glasilo ravenskih železarjev Leto XXIX Ravne na Koroškem, avgust 1992 Št. 8 E «/> jj; 8,-jS 0-5 c g •s £ jo c CL > _ TO g K (O O CM Q_ (D SE NAM KONČNO OBETA REŠITEV Vprašanje, kaj bo država storila s slovenskimi železarnami, se je postavljalo že nekaj časa (pravzaprav vse od njihovega podržavljenja). Sanacija ali stečaj? Študija o narodnogospodarskem pomenu železarstva je potrdila, da ima reševanje slovenskih železarn prednost pred njihovim zapiranjem. V zadnjem času pa so v javnost prihajale bolj ali manj uradne izjave in komentarji o nameravani prodaji slovenskih železarn tujemu lastniku, vendar pa so bili nepopolni in skrivnostni. Sedaj pa je že vse jasno: slovenska vlada je namreč 24. julija 1992 sprejela projekt sanacije in rekonstrukcije vseh treh železarn. Do zdaj niso imele celovitega sanacijskega programa - ne zadošča zgolj finančna sanacija, temveč mora ta zajeti tudi trženje, tehnologijo, organizacijo, racionalizacijo in način vodenja železarn. Položaj ravenske, štorske in jeseniške železarne je slab: dolgovi do republiškega proračuna in javnega sektorja se povečujejo, računi za zemeljski plin niso poravnani, proizvodne zmogljivosti so izkoriščene samo 35-odstotno, obratnih sredstev ni itd., predvidena letošnja izguba je po ocenah Šešokovega ministrstva za industrijo in gradbeništvo kar za 125 milijonov mark. Vlada se je torej dokončno odločila. Sanacija bo potekala v dveh delih: najprej bo železarnam omogočeno nepretrgano delo (zato jim je odobreno posojilo v višini 5 milijonov mark v tolarski protivrednosti za obratna sredstva), potem pa bo izbran tuji solastnik železarn. Upravni odbor Slovenskih železarn mora po sklepu vlade takoj razpisati mednarodni tender za zbiranje ponudb za odprodajo deleža slovenskih železarn oziroma za njihovo dokapitalizacijo. Razpis mora biti končan v enem mesecu. Upravni odbor Slovenskih železarn se je sestal že 27. julija 1992 in določil pogoje za prodajo, s katero bi dobili tudi potrebna sredstva za sanacijo (zanjo bi potrebovali 350 milijonov mark). Po objavi tenderja o prodaji večinskega deleža slovenskih železarn (ne bi bila pa možna prodaja po delih, saj bi tako vsak kupec hotel le najdonosnejše programe) se bo o uradnih ponudbah izrekla vlada. Nekateri preliminarni razgovori z zainteresiranimi kupci so sicer že bili, vendar vlada njihovih imen (še) ne izda. V kratkem bo torej usoda slovenskih železarn - tudi ravenske - določena. Kakšna bo, je neznanka, čeprav vlada trdi, da je mogoče v pogodbo o prodaji vgraditi nekatere "varovalke” (npr. zaščita pred odpuščanjem zaposlenih). Nameravana prodaja železarn pa ni prvi tovrsten poskus v slovenskem gospodarskem prostoru. Nedavno je npr. italijansko podjetje Saffa postalo 76-odstoten lastnik Papirnice Količevo. V tovarni si od pogodbe oziroma od enega največjih vlaganj tujih investitorjev pri nas obetajo skoraj podvojitev proizvodnih zmogljivosti, večjo kvaliteto in zmanjšanje proizvodnih stroškov ter pridobitev tehnološkega znanja. Zaposlenim pa naj bi zagotovili dolgoročni razvoj, lastniški delež, soupravljanje in dodatno usposabljanje. Pojavljajo