xvii. letnik.
V	Gorici, 27. maja 1909.
21. številka.
Izhaja vsaki četrtek
ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1-50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna11 v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
■ W
-V?’”*,
225 *
3>~Gr
Naročnino in naznanila s p r v j e m a upravništvo, Gorica Scrneniška ulica št.
Id Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, ua Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu. pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korcnjskctn bregu (Riva Como) št. 14 . po 8 vin.
Oglasi in poslanice ? se računijo po petit > vrstah in sicer: če i se tiska enkrat 1 i v., J dvakrat 12 v., tri-J krat 10 v. Večkrat po pogodbi.
j
J
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v (iorici.
Tiska ,.Narodna Tiskarna" (odgov. !.. Lukežič) v Gorici.
Gospodarsko delo »Goriške zvez e“,
v I. 1908.
Danes se je vršil ob obilni udeležbi občni zbor »Goriške zveze". O sklepih tega zbora bomo poročali o drugi priliki. Tu hočemo podati le glavne podatke o napredovanju in delovanju tega važnega zavoda v minulem letu 1908. »Goriška zveza" je napravila v minulem letu v gospodarskem oziru velike korake naprej. Ne moremo sicer reči. da je bilo nje delo popolno. Nedostaje še mnogo, kar bomo morali v prihodnjosti spopolniti. Tudi ne moremo reči, da se je vsak naš korak, ki smo ga storili, posrečil. a reči treba, da je bilo v minulem letu mnogo dela in vsestranskega napredka, ki nas navdaja s ponosom in pogumom za nadaljnje delo v prid gori-škemu kmečkemu in delavskemu ljudstvu, kateremu je v prvi vrsti zavod namenjen.
Koncem I. 1907 je bilo pri ..Goriški zvezi" 28 zadrug, koncem 1. 1908 pa 58 in sicer 39 raiffeisenovk, 3 posojilnice Schulze-Delitsch-evega sestava, 4 mlekarske zadruge, 1 živinorejska, 5 kmetijskih in konsumnih, 3 obrtne, 1 kletarska, 1 vrtnarska in 1 trgovinska zadruga. V tekočem letu 1909 je število pridruženih zadrug narastlo na 63 in sicer imamo v ajdovskem sodnem okraju 7 posojilnic, v go riškem 18 posojilnic in 12 nedenarnih zadrug, v kanalskem 1 posojilnico in 1 nedc-
LISThK.
Podoreharji.
Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov.
(Dalje.)
No, Bog ti pomagaj! Jaz ...".
Stricu Dreju je prekinil nadaljnje govorenje France, ki je vstopil in prisedel za mizo. .Vlarica je vstala, odnesla štiri krožnike v kuhinjo in se potem vrnila. da odnese še ostalo, ko povečerja France. A je morala čakati precej Časa. ker brat je pripovedoval med večerjo očetu, kaj mislijo ljudje o njegovem podjetju.
»Pri Olivu v Robiču sein bil. Pod večer so prišli nekateri krejski možje dol in govorili so potem z drugimi, ki so jih dobili že pri mizi. o vas, kako da ste predrago plačal, pa da ne boste imel pri tem nobenega dobička, in da boste srečen, če dobite ne glede na trud, toliko, kolikor ste dal za les. In tako naprej je šlo. Jaz sem se napravil domov in ko sem šel mimo njih mize, sem jim rekel: .Rešetajte raje svoje stvari, mi bomo pa svoje in vemo. kaj delamo!’
narno zadrugo, v k r m i n s k e m 2 posojilnici, v t o m i n s k e m 3 posojilnice, v cerkljanskem 1 posojilnico in 2 nedenarni zadrugi, v kobariškem 6 posojilnic in 1 nedenarno zadrugo, v bovškem 1 posojilnico in 1 nedenarno zadrugo, v k o m e n s k e m 5 posojilnic. v sežanskem 1 posojilnico in v tržiškem 1 posojilnico.
Skupnega p ront et a je bilo v letu
1907	kron 1.774.o44-74, v letu 190S pa K 3,984.231-86.
Denarna sporavnava z zadrugami je znašala vi. 1907K684.405-07,v 1. 1908 pa K 1.432.077-24.
Stanje naloženega denarja pridruženih zadrug je bilo koncem leta 1 (>07 K 273.565-70, koncem 1. 1908 pa kron 595.322-91. Stanje izposojil vseh pridruženih zadrug je bilo koncem leta 1907 K 157.513-12, koncem 1. 1908 pa K 326.492-82.
Denarni promet s »Centralno posojilnico" je znašal v 1.1907 K 788.435-58. v I. 190S pa K 1.048.009-96. Naloženega denarja pri »Centralni posojilnici" je bilo koncem I. 1907 K 124.091-47, koncem I. 1908 pa K 281.082‘46. Izposojil je bilo pri »Centralni pos." koncem leta 1 '>07 K 5.46F84, koncem I. 190S pa K 52.114-45.
Blagovni promet je znašal I. 1907 K 98.406-93, v 1. 1908 pa K 209.563-03. Tega prometa se je udeleževalo I. 1907 le 17 zadrug.
V	»Goriški zvezi" se je osnoval v minulem letu po prizadevanja g. dež. odbornika Berbuč-a vinarski odsek, ki ima nalogo pospeševati razprodajo domačih vin. Ta odsek je poskrbel, da
Spogledali so se in utihnili. Da so potem naprej govorili, se razume".
To je povedal France in povečerjal. Oče mu je rekel na njegove besede: »Prav si jim povedal. Saj drugega res ne znajo, kakor da vlačijo človeka po zobeh, če vidijo, da mu gre dobro".
»Daj .Marica, pospravi še to. potem pomolimo!-- je ukazala Podoreharica hčeri. Ukazano je izvršila hitro in se vrnila.
Kmalu nato so res molili po stari navadi, kot se je od roda do roda. Oče je molil na debel družinski rožar naprej in drugi za njim.
