PTUJ, 9. oktobra 1969 LETO XXII., št. 40 CENA 0,50 DIN gl^asilo socialistične zveze delovnega ljudstva prva kmetijska razstava v Ptuju odprta Včeraj so v Ptuju na prostorih stadiona in živinskega sej- jia odprli kmetijsko razstavo. Ob otvoritvi je Anton Ža- (it, podpredsednik OS Ptuj med drugim dejal: »Razstava, ki spada med pri- reditve, posvečene 1900. jubile- ju starega Petovia. Prireditveni odbor sicer ni vodila misel in Ideja, da z raz- stavo pokažemo 1900-letno zgo- dovino razvoja kmetijstva ali posameznih vej kmetijske pro- izvodnje. Naše vodilo pri sno- vanju skromne razstave je bi- lo; pokazati del sedanjega kme- tijstva s posebnim poudarkom r.3 sadjarstvu, živinoreji In pe- rjtninarstvu ter njihovih po- sebnosti. Predvsem pa nas je vo- dila ambicija oživeti nekdanje gospodarske razstave, ki so bile znane v bližnji In daljnji okolici kot dobre prireditve in o kate- rih še danes, po 13 letih, slišimo le laskave besede. Ob tem mo- ram reči, da je za Ptuj velika koda, ker se z gospodarskimi razstavami nI nadaljevalo pod istim ali drugačnim imenom. Danes bi namreč lahko bil Ptuj znan po tovrstnih prireditvah. Tako pa smo morali v letošnjem letu začeti ponovno od začetka. Vsak začetek pa je težak In Tezan na mnoge improvizacije. Za primerjavo, kako bi bile lah- ko danes že uveljavljene sejem- ske prireditve, naj poslužljo pri- čujoča topolova drevesa pred 'hodom na razstavišče, ki so ^ines že zrela za sečnjo, posaje- ni pa so bila ob zadnji gospo- tiirski razstavi. Ptuj s svojo okolico, s Halo- ^imi, s Slovenskimi goricami, ^ obdravsko nižino in z mnogl- l"! sodobnimi kmetijskimi ob- l^^ti je danes znan po kmetlj- proizvodnji. Znana so haloška vina, zna- je bilo slovenjegoriško sadje, poznano je bilo masovno pride- lovanje krompirja In kvalitetne čebule. V zadnjih letih je po- znana farmska vzreja pe- ^^nlne, ki se v najnovejšem ča- močno uveljavlja tudi v ko- ®PeracijskI proizvodnji, uvelja- vila se je klavnica perutnine, ki spada med najsodobnejše pri nas. Poznana je farma bekonov, ki spada med največje v državi. Še bi lahko naštevali, po čem vsem je znan Ptuj, kadar se go- vori o kmetijstvu. Prav zato se mi zdi ambicija organizira- nja kmetijskih razstav ali sej- mov v Ptuju upravičena. Še več, smatram, da je to potrebno. Ko govorim o tem, ne mislim, da bi v bodoče organizirali to- vrstne prireditve samo lokalne- ga obsega, pač pa želim, da bi to bile kmetijske manifestacije slovenskega merila, na katerih naj bi sodelovale kmetijske or- ganizacije, strokovne In znan- stvene Institucije, trgovinska podjetja in vsi tisti, ki Imajo to- vrstni interes. Ne zamišljamo si razstave, na kateri bi na takšen aH drugačen način pokazali le najboljši pri- delek, najlepšo žival aH dali na poskušanje najboljše vino. Bo- doče razstave si zamišljamo ta- ko, da se na njih prikažejo pro- gramske rešitve kmetijske, ži- vinorejske, perutninske ali ka- ke druge proizvodnje za potre- be prakse, bodisi v družberiem ali privatnem sektorju proiz- vodnje. Na drugi strani pa naj bi bile razstave in ob njih or- ganizirana aktivnost mesto In oblika za poslovne dogovore, mesto In čas za demonstriranje sodobnih dosežkov in tehnolo- ških rešitev v kmetijski proiz- vodnji in predelavi. In kar se nam zdi zelo pomembno in po- trebno, mesto, čas In prostor za sklepanje trgovinskih poslov. Razstava, ki jo bomo odprli danes, nI takšnega obsega, niti vsebine, ker jo v osnovi nismo tako konceptirali. S to razsta- vo hočemo popestriti prireditve praznovanje 1900 obletnice Ptu- ja, In kot že rečeno, napraviti prvi korak v snovanju koncepta bodočih kmetijskih razstav v Ptuju. Pričakujemo vsestransko podporo merodajnih In zaintere- siranih forumov in posamezni- kov pri realizaciji Ideje.« Zahvalil se je vsem, ki so ka- korkoli pomagali pri organizira- nju razstave, predvsem pa vsem razstavljalcem. Živinorejci In perutninarji so razstavili živino in prikazali pe- rutninsko proizvodnjo. Sadjarji in združenje Styrla so organizi- rali bogato razstavo sadja. Polje- delci, čebelarji in vinogradniki so razstavili primerke poljeaJ- ske in vinogradniške proizvod- nje ter čebelarstva (na razstavi so panji s čebelami). Podjetja Agrotehnika, Ina, PInus in dru- ga sodelujejo na razstavi z raz- lično opremo in stroji za živi- norejsko, poljedelsko, sadjarsko In vinogradniško proizvodnjo ter s sredstvi za zaščito kmetij- skih kultur. Na razstavi Je tudi pokušnja štajerskih vin, žganih in alkoholnih pijač, živinorej- sko veterinarski zavod je pri- pravil razstavo živine. Na razstavi bo vsak dan vr- sta prireditev In nastopov v okviru vinske trgatve, ki jo je priredil radio Ptuj Vsak večer do nedelje bo veselo rajanje, v soboto bodo Izbrali miss Ptuj 1900. 2R Regioncvfini tisk In drugi družbeni dejavniki Sredstva za javno informiranje ne morejo biti instrument nikogar Državlja>ni naj bodo objektivno obveščeni o vseh [problemih v družbi (TANJUG) _ — Sredstva za javno Informiranje so vse po- gosteje na dnevnih redih se- stankov in sploh forumov 2K, SZDL in drugih družbenih or- ganizacij. V tej Izmenjavi sta- lišč pripisujejo listom In lokal- nim radijskim postajam poseben položaj. To se dogaja posebno takrat, ko skušajo precizirati odnose med sredstvi za Infor- miranje in drugimi DolitičnimI dejavniki In željami, da bi se delovni ljudje bolj usposobili za svojo aktivno vlogo v dolo- čanju politike, v kateri so več ali manj pasivni opazovalci. TEMELJI PRITISKA Ko govorimo o nalogah regi- onalnega tiska In možnostih za njegovo angažiranje, ni mogo- če mimo ugotovitev, da je pre- cejšnje število teh Izvorov In- formacij Izpostavljeno določe- nim pritiskom lokalnih dejav- nikov. Določneje rečeno: regi- onalne liste podpirajo občinske skupščine, ZK ali SZDL ter ta- ko mislijo, da je list izključno njihovo glasilo. Nobeden ni proti temu, da občinske skupščine ali politič- ne organizacije podpirajo list (če tega ne delajo, se odpira prostor, ki ga bo napolnil list skupine državljanov ail ver- ske skupnosti). S tem v zvezi je treba jasno poverlati, da uredništvo regionalnega lista ne more in ne sme biti mote- no v svojem delu. Če kdo od novinarjev zahteva, da zamol- čijo ali prikažejo v rožnati luči določene napake in slabosti ali nepravilnosti v delu tiStdi, ki list finančno podpirajo, potem dotično telo spravlja samega se- be v situacijo, v kateri bo iz- gubilo zaupanje delovnih ljudi, ker s pritiskom na uredništvo regionalnega lista ni mogoči priti daleč. POSLEDICE PRITISKA Kako je politika pritiska na informativna sredstva kratko- vidna In vnaprej obso<'ena na neuspeh, kažejo primeri iz vsak- danje prakse. Nepopolna ali neobjektivna Informiranost je bila pogosto kulisa, da bi se prikrili dejanski »slučaji«. Ko končno izbruhne- jo spori v vsej svoji nagoti na dan, se kritika javnosti loti tudi regionalnega lista ter ga stlači v ta ali oni sprti tabor, v to ali ono nasprotno skupino. Vseka- kor je tu In tam kateri izmed novinarjev udeleženec v tem aH onem sporu. V tem trenutku pa je mnogo bolj važno pove- dati, da novinar regionalnega Usta ne sme delati pod pritis- kom katerekoH strani. Od za- vesti in odgovornosti novinarj-i kot komunista je odvisno, ali bo nudil bralcu popolno in re- alno sliko zadeve ali »proble- ma«, ki ga obravnava. PODPORA NAJVIŠJIH POLI- TIČNIH FAKTORJEV S tem, da je spoznal pomen regionalnih sredstev za javno obveščanje tudi v izvajanju družbene In gospodarske refor- me In v podpori liniji ZK, je CK ZK Srbije izrazil voljo in pripravljenost vzpostaviti nepo- sredne stike z uredništvi regi- onalnih listov v republiki. Po- moč In podporo v stremljenju, da bi čim objektivneje in izčrp- neje obveščali javnost, bodo na- šli regionalni listi v bodoče v centralnih komitejih vseh re- publik, v vodstvih SZDL, v skupščinah In Izvršnih svetih. To pričakujejo regionalni listi tudi s strani političnih in pred- stavniških organov baze. To ne sme biti stvar trenutka aH kam- panje, temveč ena Izmed kom- ponent dolgoročne politike v odnosih do sredstev za javno obveščanje In do sodelovanja z njimi. S tem bo dana pomoč novinarjem, da bodo samostoj- nejši dejavnik v ustvarjanju in realiziranju družbenih tokov. Istočasno pa se s tem prispeva k afirmaciji listov kot najne- posrednejših, objektivnih infor- matorjev. Če smo se razglasiti za družbo, ki hoče razviti svojo socialistično samoupravno bazo, bo regionalni tisk, prost vsake- ga pritiska, moral imeti v tem pomembno in odgororno vlo- go. S. M. V soboto bo v Ruju ZBOR KOOPERANTOV ZA VZREJO BROJIER- JEV v soboto, 11. oktobra 1.1., ob 9. uri bo v ptujski kinodvorani zbor kooperantov za vzrejo brojlerjev. V okviru proslav 1900-letnice Ptuja ga prireja Mesokombinat »Perutnina« Ptuj, obrat za kooperacijo Haj- dina. Poročali bodo o doseda- nji vzreji brojlerjev In o per- spektivnem razvoju te panoge. Govor bo tudi o sodelovanju pri vzreji. Opozorili bodo na napake pri vzreji in o preven- tivi, ki je potrebna za zdravje perutnine. Sprejeli bodo tudi pravilnik o skladu rizika. Po razpravi bodo predvajali film o perutnini. Kooperanti, udeležite se zbo- ra z bogatim programom! ZR OTVORITEV ŠTUDIJ- SKE KNJIŽNICE Vabimo Ptujčane, da se v ponedeljek, 13. oktobra, tidcle- žljo otvoritve novih prostorov Študijske knjižnice v prostorih minoritskega samostana ter nad novo pošto. Otvoritev bo ob 17. uri. Naj nas ne obiščejo sa- mo dijaki in študenti, pač pa tudi starejši, ki se zanimajo za besedno umetnost aH pa uporab- ljajo določeno strokovno litera- turo za svoj študij. Navzoči knjižničarji bodo tudi dajali obiskovalcem informacije o de- lu in poslovanju Študijske knjižnice. Uprava Študijske knjižnice VREME Ja čas do nedelje, 19. okto- "a 1969. Mlaj bo v sobo- to. 14. oktobra ob 10.39. Ni nobenih znakov za Poslabšanje vremena. Po- Oolačitve In znižanje tem- perature zraka bodo na- ^•^oplle v začetku tedna, °krog 12. oktobra. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 9. OKTOBRA Ig^j TA TEDEN V REPOELIŠKI SKUPŠČiNI Odbora za prokvodnjo in blagovni promet republiške- ga in gospodarskega zbora raz- pravljata v tem ted^nu tudi o ukrepih za stabilizacijo živi- norejske proizvodnje, ki jih predlaga Zavod SR Slovenije za cene. Razprodaja živine in x;jj4ol pomladka v zadnjih le- tih, prav tako pa tudi izvoz nedopita.nih živali se na do- mačem trgu izražajo v po- manikanju mesa, kar po- vzroča večje povpraševanje od ponudbe. V tem letu be- ležimo v Sloveniji najnižje sta«je govedi po letu 1959. Da bi vzpostavili čim bolj realne odnose med proizvod- njo in potrošnjo in da bi se stabilizirala proizvodnja in cena mesu, se predlagani u- krepi nanašajo zlasti na pre- poved izvoza telet do 200 kg, preusmeritev potrošnje na o- stale vrste mesa in na akti- viranje odloka o prepovedi klanja telet do 120 kg. Prav tako pa bi se postavila tak- šna razmerja v cenah, ki bo- do preprečevala klanje lah- kih telet in stimulirala pro- izvfvinio mesa s pitanjem do 500 kg Odbora obravnavata tudi prodlrk^ zakona o ozna- čevanju vin. Z n.