se tudi drugačna (manj optimistična) razmišljanja, predvsem o dolgoročnejših posledicah prodaje (razprodaje) slovenskih podjetij na makro nivoju. M. Kos (Delo, 27.6.1992) se npr. boji, da bi lahko tuji kapital ogrozil slovensko samobitnost in identiteto ter politično samostojnost. (Tudi donedavni direktor Slovenskih železarn Andrej Aplenc, ki ga je 29.6.1992 zamenjal dr. Andrej Ocvirk, je zagovornik stališča, da mora biti železarska industrija v večinski državni lasti. Bivši direktor sedaj v časopisih razlaga nedavne poslovne dogodke v Slovenskih železarnah in kritizira odnos vlade do prihodnjega lastninskega in poslovnega položaja Slovenskih železarn). Upajmo, da se bo vlada pravilno odločila, saj je od nje odvisna naša prihodnost. Poti nazaj potem skorajda ni. NAŠE DELO V JUNIJU Želenih rezultatov še ni Dosegli smo 84,2 odst.pred-videnega plana skupne proizvodnje, kar v kumulativi znaša 67,6 odst. Za 5.570,8 tone prodanih izdelkov smo iztržili 528.4 milijona SIT, kar je v poprečju 94,85 SIT/kg. Od tega smo na domačem trgu prodali 2.337.4 tone v vrednosti 240,1 milijona SIT, v nekdanje republike SFRJ smo prodali 252,8 tone v vrednosti 18,6 milijona SIT, izvozili pa 2.980,6 tone v vrednosti 269,7 milijona SIT oz. 3,4 milijona dolarjev. PROBLEMATIKA PROIZVODNJE V Jeklarni so izdelali 12.549,7 tone elektrojekla in 112,1 tone jekla, v Jeklarni 1 3064,37 tone jekla, kar je 109,4 odst., v Jeklarni 2 pa 9485,37 tone jekla ali 77,5 odst. mesečnega plana. Okoliščini, ki sta zavirali proizvodnjo, sta bili okvara boforsa od 6.6. do 11.6. 1992 in pa obratovanje samo enega kotla v kotlarni. S tem je primanjkovalo pare za degaza-cijo. Proizvodnja v Valjarni je bila 8.297 ton gredic in 4.313 ton profilov. Kroničnemu pomanjkanju starega železa v prvih petih mesecih se je pridružilo še pomanjkanje plina. Toplotna obdelava je delala s polovično zmogljivostjo, kar se je pokazalo v nezadovoljivi odpremi profilov. Razmere, v katerih obratujejo, torej ne omogočajo želenih in potrebnih rezultatov. Še vedno pa dobivajo veliko slabih šarž iz Jeklarne (kosmiči). V Kovačnici je bil prihod šarž pravočasen glede na naročila. Tudi površina ingotov je boljša kot v preteklih mesecih. Javljanje H2 je neredno predvsem od 40-tonske EOP. V juniju so prejeli 1428,9 tone vložka. Skovali so 1302,7 tone odkovkov. Toplotno so obdelali 1616 ton odkovkov, iz obrata pa so odpremili 1276 ton izdelkov. Zaloge 2200 ton so ostale na istem nivoju. Za 200 ton se je zmanjšala zaloga gotovih izdelkov, povečale pa so se zaloge v medfazi in na vhodu. Še vedno pa jim primanjkuje naročil. Odprtih naročil imajo še 896 ton, od tega 269 ton za izvoz. Poglaviten problem ostaja še vedno oskrba s plinom. Jeklovlek je dosegel 50 odst. načrtovne skupne proizvodnje. Rezultat je bil delno zadovoljiv le na brušenju, na drugih segmentih pa so bili rezultati zelo slabi. Vzrok temu je pomanjkanje vložka. Vložek, ki prihaja, je še vedno nekvaliteten. Vzmetarna je operativni plan realizirala, dvanajstine letnega plana pa ne, ker jim primanjkuje naročil. V Strojih sta bili proizvodnja valjev in individualna