Cez pol ure je bila Podoreharjeva hiša zaprta in okna so bila že temna. Nad vasjo je slonela jasna poletna noč. v katero je zadonel zdaj pa zdaj glasen vrisk in zaljubljena pesem, ki je prišla glasna iz fantovskih grl in šla preko vasi in sanjajočih polj in zamrla. In tu in tam je utonila izmed milijonov sester zvezda in švignila hitro kakor misel žareča skozi zrak in že je ni bilo več... Človek, ki bi jo videl, bi se nehote zamislil in žalost bi objela njegovo srce in mu govorila: »Glej moj dragi.
so bila naša vina častno zastopana na dunajski vinski razstavi. Za to svoje delovanje je bila »Goriška zveza" odlikovana s častno diplomo.
Pri vsem tem ogromnem delu je »Goriška zveza" končala poslovno leto
1908	le z malim dobičkom K 759-24, kar priča, da se je »Goriška zveza" v 1. 1908 žr to vala za kmečke koristi, ki jih zastopa.
Vinska razstava na Dunaja.
Naša dežela prideluje dosti in dobrega vina. Ce kje. je pri nas grozdje zdravo in zrelo, sploh ima vse pogoje v sebi, da se iztisne iz njega zdrava in izvrstna kapljica, lzvestno je tudi, daje postal naš kmet napreden v vinogradu, skrbi, da redi najboljše vrste trt. doma pa da izdela iz grozdja vino po naj-umnejšem načinu. Vkljub temu ni mogel letos svojega pridelka razprodati, ali pa ga je moral oddati po jako nizki ceni. Kar je iztržil, ne zadostuje v pokritje stroškov, katere 11111 vinograd povzročaj e.
Kaj je temu krivo?
V	prvi vrsti to, da niso naša vina znana v svetu in niti ne v naši avstrijski domovini. Razen v par sosednjih kronovinah. na Kranjskem in Koroškem, ne poznajo naših vin. in če jih drugod tudi točijo in razprodajajo, godi se to pod drugim imenom.
tako je s srečo posameznika. A pride včasi in sreča tudi utone. Videli smo jo. ko je žarela in smo jo želeli sami. ko pa pada, obžalujemo onega, katerega je zapustila, in ne želimo si biti na njegovem mestu".
O Bog, res je tako!
III.
Peter Hulii. oni mož, ki ga je omenil v gostilni pri Jurečevki Podorehar, se je bližal Potokom, ko je zaslišal za sabo poštni rog. Vstavil se je in pogledal nazaj proti Kredu. Kmalu se je prikazala na koncu vasi breginjska pošta in se pomikala počasi naprej, ker s Kreda do Potok je bil precej strm klanec.
»Na. na. srečo pa imaš Peter", si je mislil Hubi sam pri sebi. „I)o Bregi-nja se lahko pelješ in potem imaš še kake tri ure, pa si doma, kjer te gotovo težko čakajo".
Voz se mu je bližal, le par stre-Ijajev je bil še oddaljen.
»Ho .Mate. udari po konju!" Kakor bi zazvenelo jeklo, tako krepko je prišel Huhitov poziv do postiljona .Mateja;
Drugi uzrok. ki je potisnil v tem letu vinu kup tako nizko, je vinski kartel. Res. da je bila letina bogata tudi drugod, posebno na Nižje Avstrijskem in Ogerskem, o čemer bodemo še govorili: toda če bi se več vina pridelalo. nego ga je mogoče zavžiti. tedaj bi blago preostajalo pridelovalcu. Temu pa ni bilo tako. Vino se je razprodalo, a po zelo nizki ceni. Ce se je pa razprodalo. je to znamenje, da se je tudi konsumiralo in da ga je bilo treba.
Potemtakem nam je hoditi dvojno pot za odstranitev vinske krize. Prvič je treba skrbeti, da se svet seznani z našimi pridelki, ali — kakor pravimo — treba je skrbeti za izdatno reklamo; drugič razrušiti kartel.
Kot izborno sredstvo v- dosego prvega namena je smatrala naša dežela vinsko razstavo, ki se je vršila 13. in 14. t. 111. na Dunaju v ljudski kleti magistralne palače. Zato sc je pa tudi udeležila v obilni meri te razstave. Različna društva in družbe in drugi činitelji so kar tekmovali, da bi bili na razstavi častno zastopani, kar so tudi v polni meri dosegli.
V	ta namen osnoval se je v Furlaniji poseben odbor, »Goriška zveza" je izvolila poseben vinarski odsek, na slovenski strani trudili so sc v to svrho še slov. kmetijsko društvo, vinarska zadruga v Gorici, vinarsko društvo v Tomaju in drugi. Da so tudi občine in okraji tekmovali, je razumljivo. Naj-Č a s t n e j š e je bila pa zastopana občina Dornhcrg. Tu je ljudstvo
moz j,- prijel za vajeti, švignil z bičem po zraku in kmalu nato sc je vstavil voz pred Petrom.
»Lej, lej, Muhi. ti tukaj. Kje pa si bil? V' Kredu, ali še bolj daleč?"
Muhi je vstopil, se vsedel poleg postiljona in 11111 začel govoriti, po ka-kakili opravkih je šel.
Ko sta bila že izven Potok, je končal Prosnidčan s svojini pripovedovanjem in .Mate se mu je začudil.
»Kaj vse mi poveš! Vsak dan sem na cesti in vsak dan peljem od Bregi-nja do Kobarida kakega človeka in od Kobarida do Breginja tudi. a tega nisem še slišal. In Podorehar, ki mi navadno vse zaupa, ki se pelje z menoj, ni besedice črhnil o tem. Čakaj, čakaj, ga že pobožam!... Hi. vranec, hii!...“
Vsako malo časa je moral .Mate vspodbujati konja, ker cesta je postajala grapasta in solnce se je že prribližalo nizko nad Alijo. Dolge sence dreves ob poti so silile v postiljona. da mora precej pognati, če hoče priti do Breginja, ko bodo še žareli oblaki nad gorami, kakor bi bile potrošene rudeče rože čez nebo...	(Dalje	prihodnjič.)
'- ps ' T §r.
trezno misleče, konservativno, a napredno v lepem pomenu besede.
Razstavo je priredilo društvo za varstvo avstrijskega vinogradarstva.
Uverjeni smo. da vstrežemo našim vinogradnikom, ako jim podamo tu za danes najvažnejše podatke te razstave gledtž vdeiežbe s posebnim ozirom na slovensko stran goriške dežele.