^im naj bi sp zavarovala kvaliteta in izvir- nost vina. dvignila raven prometa z vinom in zaščitili interesi potrošnikov. Označe- vanje vina naj bi bilo ureje- no po geografskem poreklu kakovosti in vrstah trte ter načinu daja.n.ja vina v pro- met. Odbor za finance in pro- račun obravnava tudi pred- log za izdajo zakona o po- vračilu dela obresti uporab- nikom investicijskih kredi- tov na področju turizma. Bonificirala naj bi se vsaka turistična imvesticija v Slove- niji, ki je v skladu s progra- mom razvoja turizma i.n če zagotavlja povečanje zmog- ljivosti turističnih objektov na območju republike. Boni- fiikacija naj bi se dajala tudi zasebnikom, ki imajo regi- strirano gostinsko obrt, in kmetom za nove zmogljivosti penzionskih storitev ali pre- hrano turistov, če kreditoje- malci omogočijo obračunava- nje retencijske kvote po ve- ljavnih predpisih in če je graditev v skladu § progra- mom razvoja turizma v Slo- veniji. Tovrstne investicije kaže v republiškem merilu stimulirati, ker le na ta na- čin lahko pridemo najhitreje in z najmanjšimi sredstvi družbe in bank do večjega pvovečainja prehrambnih in nastanitvenih zmogljivosti. Republika zagotavlja uporab- nikom kreditov znesek, ki u- streza 2,5 odstotnim letnim obrestisn od dovoljemega kre- dita. Vrtimo se ¥ začaranem krooi Samoupravljanje v koopera- cijski proizvodnji je področje, kjer je bilo do sedaj premalo storjenega, prešibko pa je bilo tudi povezovanje med indivi- dualnimi kmetijskimi proizva- jalci in kmetijsko delovno or- ganizacijo. Preveč togi so bili osnovni kriteriji za članstvo v samoupravnih organih, ki niso zagotavljali enakopravnih od- nosov v smislu odločanja in upravlianja. Na relaciji kmet-kmetijska delovna organizacija so potre- bne nekatere bistvene spre- - membe. Kmetje si želijo v svo- ji kmetijski delovni organizaci- ji, s katero proizvodno sodelu- jejo, več pravic s področja od- ločanja in tudi udeležbe od ustvarjenega dohodka. Vsega tega je bilo do sedaj bolj malo in je taka situacija povzročala dejansko negodovanje in neza- interesiranost kmetov-koopera- ntov v takem »formalnem sa- moupravljanju.« Samouprav- ljanju pa je treba dati tudi us- trezno materialno osnovo. Ob negodovanju kmetov, da jim zadruga ne razkrije vseh kart pri odkupu živine, sadja in drugih pridelkov, ne bi sme- li ostati še nadalje ravnodušni in valiti krivde na težko go- spodarsko situacijo. Ko se bo kmet počutil kot enakopraven partner, bo uvi- del potrebo, da vloži svoj even- tualni akumuliiani presežek vrednosti tudi v nadaljnjo re- produkcijo (gradnje za kme- tijstvo potrebnih objektov — skladišč, embalaže strojev itd. .),kar bo vplivalo na ugo- dnejše reševanje kmetijskih probleme«. Trenutna situacija je žal ta- ka, da kmetijske gospodarske organizacije pri prodaji svojih proizvodov na vse grlo tarnajo o visoki akumulaciji trgovine in predelave, ko pa pri koope- racijski proizvodnji v procesu odkupa postanejo samo trgovci v odnosu do kmeta proizvajal- ca; pa se na problem preliva- nja akumulacije iz zasebnega v družbeni sektor ne ozirajo. Ob taki situaciji moramo o- pravičeno razumeti kmeta, ki se želi na odkupnih mestih (za živino), soočiti tudi z drugimi kupci, ne pa da ima nad od- kupom živine monopci njegova lastna delovna organizacija. Seveda pa ne smemo iskati krivca samo pri kmetijskih or- ganizacijah, saj so tudi te eks- ploatirane od predelovalne in- dustrije in kasneje še od trgo- vine, zato ie že skrajni čas, da začnejo delovati elementi druž- bene regulative, da bodo vsi v proizvodnem procesu udele- ženi v večjem ali manjšaj tvarjenem efektu. i Ravno v tem času sa glavni sezoni odkupa it,^ skih pridelkov in tudi vi ko lahko slišimo na odi^ postajah sadja, mošta in | največ negodovanja, da n^ čemo preklinjanja, ki sj v začaranem krogu in ^ rižni reakciji. 2e tolikokrat rečena želja in zahteva co rantiranih ali vsaj znosnih nah kmetijskim pridelkom, še ni našla svojega mesta.] takem sistemu in odnos^ težko razvijati samouprj odnose na vasi in odstrani« še obstoječe objektivne tei ki so največkrat zavite v | čico subjektivnih vzrokov. <1.1 Občina Lenart: Davčna politika in olajšave Med ukrepe, ki lahko pozi- tivno. še večkrat pa nega- tivno vplivajo na razvoj kmetijstva, prištevamo tudi ustrezno politiko prispevkov in družbenih dajatev, kot so davki, takse, carine itd. Občinska skupščina ima v glavnem možnost, da odloča o višini občinskega prispev- ka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in še to v glavnem le za zasebni sek- tor. Vpliv na višino prispev- ka iz osebnega dohodka i poslenih v kmetijskih de) nih organizacijah bi lahko le v tem, da bi predpis zaposlenim v tej dejavn nižjo stopnjo prispevka, je bilo lani tudi predlaga vendar v dokončnih pripa čilih republiške skupščinei bilo sprejeto. Ostaja pa t( odprto vprašanje, ali j lahko občina Lenart priporočilo tudi uresnifl Občinski prispevki iz zrn nega sektorja so se v a njh letih ustrezno zniiil Postavlja se vprašanje, bi v naslednjih letih zagotojj sredstva za kmetijski stt ob upK>števanju, da se z^ jejo druge oblike prispev* na katere občine ne mori vplivati. Ze večkrat je M postavljena zahteva, da se naslednjih letih zniža prisf vek, ki ga predpisuje fedf"? cija. S temi sredstvi bi zagotovili možnosti ustvaffl nja sredstev za pospeševa«? kmetijstva v manj razvili občinah. Na pospešen razvoj ^ tijstva vplivajo tudi us^ ne davčne olajšave davč^ zavezancem, ki obnavl]^- sadovnjake, vinograde I gozdove. Te olajšave doj daj niso pokazale PO^^S rezultatov, ker nobena o^ dejavnosti v sedanjih tr^ razmerah ni dovolj renta® na. Zato kmetje obnovam^ posvečajo potrebne sti, saj v njih ne vidijo J boljšanja svojega ekon<*, skega položaja. Skupščina- občine Le^^H je na svojih zased večkrat prizadevala rešiti staj a joče probleme in r ve, vendar je v svojih Pf" devajijih ostala največ^ osamljena, predvsem iz^ loga, ker širša druzDJ skupnost tem problemoHi ^ sveča premalo skrbi. CESTA PTUJ-ZAGREB Ali bo hrvatsko slovenska meja prepreka za nadalj- njo gradnjo pomembne cesle Zagreb—Maribor? V Ljiihljani prepozno sprašujejo, ali nadaljevati grad- njo ceste v Slovenijo in kje dobiti potrebna finančna sredstva. Te dni smo zvedeli, da so člani zbora za gospodarstvo IS SRS podprli predlog o na- daljevanju gradnje ceste Zagreb — Maribor, ki jo bo- do letos končali do Maclja, to ie do slovensko hrvatske meje. Predlog bodo sporočili IS SRS, ki naj o njem skle- pa Kdaj in kako bi gradili cesto dalje, predvsem naj- prej na odseku Macelj — Ptuj. bo odvisno od strokov- ne presoje in finančnih mož- nosti Slovenije. Ta odsek bi bil dolg 17 km. Armada, ki cesto gradi, želi nadaljevati z dek>m tudi v Sloveniji. Treba bi bilo najti okoli 2 milijona dinarjev za odkup zemljišč in trasiranje. Vprašanje gradnje omenje- ne ceste je velikega pomena predvsem za severovzhodno Slovenijo, vključno maribor- sko in ptujsko območje. Cestni sklad SRS je za (xi- sek Macelj — Ptuj že izdelal celotni glavni proiekt Kako bi noro}ČIU SO LETO- VANJE OTROKOM IZ ORMOŠKE OBČINE čeprav so poletne počitnice že daleč za nami in so šolski otroci že dober mesec v šolskih klopeh, morda tokrat še ni pre- pozno, če omenimo, da Je letos v organizaciji Krajevne organi- zacije DPM Ormož In občinske zveze DPM Ormož letovalo iz ormoške občine v Poreču In v Biogradu 117 otrok. Denarne prispevke za letova- nje otrok so dali: Gozdno go- spodarstvo Maribor, gradbeno podjetje Ograd Iz Ormoža, TP Zarja Iz Ormoža, krajevna or- ganizacija S2DL Ormož, lovska družina Ormož, ribiška družina Ormož, Z2B Ormož, sindikalna podružnica SO Ormož, bolniš- nica Ormož, Marles Maribor, obrat Jeruzalem Ormož, kra- jevna organizacija DPM Ormož ter KS Ormož. Krajevn aorganlzaclja DPM Ormož In občinska zveza DPM Ormož se v Imenu otrok vsem darovalcem najlepše zahvaljuje- ta za prispevke. J. S. ^{c — Četrtek, 9 oktobra i969 STRAN S .^vzhodna S-Sovenlja: Idhajanje delovne ile y inozemstvo rjposlovanje naših delav- .v inozemstvu se je zače- jvidantirano in delno or- nizirano izvajati leta 1964. jjjar pa ta oblika zaposio- jja, ki ima pretežno eko- jsl^e vzroke, ne more biti uoračna rešitev vseh pro- dov manj razvitih držav, mutno takšno zaposlova- , rešuje problem nekvali- irane delovne sile, zlasti pa le. ki zapušča vas in se že- aposliti v industriji. Število odhodov na delo \ujino se je v letih 1965, stalno večalo. V letu 55 se je povečalo število iodov v primerjavi z le- Ji 1964 za 36,53 «/o, v letu K pa v primerjavi z letom iS za 54 »/o' Število odho- rna delo v tujino je nara- ; predvsem zaradi stagna- ■5 pri zaposlovanju doma tudi zaradi poenostavlje- na postopka pri izdaji pot- il listov. 7 letu 1967 pa so bile mož- rti za zaposlitev že občut- icianjše, saj je za ca. 30 "/o mi odhodov na delo v tu- B. kot v letu 1966, kar o- 10 kaže. da na proces za- devanja v inozemstvu že [hjejo določeni gospodar- : ukrepi v državah, ki so slej največje uvoznice tuje fovne sile ter, da je v po- stu stopnja nezaposlenosti d: v državah z visokim živ- fiijskim standardom. Eniigracijski tokovi so še Kiao usmerjeni v zahodno fopske države. Od vseh na- menih na delo v inozemstvo letu 1966, jih je šlo: 91,88 «/o Avstrijo, 6.98 »/o v Zahodno ^ijo, 0,74'/o v Švico, SVa v Veliko Britanijo ter ^jše število delavcev na "^ko. v Francijo, Italijo lila Dansko. Pri tem so evi- »tirane samo tiste osebe, ■So odšle v tujino s posre- 'fanjem zavodov za zapo- "^^anje. ^poslitev prebivalcev v fe z območja občin seve- "^odne Slovenije je stal- 'oblika sezonske zaposlitve ''catero moramo računati U' v bodoče. Zato to giba- ^fe predstavlja večjega ^letna, ker je le iskanje ^"ttsti za dodatni vir do- ^kov in se s tem delno re- j® problem agrarno pre- občin. ^fidar pa tudi v bodoče zaposlovaja ne bo- opazovati in reše- ''ločeno od drugih gospo- stcih gibanj, temveč mo- sestavni del bodočega u^arskega razvoja. To je ^wočen proces, ki ga ne Hogoče rešiti v kratkem ^ V posameznih občinah ^^'■ovzhodne Slovenije bo ^jf^^Poslovanje vplivala v . meri tudi ra/.poreditev (^'^arskega potenciala, ki f^osamcznih občinah pre- cej razlikuje. Prav zaradi teh razlik pa tudi možnosti za za- poslovanje v vseh teh obči- nah ne bodo enake. Vendar pa bo treba iskati vse oblike možnosti, da bomo doma od- prli čim več novih delovnih mest. da b(Klo naši ljudje de- lali doma in, da bo dom za- živel od sadov dela, ki jih je v prvi vrsti dala domača gruda. Tega cilja in želje ne bo tako lahko uresničiti, ven- dar pa naj vodijo k njemu vsa naša prizadevanja in pa- triotska čustva, ki bi morala včasih premagati tudi eko- nomsko pomanjkanje. Misel se sliši malce nelogično, ven- dar