proizvodnja v okviru napovedi. Nekaj odstopanj je bilo le zaradi izmečka vložka, dobavljenega iz Kovačnice. Večja odstopanja so pri strojegradnji, kjer kasni dobava komponent iz uvoza, posledica tega pa je nižja proizvodnja. V Nožih so dosegli operativni mesečni plan. Imeli pa so dosti zastojev, in sicer za 1293 ur, od tega 242 ur na brušenju in 769 ur na grobi mehanski obdelavi. Glavni vzrok temu so predvsem okvare strojev, pomanjkanje dela, dopusti in bolniške. PROBLEMATIKA PRODAJE NA DOMAČEM TRGU Valjarna je dosegla 59 odst. količinske in 51 odst. vrednostne realizacije. Na YU trg so prodali 35 odst. količinske in 55 odst. vrednostne realizacije. Plana niso dosegli predvsem zaradi pomanjkanja plina. Kovačnica je dosegla 84 odst. količinske in 105 odst. vrednostne realizacije. Na YU trg je prodala za 81 odst. količinske in 62 odst.vrednostne realizacije. Tudi v Kovačnici je bil izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja plina. Jeklovlek je dosegel 40 odst. količinske in 34 odst. vrednostne realizacije, na YU trgu pa en odst. količinske in 7 odst. vrednostne realizacije. Rezultati bi bili ugodnejši, če ne bi primanjkovalo vložka. Orodjarna je dosegla mesečni plan tonažno 107,2 odst. in vrednostno 66,7 odst.. Naročil za naslednje mesece ni dovolj, saj se je trg zelo zmanjšal, a ponudba in konkurenca zelo povečali. Mesečna proizvodnja Pnevmatike je bila v Sloveniji dosežena 101,9 odst., kar pa ni realen rezultat, saj je bila odpisana kompletna Strmica. Sicer je bila realizacija slaba. Slabo prodajo so imeli zaradi velikih nabav v maju, ko je bilo dogovorjeno razmerje SID : CRD ugodno. V Sloveniji je bila količinska mesečna realizacija Vzmetarne 21,4 odst. in vrednostna 24,2 odst.. Količinsko razmerje je odraz zaustavljene prodaje dolžnikom, finančno doseganje plana pa kaže na nezmožnost proizvodne panoge (odjemalcev), da zapadle dolgove poravna. Prodaje na Hrvaško ni bilo in je glede na uveljavitev carin kmalu ni pričakovati v večjem obsegu. Stroji so na domačem trgu dosegli planirano količinsko proizvodnjo 72,6 odst. in s tem vrednostno realizacijo 82,9 odst.. Planirane proizvodnje na domačem trgu niso dosegli zaradi forsiranja izvoznih pogodb in nekaj neuspele proizvodnje, predvsem zaradi slabega vložka. ODSOTNOSTI Delovni čas smo izrabili 62,14 - odstotno. Odsotnosti so znašale 37,86 odst. in so bile razporejene tako: -letni dopusti 15,87% -izr.plač.dopust 0,81% -bolezni 7,08% -druge plač.odsotnosti 14,06% -neplač.odsotnosti 0,04% SKUPAJ 37,86% Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 0,96 odst. in so bile glede na mesec maj višje za 0,16 odst.. Največ nadur so imeli v Jeklarni, 2,71 odst., sledijo Orodjarna 2,61 odst., TSD 2,08 odst., Valjarna 1,99 odst., strojegradnja 1,84 odst., ETS 1,78 odst., Kovačnica 1,7 odst., spec.jeklarna 1,52 odst, Biro za varstvo delavcev 1,02 odst.. Drugi obrati so imeli manj kot odstotek ur v podaljšanem delovnem času. ODSTOTKI DOSESAMJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA FAKTURIRANA PROIZVODNJA ODPREMA REALIZACIJA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRS TON TON SLT S SLT SLT junij zbir junij zbir junij zbir junij zbir junij zbir junij zbir JEKLARNA ! 