Vina so bila razvrščena v dve glavni skupini: bela in črna vina. Iz-ložnikov belih vinje bilo 542, med njimi nekateri z različnimi vrstami; črnih vin pa 236. Po kronovinah kaže razstava 210 izložnikov z Nižje Avstrijskega, 142 z Moravskega. 92 z Goriškega, 28 s Štajerskega. V manjšem številu so potem še zastopane dežele: Tirolsko. Kranjsko, Istra, Dalmacija, Hercegovina in Trst.
Za črna vina je bilo izložnikov z Nižje Avstrijskega 37. z Moravskega 53, z Goriškega 7(>. z Štajerskega 18, iz Tirolov 24. v manjši meri so bile zastopane druge gori navedene kronovine. Kar se tiče torej črnega vina. je bila naša dežela glede števila izložnikov najbolje zastopana. Sploh pa se je z merodajnega mesta priznalo, da zavzema z ozirom na število izložnikov in na različne vrste vin naša kronovina drugo mesto v Avstriji.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Politični položaj.
Načelniki klubov so v torek skle-
«
nili. da do drugega junija t. I. ne bode več plenarne seje poslanske zbornice, Češ. da se na ta način dade proračunskemu odseku prilika, da pravočasno reši proračun. Agencija ..Centrum" pa pravi sedaj, da tiči za tem odgodjenjem državnega zbora neki drug zajec. Omenjena agencija trdi namreč, da baron Bienerth ne čuti več pod seboj trdnih tal ter da bi znala pri sedanjemu razpoloženju poslancev dati poslanska zbornica njegovi vladi kako zaušnico, ki bi bila podobna nezaupnici. Posebno je baje .za to pripraven nujni predlog dr. Šušteršiča tičoč se bosanske agrarne banke. Pa tudi finančne predloge finančnega ministra Bilinskega nimajo v zbornici dokaj prijateljev. Sploh da se bode moral Bienerth kmalu prepričati, da tudi proti Slovanom se ne da vladati v Avstriji.
Proračunski odsek državnega zbora.
Proračunski odsek je v pond. sprejel proračun poljedelskega ministerstva. Poljedelski minister Braf je izrazil živo željo, da bi se rešilo vprašanje razdol-žitve zemljišč. Vendar bo treba premagati precejšne težave, posebno glede vprašanj eksekucij in hipotekarnega kredita. Potem je naznanil zakonito ureditev vprašanja kolonov na Goriške m. Glede novega zakona o vodnih pravicah je uže po-svetovavanje med posameznimi mini-sterstvi. Obljubil je, da se bo vlada ozirala na izražene želje glede poljedelskih šol. —
V	torek je proračunski odsek rešil proračun za ministerstvo notranjih reči.
Oboroževanje brez konca in kraja.
Zadnji čas so počele razne države kar tekmovati v oborožen ju. Avstrija zgradi v teku 7 let sedem ..dreanaugh-tov“, t. j. velikih vojnih ladij. Italija 9 ali celo 10, Anglija pa bode uže letos začela graditi take velikanske vojne la-dije, katerih misli napraviti osem in če bi se ji zdelo to premalo, pa bi jih k letu še toliko zgradila. Pa tudi Nemčija bode začela z gradnjo novih velikih vojnih ladij. Vse to stane pa mnogo stotin milijonov. Zato pa se nam ne kaže bodočnost nič kaj prav prijetna, kajti davčni vijak navijal se bode vedno bolj in bolj in denar romal bode v blagajne za pokritje stroškov za oborože-
vanje, a ne zn zbolj?nrtje gmo?nogn'sTa-nja kmečkega ljudstva, rokodelcev in drugih podpore vrednih slojev.
Tirolski katollikl zbor zaključen.
V	nedeljo je bil zaključen pni tirolski deželni katoliški shod. Tem povodom je bil v mestni dvorani slavnostni shod. Udeležba je bila ogromna. Papež je poslal svoj blagoslov. Shod sta brzojavno pozdravila tudi nadvojvoda Fran Ferdinand in Hvgen. Shod je v daljšen govoru pozdravil tudi bridsenski knezoškof dr. Altervviesel. Vseučiliščni profesor Hofmann je govoril o tisku in zahteval, naj bodo tirolski katoliki složni in naj podpirajo Pijevo društvo. Prof. dr. Mihael Mayer je govoril o verski nevarnosti na Tirolskem. Profesor Anton Mtiller je govoril o veri, patrijo-tizmu in vzgoji. Konečno je govoril še opat Bacher, nakar je bil shod zaključen.
Darovi.
Jubilejni darovi za ..Slovensko s i r o t i š č e":
P. n. gg. .Jakob Ivančič, Selce pri Kamnu 20 K, Marija Stepančič 2 K. Terezija Silič I K. Alojzij Maraž, Št. Ferjan 30 v. Ivan Jakin, Gor. Cerovo 35 vin., Jakob Rejec, župnik, Čepovan 3 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za „A I o j z i j e v i š č e":
Za majniški izlet sta darovala: ,Mo»signor Skočir, dekan 20 K, preč. g. Franc Švara, kaplan 10 K.
Za novo monstranco: Preč. g. župnik Rojec 20 K. preč. g. dekan Berlot 10 K. preč. g. Edvard Štrekelj 10 K. (Za monstranco potrebuje »Alojzijevišče" še 20 K.)
Za zavod: Slavno županstvo Cerkno 20 K, preč. g. vikar .J. Seljak 4 K, p. n. Sever 50 1 belega vina.
Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati!
Domače in razne vesli.
NA ZNANJE. Kakor Je bilo naznanjeno v zadnjem ..Primorskem Listu", stopili smo v zvezo poštnega čekovnega prometa. Naročniki, kateri prejmejo položnico, naj zapišejo nanjo svoto, ki JodolžuJeJo »Primorskemu Listu" in naj Jo kmalu odpošljejo. Kdor ne more naročnine takoj poslati, naj položnico shrani, da jo porabi o svojem časa. Na ta način si naročniki prihranijo stroške za znamke, ker za položnice ni treba nobene znamke.
Vesele blnko*tne praznike vošči Primorski List" vsem cenjenim naročnikom. čitateljem in somišljenikom.