pa je v njej mnogo re- snice. J. S. DELOVNE CiGANtZACIJE SN ZAPOSLOVANJE V cilju reševanja proble- ma nezaposlenosti oziroma sedanjega in bodočega zapo- slovanja na območju Koniu- nalnega zavoda Maribor ča- kajo delovne organizacije na območju severovzhodne Slo- venije naslednje naloge: Dosledno b-.ido morale pri- javljati komunalnemu zavo- du za zaposlovanje vsa pro- sta delovna in učna mesta v mejah objektivnih možnosti upoštevati priporočila in po- sredovanja komunalnega za- voda, zlasti pa upoštevati vsa načela, ki izhajajo iz družbenih dogovorov glede zaposlovanja nezaposlene de- lovne sile. Organi upravljanja v pod- jetjih bodo morali doslednej- še obravnavati in reševati iz- vajanje splošne kadrovske politike ter pri tem upošte- vati vse potrebe delovne or- ganizacije po delovni sili ter upoštevati tudi. da bodo de- lovna mesta zasedena s stro- kovno usposobljenimi delav- ci. Hitrejši napredek gospo- darstva v regiji je odvisen predvsem od večjega vlatga- nja v modernizacijo, rekon- strukcijo in prilagajanja pro- izvodnega procesa si^dobnim dosežkom tehnologije. Mo- dernizacija in rekonstrukcija pa povzročata sočasno tudi občasne presežke delovne si- le. Odvišni delovni sili je tre- ba priskrbeti druga delovna mesta, oziroma ji omogočiti ustrezno prekvalifikacijo. Delovne organizacije bodo morale v bodoče bolj dosled- no upoštevati tudi naslednje: — da se na delovna mesta, ki ustrezajo ženski delovni sili sprejema prvenstveno po- nujena ženska delovna sila; — da se na prosta delov- na mesta sprejoma mladina, ki je končala šolanje ali uč- no dobo; — da se omogoči zaposli- tev invalidnih ali za delo manj zmožnih oseb. kadar za posamezne vrste taka zapo- slitev ustreza delovnim spo- sobnostim kandidata; — da omogočijo zaposlitev delavcem iz družin, kjer ni drugih zaposlenih družinskih članov; — da se da pri zaposlitvi prioriteta osebam, ki čakajo •na delo že daljšo dobo in ne- zaposlenim, ki niso izgubili dela po svoji krivdi. Da bixio delovne organi- zacije lahko uresničile ta na- čela, bodo morale sprejema- ti na delo samo delavce, ki so prijavljeni pri komunal- nem zavodu za zaposlovanje, ne glede na to, da delovne organizacije o sprejemu na delo odločajo povsem samo- stojno. V bodoče bo treba tudi omejiti in odpraviti nadurno in honorarno delo in to pov- sod tam, kjer je to realno mog3Če. Obojna oblika je lah- ko izjemna povs'3d tam, kjer je takšna zaposlitev občasna ali izredno majhnega obse- ga; mogoča pa je tudi tam, kjer delovnega mesta kljub razpisu ni mogoče ustrezno zasesti. Upoštevati je treba tudi predpise o zaposlitvi priprav- nikov in skrbi za njihovo si- stematično usposobitev. Skratka, delovnim organi- zacijam je naloženih kopica nalog, ki lahko ob doslednem izvajanju in spoštovanju sa- mo pozitivno vplivajo na problem nezaposlenosti. —js KREDITNA BANKA PTUJ vabi vse vinogradnike s po- dročja Haloz, ki so se prija- vili za obnovo vinogradov z bančnim kreditom ali ki .se zanimajo za obnovo, da se u- deležijo SESTANKA. ki bo v soboto. 11. oktobra «b 8. uri zjutraj v občinski dvo- rani v Miklošičevi ulici v Ptuju. Na se.stanku bodo pred.stav- niki banke pojasnili vse, kar je v zvezi s kreditir-anjem ob- nove zasebnih vinogradov v Halozah in bodo tako vino- gradniki dobili prave infor- macije o tej akciji, prav ta- ko pa tudi strokovne nasve- te za obnovo. Kreditna banka Ptuj PTUJSKA TRŽ^SCA m STRAŽARJI PRIDELKOV POD ŠOTOROM Jeseni je tudi ptujska trž- nica najbolj založena s sad- jem, zelenjavo, rožami; na njej prodajajo svoje izdelke tudi krojači, čevlarji,' medi- čarji. Tržnica je polna po- sebno ob praznikih in v ju- tranjih urah V tem sestavku želim opo- zoriti na druge stvari, ki se na tržnici pojavljajo. Obisko- valca bodejo v oči še neure- jena tla, ki so posuta s pe- skom Prah se dviga po raz- stavljenih pridelkih, še pose- bej, če zapiha veter. Tal, kot so sedaj, ne morejo dobro o- čistiti. Ni jih mogoče pome- sti, vsaj tako ne, kot bi se za tržnico spodobilo. Nujno je urediti asfalt ali kaj po- dobnega, da bi lahko tla u- mili in preprečili nesnago. Tržnica je brez gtrehe, kar se čuti posebno ob grdem vreiTienu, ko branjevke po- krivajo pridelke z dežniki. Posebno mučno je za tiste, ki so prinesle pridelke od daleč. a jim je dež one!m.(>gf>čiil pro- dajo. V borbi za diinar vz>tra- jajo na tržnici tudi v dežju, cesto brez dežnika. Ker tržnica nima priročnih skladišč za pridelke proda- jalcev iz drugih krajev, je cesto opaziti nenavadaie stvari na tržinici. Veliki kupi sadja in povrtnine ležijo nf>či in dneve na tleh. Prepereva jih sence, pere dež. Veter na- nje nanosi prah in podohmo. Prodajalci nimajo kam shra- niti pridelkov čez noč. zato jih je treba čuvati. Nekateri se znajdejo. Te dni je bil po- leg večjega kupa sadja na tržjnici postavljen šotor, pred njim pa ognjišče. Ponoči je mraz in »taborjenje« ni več tako prijetno kot poleti.. Seveda ni rešitev v tem. da bodo vsi, ki nimajo kam spraviti pridelkov čez noč, odslej taborili in stražili svo- je stvari. Misliiti bo treba na skladišče. ZR Ker na tržnici ni skladišča, j e iznajdljivi prodajalec ču- val pridelke ponoči pod šo toroni. JUTRI V ORMOŽU SEK- TORSKO POSVETOVA- NJE O NOVEM SSSTBMU ZOItAVSTVENEOA IN POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Jutri, s prčctkom ob pol enaj- stih dopoldne, bo v dvorani de- lavske univcrre v Ormožu sek- torsko posvetovanje predsedni- kov In tajnikov občinskih kon- ferenc SZDL, poslanccv republi- škega In socialno zdravstvenega zbora za občine Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Osrednja točka dnevnega re- dva bo: Nov sistem zdravstve- nega in pokojninskega zavaro- vanja. Na posvetovanju bo sodeloval tudi predsednik socialno zdrav- stvenega zbora skupžčine SRS tov. KOREN. J. S. Medobčinski (nMmmt sindikata O GOSTINSTVU IN TURIZMU O aktualnih problemih go- stinstva in turizma na manj razvitih območjih so raz- pravljali včeraj v Ptuju na posvetovanju medobčinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuja in Ormoža. Več o razpravi prihodnjič. ZR STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 9. OKTOBRA Ig^j Več pozornosti varovancem Nekateri naši bralci se še prav gotovo spominjajo našega zapisa o življenju varovancev v domu upokojencev dr. Jože- ta Potrča v Poljčanah. Sedaj je direktor zavoda Jože ER- KER, ki je bil prej upravnik zdravstvf-nega doma v Slov. Bistrici. Zanimalo nas je, kak- šno je stanje sedaj. Ze prve besede z Jožetom Erkarjem so pokazale, da so se mnoge stvari po njegovem prihodu spremenile. Nezado- voljstva med varovanci ni več. Edine pritožbe, ki še prihaja- jo od tu in tam so glede na kvaliteto hrane, ki po količini sicer zadostuje. Seveda pa se pred domom upokojencev in- upravo postavljajo tudi drugi problemi. V domu živi 239 varovancev. Sestinpetdeset je nepokretnih bolnikov, ki so potrebni nege ves dan. Zal dom ne dobiva zanje dovolj sredstev s strani Zdravstvenega doma Maribor. Komunalni zavod za socialno zavarovanje je dolžan plačati stroške za vsakega bolnika, zato bi moral ZD, ki dobi ta sredstva, jih namensko pora- biti za zdravstveno osebje v domu. Eden glavnih problemov je zdravnik, število bolnikov nas o tem nedvomno prepriču- je. Skupščina socialno zdrav- stvenega zbora in republiški odbor sta dala že v lanskem letu prvo poročilo, do katerem naj financirajo komunalne skupnosti social.ie^a zavarova- nja zdravstveno varstvo zava- rovanih oseb v domovih za stare in da naj v ta namen predvidijo po predhodnih splo- šnih sporazumih za to dejav- nost posebna namenska sred- stva. Zato bi moral Zdravstveni dom Maribor predvideti neka- tere splošne akte, po katerih bi se urejalo financiranje zdrav- stvenega osebja, ne pa da na- stalo situacijo rešuje z občas- nimi in začasnimi rešitvami. Takšno delo vsekakor ne vodi k pozitivnim rezultatom, am- pak samo zamašuje pereče po- trebe. Oskrbni dan v domu upo- kojencev v Poljčanah stane od 15 do 21 dinarjev na podlagi samofinanciranja. Ze sedaj pa se kažejo potrebe, po zvišanju cene vzdrževalnega dne. Seveda so še drugi problemi, ki jih bo otrebno rešiti. Eden prvih je pralnica, ki dela v dveh izmenah. Največja želja vseh je, da bi v domu uredili centralno kurjavo. Ze projek- tant je nredvidel pri gradnji doma takšno možnost, zato je za kotlarnico že '-»otreben pro- stor. Res izreden napor je o- grevati več kot 100 sob dnev- no 7. drvmi in premogom v lil pečeh. Zato bo uprava Doizkušala vse, da bi v naslednjih dveh, treh letih napeljala v zgradbo centralno kvrjavo. Sicer pa je v domu življenje veliko bolj normalno kot pred nrihodom Jožetr. Erkerja. Oskrbovancem je posvečena veliko večja pozornost. Po pregovoru, d?, lepa beseda ved- no pravo mesto najde, ni več takšnega razburjenja med os- krbovanci. Ti imajo enkrat me- sečno tudi skupe-- razgovor z direktorjem in ostalim osebjem uprave. Na teh sestankih se pogovorijo o napakah prvih in drugih, ki jih potem poizkuša- jo popraviti. B. H. V Ptuju bomo izbrcili lepotico Radio Ptuj bo v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri, organiziral izvolitev lepotice Ptuja — miss »Ptuj 1900«. Doslej se je prija- vilo že enajst kandidatk, ki so vse iz ptujske občine. Prišlo je tudi nekaj prijav iz zunanjih krajev, vendar je dal organiza- tor prednost domačinkam, to Od leve proti desni: Štefka Aranuš, Irena Medved, Danica Letonja, Vida Očišnik, Ivanka Mohorko, Angelca Z^goršek, Danica Šneberger-TurAŠek in Milena Velunšek. Z zadovoljstvom se lahko na- dejamo, da bomo ob 1900-lctni- ci mesta Ptuja izbrali najlepše pa čisto preprosto iz tega, ker ne more postati lepotica Ptuja dekle, ki ne biva na tem območ- ju. Ker je izredno zanimanje za izbiro mis Ptuj 1900, danes ob- javljamo slike nekaterih kandi- datk. dekle. Vsem kandidatkam želi- mo veliko uspehov. Vodi pa jih naj geslo, da ni važno zmagati, temveč sodelovati! K temu je vredno dodati še to, da bo vsem tekmovalkam na- pravila moderne pričeske pri- znana frizerka iz Ptuja tovari- šica Elza Berličeva. Radio Ptuj že drugič organizira Vinska trgatev n Borlu in v Ptuju že od nekdaj slovi Ptuj z okolico po odličnih vinih. Sto- letja, celo tisočletja Ptujčani in okoličani gojijo vinsko trto. | V jeseni berejo grozdje. Po napor- okoličani gojijo vinsko trto. Jeseni berejo grozdje. Po napor- nem celoletnem delu se veselijo Dridelka, zato se ob trgatvi za- bavajo. Omenjeni, lahko bi rekli obi- čaj, je radio Ptuj spremenil v množično turistično gostinsko prireditev z naslovom »vinska trgatev v Halozah«. Prejšnjo soboto se je začela že druga prireditev na Borlu v grajskih prostorih. Lep jesenski dan je privabil mnoge v vinorodne Haloze, kjer so pomagali brati, zobati in stiskati grozdje v sladki mošt staršem, sorodnikom in znancem, ki živijo v Halozah, in tistim, ki so si za vikend ku- pili vinograd z zidanico. Proti