi škorec, ta!
Čc sta bila pa Jakec in Milka v hiši, pa tudi škorčeva nagajivost ni počivala. Sedaj sc je sprav«!
Ta sitnež!
Leto 26                     ANGELČEK__________Stran 27
nad Jakca in vlekel njegovega konja za noge nazaj. Pa je šel takoj zopet nad Milko in se hotcl pri njej naučiti kuharske umetnosti. Kazal ji je, kako izvrstno zna prestavljati s svojim kljunom kuhinjško posodo. Ali Milka ni potrcbovala nobenega pomagača. Saj je znala vse sama, in če je kuhala eni sami punčki, tudi ni imela preveč dela.
»Na, na!« je ponujala včasih škorcu kos kruha, včasih pa kos sladkorja, da bi ga premotila. Ali ško-rec ni bil tako neumen, Z veseljem je sicer vzel vsako darilo, vsak dar lepo spravil za poznejše čase, pa ie prišel nazaj, nadaljevat svojo sitnost.
»Ta sitnež, ta!« se je hudovala nad škorcem Milka. »Je že zopet tukaj! Na, še tole!«
Pa je zopet dobil škorec nov dar, a ga ni zado-volil. Komaf ga je spravil, je že prihitel nazaj na svoje delo.
Kdo bi ne bil hud, če vidi, kako mu grdo na-gaja njegov nekdanji prijatelj?
»Oh, ta grdi škorec; prav nič več ga nimam rada,« je rckla Milka.
»Jaz tudi nič. Samo nagaja!« je tožil Jakec.
»Čakaj, jaz ga bom šla pa mami zatožit.« In je res šla.
Maraa so poslušali nckaj časa, kako Milka toži hudobnega tiča.
»Mama, škorec mi je pa skledico vzel.«
»Mojega konja je pa vsega okljuval s tistim dolgim kljunom!« se srdi Jakec.
»Mama, kar proč ga zapodimo, škorca!«
»Pa rcs, ker samo nagaja, mama!«
»Jaz mu grem kar okno odpret, pa naj gre, kamor hoče«, de Milka.
»Počakaj!« ukažejo mati.
Sedaj se je pa pričela sodba. Mati resnobno reko:
»Ali vesta, kako pa vidva včasih mcni nagajata. Pa še nič ubogati nočeta. Dekli sta tudi včeraj tako nagajala, da je jokala pred menoj. Odslej vaju bom pa
Stran 28                 ANGELČEK__________Leto 2b
kar k škorcu zaprla, pa se bosta tam učila, kako je hudo, če kdo drugemu nagaja.«
Oh, k škorcu v šolo bosta šla Kolarjev Jakec in Milka. Jakec, Milka, ali res? 0, le brez škorca rajši ubogajta, bo za vaju veliko bolje. Saj imata pamet, škorec je pa nima.