Vipavska železnica. — Delniško društvo tega imena je imelo preteklo soboto svoj šesti redni občni zbor na )unaju, kjer ima po pravilih svoj sedež. Predsedoval je dr. Gregorčič, vlado je zastopal sekcijski svetnik baron 'Craus, deželni odbor pa profesor 3 er buč. Delničarji so bili delom osebno, delom no pooblaščencih navzoči postavnem številu. Poročilo in letni račun sta se potrdila, oziroma vzela na znanje soglasno. Nato se je vršila volitev upravnega sveta za naslednja tri leta. Izvoljeni so bili po vskliku vsi dosedanji svetniki. Vlada je imenovala v upravni svet dva člana, ki sta: dvorni in sodni odvetnik dr. Klement Sežun in višji stavbeni svetnik Forster. Na to se je konštituira! novi odboj, ki je izvolil predsednikom dr. Gregorčiča, njegovim namestnikom prof. Berbuča.
"Društveni upravnik jedvorni svetmlTdrT W e r n e r.
Dar. — Veleč. gg. monsignor Lu-kežič in prof. dr. Zorn sta darovala lepo število knjig »Slov. katol. delavskemu društvu" in društvu »Skalnica Bog poplačaj!
Odbor »Slovenskega slrotlšča" je
tako-le sestavljen: Monsignor Jos. Pavletič, ravnatelj, dr. A. Pavlica, podrav-natelj in blagajnik, župnik Iv. Kokošar, prefekt, šolski nadzornik in prof. Fr. Finšger, zapisnikar.
Imenovanje. — Deželnosodni svetnik v Gorici g. Dionizij Ušaj je imenovan svetnikom višjega deželnega sodišča v Trstu.
Kranjski liberalci razkrinkani. -
Tajili in tajili so kranjski liberalci svojo zvezo z Nemci proti »Slovenski Ljudski Stranki". Imenovali so lažnike in obrekovalce vse one, ki so trdili, da med njimi in Nemci obstoja zveza, in ljubljanski župan Iv. Hribar se je osme-lil celo izreči grožnjo, da odstopi od vseh časti, ako se kdo upa dokazati to zvezo. Njih glasilo »Slov. Narod" pa je nasprotno večkrat našo goriško »Slovensko Ljudsko Stranko" obdolžil, da je zvezana z Lahi, brez da bi prinesel dokaz resnice za to. A to se je maščevalo, in sicer bridko maščevalo. Pretečeni teden je namreč prišla na dan pogodba, katero je sklenila ljubljanska liberalna stranka z Nemci. To se je zgodilo v seji trgovske zbornice. Svetnik trgovske zbornice. Nemec, A m b roschi tsch je spravil na dan to pogodbo v origiralu. katera pogodba nosi Hribarjev in T a v-čarjev ter Grasellijev podpis od zastopnikov slov. liberalcev, in treh kranjskih nemških veleposestnikov. V tej pogodbi priznavajo slovenski liberalci• Nemcem pravico do zastopstva v občinskem svetu ljubljanskem, v trgovski in obrtni zbornici, z a go t a v lja j o d eže I n o podporo ljubljanskemu nemškemu gledališču, nemškega zastopnika v dež. kulturnem s v e t u in ne vemo še kaj. Vsa slovenska javnost stoji očarana pred tem razkritjem. Kranjski in goriški liberalci pa so tako drzni, da skušajo to pogodbo celo opravičevati. Sramota za slovenske izdajalce, ki se vežejo na škodo naroda z Nemci, ki prodajajo slovenske interese za skledo leče našim najhujšim narodnim nasprotnikom. Slovensko ljudstvo, poglej liberalce, kako izdajajo tvoje pravice in kako sramotno se s teboj igrajo!
Dmrl Je na Pontiebi (Ponteba) ondotni župnik preč. gosp. monsignor Ivan Modrijan v starosti okoli 60 let. Blagi pokojnik je bil rodom beneški Slovenec iz Platišč. Bil je župnik na Pontiebi že 30 let. Dasi je služboval med laškim ljudstvom, bil je vedno zvest ud »Družbe sv. Mohorja" že od leta 1878. Njegovega imena pa ne dobimo v koledarjih v seznamu beneško-slovenskih Mohorjanov v videmski nad-žkofiji, pač pa pod dekanijo Trbiž v krški škofiji. Huda bolezen ga je prikovala že v veliki noči na posteljo, iz katere mu ni bilo usojeno več ustati. Bil je duhovnik po srcu Gospodovem. Mir njegovi plemeniti duši!
Vprašanje uredniku ,.Kmečkega Glasa". — Pred leti, ko ste pripeljal črešnje na trg, plačali so Vam dunajski prekupci po 24 vin, za kg, dan pozneje pa so bile po K 1 -40 za kg. Svečano ste se pridušil, da bodete uže tako vpeljali, da bodemo sami kmetje naše sadje preč pošiljali ter je drago prodajali.
livo Vam sedaj lepe prilike! Zgodnje črešnje so bile pred nekoliko dnevi po 80 vin. kg. sedaj so pa po 8—12 vin. Vipavci jih ne marajo brati, ker se jim ne splačajo! Sedaj imate lepo priliko, da kupčijo tako uredite, da bomo naše sadje dražje prodajali! Ako pa niste v stanu tega storiti, ako ne
'mt^efe^Valtl^oKTjuB^^Olniti; kako naf imenujemo Vaše delovanje!? Farbanje, ali ni res? Pričakujemo točnega odgovora I	Večkmetov
iz vipavske doline.
Vabilo na javno telovadbo notranjskih in goriških »Orlov", ki se bode vršila dne 30. maja 1909 v Vipavi. Spored: 1. Do 9. in pol ure dopoludne zbirališče v Logu pri Vipavi in odhod. 2. Ob 10. uri dohod v Vipavo in pozdrav. 3. Na trgu sv. maša s kratkim nagovorom. 4. Po sv. maši obhod, in kosilo. 5. Ob 1. in pol uri popoludne telovadna skušnja. 6. Ob 4. uri javna tetovadba »Orlov": a) rajalni nastop, b) proste vaje, c) skupine, č) orodna telovadba, d) rajalni odhod. 7. Po javni telovadbi ljudska veselica »Pod skalo" s šaljivo poštojin srečkanjeni. Pri javni telovadbi in ljudski veselici svira popolna vojaška godba pešpolka št. 4.7 iz Gorice. Vstopnina k javni telovadbi: Sedež I. vrste 2 K, II. vrste 1 K; stojišča 50 h; k ljudski veselici 40 h. Vstopnice se dobivajo do 29. maja pri Silvestru Ivanu v Vipavi in 30. maja pri. blagajni. K najobilnejši udeležbi vabijo notranjski in goriški »Orli".