večeru so se zbrali na gradu Borlu, kjer je bilo že vse nared za lep in vesel zaključek dneva. Že pozno popoldne je v viteški dvorani igral ansam- bel Maksa Kumra iz Ljubljane. Poskočne polke in valčki, ki so jih igrali in peli, so privab- ljale vedno več gostov. Na ve- čer so bile zasedene vse mize in kmalu je bilo v veliki dvo- rani zelo živahno. Plesalci, ki so bili po kozarčku (ali več) zelo živahni, so se veselo vrteli. Grozdja, ki je viselo na stropu, se dolgo nihče ni upal dotak- niti, čeprav je bilo na dosego roke. Že stara navada je, ,jj vseh veselicah pod nasio, vinska trgatev obesijo grjj pod strop, ki mika plesalca leg plesalcev stoji eden paznikov. Plesalec, ki jj grozd za svojo plesalko, ^ plačati »kazen«, ki jo zali paznik. Medtem ko paznik bira denar, spretni plesalci njegovim hrbtom »krai grozdje. Mnogi skušajo iz stiti paznikovo »hrbtno« j a le malokateremu uspe, na Borlu je med plesom roka segla in utrga a grozd, so plesalci videli, da ni paa z denarnico, so se ojunačil kmalu obrali grozdje, ki je selo nad njihovimi glavam? Prireditev Je popestril t nastop dekliške garde Deutschiandsberga. Ob kor^ ci so prikorakala mlado) bi dekleta, oblečena v en* obleke z zelo kratkimi \ okrašenimi kapami in liča škornji. Z enotnimi, baletu dobnimi vajami, so navdt predvsem moški spol, pri k rem so imele veliko občudoi cev. Ne samo fantje, tudi mt so jih občudovali, čeprav je! tu in tam opaziti ženo, ki pod mizo udarjala z nogo s jega moža in poskušala oa niti njegov pogled z lepih i klet, ki ta večer niso bila bi kavalirjev. Komaj je prvi ^ ansambla prijel za instrurad so se fantje že pripravili I »start« po dekleta. V ponos uspeh so si šteli ples z dei tom iz dekliške garde. Do n nega jutra se je zabavalo in (i salo staro in mlado. . Lepa nedelja je omogoJ mnogim, da so preživeli poid dne v Halozah, večer pa J Borlu na vinski trgatvi. V a deljo je zabaval in igral za pij ansambel Toneta Kmetca i . . J »Vinska trgatev« je bila t« včeraj in bo še ves teden. V^ boto bodo izvolili »miss Ptu)" 1900«. Vinska trgatev je ptf strila tudi kmetijsko razstav^ Ptuju. Predvsem je poskrW za veseli del med številnimi]? reditvami in proslavami ' ® bilejnem letu Ptuja. ZR SSMPOZU SLOVEN- SKIH ZGODOVINARiEV V PTUJU Zgodovinsko društvo Ptuj in Zgodovinsko društvo za Slove- nijo v Ljubljani sta pretekli po- nedeljek priredila v Ptuju sim- pozij slovenskih zgodovinarjev. Simpozij je bil ob 1900-letnem jubileju Ptuja. Na simpoziju so predavali prof. Jože Maučec o kulturno- zgodovinski podobi Ptuja in okolice, kustos Zorka Šubic o Ptuju v srednjem veku, dr. Ser- gej Vilfan o ptujskem mestnem statutu, mag. Jože Kropeč o imenjski cenitvi leta 1542 in Dravsko polje, prof. Viktor Vrbnjak o narodnostnem boju v Ptuju in okolici. Vida Rojic o Ptuju in okolici med NOB, dr. Emilijan Cevc o kulturno- zgodovinskih spomenikih Ptuja in okolice. Predavatelje simpozija smo za- prosili za tekste predavanj za eventualno objavo, ZR S sinipo/jja zgodovinarjev v Ptuju, med p rc(Ia\ anjein dr. Emiljana Cevca. ^^^^^^ ^^ (lalci v ospredju prof. Jože Maučec, Urago Hasl in drugi. Fotomontaža: S. ^j-pmik — Četrtek, 9. oktobra i969 stran 5 IP Merkur iz Ptuja priredilo uspelo modno revijo •j-rgovsko podjetje Merkur iz -jjjj je minulo nedeljo prlre- L inodno revijo na prenov- ■ ^ in za prireditev name- jjgem minoritskem dvorišču, jjdna revjja je uspela v zado- ^Ijstvo številnim gledalcem ^leg 1000 sedežev je okoli ^ gledalcev moralo stati). Z yiovoljstvom so spremljali ma- ukene in manekenke Iz Marl- Bra, oblečene s stvarmi, ki jih ! mogoče kupiti v številnih Todajalnah TP Merkur. Kot smo že poročali, praznu- I TP Merkur letos 15-letnIco stanovitve. Z zadTivoljstvom Ako povemo, da je kolektiv ' tem času dosegel lepe uspe- Is. Iz leta v leto dosega večji fromet prodaje. Podjetje ima •rejene prodajalne. Med njimi JJ tudi Tekstilna hiša — vele- Mgovnica, Zvezda — manufak- '»a konfekcije, Tehnika in BI- Ideal, Oprema, Jasmin In He. V njih je na voljo tek- 'Jno, tehnično In drugo bla- Kolektiv gradi nov avto- mobilski paviljon. Med prizadevanji, kako za- wv;oljitI potrošnike, je bila ne- 'fljska modna revija, ki jo je ffJ ptujskimi trgovskimi pod- If,'!' prvi priredil Merkur. Na je prikazal potrošnikom r'|sodobnejša oblačila, obutev 'opozorlj na druge stvari, ki {? je moč kupiti v trgovinah '"■kurja. ^ številni gledalci so dve uri ^^inimanjem opazovali mane- "ike in manekene, ki so ob femljavl orkestra in napove- Jilca prikazali številna In znovrstna oblačila za vse let- v različnih modnih ob- ^plede na to, da se mladi žen- /,svet vse bolj navdušuje za /^"e kostime, so jih mane- • prikazale moderno kro- vseh barv, ki jih je moč Merkurjevih prodajal- ^ip so prikazali že ,^;%obIeke za prehodni In zlm- itj^?^- Na suknji so Imeli tri fcit ^ gumbe, zadaj razpo- Videf-" dinarjev. . smo tudi težje ženske V?' jesen (300 din), pu- itim ' kombinirani s ko- •OdT' manekenl pa P^^kazall vse, kar potrebujejo času proti mrazu In deževnemu vremenu. Manekenke so prikazale tudi jopice In obleke za starejše da- me In za tiste, ki Imajo neko- liko več kilogramov. Ti mo- deli so bili mirnih barv in kro- jev. Videli smo tudi ženske športne stvari: obleke, krila in kostime za v avto (359 din). otroci v jesenskem m zimskem V kratkem lahko pričakuje- mo deževno in vedno hladnejše vreme. Kot je bilo videti na modni reviji, so prodajalne Merkurja založene z oblačili za jesen In zimo. Manekenl so po- kazali enostavno krojen moški plašč iz jelenove kože (570 din), plašče Iz balonske svile, podlo- žene s penasto gumo, ki se no- sijo tudi s pasom, manekenke pa zimski beli plašč v kombi- naciji s temnim hlačnim kosti- mom. Za ženske, ki so rade oblečene športno, so na izbiro tričetrtinskl plašči. Manekenk« so nosile tudi krznene ovratni- ke, lične klobuke In čepice, ro- kavice, torbice, dežnike In po- dobno. Manekenl so pokazali vrsto zimskih moških plaščev v kom- binacijah z oblekami in srajca- mi ptujske Delte. Tudi smučarji bodo lahko kupili vse, kar potrebujejo v prodajalnah Merkurja. Maneke- nl In manekenke so prikazali debele smučarske puloverje (208 din), smučarske hlače (95 din), čepice. Ker so tudi naj- mlajši radi na snegu, je tudi za- nje poskrbljeno. V prodajalnah Merkurja je tudi dovolj stvari za smučarke. Manekenke so prikazale obla- čila tudi za dekleta, ki so rada oblečena ljubko, modno, lahko In bolj poceni: tudi pletene blu- zice, karo ali enobarvna krila, dokolenke za hladnejše dni, lič- ne čepice . . . Videli smo moške hlače za službo In šolo (162 din), elegantne moške jopice (od 140 do 177 din), primerne komple- te za mlada dekleta (161 din), brezrokavne obleke Iz teksona (210 din) . Vse čevlje, ki so jih nosili manekenl In manekenke, je mo- goče kupiti v prodajalni Peko. Modno revijo so končali s prikazom številnih večernih ženskih In moških oblek. Da bi popestrili prireditev In nagradili gledalce in svoje po- trošnike, so izžrebali številne vstopnice. Izžrebani gledalci so dobili lepa praktična darila. Pr- vo nagrado za gledalce, kolo ponny, je dobil Franc Pernat z Brega (Zagrebška cesta). Imel je vstopnico s številko 896. Z modno revijo Je TP Mer- kur prikazalo bogato Izbiro oblačil v svojih prodajalnah, obenem pa prispevalo z uspelo prireditvijo, prvo te vrste, k praznovanju visokega jubileja Ptuja. , ' ZR modne revije TP »Merkur«. Manekenke in manekenl so ifikazal razna oblačila, ki jih lahko kupite v Merkiirjevih ijoviiiah. Foto: S. Kosi Vstopnica Franca Pernata iz Brefjn je zadela glavni dobi- tek, kolo ponnv. Folo: S. Kosi NA LAHEK NAČIN DO ZASLUŽKA Zadnja dva meseca sta izre- dno aktivna v razpravah o ne- likvidnosti v gospodarstvu in o zunanji trgovinski izgubi, ki presega pet milijard dinarjev. V eni naših prejšnjih številk smo poročali, da je bilo izda- nih okrog 27.000 dovoljenj za uvoz raznega blaga mimo red- nih predpisov, ki jih imamo. Razen tega smo pred dnevi v dnevnem časopisju sabeležili podatek, da ima beograjska ca- rinarnica svoja skladišča za- ložena z raznim uvnznim ma- terialom, ki ;ie plačano, ni pa plačana carina. Zaradi tega na- meravajo bhigo na javni dra- žbi prodati. V Politiki od 12. septembra pa smo prečitali: »Tožilstvo v Titogradu je sprožilo postopek proti podje- tju Union-Inpex, ki je falsifi- ciralo pečat titogra.iske cari- narnice in z njim prijave o izvozu blaga. Po ugotovitvah ustrezne službe je Union-Inpex falsificiral 160 prijav o izvozu blaga skozi luko Ploče v vred- nosti 75 milijonov dinarjev. Ni še znano, če je to zadnja po- slovna mahinacija tega podje- tja in njegovih asistentov. Ne- kateri sogovorniki, ki za sedaj ne žele, da bi bili imenovani, trda, da na primer Union-In- pex ni edini. Podobnih metod oziroma fiktivnega prikazova- nja izvoza blaga, da bi si tako priborili velike materialne ko- risti. se poslužuje več kot 20 zunanje trgovinskih podjetij v državi in večje število poslov- nih bank. Na ta način je na- mensko uporabljenih blizu tri milijarde dinarjev Ce so te go- vorice resnične, pomeni to. da so zunanjetrgovinska podje- tja in tisti, ki so jim pom.a- gali, zlorabila predpise o de- vizni stimulaciji izvoza in si ta- ko prisvojila okoli milijardo di- narjev sredstev federacije. S tem so zavrli realizacijo utr- jene ekonomske politike na tako pomembnem področju, kot je izvoz. Pričakovati je, pravi pisec tega članka, da bodo zvezni or- gani poveda.i o tem pravo re- snico. Takšno poslovanje mogoče koga sploh ne preseneti, mno- ge pa. Se slabše pa to vpliva na položaj, ki ga naša država zavzema v svetu. Ni dvoma, da so podobni postopki vredni ob- sodbe ne samo s strani pristoj- nih sodišč in državnih organov, ampak od vse javnosti, v koli- kor so navedeni podatki točni. Kolikšna sredstva pa so tako izgubljena, oziroma pridoblje- na na nepošten način, nam go- vori podatek v tem članku, ko pisec pravi, da si je Union-In- pex in osta i prislužil na ne- pošten način na račun federa- cije milijardo dinarjev. Dolgo- vi federaciji pa znašajo okoli pol milijarde dinanev. Upajmo, da bodo zadnje raz- prave, predvsem pa strožje uvajanje načel gospodarske re- forme, naredile konec raznim mahinacijam, predvsem bo mo- rala ob takih in podobnih do- gajanjih spremeniti metode de- la državna administracija, ki z zakasnelim izvajanjem pred- pisov včasih prav tako pov- zroča zastoj v proizvodnji in podobno. B. H. Pri Monterju v Poljčanah NA NIVOJU LANSKEGA LETA Obrtno podjetje Monter iz Poljčan niza iz leta v leto bolj- še rezultate. Da bi kaj več iz- vedeli o njihovem delu, smo se pogovorili z direktorjem Jožetom BLAZiCEM. Izhodišče za letošnje leto nam je bili; proizvodja v letu 1968. Do takšnega plana pa smo prišli zar-^di tega ker na- ša proiz/odnja bazira pred- vsem na investicijah. V letoš- njem letu so pogoji dela še nekoliko težji za adi