100,6 73,1 33,9 29,5 96,9 39,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VALJARNA I 90,0 72,0 68,5 78,1 91,1 96,8 69,9 60,0 87,6 79,3 112,3 131,0 KOVAČNICA I 53,2 98,7 37,5 38,9 72,0 62,3 98,1 32,0 66,0 92,3 131,9 132,2 JEKLOVLEK 1 50,9 71,8 99,9 71,5 66,9 89,8 70,9 71,5 91,9 89,6 50,5 115,0 SK. METALURGIJA ! 90,6 70,7 58,5 69,8 79,9 83,7 67,3 61,2 90,2 79,9 109,7 127,1 JEKLOLIVARNA ! 66,9 69,3 57,3 73,7 89,0 86,5 67,8 76,6 90,8 100,5 93,6 85,3 TSD ! 96,9 88,6 99,7 83,6 28,9 82,6 19,9 76,0 26,0 98,8 101,3 75,3 ORODJARNA ! 127,7 198,2 102,1 198,7 72,9 106,9 18,5 35,8 29,7 97,5 150,3 198,0 PNEVMATSKI STROJI! 17,3 29,5 33,7 35,3 27,2 56,2 12,9 32,7 18,2 92,8 59,0 106,9 VZMETARNA I 28,6 98,2 30,6 51,2 97,3 68,3 162,2 107,5 216,6 139,9 20,9 57,5 SK. PREDELAVA ! 38,7 65,1 38,7 65,6 91,5 79,8 27,1 70,5 35,8 91,3 68,3 93,7 STROJI IN DELI ! 33,7 36,5 26,0 38,0 53,6 58,5 95,7 37,5 61,7 51,2 59,1 171,0 SKUPAJ ŽR I 89,2 67,6 56,2 69,1 70,5 31,0 55,3 57,9 79,2 76,2 95,0 117,8 INDUSTRIJSKI NOŽI! 106,1 95,5 108,5 87,8 144,8 110,6 127,0 92,8 168,9 122,3 153,0 192,2 Darinka Gradišnik V časih, ko smo še hodili na redne letne dopuste in na počitnice, smo v poletnem času največ pisali o vzdrževalcih, kajti oni so bili poleti najbolj zaposleni. Zdaj so se časi močno spremenili. Letne dopuste po lastni volji in potrebi so v veliki meri nadomestili prisilni dopusti, počitnic (na morju) si večina zaposlenih ne more privoščiti, nekaj pa je vendarle ostalo, kot je bilo nekdaj: Veliko dela za vzdrževalce poleti. Zato smo v tej številki dali besedo dr. Janezu Bratinu, direktorju Tehniškega sektorja, ki ima v rokah vzdrževanje vseh naprav v Železarni Ravne. potreb proizvodnje, ponekod pa za večje posege nimajo denarja. Kako na usposobljenost proizvodnih naprav vplivajo razmere na tržišču?" “Vzdrževalci imamo velike težave s preskrbo z materiali in nadomestnimi deli. Nabavni tokovi so se močno zapletli z najrazličnejšimi kompenzacijskimi verigami, ki jih je težko skleniti in zagotoviti ustrezno blago." "V Tehniškem sektorju ste odgovorni tudi za preskrbo z energijo." "Stroški za energijo predstavljajo eno največjih postavk med proizvodnimi stroški v zmore plačevati elektrike v celoti." "Zaostanek pri plačevanju elektrike visi nad nami kot Damoklejev meč, ki grozi, da bomo ostali brez te prepotrebne energije. Do tega je prišlo, ker ne najdemo možnosti za kompenzacije, kakor so jo na Jesenicah, denarja pa ni. še težji problem je plačevanje zemeljskega plina, kjer kompenzacij zaradi uvoza sploh ni. V železarno dobimo le toliko plina, kolikor ga plačamo sproti, in vsak hip nam ga lahko ukinejo. Posledica zmanjšane dobave je relativno višja cena plina, zaradi in prikazovanja stroškov, tega ne more nihče niti trditi niti zanikati. Kolikor bo v naši moči, bomo to v kratkem uredili, zato tudi koncentriramo ustrezne službe na enem mestu. Za nas je nujno, da vemo, s kakimi stroški delamo in koliko smo konkurenčni, kajti ni dovolj vedeti, da smo nekaj dobro