Protestni shodi. — V nedeljo so se vršili po raznih mestih, tako tudi v Gorici in v Trstu protestni shodi proti povišanju davščine na žganje in pivo, katere so priredili socialni demokratje. Mi se s takimi protesti nikakor ne strinjamo, ker so na škodo našim vinogradnikom.
Davek na samce. — Pri razpravi proračuna finančnega ministerstva je v pond. finančni minister vitez Bilinski rekel, da namerava vlada obdačiti. t. j. vpeljati poseben davek na samce, namreč na osebe, ki nimajo skrbeti, za ni-koga razun za sebe.
Cene tobaku zvišajo? — V vladnih krogih se bavijo tudi z mislijo povišati cene tobaku. Najprej so hoteli zvišati cene cigaretam, kar bi državi neslo 14 milijonov kron, a so to misel opustili. Ni pa izključeno, da vlada, ko spravi pod streho sedanji svoj finančni načrt, stopi pred državni zbor z načrtom o zvišanju cen tobaku.
Vojaški dopusti za časa žetve,—
Poveljstvo 3. voja je določilo za letos pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih in trenu tritedenski dopust za Časa žetve. O tem času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehničnih oddelkih pa se vežbanje nadaljuje in le če razmere dopuščajo, odpuste nekaterniki na tritedenski dopust. Letošnje vojaške vaje se zaključijo 11. septembra.
Streljanje proti toči. — Vojno ministerstvo je odpovedalo prodajo smodnika po znižanih cenah za streljanje proti toči.
Postojna —■ mesto. — V petek je došlo z Dunaja v Postojno brzojavno obvestilo, da je cesar z dekretom dne 9. t. m. povzdignil trg Postojno v mesto. Mesto je bilo v petek v zastavah in topiči so pokali. Zvečer je bila bakljada in razsvetljava.
Znižane cene šolarjem na držav* nlh železnicah. — Opozarjajo se merodajni krogi, da je v osobnem tarifu drž. železnic določilo, po katerem plačajo šolarji izletniki do 20 leta polovično, otroci pod 10 leti pa četrtinko vozne cene. Na to se večkrat pozabi, in ljudje preveč plačajo, ali imajo neprijetne sitnosti pri želez, osobnih blagajnah.
Pomočnik obstrelil mojstra. — V soboto večer je prišel k mizarskemu mojstru Antonu Černetu v ulici S. Ana-stasio v Trstu pomočnik Miha Severino iz Gradiške po plačo. Pred par dnevi ga e bil mojster nekaj oštel. ker ni bil zadovoljen z delom. Nato Severina dva dni ni bilo blizu. Ta večer mu je mojster očital, zakaj ni prišel delat, mu iz-
plačal, kar mu je šlo ter ga vprašal, ali pride v ponedeljek delat. Namesto odgovora potegne Severino revolver ter ustreli petkrat na mojstra, ki so ga tri kroglje nevarno zadele. Delavci so se vrgli na besneža ter ga izročili redarjem, nevarno ranjenega Černeta pa so prepeljali v bolnišnico. Upati je, da mu zdravniki rešijo življenje.
Listnica uredništva. — Gosp. I. R. v Črničah: Porabimo !
Listnica nprave: G. Mlekuž Josip, Bovec 60: Denar prejeliI Hvala lepa!
Mestne novice.
m Birma. Naš prevzvišeni knezo-nadškof bode delil zakrament sv. birme na Binkošti in sicer ob 11. uri v stolnici, popoludne ob 5. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, drugi binkoštni praznik ob 11. uri v stolnici, popoludne pa v knezonadškofijski kapeli. Nadalje bo delil prevzvišeni knezonadškot' zakrament sv. birme celo osmimo vsaki dan v knezonadškofijski kapeli ob 7. uri zjutraj.
m Shod društva „Skalnlca“ se je sponesel prav dobro. Udeležba je bila velika. Govornik č. g. dr. Srebernič je govoril o nalogah, ki jih ima ženstvo v človeški družbi. Pojasnjeval je zglede, koliko dobrega lahko stori ženski vpliv v socialnem, političnem, verskem in družinskem pogledu.
m Sbod „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo dne 6. junija v restavraciji „Central“ ob 3. in pol pop. t. j. po sv. blagoslovu v cerkvi sv. Ignacija.
m Nagla smrt. V noči od srede na četrtek je umrl v Gorici nagle smrti g. Anton Mažgon, zasebni uradnik v starosti 50 let. Padel je namreč po stopnicah v hiši, kjer se nahaja Gregoričeva gostilna v ulici Sv. Antona ter si .zlomi! tilnik. Ostal je na licu mesta mrtev. Pokojnik je bil rojen v Cerknem. Poznan je bil jako dobro na Goriškem. Bil je jako nadarjen človek in je sodeloval pri raznih listih. Ako je resničen pregovor: „Vsakdo je svoje sreče kovač", potem se ne bi moglo trditi o Mažgonu, da bi bil dober kovač svoje sreče. Pokojnik je bil v svojih mladih letih tudi vojak in se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Pri obleganju Banjaluke po Turkih seje Mažgon izkazal pogumnega vojaka in je bil tudi odlikovan z malo zlato kolajno za hrabrost. N. p. v m.!