podraži- tve aluminija. Ker pa pri nas izdelamo izključno na ključ, investitorji nisa hoteli pristati na podražitev. Zaradi tega smo se morali preusmeri'! na dru- ge gradbene elemente, pred- vsem na železo. To pa je tuiJi eden od osnovnih vzrokov, da niti do konca leta ne predvi- devamo večje^ p'>rasta pro- izvodnje. Kateri so vaši osnovni izdel- ki? Predvsem so to kovinske konstrukcije srednje teži- ne in določeni gradbeni elementi kot so okna in vrata. Največ pa dolamo v sosednjih republikah medtem, ko dela- mo doma zelo malo. Naša naj- večja gradnja dosedaj je še vedno stavba CK Z K Makedo- nije v Skopju. V zadnjem času poizkušamo našo proizvodnjo usmeriti na serijsko, ki bi nam dala mno- go ugodnej.4e finančne rezulta- te. Da bi dosegli boljše rezulta- te v poslovanju, so pri Mon- terju zmanjšali število zapo- slenih v upravi, stalno pa se- trudijo tako s kvaliteto svojega dela kot z drugimi ukrepi, da bi zmanjšali režijske stroške, ki pa so v določenih primerih nujni. Kljub težkim pogojem dela in pa dejstvu, da so sami v mnogih gradnjah tudi delno investitorji, je Monter likvi- den. Za še boljše poslovanje in širši plasma svojih izdelkov pa si želijo še večjega in bolj- šega sodelovanja z domačimi podjetji, kot z Impolom in dru- gimi Da so na tekočem tudi z sa- moupravnimi in upravnimi akti govori dejstvo, da so pra- vilnike že popravili, kot so to zahtevali novi predpisi. Trenu- tno je v izdelavi tudi nov sta- tut podjetja, ki bo v nasled- njih tednih šel v javno raz- pravo v kolektivu. Kot proizvodnja se tudi ose- bni dohodki pri Monterju v PREDSTAVNIKI SO 01^- MOŽ IN TP ZARJA SI SODO DANES OGLEDAL i NOVE PRODAJALNE m HRVATSKEM Danes, t. j. v četrtek, si bodo predstavniki skupščine občine Ormož skupaj s predstavniki trgovskega podjetja Zarja Iz Or- moža ogledali na Hrvatskem 11 novih prodajaln, ki jih je od lanskega leta dalje odprlo na tem območju trgovsko podjetje Zarja. Delegacijo skupščine občine Ormož bodo sestavljali: Franc NOVAK, predsednik SO Or- mož, MIlan VICAR, tajnik SO Ormož ter Franjo KRIŽMAN- ČIČ, načelnik oddelka za go- spodarstvo SO Ormož. S strani trgovskega podjetja Zarja pa bodo vodili ogled no- vih prodajaln direktor Zarje Kruno NOVAK, dipl. oec. ter predstavniki organov upravlja- nja. Ob koncu tega ogleda bodo prisostvovali otvoritvi novega bifeja na KOGU. Ob tem velja poudariti, da odpiranje številnih novih pro- dajaln na območju treh občin In celo na območju sosednje re- publike nI samo velik uspeh tr- govskega podjetja Zarja, tem- več tudi celotne ormoške obči- ne. J. S. letošnjem letu niso povečali, prej nekoliko zmanjšali. Po- večal se je edino terenski do- datek, saj je večina zaposlenih pri Monterju stalno na terenu. Tako delajo in upravljajo pri obrtnem podjetju Monter v Poljčanah. Zavedajo se težav ob izvrševanju načel gospodar- ske reforme, zato so njihovi ukrepi premišljeni in v skladu 7. načeli ki so nujni za uspeš- no reševanje problemov. b. h. STRAN 6 tednik — Četrtek, 9, oktobra Jubilejno leto Ptuja bo osta- lo še dolgo v spominu. Uredili in zgladili so številne stvari, zvrstile so se številne priredi- tve, ki jih bo še nekaj do kon- ca leta. Pri ureditvi mesta je viden napredek. Ptuj je pričakal osrednjo proslavo in številne najvišje goste lepo urejen. Mnoge domačine in tujce smo slišali pohvalno govoriti o spre- membah v mestu, ki je postalo lepše, bolje urejeno, kulturno- zgodovinski spomeniki in dru- ge starine so prišle bolj do iz- raza. Večkrat smo že poudarili lep pogled na mesto tudi po- noči, ko ga osvetljujejo številni žarometi. Domačine često sli- šimo: »Ja, ko bi bila vsako leto obletnica, bi mesto napre- dovalo in bilo povsem drugač- no.« S tem menijo, da bi lahko vsako leto nekaj storili za ure- ditev mesta in da bi z inten- zivnim urejanjem lahko pričeli že pred leti. Iz tega, kar so uredili letos, je videti, da se da veliko narediti če je volja, če je za ureditev nekdo zadol- žen in če ta v svojih močeh opravi svojo nalogo. Znova je potrjen pregovor: Sam si po- magaj in bog ti bo pomagal. Največ smo morali dati in sto- riti sami. Glede tega je bilo več nKJŽnosti, da nam poma- gajo drugi. Pomoč od drugod, tokrat od republike, ni bila ve- lika, je pa glede na pravilno utemeljeno potrebo in prikaza- no lastno voljo in udeležbo za ureditev tega ali onega, bila dodeljena. Kratkomalo: je mo- goče nekaj storiti in napredo- vati, seveda ne smemo samo gledati, kako se razvijajo dru- ga mesta. Prav bi bilo, da se prihodnje leto ne bi uspavali na lovorikah, češ, kaj smo sto- rili lani, ampak je treba de- lati z vsaj enako vnemo, če že ne s tolikimi sredstvi na- prej. Pri tem ne smemo poza- biti na vasi in druga naselja v občini, ki morajo v prihodnjih letih priti v program ureditve. Mesto je bilo skozi leto večje delovišče. Poglejmo, kaj vse so uredili, ali še urejujejo! Na gradu so uredili kanalizacijo, utrdili tla, popravili zid, sani- tarije. Uredili so fasado pro- štijske cerkve, enega najpo- membnejših kulturnih spome- nikov Ptuja. Stoji v središču mesta in daje okolici posebin videz. Med veliko pridobitev spada tudi ureditev poslopja minoritskega samostana, ki spada med najpomembnejše kulturne spomenike Ptuja. Po- pravili so streho, fasado, tudi na dvoriščni strani. Lepo so uredili dvorišče samo in obno- vili arkade. Dvorišče je lepo uiejeno in primerno za pri- reditve, kar je pokazal pred dnevi minuli festival narodne zabavne glasbe. H koncu gredo obnovitvena dela na prezbite- riju minoritske cerkve. Obno- vili so fasade številnih zgradb, ki so najbolj značilne za stari Ptuj (narodni dom, glasbena šola, proštija, sodišče) in še nekaterih drugih. Prav je, da so obnovili mesto kolikor je bilo mogoče, saj tako nudi vtis srednjega veka in ne le kup propadajočih zgradb. Letos so uredili več cest in ulic. Modernizirali so cesto okoli gradu in na Vičavo. Osrednje cestišče skozi Ptuj je asfaltirano (Miklošičeva ulica. Srbski trg). V starem mestu so uredili nekaj pločnikov. V gradnji je tudi nova avto- busna postaja ob Osojnikovi cesti. Velika pridobitev za Ptuj je nova javna razsvetljava. Mesto doslej ni bilo enotno in pri- merno razsvetljeno. Nova raz- svetljava po obliki svetilk in po namestitvi ustreza ambien- tu srednjeveškega mesta. Osvetljena so tudi poslopja ptujskega gradu, cerkvenega stolpa, pročelje dominikanske- ga samostana. Vse to daje po- noči lep videz. Pri urejanju mesta je treba posvetiti več pozornosti zele- nicam; kazalo bi preučiti ce- hovske znake raznih obrti, ki so bili v srednjem veku, in jih obesiti. Urediti je treba napise imen in firm, ki so marsikje neprimerni in neokusno name- ščeni. Na vseh kulturnozgodo- vinskih spomenikih in stavbah je treba vzidati male plošče z značilnimi podatki o tisti zgradbi. ZR Ptnj ponoči V sindškciiiiiSi podružmicaSi še precej neresBisjsti v zadnjih letih lahko opaža- mo vse večjo aktivnost sindi- kata in njegovo vračanje k ti- sti vlogi in mestu, ki jo je imel v fazi formiranja delav- skega razreda. To lahko reče- mo tako za republi.ški sindikat in za občinske sindikalne sve- te, medtem ko tega ne more- mo trditi za sindikalne po- družnice v delovnih organiza- cijah. Da je ta trditev precej res- na, govore zadnje priprave na pripravo novih pravilnikov in statutov v delovnih organiza- cijah po sprejetem amandmaju XV. Res je, da so po večini primerov to delo prevzele stro- kovne službe, toda povsod se opaža odsotnost sindikalnih vodstev v delovnih organizaci- jah in njihova premajhna ak- tivnost. Dokaz za to so tudi področ- na posvetovanja v slovenjebi- striški občini, na katerih se je občinski sindikalni svet hotel seznaniti z dosedanjim delom v delovnih organizacijah za pripravo statutov in pravilni- kov. Posvetu, ki je bilo zadnji petek in na kate- rega bi morali priti vsaj pred- sedniki izvršnih odborov, vab- ljeni pa so bili vsi člani, sta se od sedmih vabljenih delov- nih organizacij udeležili samo dve. Mnogo boljše pa ni bilo tudi na drugih posvetovanjih. Ce to ugotovitev nekoliko posplošimo (?), bomo podobno stanje našli tudi v drugih ob- činah. Prav je, da nekdo skrbi v delovnih organizacijah za šport, za rekreacijo in razve- drilo; toda to mu ne sme biti glavna dejavnost, predvsem če nosi naziv sindikalne organi- zacije. Zato bo naša trditev, da je delo sindikalnih podruž- nic mnogo kje neresno, tudi držala, pa čeprav komu to ni všeč. Verjetno bo potrebno nekaj v konceptu dela spre- meniti, če bomo hoteli imeti takšen sindikat, kot si ga de- lavski razred tudi želi, zahte- va in potrebuje. B. H. m\l MURKO PETI V JUGOSLAVIJI Odlikovanja zq p, vzornih voznikov Preteklo ncilel|o so na, ku združenja šoferjev mehanikov v Ptuju potjj rilu Murku iz Majšper]^ kovanje, ki ga je dobil ^ »Humanost in solidarnost nikov Jugoslavije«. Bil j, v Jugoslaviji in prvi v Slo, Med drugim je 24 krat ^ kri, nudil enkrat nepoj transfuzijo. Zveza zdruig ferjev in avtomehaniko^ slavije mu je poleg odlil;, podarila tudi kristalno ^ dve odeji. Ptujsko združenje šoferji avtomehanikov je odlib pet vzornih voznikov iz 1 in okolice Marjana Med zaposlenega pri ptujskem a nalnem podjetju, Konradi horiča, šoferja pri SO Ptui ra Cimermana, mehanilu KK Ptuj, obrat »Tehnod Draga Vogrinca, šoferja p^ Izbira, Ivana Čeha, šefa Ta sovega servisa pri TP Pa™ Čestitamo! t Ciril Murko iz Majsperb Geslo iz c^rmolke občine: Pomcigoti estorelim E|yderii V petek je bilo na občim- skem komiteju ZMS v Or- možu poBvetovainje predsed- nikov mladiinskih aktivov ormoške občine. Posvetova- nje, katerega glavni namen je bil poživitev akcij za nu- denje pomoči ostarelim lju- dem v občini, sta vodila To- ne Frapatniik iin Jože Raku- ša. oba predstavnika občin- skega komiteja ZMS Ormož. Pohvalmo so se izrazili o tozadevni uispeSini akciji mla- dine pri Miklavžu, ki je ak- cijo nudenja pomoči ostare- lim kmetom že pričela. Pri- prave na uspešen potek te humane in pohvale vredne zamisli mladine iz ormoške občime vispešno potekajo tudi v večini drugih mladi-nskih aiktivov. Dogovorili so se za skupno akcijo, ki jo bodo iz- vedli 11. oktobra. Njihovo po- moč ostarelim ljudem bo snemala snemalna ekipa RTV Ljubljana. Mladina iz ormoške občine se je tudi pridružila akciji našega lista t. j. zbiranju po- moči za invalida Jožeka Ma- rina iz Bresnice pri Podgor- cih. Obe obliki pomoči kažeta, da je med mladino ormoške občine dovolj solidarnega d'Uha im zavesti, da morajo biti mladi iniciatorji vsega, kar je v njihovih sposobno- stih in močeh in vsega, kar se lahiko uspešno uveljavi v našem. družbenopolitičnem sistemu. J. S. VEČJA PROIZVODNJA V BISTRIŠKI STEKLARNr Letošnji prvi meseci proiz- vodnje obrata STEKLARNE B. K. v Slov. Bistrici niso ka- zali obetajočih rezultatov v prodajni bilanci. Medtem ko v dobavi siro- vin za nemoteno proizvod- njo v letošnjem letu ni bi- lo večjih zastojev, tega