naredili, če ne vemo, koliko nas je to stalo." "Vaši oddelki sodelujejo tudi v proizvodnji." "Sodelujemo s proizvodnimi obrati znotraj železarne in prevzemamo tudi dela zunanjih naročnikov, pa naj gre za "Vzdrževalci ste neposredno odvisni od razmer v proizvodnih obratih. Kako premagujete krizo, ki jo preživlja železarna?" "Kadrovsko in organizacijsko se prilagajamo razmeram in se trudimo kar najbolj zmanjšati stroške, ki bremenijo proizvodnjo. V zadnjih letih se je močno skrčilo število zaposlenih tudi v naših obratih - Energetiki, ETS in SGV, Transport se je pripojil k Translogu, kljub temu imamo še vedno zaposlenih 670 ljudi, po zadnjih ukrepih pa jih je na delu okoli 500. Organizirati se moramo tako, da bomo s temi ljudmi opravili vsa predvidena remontna dela, saj zunanjih izvajalcev v železarni ne najemamo več." "Investicije v železarni so ustavljene, naprave marsikje stare in izrabljene; kako jih uspete vzdrževati, da še obratujejo?" "Stanje naprav je odvisno od dvojega - od rednega vzdrževanja in od večjih obnovitvenih del ali investicijskega vzdrževanja. Kjer proizvodni obrat ne poskrbi za redno obnavljanje strojev in naprav, kmalu občuti posledice v proizvodnji. Z zmanjšanim številom vzdrževalcev seveda težko zmagujemo vse delo in dogaja se že, da nekateri obrati zahtevajo močnejše ekipe vzdrževalcev, ker smo jih ob redukciji zaposlovanja preveč skrčili. Vendar smo kljub množičnim predčasnim upokojitvam uspeli zadržati strokovno jedro, kar nam še vedno omogoča kvalitetno vzdrževanje raznovrstnih agregatov po vsej železarni." "V nekaterih obratih odlagajo večja popravila zaradi železarni. Za električni tok in zemeljski plin bi morali plačati petino celotne realizacije. Tega ne zmoremo, zato smo veliki dolžniki Elektrogospodarstvu, plin pa od maja dobivamo v zmanjšani količini - le toliko, kolikor ga plačamo sproti." "Kako v Tehniškem sektorju vplivate na stroške za energijo?" "Energetiki bdijo nad distribucijo energetskih medijev v železarni. Odkar se trudimo za zmanjšanje stroškov, smo porabo električne energije uravnavali tako, da smo se najprej izogibali prevelikim konicam, v zadnjem letu pa največji porabniki, talilniški agregati, obratujejo skoraj izključno v času nižje tarife. Tako smo v letošnjih prvih petih mesecih kar 95 odstotkov jekla proizvedli popoldne, ponoči in ob koncih tedna, s čimer smo pri energiji veliko prihranili, in ne le to, na račun takega dela topilnice imajo vsi obrati železarne cenejši tok. Pripravljamo pa še nadaljnje akcije za znižanje stroškov." "Kljub temu železarna ne fiksnih stroškov, ki ob manjši količini plina ostanejo nespremenjeni." "Kot ostala železarna ste tudi v Tehniškem sektorju doživeli vrsto reorganizacij. Ste dosegli organiziranost, ki vam omogoča optimalno poslovanje?" "Da organizacija zaživi, je potrebno določeno obdobje. V Tehniškem sektorju imamo toliko povezav z vsemi drugimi obrati in podjetji železarne, da je organizacijska plat za nas še toliko bolj pomembna, je pa tudi zapletena. Organizacijo smo dognali do te mere, da obvladujemo delo - vzdrževanje in racionalno distribucijo in rabo