m »Banca popolare'. V torek je imela ta banka, ki je vsled velikanskih izgub pri igrah na borzi prišla v take denarne zadrege, da ni mogel nikakor izostati polom, svoj izvanredni občni zbor v dvorani tukajšnjega gledišča, katerega se je udeležilo nad 300 oseb iz Gorice, iz Trsta, iz Furlanije in z Videmskega. Ta zbor je bil skrajno viha-rčn, kar je popolnoma naravno, če se pomisli, da znašajo dosedaj znani primanjkljaji nad 2,000.000 K. — Ti neredi v banki pa niso od včeraj, kajti prejšnji ravnatelj banke, itaiijanski podanik Col le. na katerega bodisi da po pravici ali pa tudi krivici zvračajo vso krivdo, je odnesel pete uže meseca fe-bruvarja tega leta, in kmalu potem so člani načelstva banke spravili skupaj znesek 500.000 K, meneč, da se bodo s to svoto pokrili vsi primanjkljaji. Ali varali so se. kajti vsako toliko prišlo se je zopet in zopet na sled večjim ne-rednostim in primanjkljajem, tako, da se sodi, da znaša ves primanjkljaj tam-okoli 2,000.000 K. Najprej zatekli so se člani načelstva k banki „Credit“ na Dunaju s posredovanjem posiovodje tukajšnje njene podružnice g. Pavie, da bi ta pritekla „Popolare“ na pomoč ter jo rešila zagate. Banka „Credit“ pa je to ponudbo kar naravnost odklonila. Namesto nje pa je prevzela vendarle
likvidacijo „Banca commerciale trie-stina" pod pogojem garancije enega mi-lijonona in 500.000 K, katero so ji priskrbeli baje člani ravnateljstva „Bance popolare" in drugi. — No, in v tem smislu je bil v torek na občnem zboru stavljen in vsprejet tudi predlog, namreč da »Banca popolare" likvidira ter da likvidacijo prevzame „Banca commerciale triestina". Obenem je bil izvoljen poseben likvidacijski odsek in pa poseben odsek, ki naj natančno preišče vzroke in krivce tega poloma.
Kazensko sodišče baje zasleduje bivšega bančnega ravnatelja C o 11 e -j a, ki se nahaja v blaženi deželi, in sinoči so celo govorili, da je bil Colle uže aretiran in sicer v mestu Brindisi.
m Nagla smrt. Andrej K u i n, star 38 let, je sinoči na nekem dvorišču na Kornju nenadma umrl. Pravijo, da je malo prej popil mnogo žganja, baje nad 1 liter.
m Izvozni trg v Gorici. Dne 26. t. m. je bilo pripeljanih na izvozni trg v Gorico 6 kvintalov marelic po 14 K kvintal. 850 kvintalov črešenj po 14 K kvintal, 45 kilogramov jagod po P60 K kilogram, 50 kvintalov graha po 240 K kifogram ter 30’ kvintalov šparg-Ijev po 50 K kvintal.
Iz goriške okolice.
g Smrtna kosa. V Solkanu je umrla hčerka g. župana v najlepših letih svoje dobe g-čna Pavla Mozetič in sicer dne 25. t. m. ob 5. uri pop. Pogreb se je vršil danes ob 8. uri zjutraj. Naše iskreno sožalje potrti družini in ostalim sorodnikom!
g ..Za pravdo in srce", tragedija v 5 dejanjih, katero je vprizorilo društvo »Zvezda" na Vnebohod v Sovodnjah. je izpadla dobro. Mnogo ljudstva je prisostvovalo pri vprizoritvi krasne igre. Igra se prvi binkošni praznik ponovi, nakar opozarjamo naše občinstvo. Začetek ob 4. uri pop. Po igri nastopijo telovadci in pevski zbor.
g V Kojskem bomo imeli od dne 13. jun. do 20. sv. misijon, ki ga bodo vodili čč. Lazaristi iz Ljubljane. Razmere so postale v zadnjih časih močno slabe, tako v javnem, kakor v zasebnem življenju. Mladina ne vidi pri starejših skoraj nikjer lepega vzgleda, posnema jih v slabem, da prekaša jih; kam pridemo po tem... Potreba sv. misijona je nujna. Ti pa, drago ljudstvo, pokaži svojo ljubezen in vdanost do Vsemogočnega — od katerega je odvisna vsa časna in večna sreča — s tem, da boš pridno obiskovalo cerkvene govore, udeleževalo se sv. zakramentov, se sploh lepo in dostojno obnašalo med tem svetim časom in šlo čč. misijonarjem na roko. Tudi druge ljudi iz bližnjih vasij vljudno vabimo in prosimo, da se udeleže, kolikor mogoče te svete prireditve, ki jim prinese blagoslov božji. Vsemogočni podeli nam svoj blagoslov in milost, daj nam obilnih sadov, da bomo lahko zadovoljni zrli na vspehe.
Še eno veselo novico moram do-datih koncu namreč, da bo meseca julija daroval Najvišjemu č. g. Miha Toroš iz Medane, naš sorojak prvo sv. mašo.
Iz ajdovskega okraja.
a Gabrije na Vipavsken, 23. V'.
09. — (O bolezni). Raznesla se je vest, da tu pri nas razsaja huda in nevarna bolezen in tudi zadnji »Prim. List" je opisal to bolezen in njene morebitne nasledke. A prepihala je močna sapa, odgnala pokvarjeni zrak z vsemi svojimi bacili, in bolezni ni več: bolniki so vstali vsi.
Danes je poslala visoka c. kr. vlada iz Trsta zdravnika g. dr. Berger-ja < nam, ki je preiskal ozdravljene in
konstatoval — h r i p o ali influenco. O tej „s t r a š n i b o I e z n i" v tem i m e-n itn e m" Gabriju so pisali tudi dunajski listi, in gotovo je ministerstvo že telegrafiralo v Trst. Tako izvejo za »mesto" Gabrije po vsej Avstriji.
Razun treh mladeničev, ki so umrli, so ozdravili vsi. Oboleli so razun par žensk sami krepki moški, nobeden izpod 17 let in malo kdo čez 40: samo čvrsti in za vojsko sposobni! Koliko je bilo bolnikov, je težko dognati, ker mnogi so oboleli, par dni se dobro spotili v postelji in ozdraveli, za katere se nihče zmenil ni. Prvi je obolel na dan sv. Marka. 25. aprila; torej je trajala vsa bolezen približno en mesec. Tudi oni Kerševan v Štanjelu in soproga rodom iz Gabrija nista imela otrpnjenja tilnika, ter sla že zdrava.
