icuji prijatelji, uAetejenci ^aio-aikik pio-cyiamo-u-, otr&ci m ilarM, dra^i §>e4^Jrupertčani! êpetjepred Vami utàlnek letoÀnje-(fO. poletja, ki ima- o vsej Evropi za zavetnico mladine, zlasti deklet. jeno cescenje se je razširilo na Zahodu v 8. stoletju. Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je iz 6. ali 7. stoletja in ima izrazito legendarni značaj. Umrla naj bi okrog 1. 306. Eden najbolj znamenitih samostanov sv. Katarina Aleksandrijska (Sinajska), mučenka, zavetnioa mladine; goduje 25. novembra sv. Katarine je kraj njenega groba - na gori Sinaj - zato tudi sv. Katarina Sinajska. Spomin na sv. Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi. V Sloveniji je svetnici posvečenih 8 župnijskih cerkva in 23 podružnic. Sv. Katarino upodabljajo običajno s kolesom m mečem, na Slovenskem spada Katarina med najbolj pogosto upodobljene svetnice. Sv. Katarino častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov, učenjakov, znanstvenikov, vseh poklicev, ki imajo opravka s kolesom ali nožem: kolarjev, lončarjev, mlinarjev, predilcev, vrvarjev, ladjarjev, strojarjev, frizerjev, trgovcev z blagom, tiskarjev in čevljarjev, šivilj itn.; priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro; je ena od 14 priprošnjikov v stiski. Na Primorskem začno na god sv. Katarine pobirati oljke. Na kmetih je na njen god navadno konec paše, pa začeli so striči ovce, dekle in hlapci so na ta dan dobili plačo in so smeli zamenjati gospodarja; eden največjih kmečkih praznikov pa je bil Katarinin ples na večer 25. novembra, to je bil tudi dan, ko so nekdaj zadnjič pred adventom lahko svatovali.H Prirn. Leto svetnikov 4 (Mohorjeva družba), str. 4i7s in Svetniki (Mladinska knjiga), str. 607s. ŠLNTRUPrRTSKL FAROVŠKE POČITNICE 2004 Oratorij 2004 se navdihuje v svetniškem liku sv. Katarine Aleksandrijske iz 4-stoletja, ki je zato, ker je javno priznavala, da veruje v Jezusa Kristusa, pod cesarjem Dioklecijanom umrla mučeniške smrti. j eno ime je v zgodbi Oratorij a 2004 Modra. Legenda o življenju in mučemštvu sv. Katarine Aleksandrijske, oz. Sinajske, zelo močno poudarja njeno bistroumnost, da so po njeni modri besedi mnogi učenjaki na dvoru kralja Maksen-cija sprejeli celo krščansko vero. Zgodba o modri, naslovljena Lahko si zvezda, želi poudariti, da so svetniki in svetnice za ljudi kot svetle zvezde, ki nam kažejo smer v našem prizadevanju za dobro. Predvsem pa, da smo vsi poklicani k temu, da smo dobri, plemeniti, da, celo sveti. Da smo sveti, v to nas nihče, niti Bog ne, noče prisiliti. Zato, ne da moraš biti, ampak si lahko zvezda. Si lahko svetla luč vsem ljudem, s katerimi se srečuješ.^ Animatorji so pod župnijskim nadstreškom na odru zaigrali oratorijsko zgodbo o Modri. ekle iz preproste poganske družine, Modra (Katarina) postane sobarica kraljice Helene. Le-ta naklepa zlo zoper svojega moža, kralja Mak-sencija, in pri tem hoče Modrino sodelovanje, a ta se upre in zgubi naklonjenost pri njej. Modra mora zdaj opravljati najnižja opravila na dvoru. Pri svojem delu se na dvoru srečuje z enim od služabnikov, z dobrim starcem Apolonijem. Ta je v resnici presbiter, krščanski duhovnik, ki ji začne odkrivati skrivnosti vere v Jezusa Kristusa ... P KRI MUČENCEV^ JE SEME : II KRISTJANOV Starec Apolonij, duhovnik, krsti Modro Modra je po daljši pripravi prejela zakrament sv. krsta. Toda njeno drugačno obnašanje je opazila tudi kraljica Helena; zalotila jo je pri branju Svetega pisma in jo zatožila svojemu možu - kralju Maksenciju. To je namreč v resnici čas (okrog 1. 