energije, mnogo manj pa uspemo ažurno spremljati stroške, kar je povezano z urejanjem materialnega poslovanja med podjetji in profitnimi centri. V sistemu obračuna in kontrole podatkov še ni pravega reda." "Po mnenju nekaterih je vzdrževanje v železarni predrago." "Dokler ni rešena problematika zajemanja, obračunavanja specialna vzdrževalska dela ali za proizvodnjo novih izdelkov. V zadnjem obdobju je bilo teh del toliko, da smo imeli 20 do 25-odstotno eksterno realizacijo." "Vendar nekatere dejavnosti organizacijsko izločate iz Tehniškega sektorja." "Izvršni svet SO Ravne je sklenil, da se vzdrževanje komunalno energetskih naprav prenese na Komunalno podjetje Prevalje. Gre za prenos ljudi in sredstev. To je ena izmed poti za zmanjšanje števila zaposlenih v Tehniškem sektorju. Ni edina in ne zadnja." "Kaj bo s Tehniškim sektorjem v prihodnje?” “Želimo kar najbolj racionalno poslovati. Dejavnost in število zaposlenih prilagajamo potrebam proizvodnih obratov. Tako bo tudi v prit^dnje." Upajmo, da se bo kar največ obratov železarne postavilo na noge. Tako bo dovolj dela in kruha za vzdrževalce in tudi za druge. Mojca Potočnik SINDIKATI Neodvisnost bdi nad stanovanjsko problematiko Sindikat Neodvisnosti v železarni posveča nemajhno pozornost stanovanjski problematiki. Svoj glas je prvič povzdignil že ob sprejemanju novega zakona, nato ob letošnjem dodeljevanju najemnih stanovanj v občini, nazadnje je protestiral proti povišanju stanarin. Ob sprejetju zakona je novembra lani v svojih Sporočilih zapisal: "Stanovanjski zakon ... to je zakon krivic, izjemnih privilegijev in pomot, napad na minulo delo delavcev. Mnogo, premnogo je v tej mladi in ranljivi državi primerov ropanja delavčevega minulega dela, kradejo jim tovarne, tehnologijo in programe, danes nam skušajo izmakniti stanovanja - naša stanovanja, ki smo jih gradili s sredstvi iz bruto osebnih dohodkov in sklada skupne porabe...v posmeh in norčevanje nam v odkup s popustom ponujajo naša, že nekajkrat preplačana stanovanja... Danes so to stanovanja, jutri je lahko kaj drugega." Naprosili smo sekretarja IO sindikata Neodvisnost v železarni Miroslava Garba, da je nekoliko podrobneje predstavil angažiranje tega sindikata na stanovanjskem področju. "Na organih našega sindikata smo ocenili vsebino novega Stanovanjskega zakona in sklenili javnosti povedati, da se z njim ne strinjamo. Obsodili smo jemanje stanovanjskega fonda, ki ga potem hoče nekdo v zakoniti obliki prodajati nazaj, ter možnost, da dobijo strukture, ki so najbolj odgovorne za propad slovenskega gospodarstva, cele stanovanjske komplekse. Nezadovoljstvo s tem zakonom smo izrazili tako, da smo poslali protestno pismo slovenskemu parlamentu. Pred tem smo skušali za akcijo animirati druge sindikate, a ni bilo odziva. Tako nam je teže vplivati na proceduralni proces v parlamentu. Če bi bil pritisk ojačan, bi lahko bila pot sprememb hitrejša. Prek Konfederacije novih sindikatov Slovenije, ki nas je v prizadevanjih podprla, akcijo pa prepustila nam, saj smo po nekaterih podatkih prav v občini Ravne največ odvajali za stanovanjsko