Da je pa ljudstvo bilo vse zbegano in prestrašeno, je provzročila nagla smrt 3 mladeničev zaporedoma. Prvi je bil velik, zdrav, krepak v 30. letu starosti; obolel je na hripi. ležal 8 dni. se močno potil, bledel, se prehladil, in z vsem previden v jasnih trenutkih umrl za zapljučnico. K večnemu počitku so ga nesli 4 mladeniči; pevci so peli v slovo nagrobnico. Hden izmed teh štirih, ki ga je nesel in nagrobnico pel. 36 leten, močan, velik in zdrav, obolel je drugi dan. se močno potil, bledel, se prehladil in v 3 dneh je komaj prejel zakrament sv. olja — in ni ga bilo več. Tudi njemu so peli nagrobnico. Med pevci je bil tudi Nusdorfer, županov sin. 20 leten mladenič, tudi krepek in zJrav. Bilo je v nedeljo 16. majnika pod noč. Tisti večer je bil še zdrav videti. Po noči ga je napadlo hudo potenje brez bolečin, --- prehladil se je, vroč, bledel je, in o sv. jutru je bil — mrlič. Dobil je le sv. poslednje olje. Ta bolezen je trajala eno noč! Tudi njemu so pevci peli nagrobnico, kakor on prej dvema tovarišema. Gospod c. kr. okrajni zdravnik ga je odprl. G. zdravnik je konstatoval zapljučnico neke hude vrste, imenovano ..pneumonia c ru-posa". To se je videlo na pljučih in po očitnih znamenjih prerezanega črevesa v notranjosti. Kal bolezni je moral imeti že prej. a krepkamladeniška narava se ni zmenila za to. Vsi trije so umrli za zapljučnico, ker so se prehladili. Ker nismo vedeli za uzrok — kajti v taki naglici ni biio zdravniške pomoči
—	je ljudstvo bilo v silnem strahu, posebno ker je hripa po svoje napadala ljudi, kakor napada kolera po svoje, s tisto naglico, da so ljudje kar po vrsti cepali na posteljo.
Strah in groza je obšla ljudstvo, ker je šlo vse prenaglo, kakor blisk. In iz tega strahu je ostrašena domišljija raznesla o kužni bolezni, da je Gabrije zastraženo; eni so rekli, da od 20 orožnikov (..Slovenec", »Piccolo"), drugi, da okoli Gabrija čuva kordon vojakov in orožniki; spet drugi, da je otrp-njenje tilnika (»Meningitis cerebro-spinalis).
»Prim. List" je opisal, kaka znamenja ima otrpnjenje tilnika. Te bolezni pri nas pa ni bilo.
Lna misel pa se uriva: Kaki predpisi in postavne naredbe obstoje zastran epidemij, posebno v ubožnih občinah, kjer je treba nagle in izdatne zdravniške pomoči ? Prosim v imenu trpečega ljudstva. da bi izvedelo, kje iskati pomoči v epidemijah, ker mi ne poznamo postav. Kedo izmed gospodov zdravnikov naj blagovoli priobčiti v časopisju ta pojasnila, ker se mi zdi, da s samim kostatovanjem in statistiko nam ni čisto nič pomagano. To pojasnilo jako zanima občinske urade in duhovski stan naše dežele.
Št. Valentinčič, kurat.
a Starega vina imajo na Vipavskem še precej v kleteh. Vino je izvrstno. Cena mu je sedaj od 24—28 K hektoliter.
Tudi letošnji zarod kaže lepo, po nekaterih kraj;:: Je pričakovati še bogatejše vinske letine.
Iz kanalskega okraja.
ki Kanonična vizitacija v kanalskem dekanatu od dne 12. - 24. junija t. 1. V
soboto dne 12. junija zvečer dohod Prevzvišenega v Kanal. V nedeljo dne 13. junija predpoludne sv. birma v Kanalu; popoludne odhod v Deskle. V pondeljek dne 14. junija predpoludne sv. birma v Desklah, popoludne vizitacija cerkve sv. Kvirina in birma v Pla-veh. popoludne odhod v Gorenjepolje.
V torek dne 15. junija predpoludne sv. birma v Gorenjempolju. popoludne odhod v Ročinj in med potom vizitacija cerkve na Krestenici. V sredo dne 16. junija sv. birma v Ročinju in vizitacija cerkve sv. Petra in Pavla; popoludne. odhod na Srednje in sv. birma na Srednjem; zvečer odhod v Marijino Celje. V četrtek dne 17. junija sv. birma v Marijinem Celju, popoludne pa v Zapotoku.
V petek dne 18. junija vizitacija podružnic in popoludne prihod v Kanal. V soboto dne 19. junija predp. sv. birma v Avčah, popoludne odhod v Levpo in med potoma vizitacija cerkve Nadavčem. V nedeljo dne 20. junija sv. birma v Levpi, popoludne odhod v Lom. V pondeljek dne 21. junija sv. birma v Lomu, popoludne odhod v Kal. V torek dne 22. junija sv. birma v Kalu, vizitacija cerkve sv. Tomaža: popoludne odhod na Banjšice. V sredo dne 23. junija posvečenje cerkve na Banjšicah, popoludne sv. birma na Banjšicah in odhod v Lo-kovec. Dne 24. junija sv. birma v Lo-kovcu in popoludne odhod skozi Če-povan v (iorico.
ki Avče. 23. maja predaval je v našem „Kat. slov. izobraževalnem društvu gosp. dr. A. Brecelj iz Gorice o starostnem zavarovanju, kar je vzbudilo veliko zanimanja med ljudstvom. Predavatelju se najtopleje zahvaljuje v imenu društva	odbor.
ki Avče. Dopisnik »Primorca" se je zopet oglasil. Kar je prvikrat pisal, sedaj taji. kakor je to liberalcem v na-vadj. Prvič je pisal, da so morale ženske z bolnimi otroci na veselico, da so tam jokali, zdaj pa pravi, da on ve, da je bila ena „bebčuka" na veselici, ki pa ni nesla otroka s seboj, ampak je bolnega na cesto postavila, da je tam jokal. „Bebčuko" ste le tisti dan videli, druge dni pa, ko je morala pustiti otroka celi popoldan in iti delat na polje, takrat vom ni bilo mari za otroka. „Bebčuko“ le pri miru pustite, ker ni nobenemu nič na poti ter pometajte pred svojim pragom. Ali se ne pravi mladino pohujševati, ko jo vodite v liberalni tabor, zapeljujete, da poštenega človeka kar mrzi. ko to sliši. Doma pa ne puščate le enega otroka, ko po krčmah kvantate ampak po 5 in še več v starosti od pol — do 9. leta,
Prejšnje društvo, ki smo ga vsta-novili je napravilo vodovod v vasi. Sedaj nam predbacivate. da ste vi plačevali. mi pa žrli. Povemo vam. da ste vi prej žrli, mi pa plačevali, tako, da če ste kaj plačali, ste po pravici plačali.