ne moremo trditi tudi za reali- zacijo in prodajo proizvodov na domačem trgu, ki jih je bil pripravljen sicer odku- piti vendar je bil njihov rok odplačevanja vezan na daljše obdobje kot pa je to v inte- resu proizvajalca. Prav to pa je bil tudi vzrok, da so v obratu pričeli temeljiteje raz- iskovati tuje tržišče, ki gle- de odplačevanja nudi ugod- nejše pogoje poslovanja. Kljub večkrat neugodnim tržnim razmeram, ki so se pojavljale v nekaj minulih mcsecih, je obrat STEKLAR- NE B. K. Slovenska Bistri- ca zabeležil precejšnji porast proizvodnje, istočasno pa tu- di dvig poprečnih osebnih dohc-dkov. Tako je v osmih mesecih poslovanja obrata v letoš- njem letu zabeleženo 29 odst. porasta celotne proizvodnje. Ob tem je tudi zanimivo dejstvo, da so letos v pri- merjavi z lanskim povečali izvoz na zunanja tržišča, predvsem na konvertibilna področja za 22 odst., kar je zelo ugodno vplivalo tudi na porast osebnih dohodkov. Največji procent rasti pa je bil dosežen v skladih (pod- jetja) obrata, ki so kar za 178 odst. večji kot lani. Delovni kolektiv obrata se letos iz objektivnih razlijgov ni odločil za investicije v novogradnjah, am.pak so sklenili posvetiti vso skrb modernizaciji obstoječih pro- izvodnih procesov ter zmanj- šanju procenta odpadnega materiala, kar jim je tudi v celoti uspelo. Vse zahte* še tržišče, domače kot je vzrok:, da so se v oii mnogo bolj kot doslej p!" tili preučevanju sodobn' oblik in barve končnih P izvodov, ki bodo že ob * števanju teh najpo^^ nejših kriterijev konkurirali na domače^ kor tudi na tujem ^ Rezultat zadnjih razis^ tem področju je zmanjšanje porabljenih^ stev za proizvodnjo, šajo letos kljub nenen"* izpreminjanju cen na šču v primerjavi z la'^ letom samo 18-odst. P" | nje. ^ Ob vsem tem pa bolj zanimivo dejstvo, ^ bili vsi doseženi rezultajv zani le na minimalna ^^ nja za nabavo novih P vodnih sredstev ter cD prečno istem številu nih, vendar v načrtni nizaciji proizvodnje. Viktor Naro- ^ n g cajte Tednik jjj — Četrtek, 9. oktobra 1969 stran 7 I^dnarodno sre- nje esperanti- )y v Ptuju ^eljo dne 5. t. m. se je , v Ptuju lepo število ptistov iz Maribora, ^Bog. Slatine, Ljublja- iedvod, Cakovca in Va- ja in Avstrije ter sicer pudo prispela velika jia esperantistov iz irske (Nagykanizsa). alijanov iz Udin in Ve- ai bilo. lateri, ki so prišli že !ji večer, so si ogledali v čitalnici. sgi dan pa so se okoli •začeli zbirati prijatelji s zvezde v lepo dekori- dvorani Narodnega do- taz katerega je ponosno ila velika esperantska ifa. I odru se je pojavilo ča- predsedstvo z g. Hojni- • predstavnikom Espe- te federacije z Dunaja, I^gerjem, predsednikom ''iske esperantske zveze, Tothom, predsednikom fantskega društva v tJnizsi, tov. Reberna- Predsednikom občinske •čine in tov Domajn- ^ki je ob otvoritvi po- W vse navzoče goste, ''■sem zastopnike iz ino- ^ in posebej našega ^nika občine kot po- stelja. !.ie pozdravil vse goste I"'! želel dobrodošlico v ^ čeprav v kratkem bi- ^ Dejal je, da ceni hu- ^ esperantsko idejo in r ta današnji dogodek letošnjimi številnimi ^'tvami v počastitev J obletnice Ptuja vpisan kroniko. ^ so pozdravili srečanje ^jske esperantiste ino- ? udeleženci, predsed- jjl^v. esp. zveze ter pred- Jfi esperantskih društev in Hrvatske, ki so U^® v diskusiji iznašali ^e za uspešnejše raz- G tr ^sperantskega jezi- j^'Hojnig je povedal, ka- [jj^J Avstriji, o pouku e- jj..? smo obveščeni tudi I ter drugih evrop- izvenevropskih dr- Logar je dejal, da ^^lo odvino od posa- meznikov ter navedel po- membnost svetovnih kongre- sov. Drugo leto bo ta kon- gres na Dunaju pod pokro- viteljstvom predsednika av- strijske republike g. Jonasa, ki je tudi esperantist. Tov. Prebil je govoril o mednaro- dni učiteljski konferenci, ki bo prihodnje leto v Maribo- ru. Tov. Salomonova, — za- stopnica esperantskega dru- štva — je v svojem referatu dejala, da že 10 let poučuje v šoli esperanto in da je pr- vomajska razstava otroških risb iz celega sveta pokazala vrednost esp. pouka za zbli- žan je z učenci tujih dežel. Res je, da se v Jugoslaviji že v mnogih šolah poučuje esperanto kot neobvezni je- zik nekje, celo obvezni, ven- dar dokler ne bo esperanto uveden v pedagoške šole, ne moremo pričakovati dovolj sposobnih učiteljev. To bi bilo mogoče, če bi vsaj pet držav sprejelo tak zakon. Ker ni dospela šolska fol- klorna skupina, ki bi morala nastopiti z medžimurskim plesom, so male recitatorke ljubko recitirale svoje »SA- LUT'AL VI«, NIA ESPE- RANTO, SALUT AL GEGA- STOJ« in »PETO POR TUT- MONDA PACO« (prošnja za svetovni mir) male Cakov- čanke, ki so želi buren a- plavz. Tamburaški sekciji gre hvala, da je s svojim kon- certom pripomogla k lepemu uspehu. Odšli smo skupaj na ogled muzeja, tako številnih obi- skovalcev ni vedno. Okoli 13. ure smo bili na skupnem kosilu pri Novem svetu. Na- to so nekateri morali odpoto- vati. Večja skupina pa je šla na pokušnjo vina in od tam se dobro razpoložena odpe- ljala na Bori, kjer si je o- gledala lepo panoramo, na- kar smo se po zdravici v re- stavraciji poslovili od Vara- ždinčanov, Cakovčanov in Nagykanizsanov, katerim kličemo: JE REVIDO! Sedemdesetletnica Simona Pred dnevi je Simon Belšak, kmet iz Muretinc praznoval se- demdesetletnico življenja. Ro- jen je bil 4. 10. 1899 v vasi Mu- retinci pri Ptuju, kjer še danes živi. Poznajo ga domala vsi ob- čani ptujske občine. Kot mlad, 19-lctni fante, je dočakal konec I. svetovne vojne na italijanski fronti. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je pro- stovoljno vstopil med borce za severno mejo ter se zanjo boril sedem mesecev. Leta 1922 se je na posestvu poročil ter bil med najnaprednejšimi kmeti na Ptuj- skem polju. Devet otrok je bilo v družini. Z ženo sta v tistih časih morala trdo garati, da sta preživljala številno družino. Takoj po izbruhu II. svetovne vojne je oče Simon poiskal pr- ve stike z OF. V aktivnejše politično delo ga je leta 1943 uvedel sin Tone, ki je bil med prvimi aktivisti in organizator- ji vseljudskega odpora na ptuj- skem območju. Tako je oče Si- mon bil med organizatorji Lac- kove tehnike. Nekaj mesecev je ta celo delovala na njegovem domu v Muretincih. Kasneje pa so jo zaradi večje varnosti pre- mestili v vas Stogovci pri Ptuj- ski gori. Leta 1944 se je Simon Belšak moral pred okupatorjevim bes- nenjem umakniti v ilegalo na območje Haloz in postal sekre- tar okrajnega odbora OF. To odgovorno dolžnost je z uspe- hom vodil vse do osvoboditve. Decembra 1944 je bil sprejet v KPJ. Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih oblastvenih in političnih dolžnosti. Bil je predsednik okrajnega ljudskega odbora v Ptuju, predsednik okrajne zveze kmetijskih zadrug in član ožjega vodstva raznih političnih forumov. Pred upo- kojitvijo pa je kot predsednik več let z uspehom vodil Občin- sko zvezo združenj borcev NOV Ptuj. Ob praznovanju visokega živ- ljenjskega jubileja so Simona Belšaka na njegovem domu v Muretincih obiskali: predsednik občinske skupščine Franjo Re- bernak, sekretar občinske kon- ference ZK Franc Tetičkovič, predsednik občinske konference SZDL Zdravko Turnšek in j>red- sednik občinske zveze združenj borcev Karel Zmavc. Čestitali so mu ter izročili darila: zapest- no uro in v usnje vezano zbir- ko slikarskih reprodukcij 't re- produkcij gobelinov iz ptujske- ga gradu. Še zlasti je bil Si- mon Belšak vesel plakete mesta Ptuja, ki mu jo je izročil v ime- nu Občinske skupščine Ptuj Franjo Rebcrnak. Po uradnem delu se je z go- sti zapletel v pogovor o minu- lih dneh vojne. Gostom je pri- povedoval dogodivščine iz par- tizanskih let ter se živo spomi- njal še vseh imen tistih^ s kate- rimi se je boril. V duhu je po- novno doživljal težke čase uni- čevanja in zatiranja slovenskega življa. Boril se je proti temu zatiranju in z drugimi vred — v tem bojv je bila prelita tudi kri njegovega sina Toneta — izboril svobodo, ki jo danes v jeseni svojega življenja uživa tam, kjer je pred sedemdesetimi leti pognal korenine. I. C. Predsednik SO Ptuj FRANJO KEBEKNAK čestita slav- Ijencu SIMONU BELŠAKU Ali ne more znesli več kot eno jajce na teden? No, toliko boljši pa spet ni hil! STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 9. OKTOBRA Ig^j Slavnostna uprizoritev »VEČERA V ČITALNICI' Slavju našega 1900 let starega mesta se je pridružilo tudi Gledališče Ptuj. V soboto, 4. oktobra, smo bili v ptujskem gledališču priče oživljenemu čitalniške- mu večeru, kot so ga v prej- šnjem stoletju uprizarjali v ptujski čitalnici. Ptujsko či- talnico so kot osmo po vrsti ustanovili 23. julija 1863 te- danji rodoljubi na čelu z dr. Cuckom, duhovnikom Me- škom in poslancem Herma- nom. Svojo prvo »besedo« je imela 5. septembra 1864. O namenu ptujske čitalnice je poslanec Herman govoril, da je čitalnica » ... zavod, kjer naj se ljudstvo uči v ustnem pogovoru in po izbranih knjigah svoj lepi, bogati in za omiko prikladni jezik, sa- mega sebe, svojo minolost in prihodnjost poznavati in lju- biti«. Slovenski politični pro- gram tedanje dobe se je o- sredotočil na zahtevi po ena- kopravnosti narodov Avstri- je in po uvedbi slovenščine v urade, sodišča in šole, kar se odraža v Bleiweisovih be- sedah: »Narod brez narodno- sti, je telo brez kosti. Duša narodnosti pa je jezik. Jezik vsakega naroda, pa, da živi, mora svoje pravice imeti v šoli, v kancelii, v javnem življenji.