gradnjo, smo se najavili ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, g. Jazbinšku, a nas še vse do danes ni sprejel. Ocenjujemo, da prav to ministrstvo seje med železarje največ nemira, saj povečuje cene uslug, realno pa plače padajo. Tega ne mislimo opazovati, tudi najnovejšega predloga za povišanje stanarine ne. Oster protest smo naslovili na Stanovanjsko podjetje Ravne in se z direktorjem dogovorili, da se sestanemo pred sejo njihovega upravnega odbora. Kolikor poznam mentaliteto našega članstva, ne bomo soglašali s takšnim povišanjem stanarin, kot ga dovoljuje ministrstvo. V zvezi z upravnim odborom stanovanjskega podjetja bi povedal še to, da smo na našem izvršnem odboru izrekli kritike na predstavnike delavcev železarne v tem odboru. Pred sejo večkrat ne pridobijo našega mnenja. Pripombe smo imeli tudi na merila za dodeljevanje stanovanj. Nismo se strinjali, da bi pri dodeljevanju navadnih in socialnih stanovanj upoštevali tudi kadrovski kriterij. Menili smo, da bi imeli fizični delavci s sprejetjem tega kriterija veliko manj možnosti za pridobitev stanovanja. Smo namreč bolj skeptični do dodeljevanja kadrovskih točk. Zahtevali smo, da je kadrovska lista posebej oblikovana, ne pa da je za vse prosilce ena sama, kot je pritožbeni organ en sam, le upravni odbor kot prva stopnja namreč, druge stopnje pa sploh ni. To je potem načelo "kadija tuži - kadija sudf; nekdo merila postavi, ni pa nikogar, ki bi lahko njihove "morebitne napakice" popravljal. Je pa še druga ugotovitev: stanovanjsko podjetje je danes družba z omejeno odgovornostjo. Če je dejanski lastnik ne bo nadziral, se lahko zgodi, da bo 1700 stanovanj dobila v svoje roke peščica ljudi. Na vso našteto problematiko želimo danes opozarjati v neodvisnem sindikatu, se pa tudi zavedamo, da ta problematika ni preprosta. Nedvomno pa se pri mnogih problemih potrjuje naša ugotovitev z začetka, da je novi Stanovanjski zakon v mnogočem sporen. Helena Merkač Pri nožu, kot perspektivnem izdelku naše železarne, je izredno pomembna ena-komernost trdot po vsej dolžini. V obratu se lahko pohvalijo, da imajo popuščno peč, s katero dosegajo pri štiri- ali petmetrskem nožu trdoto + - 1 HRC. To je posledica nedavne predelave, ki sta jo opravili angleški firmi COOPER HEAT in EUROTHERM, dela pa so vodili v našem investicijskem razvoju pod vodstvom dipl. inž. Vlada Hrnčiča. Kot je povedal vodja toplotne obdelave v Nožih inž. Roman Pori, so uvedli lahko obzidavo s keramično volno, krmiljenje so uredili s terihtorji, namesto prejšnjega horizontalnega mešanja zraka z dvema regulatorjema pa imajo zdaj vertikalno s štirimi. Zaradi vseh teh novosti je manjša poraba energije, točnost peči pa povečana na + - 3 C. Končna posledica je seveda enakomernost trdot, zato nameravajo v kalilnici Nožev tako posodobiti še druge peči. H. Merkač ZA ENAKOMERNO TRDOTO PO VSEJ DOLŽINI SKRB ZA RASTJE V ŽELEZARNI Pravijo, da pred pragom spoznaš, v kakšno hišo boš stopil, in da tovarno prepoznaš pred plotom, ki jo ograjuje. Če ne pred njim, pa za njim, bi lahko rekli za Železarno Ravne. Po urejenih nasadih in zelenicah, ki