305) hudih preganjanj kristjanov. Iz Rima je prišel strogi ukaz cesarja Dioklecijana, ki je povzročil še hujša preganjanja kristjanov. Modra ni hotela darovati malikom, raje je podarila kos kruha lačnemu popotniku. Za svojo neposlušnost se mora zagovarjati pri cesarju, ki jo hoče na vsak način odvrniti od krščans- ORATPRIJ Modra služi na kraljevskem dvoru ŽITQ skrbi va brata sta delala skupaj na kmetiji. Eden je bil oženj en in je imel veliko družino, drugi pa je bil samski. Brata sta si delila pridelke in dobiček. Nekega dne pa si je samski brat dejal: "Ni prav, da vse, tudi dobiček, deliva na pol. Jaz sem sam in potrebujem manj." Zato si je vsako noč natovoril vrečo žita in ga odnesel iz svoje hiše čez dvorišče v bratovo kaščo. Skoraj istočasno je poročeni brat razmišljal: "Ni pravično, da z bratom deliva pridelke in dobiček na pol. Jaz sem poročen in zame skrbi žena, v prihodnosti pa bodo skrbeli otroci. Brat pa nima nikogar, ki bi v prihodnosti skrbel za njega." Zato si je vsako noč natovoril vrečo žita in ga iz svoje hiše odnesel čez dvorišče v bratovo kaščo. Po dolgih letih brata nista mogla razumeti, da se njuni zalogi žita ne zmanjšata. Neko noč pa sta v temi trčila drug ob druge-.ga. Odkrila sta, zakaj se zaloga žita ni zmanjšala. Odložila sta vsak svojo vrečo in se objela, srečna zaradi medsebojne nesebične in darujoče se ljubezni.« Božo Rustja, Drobne zgodbe z biserom (Ognjišče) Bobnar razglasi kraljevi odlok o usmrtitvi kristjanov tva; obljublja ji celo poroko in pol svojega kraljestva ... Modra ima še eno možnost: da se zagovarja pred dvornimi modreci. V resnici jo je hotel cesar na ta način osramotiti in odvrniti od krščanstva, pa se je zmotil: preprosto dekle Modra je razumno in pogumno odgovarjala na vsa vprašanja ... njena modrost in njen pogum je v marsikom na dvoru povzročil resen razmislek. Ker se Modra ni hotela odpovedati krščanstvu in ni sprejela cesarjeve poročne ponudbe, je bila spet vržena v ječo. Kmalu je umrla mučeniške smrti. Ko se je sku- seNtrupertske farqvSke počrmiCE 2004 Kraljica Helena in kralj Maksencij pina kristjanov zbrala k molitvi, se jim je pridru*il eden od dvornih modrecev, Zvezdogled, ter jim priznal, da ga je Modra prepričala s svojimi besedami in mučeništvom. »Kri mučencev je seme novih kristjanov!«■ Modra se zagovarja pred dvornimi modrijani in kraljem Poleg tega smo se igrali kakšno igro, se naučili bansov in pesmi ter »zaigrali kakšno zgodbo. Vse to smo napisali na plakate ter jih predstavili ostalim skupinam. S temi "utrinki" smo z veseljem preživeli ves dan, saj smo imeli dovolj zgledov, kako se obnšati in kaj početi, pa čeprav so bili to počitniški dnevi.« ORATORU \ 5 ——« orafori).n< pelavNice Na ia VoviaA., Nótala PvHfOA,, ílak MgaqÜ, Mojca (lamooi, MÛAJZO- SaívaoeAÁ^vik in Sahína Andesdič..