« Zunanje politično se je ta program vezal s tež- njami po obstoju in utrditvi Avstrije. Politično in kulturno giba- nje Slovencev se je v ustav- ni dobi na zečetku 60 let 18. stoletja osredotočilo prav v čitalnicah, v katerih se je zbirala narodno zavedna in- teligenca, slovenska mestna in tržna gospoda ter pode- želski veljaki, pa tudi drob- na buržuazija. Najširših pla- sti čitalnice niso zajele, niti niso nanje razširjale svoje dejavnosti, pač pa so v me- stih in trgih bile središče družabnega življenja sloven- ske višje družbe. Kljub temu pa so čitalnice v svoji dobi, ko so se borile za slovensko narodnost in slovenski jezik, odigrale pomembno vlogo. Prav zaradi tega je upravi in umetniškemu vodstvu na- šega Gledališča potrebno da- ti vse priznanje, da je ob ča- stitljivem jubileju mesta Ptuja uvrstilo »Večer v či- talnici« v svoj repertoar. Avtorja prof. Mirko Mahnič in režiser Peter Malec, sta uspela v izvirnem tekstu po- dati sliko tedanjih čitalni- ških večerov, nista pa se o- mejila zgolj na prikazovanje »besede«, ampak sta nam u- spela podati celo več, v »Ve- čeru v čitalnici« sta nam pripravila tudi neke vrste politični tabor, v katerem se je v jasno izrazni obliki vse- skozi pojavljala težnja po narodnosti in politični samo- stojnosti Slovencev. Avtor teksta prof. Mirko Mahnič je lepo vpletel v besedilo ne- kaj misli, ki so bile izrečene tudi izven ptujske, v ostalih slovenskih čitalnicah, s či- mer je oživitev »Večera v či- talnici« dobila širši, sloven- ski okvir. Režiser Peter Malec je z dovršenim občutkom umet- niške izostrenosti znal vskla- diti veliko število nastopajo- čih v enovito celoto. Pred- stava je tekla gladko, brez zastojev. Tudi navidezne praznine (kot: prihajanje go- stov in govornikov na oder, ali odhajanje z njega) je lepo izpopolnil, bodisi s petjem čitalniškega pevskega zbora, bodisi z rožicami, ki so jih publiki poklanjale »zale go- spodičine«. Ves ambient, gle- dališče s transparentom, godba, ki je igrala slovenske narodne, ljubka in okusno oblečena dekleta, ki so pri- penjala srčke v avli, pa do izvrstno zamišljene scene Saše Kumpa ter okusno iz- branih in stilsko primernih kostumov Vlaste Hegeduši- čeve, so režiserju pripomo- gli, da je uspel ustvariti pravo čitalniško vzdušje. K temu je treba pripomniti tu- di okusno in primerno izde- lane frizure, ki jih je oskr- bel damski salon »Elza«. Osrednjo igralsko kreacijo »napovednika« je kot gost podal naš domačin, igralec SNG Maribor Franjo Vičar tekoče, brez zastojev na za- vidljivi umetniški ravni. Posebej sta izstopali Man- ca Terbučeva, kot pevka go- spa Kočevarjeva in Majda Gunžei'jeva, kot gospodična Pichlerjeva, ki jo je na kla- virju spremljal prof. Franjo Luževič. Mirko Vaupotič in Lado Štumberger, kot poslanec Miha Herman oz. dr. Josip Vošnjak, sta v svojih govo- rih nastopila prepričljivo ter sta svojo nalogo zadovoljivo opravila. Lopolda Volkmerja: Pesem o kmetstvu, je lepo in z ob- čutkom v narečju recitiral M. Zuran. Tudi igralci v Holbeinovi »Vdovi in vdovcu« so nam to igrico lepo podali. Nasto- pili so: Fi^anjo Gunžer, An- čka Bajgotova, Ivica Kram- bergerjeva in Franci Mau- čec. V Šlezingerjevem »Rav- nem potu« velja posebej o- meniti Alojza Kostanjevca, Olgo Fricovo, Miša Damiša in Emila Tomašiča, poleg njih pa še Andreja Podbrez- nika in Silva Ileca. V »Večeru v čitalnici« so nastopili še Lojze Matjašič, Stane Horvat, Lojze Vimer, Jože Vrbnjak, J. Kokol in drugi. Ptujski gledališčniki so nam z »Večerom v čitalnici« na začetku sezone pripravili prijetno presenečenje in u- pajmo, da bo ta kolektiv tu- di v bodoče kvalitetno rastel in dosegal take in podobne uspehe. An Delavci »Sigme« na graškem sejmi, Mmulo soboto je podjetje SIGMA iz Ptuja organiziralo za svoje delavce izlet na graški sejem. 2e zgodaj zjutraj je bilo na zbirnem mestu veselo in ži- vahno, dobre volje pa ni zmanj- kalo vse do povratka, ki je bil v poznih večernih urah. Udele- ženci izleta so potovali v dveh avtobusih. Podjetje SIGMA me je tokrat, čeprav nisem član nji- hove delovne skupnosti, včla- nilo med udeležence skoka čez državno mejo in moram pri- znati, da sem se med njimi prav prijetno počutil. Državno mejo smo prestopili brez kakršnegakoli carinskega pregleda, kljub temu, da je na marsikaterem oorazu 2a;„ . bledica. V Gradcu je bilo dovolj za oči, toda premalo denarji nakup številnih artiklov, k;' vablU iz bogato založenih " ložb In prodajaln. Nič m, vabljivo in živahno ni bilo sejmu, ki smo ga po dolgem; po čez prehodili. Če ne bi v pivnicah svežega piva In žepih zadnjih ostankov šili gov, ki smo jih zamenjali, I nam noge verjetno prebit, odpovedale. Največ težav s,, imeli seveda z zastopnic^ »nežnega spola«, ki so s široj odprtimi očmi zrle v razst« Ijeno zlatnino In seveda tudi denarnice svojih mož. Obisk pri naših sosedih jel zares prijeten, sicer pa lati tudi njih skoraj vsak dan su čamo v našem mestu. Avstri in Jugoslavija sta na podroc turizma takorekoč dobesedu odprli, vrata vsem, ki želj obiskati sosednjo deželo. O ta smo se prepričali vsi, ki sn se udeležili sobotnega ogla graškega sejma v organizac SIGMA iz Ptuja. J. S, Ansambel Maksa Kumra iz Ljubljane mnogi že poznajo, saj ga je mogoče večkrat slišati po radiu, gledati na televiziji, pred nedavnim je nastopil na prvem festivalu narodnozabavne glas- be v Ptuju. Minulo soboto je igral na otvoritvi »vinske trgat- ve« na Borlu. Ob tej priliki smo prosili za razgovor vodjo an- sambla Maksa Kumra, ki nam je o razvojni poti in o delu an- sambla povedal naslednje: Maks Kumer iz Ljubljane, ro- jen v Šoštanju, je poklicni glas- benik pri godbi milice v Ljub- ljani. 1966 je zbral Instrumen- talni kvartet, ki je prvič nasto- pil na javni oddaji »Pokaži, kaj znaš« pred televizijskimi kame- rami še Istega leta In osvojil pr- vo mesto. Začetek je bil dober. Poslušalci so vzljubili kvartet: harmonika, kitara, kontrabas in klavlollna. M. Kumer nam je zaupal, da se je odločil za kla- vlollno predvsem zaradi poseb- nosti zvoka Instrumenta, ki da- je kvartetu značilen prizvok, s katerim se loči od drugih. Po omenjeni oddaji so nare- dili prve posnetke na RTV Lju- bljana. Nastopili so na raznih revijah in oddajah. 1968 so osvojili prvo mesto na prire- ditvi »Slovenski ansambli tek- mujejo«. Takrat sta že peli pev- ki. Večinoma Igrajo lastne sklad- be, ki jih komponira M. Kumer. Besedila pišejo člani ansambla, največ pa Marjan Stare. Doslej so posneli tri plošče, dve mali in eno veliko pod naslovi: Na kožuhanju, Na valovih Krke in Štajerski fantje. Do novega leta bo Izšla nova velika plošča, ki so jo posneli pri »Helidonu« v Ljubljani. Naslov plošče bo po najboljšem komadu. Pripravlja- jo televizijsko oddajo In snema- jo za radio. Z Maksom Kumrom sva se pogovarjala tudi o prvem festi- valu narodnih vlž v Ptuju, na katerem je sodeloval in dobil nagrado za najboljšo instrumen- talno izvedbo. Dejal je, da so se radi odzvali vabilu In sode- lovali na festivalu, ki je potre- ben v Sloveniji, kjer je veliko ansamblov, ki Igrajo narodno zabavne melodije. Prav je, da imamo poleg festivala za zab« no glasbo še festival za naroda glasbo. Že prvi festival je usj* Organizacijo je pohvalil. Na* dušen Je bil že od sprejema p vse do konca festivala. Td prihodnje leto bo verjetno soiif oval. Upa, da se bo prijavil^ več ansamblov. Prav gotovo Ijc do naslednji festivali še bolj^j Na koncu je predstavil ^ druge člane ansambla: no Igra Tone KIrIn, član sambla milice; Jože Zupan, ''J trabas, član radijskega orkes ' kitaro igra Drago Brezova^ pojeta pa Majda Hercog m ca Resnik. Ansambel Maksa Kumra je igral tudi na vinski trg« , na Borhi. ' jpfllK — ČETRTEK, 9. OKTOBRA 1969 STRAN 9 5 leti (Nadaljevanje) Orožniki so na- jravali ob napadu pobegni- kar so jim preprečili na- idalci. jih takoj razorožili peljali v njihovo posto- kjer so jim morali iz- piti orožje iin strelivo. O- so v obupnem strahu, ij so slišali o partizanih le jislabše, prosili, naj jih ne jstreljajo, ker imajo druži- ta Zaradi postojank, ki so !e v neposredni bližini in jso kmalu po napadu zače- padati rakete iz Ruš in nigih smeri proti Selnici, so sel hitro pobrali orožje in relivo, orožniki pa so se OTali naglo sleči, da so lah- ovzeli s seboj boljšo obleko r, tisto, ki so jo- imeli po o- aarah za slavnejše dni. Ker ose zavedali nevarnosti, ki i zaradi premoči ne bi bili iS. 90 opravili vse v zelo ratkem času im odšli z boga- B plenom, ki jih je stal le ekai drznosti in več ur ho- [do tja in nazaj na Kozjak. Tako smo preživeli prvi in na Kozjaiku in se zvečer slovili z opombo, da se nam bc-doče ne bo treba toliko »govarjati o akcijah na levi '.'ani Drave, ker se jih bo- 30 skupno udeleževali. Pa Idi Nemci morajo čutiti, če lio še izvedeli, da se tu na- gaja cel Lackov odred, ki je tjub njihovim pomagačem I pazljivosti prešel brez bor- ke Dravo. Naslednjega dne smo se na- l^jali na istih pK)ložajih, po «taljonih pa so se vršile po- fene in voj aške ure. Eden iz bataljonov je odi»odil če- fcza ekonomsko akcijo, ker '" postavljale sovražne po- fejanke zasede in pošiljale '^fje patrole po pobočjih ^zjaka, kjer so predvideva- J' bravanje občanov — staršev, nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Predvidevajo, da bo le- tos sprejelo v občini okoli 500 otrok in šolarjev rumene rutice. Viktor Horvat Slovenska Bistrica JE TO SAMOOPRAVLMNJE...? Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sve- ta v Slov, Bistrici so med ostalim obravnavali tudi, ka- ko je s samoupravljanjem v teritorialni enoti Zdravstve- nega doma. Da bi izvedeli kai več, smo obiskali zdrav- stvene delavce doma, ki so opisali sedanje stanje. Ze uvodoma pa moramo povedati, da je do maja lan- skega leta, ko je prišlo do in- tegracije zdravstvenih domov na območju mariborske zdravstvene regije, bil v ZD v Slovenski Bistrici popolno- ma samostojen. Takšno je bi- lo tudi njihovo delo. Sami so odločali o delu, osebnih do- hodkih in drugem, seveda v mejah družbenih teženj. Zato se tem težje navajajo na se- danje stanje, oziroma na raz- mere, ki vladajo v združe- nem Zdravstvenem domu Maribor. Osnovni koncept ZD je taik, da se je delo in upravljanje razmejilo po spe- cialnostih. To pa je tudi ver- jetno eden od največjih fak- torjev, ki onemogočajo teri- torialnim zdravstvenim do- movom večje kompetence v si::temu samoupravljanja. Da bi nekoliko pobliže spo- znali sedanje samoupravlja- nje, bomo navedli nekaj pri- merov: — zdravstvenim delavcem ni jasno, kaiko se določa vrednost točke (po zakonu bi si naj znal vsak zaposlen iz- računati svoj osebni doho- dek); — ker je v izdelavi nov statut, so imeli zdravstveni delavci iz slovenjebistriške občine nanj več pripomb. Ena prvih je bila, da bi naj izdelali analizo, po kateri bi se v sedanji organizaciji vi- delo njihovo mesto in polo- žaj itd. Vendar jih je prese- netila vest v informatorju ZD Maribor, v katerem so prebrali priporočilo uprav- nega doma v ZD svetu, da ta naj ne upošteva pripomb teritorialne enote iz Slov. Bi- strice. Seveda jih takšno pri- poročilo oziroma sklep uprav- nega odbora ne bi toliko pre- senetil, če bi bila ob tem po- dana kakšna obrazložitev, vendar te ni bilo. Seveda imajo še več dru- gih pripomb, toda za vse n'' mamo prostora, da bi jih na- šteli. Verjetno zdravstveni delavci v Slov. Bistrici ni' majo povsod prav. Je pa go" tovo, da sedanja uprava kaže premalo razumevanja, pred- vsem pa smisla za samo- upravljanje kot ga želimo V Naši Jugoslaviji. Zato je razumljiv revoH zdravstvenih delavcev, pose- bei zaradi tega, ker na njiho- ve (upravičene?) zahteve P" spremembi statuta dobijo edini odgovor po informator- ju, v katerem pa izvejo, da njihove pripombe ne bodo prišle niti pred svet zavodS' B. H. jednik — Četrtek, 9. oktobra i969 STRAN 11 pEKiršiCA GAiDA ŽE TRETJIČ llASTOPiLA pekli^ka garda Iz Deutsch- )j„dsberga je že tretjič nastopi- |j v Ptuju. Te dni smo jo sre- ^li na Borlu in na mestnih tr- jih ter ulicah v programu »Vin- ske trgatve«. Ker je za nas to pgkaj novega in ker so dekliške •arde v Avstriji pogoste, smo jjprosili za razgovor vodjo jekliške garde Karla Triicherja. pekliško gardo v Deutsch- landsbergu je ustanovil pred pe- timi leti, da bi vzbudil zanima- nje za mesto, povečal tujski promet... Garda nastopa v drugih državah: Holandiji, Nemčiji