prišleca pozdravljajo ob vhodu v tovarno in ob posameznih halah, bi težko kdo rekel, da prihaja v železarno - tovarno s črno metalurgijo. Kakor ni notranjost proizvodnih hal povsod enako urejena, tudi za celotno površino železarne ( ki meri blizu 800 000 m2 ) ni mogoče reči, da je iz škatlice. Vendar je urejenih površin veliko in so tudi redno vzdrževane. Zanje skrbi oddelek za komunalno dejavnost, ki ga vodi Rudi Lesjak in je del podjetja Zaščita. Razen zunanjščine -zunaj železarniškega plotu sta parka ob gasilskem domu in pri spomeniku padlim pred glavnim vhodom - ima na skrbi tudi čiščenje večine poslovnih prostorov v železarni ( le Valjarna, Jeklovlek in Jeklarna imajo svoje čistilke ) ter DTK in samski dom ob Suhi. Poslovne prostore opremljajo tudi z rožami in zelenjem, kijih vzgajajo v lastnem rastlinjaku. Že več let železarna ni kupila nobene rože,tudi zemljo za presajanje pripravljajo v oddelku sami. Skrb za rože je pred dobrim letom prevzela Alojzija Vujevič. Pravi, da ima z njimi veliko veselje - to se odraža tudi na rastju, ki ga vzgaja in neguje. Mojca Potočnik VARSTVO IN UREJANJE OKOLJA AVSTRIJSKA ZAHVALA ŽELEZARNI RAVNE V soboto, 20. junija, je bilo na Prevaljah srečanje predstavnikov obmejnih občin Slovenije in Avstrije ter organizacij Zelenih z obeh strani meje. Organizirali sta ga občini Pliberk in Ravne, na njem pa so govorili o problematiki varstva okolja. Predstavnik Neodvisnega društva za zaščito Labotske doline iz Št. Pavla je na srečanju prebral pismo, v katerem društvo izraža podporo slovenskim prizadevanjem za varstvo okolja in poziva deželi Koroško in Štajersko ter državo Avstrijo, naj Sloveniji pomagajo pri sanaciji šoštanjske elektrarne. V zvezi z Železarno Ravne so napisali: "V gozdovih Labotske doline smo na podlagi analiz smrekovih iglic ugotavljali, da poleg glavnega škodljivca, domače elektrarne na rjavi premog, v to dolino sega tudi vpliv Železarne Ravne, in to vse od začetka njenega intenzivnega obratovanja v letu 1943 naprej. Posebno jasno je bilo mogoče ugotoviti čas, ko je Železarna Ravne prešla od kurjave z mazutom na kurjenje z neškodljivim zemeljskim plinom, oziroma trenutek, ko je bilo mesto Ravne priključeno na sistem daljinskega ogrevanja iz železarne (leta 1973). S tem ste že zelo zgodaj prešli na okolju prijazen način toplotne oskrbe kraja - kljub zahtevnim investicijskim posegom - in ste postali tudi nam na Koroškem vzor pri reševanju te problematike. Z zmanjšanjem emisije škodljivih snovi ste ublažili neugodne obremenitve gozdov kakor tudi prebivalstva, za kar smo vam dolžni veliko zahvalo." (Prevod iz nemščine: dr. Janez Bratina) KAJ SMEMO VEDETI O SVINCU 1. Splošne lastnosti, vloga v jeklu Ker živimo na njegovem izviru in zajemamo iz njega vsakokrat, ko se peljemo z avtomobilom, nam svinec ni nez- titan, vanadij, uran imajo komaj 20 W/mK. Z ogrevanjem se trikrat bolj razteguje kot železo pa tudi pol težji je od njega. Vse te lastnosti ne omejujejo njegove uporabnosti v jeklu, pač pa mu maniša vrednost hlapljivost (1740 C, —— brez svinca s svincem Hitrorcino jeklo a> o 'c. .3 o L— O k— al E