in po Avstriji. V Avstriji je okoli 20 dekliš- iih gard. Na Štajerskem je ome- njena prvak — najstarejša. Dekleta rada sodelujejo v gardi. Z njo potujejo in nasto- pajo po svetu. Borijo se tudi za odlikovanja Marije Terezije, to so medalje, ki jih obesijo de- kletu, ki tri leta sodeluje v gardi. Za štiriletno sodelovanje dobijo zlato, za petletno pa briljantno medaljo. Mnoge se zaradi tega ne poročijo, dokler ne prejmejo teh odličij. Vsako leto pride k njim z Dunaja učiteljica baleta. Pri njih ostane 6 tednov. Priuči jih nov ples, ki ga vadijo vsak teden dvakrat. Dekliške garde vsako leto ob pustu nastopajo na dunajskem dvorcu, in sicer tri dni. Nasto- pom prisostvujejo najvišji vo- ditelji v državi. Dekliške gar- de imajo bogato tradicijo iz ča- sov plemičev in grofov, ko so sodelovale pri sprejemih in dru- gih prireditvah v gradovih. Dekliško gardo vodi 11-član- ski odbor, ki ima predsednika, tako imenovanega princa garde (tokrat je Kari Triicher) in ma- jorja, ki vodi gardo. Majorja volijo vsako leto 11. novembra ob 11. uri. Vsak član plača let- no 111 šilingov in 11 grošev članarine. V gardi so samo de- kleta. Z gardo nastopa tudi sku- pina fantov, ki nosijo uniforme, kot so bile v preteklosti na gra- dovih. Vsako leto kupijo nove uni- forme z denarjem, ki ga zaslu- žijo na nastopih. Uniforma mo- ra biti vedno kombinirana rde- če-belo ali belo-zelena po zna- čilnih barvah avstrijske ali šta- jerske zastave. Dekleta mnogo potujejo, vi- dijo razne kraje In se hitro se- znanijo in glede na to tudi po- ročijo. Tako so v gardi vsako leto nova dekleta. Vodjo dekliške garde smo vprašali tudi, kako se počutijo pri nas. Povedal je, da dobro in da bodo še prišli, če jih bo- mo povabili. Povedal je še to, da ga mnogi kot trgovca s po- hištvom sprašujejo, ali bo po nastopu Ptujčanov v Deutsch- landsbergu organiziral skupin- ski izlet na vinsko trgatev v Ptuj. Ker ni dobil avtobusov, je prišel le z dekliško gardo in godbo na pihala. Obe skupini sta nastopili na ptujski »Vin- ski trgatvi« na Borlu in na ptuj- skih ulicah in trgih. ZR Dekliška garda na Borlu z vodjem in gostitelji. SlAViiA-BK^VA 3:1 v šestem kolu SNL je Drava doživela že svoj četrti poraz. Gostovala je v Ljubljani proti ekipi, ki je nastopila brez treh svojih standardnih igralcev ter srečanje izgubila. V prvem delu je bila igra ne- zanimiva in raztrgana. Domači- nom je uspelo priti v vodstvo, toda Drava je kmalu izenačila po Emeršiču. V nadaljevanju so domačini ponovno povedli in v 61. minuti povišali ter s tem postavili končni rezultat. Pri Dravi so se spet pojavile stare napake v obrambi kot v napadu: netočnost pri strelja- nju na gol, nekoristno preigra- vanje in zadrževanje žoge, kar ji ne bo prineslo uspeha. Skrajni čas je, da vodstvo ukrepa, če hoče še naprej ostati v družbi slovenskih ligašev, saj znajo igralci zaigrati lep nogo- met In navdušiti, toda potrebno je, da se to izraža tudi na rezul- tatu, ki prinaša točke in s tem tudi večje zanimanje pri gledal- cih. Scdnik Bertok iz Kopra je srečanje vodil zelo dobro in je moral v 43. min. ukrepati ter izključiti Ljubeča in Lunarja radi medsebojnega obračunava- nja. Gled.-ilcev je bilo 200. Š£il§1 Mesečni brzoturnir, ki ga ša- hovsko društvo Ptuj prireja vsak mesec, je bil 6. oktobra v prostorih sindikalnega doma F. Krambergerja. Zmagovalec je postal Janez Podkrajšek z 12,5 točke, sledijo mu Bohak, Seru- ga, čič i. d. Brzoturnirja se je udeležilo 14 tekmovalcev. V soboto, 11. oktobra 1969 bo ob 16. uri v prostorih sindi- kalnega doma Franca Kramber- gerja I. kolo tekmovanja v slo- venski ligi vzhod srečanje med Mursko Soboto in Ptujem. Tekmuje se na 8 deskah (6 članov, članica in mladinec). V tej ligi nastopajo še Branik, Kovinar, Celje, Trbovlje i. d. Ljubitelji šala na srečanje vab- ljeni! anc Sindikalne športne igre TD Ruše« TGA Kidričevo in IMPOL iz Slovenske Bistrice v organ-izaciji koamisije za šport in rekreacijo kolekti- va IMPOL iz Slovenske Bi- strice so bile pred kratkim v Slovenski Bi^rici tradicio- nalne sindikalne športne igre. Srečali so se predstavniki treh delovnih kolektivov: tovarne dušika Ruše, tovarne Slinice in aluminija Kidriče- vo in tovarne metalnih pol- -zdelkov IMPOL iz Slovenske Bistrice na tradicionalnem sindikalnem športnem sreča- ■^ju sindikatov. Tekmovanje ^ le odvijalo v šestih šport- nih disciplinah: odbojki, ma- ^rn nogometu, kegljanju, ša- streljanju z zračno pu- sko ter gasilci v metanju vr- l^i v krog, vezanju vozlov, '•"odelnem mokrem in štafet- •^Mn teku na 450 m. Tradici- onalnega srečanja se je letos ^^eležilo okoli 120 tekmoval- cev, ki so v zanimivih sreča- J^iih sklepali tudi nova prija- J [istva med člani treh ko- '^ktivov sosednih občin. . Največ uspeha v letošnjih Portnih srečanjih so imeli člani IMPOLA iz ^lovenske Bistrice, ki so o- gili v šestih srečanjih 20 prstni red osvojenih točk Posameznih disciplinah: MALI NOGOMET: 1. TGA Kidričevo (5 točk), 2. IMPOL (3 točke), 3. TD Ruše (1 toč- ko). ODBOJKA: 1. IMPOL (5), 2. TD Ruše (3), 3. TGA Kidri- čevo (1). KEGLJANJE: 1. IMPOL (5), 2. TD Ruše (3), TGA Ki- dričevo (1). STRELJANJE Z ZRACNO PUŠKO: 1. TD Ruše (5). 2. TGA Kidričevo (3), 3. IM- POL (1). SAH: 1. TD Ruše (5), 2. TGA Kidričevo (3), 3. IM- POL (1). GASILSTVO: IMPOL (5), 2. TGA Kidričevo (3), TD Ru- še (1). Zmagovalna ekipa IMPOL iz Slovenske Bistrice je tako osvojila prehodni pokal sin- dikalnih športnih srečanj, medtem ko so ekipe TD Ruše in TGA Kidričevo poleg pri- znanj in diplom za osvojena posamezna mesta v tekmo- valnih skupinah sprejele še spomin.lžno5t opazovalca le,, da na ta ali ona znamenja opozori zdravnika In da jih zna po mož- nosti tudi opisati. Zlasti je važ- no, če jih zdravnik nI Imel pri- ložnost videti sam Razumljivo je, da mora biti otrokova koža tudi med bolez- nijo čista. V pričetku bolezni moramo sprati z njegove kože prav vso umazanijo, če že nI bil čist, ko je zbolel. Tako bo laže preboleval bolezen, zlasti pa prebijal vročino, ker se bo lahko Izdatno potil. Med bolez- nijo samo pa ga moramo vedno umivati In ga tudi skopati, če to dovoli zdravnik. Svarimo pa pred posebno vr- sto kopanja, ki je ponekod pri nas še dokaj razširjeno. Ce se namreč pri otroku pojavi kak Izpuščaj, pa ne vedo, kaj bo, ali ošpice, ali norice ali škrla- tlnka, ga ponekod radi dajo v vročo kopel kot v nekakšno razvijalo, da bi čimprej dogna- li, kaj mu je ali kaj bo. Dan- danes tega ne delamo. Sluznice: Pri bolezni moramo opazovati tudi otrokove sluz- nice, tako na očeh v nosu In zlasti na ustih, pri dekletcih pa tudi na spolovilu. Pred.-r (Drugič dalje) Kuharski nasveti Paradižnikova juha 375 g paradižnika (ali 1 majhna konzerva paradižni- kove mezge) 40 g masla, 1 če- bula, 11 vode ali juhe, 50 g saga ali riža, sol, sladkor, kos limonine lupine, ščepec po- pra. Čebulo narežemo na drob- no in jo dušimo na masti. Do- damo na drobno zrezan para- dižnik (ali paradižnikovo mezgo), nekaj časa dušimo, zali jemo z vodo ali juho, do- damo limonino lupinico in kuhamo še približno 10 minut pri slabi vročini. Vse skupaj pretlačimo in damo spet ku- hat, vsujemo riž ali sago, pre- mešamo in pri slabi vročini kuhamo kakih 20 min. Juho začinimo s soljo, sladkorjem in poprom, zakuhamo poljub- no zakuho. Hladna paradižnikova juha 7 do 8 paradižnikov, ^/g 1 vode, sok pol limone. 1 žlica sladke smetane, sol, pekoča paprika, ščepec sladkorja, 1 naribana čebula, 2 žlici svežih pčimbnih zelišč, npr. timi- jan, bazilika, drobnjak, petr- Silj, Paradižnik razdelimo na 4 dele in ga pretlačimo skozi sito. Surovi paradižnikov sok zmešamo z limoninim sokom, oljem in smetano, dodamo drobno narezano čebulo. To zmešamo z vodo, začinimo s soljo, papriko in sladkorjem ter dodamo zelo drobno se- sekljane začimbe. Juho hladi- mo v hladilniku 60 minut. Po želji jo ponudimo s kockami belega kruha. Pred.-r Na ozebline se spomnimo na- vadno šele pozimi, ko jih že imamo In ko je že prepozno, da bi jih preprečili. Bojimo se jih, ker niso samo grde, ampak nam povzročajo često toliko gorja, da smo radi njih celo ne- sposobni za delo. Ozebline lahko dobi vsakdo. Kdor pa jih enkrat dobi, jih Ima navadno leto za letom, ko se prične vlažno In deževno vreme. Znano je, da hud mraz ne po- vzroča toliko ozeblin kot vla- žen. Zato je čas ozeblin konec- oktobra, november In pričetek decembra. Za vlažen mraz so posebej dovzetni tisti ljudje, ki Imajo slab In len krvni obtok. Pri teh so predvsem slabo pre- krvljenl tisci deli telesa, ki so oddaljeni od srca. Zato nasta- jajo ozebline najraje na rokah In nogah. Včasih se sicer zgodi, da dobi kdo tudi ozebline na ušesih, licih In nosu, a na srečo ozebline na teh mestih niso ta- ko pogoste. Kadar pa nastane- jo, so posebno neprijetne v kozmetičnem pogledu Že lažje stopnje, ki se kažejo le v obliki rdečkasto modrikastih lis na koži, zelo kazijo ženski obraz. Kako neprijeten je že samo rdeč nos! Bolj podvržene ozeblinam so tudi ženske, ki jim jajčniki ne delujejo pravilno. Zato so ozeb- line pogoste pri mladih dekle- tih v razvojni dobi (puberteti). Tudi tuberkulozne osebe Imajo često ozebline. Klasična slika ozebline je v pričetku modrikasto-rdečkasta lisa na koži, ki malo srbi. Priv kmalu se na tem mestu koža malo odebeli In na mrazu srbi, na toplem pa skeli. Pozneje se napravijo na obolelem mestu bulice in bule, to so otekline, ki so celo za oreh velike. Obo- lela koža je manj odporna In se zaradi pritiska čevlja, drgnjenja In sunkov kmalu odre. Posebno hitro se to zgodi, če je bila že Izmehurjena. V odprta mesta se kmalu vselijo gnojne klice In pred nami je popolna slika ozebline z oteklino, vnetjem in bolečinami. Kaj se zgodi pozimi z našo kožo, da je tako dovzetna za ozebline? Zaradi mraza se kož- ne žleze skrčijo, da telo ubra- nijo pred preveliko oddajo to- plote. V kožo doteka manj kr- vi in je zato tudi slabše pre- krvljena in prehranjena. Taka koža se počasneje obnavlja, zgornja rožena plast počasneje odpada, žleze znojnice Izločajo manj znoja In lojnice manj kož- ne masti. Koža je zato bolj suha kot poleti In rajši se lušči. Koža pozimi nerada celi, kar vemo tudi Iz prakse. Da se torej vsa naravna dogajanja v koži razvi- jajo pozimi počasneje, pripisu- jemo leni In slabi prekrvitvi. Ko vse to vemo, bomo pozimi uspešno negovati t'" roke In noge. Predvsem skušali pospešiti in poživiti^ nI obtok. Vsak večer si t«!!] okopali noge In roke v nični kopeli. V dveh posodah si priprjy: vodo za kopel. Prvo napolni s precej vročo vodo, drugo z mrzlo. Nato kopljemo m do zapestja oziroma noge gležnjcv, najprej eno minuto topli vodi, nato pa 20—3o ^ kund v mrzli vodi. Kopej^ | jo imenujemo Izmenična ko«, ponovimo pet- do sestkr, Končamo jo s kopanjem v to« vodi. ^ Ako bomo redno, že od ^ vega mraza dalje kopali ude, izmenični kopeli, bomo preptj, čili, da bi nastale ozebline Pre