Pomilujemo dopisnika, da se boji da pride izobraževalno društvo na občinske stroške. Nič strahu pred rečmi, katere dopisnik vidi. pa se videti ne dajo!
Dostavek uredništva. V na-daljnem dopisu se bavi naš g. dopisnik z dopisnikom »Primorca", kateremu pa ji- pravica tuje blago. S takimi ljudmi je škoda se prepirati, ki so enaki trdovratni ženi, ki je potapljaje se molila iz vode prste, trdeč, da se trava striže in ne kosi. Takim svojeglavcem je vsaka beseda odveč in prezir najbolji odgovor. Zato naj nam g. dopisnik
oprosti, da dopisnika ..Primorca" tudi mi prezremo in gremo preko njega naprej!
Iz tolminskega okraja.
t Za tolminsko dekanijo bo sestanek Sodalitatis sv. Cordis prihodnji četrtek. dne 3. junija ob 1. uri v Oblokah.
t Sv. Lucija. — Podpisani odbor k. sl. izobr. društva „Soče" se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem. ki so se v tako ogromnem Številu vdeležili društvene veselice dne 10. t. m. Posebno si štejemo v dolžnost, da se javno zahvalimo vrlemu pevskemu .zboru iz daljnjega Cerkna. ki nam je po končani veselici krasno prepeval pod vodstvom g. G. Bevka; z veseljem smo zrli med seboj vrle može in fante iz skoraj ravno tako oddaljenih Šebrelj in Dol. Tribuše. Zahvala možatim Gorenjcem iz Boh. Srednje vasi in vsem društvom izobraževalnim, ki so poslali vsaj zastopnike, iz Podinelca, Roč, Podbrda. Polubinja, Volarij. Kamnega, Idrije, Roč. Gorenjega polja. Gorice. Sosednjih Volčanov, Kozarščanov, Čiginjcev in Se-ljanov smo pa opazili toliko, da smo jim zares tudi posebne zahvale dolžni. Živeli vsi naši prijatelji! Odbor.
t Podmelec. — Dne 31. maja t. I., to je na binkoštni ponedeljek ob 3. in pol uri popoldne bode v tukajšnjem izobraževalnem društvu imel revizijo in ob enem tudi predavanje preč. g. dr. .Josip Srebrnič iz (iorice. — Odbor pričakuje in se nadeja, da se na ta dan člani in članice polnoštevilno vdeleže predavanja, za kojega važnost in temeljitost nam dovolj jamči ime g. predavatelja.
t Volče. — Imeli smo tu dne 24. t. m. prvo veselico slov. izobraževalnega društva in lahko rečemo, zadovoljni smo bili ž njo. Oder za veselico nam je posodilo bratsko društvo pri Sv. Luciji, za kar mu srčna hvala! Naši društveniki in društvenice so nam priredili kar tri igre: „Čašica kave'*, Krčmar pri Zvitem rogu1' in „Jeza nad petelinom in kes“ in sicer tako, da so prvo igro igrale volčanska dekleta, drugo se-lanski fantje z g. učiteljem na čelu. tretjo pa kozarška dekleta. Bilo je torej takorekoč na odru zastopstvo mladine cele naše fare. Igralo se je v splošno zadovoljstvo, zlasti glavne uloge so bile v spretnih rokih. Iznenadila nas je deklamacija „01jki", ki jo je deklamovala mala deklica tako lepo. da bi se ob njej lahko učili starejši deklamatorji. Talenti so torej tudi med Volčani, naše društvo naj jih vzbuja in ravija! Med igrami je mešani zbor pod vodstvom g. Kragelja zapel nekaj pesmic, odlikovali so se ženski giasovi, možkih je bilo razmeroma nekoliho premalo število — upamo. da se pomnoži do druge veselice. Pozdravni nagovor je imel č. g. kaplan Godnič, ki je pojašneval, da želi naše društvo le mirnega, lepega izobraževalnega dela. .\led udeleženci in gosti smo opazili polnoštevilni vrli pevski zbor iz Sv. Lucije, društvo iz Volarij in Zatolmina ter Polubinja, torej vse naše sosede. Počastilo nas je tudi nekaj ČČ. gg. duhovnikov, msg. VVolf in Kragelj sč sosednjimi gospodi, gg. častniki tukajšne vojaške posadke in večinoma vse domače učiteljstvo. Iskrena jim hvala!
t Volče. — Prav prijetna dolžnost veže naše kršč. soc. izobr. društvo zahvaliti se slavnemu občinstvu za res prav velik obisk, s katerim je počastilo našo veselico.
Hvala lepa vsem prečastitim gospodom duhovnikom, ki so prišli v tako obilnem številu; dovoli naj se nam. da še posebej omenjamo odlična gosta: visokočastita gospoda prelata: Mnsign. Wolfa iz Gorice in msgn. Kraglja iz Tolmina. Preudana jima hvala!
Iskreno se zahvaljujemo za visoki obisk našemu velerodnemu gospodu stotniku in vsem gospodom Častnikom ; zahvaljujemo se našim velecenjenim gospem in gospodičnam. Sploh kličemo vsem gostom — hvala; posebej še našim bratskim društvom iz Sv. Lucije. Podinelca, Podbrda. Volarjev, Zatolmina in Poljubinja ki so prišli v tako velikem številu. Prelepa hvala tudi veleč, g. župniku, ki je društvo in goste res gostoljubno sprejel na svoje krasno dvorišče. ki je bilo za to slavnost prav ukusno okrašeno.
Sploh vsem, ki so pripomogli društvu do tako lepega vspeha izreka naj-presrčnejšo zahvalo	odbor.
t PolubinJ. Dne 24. maja t. 1. sta se poročila člana ,.K. s. i. dr.“ .in sicer Peter S a v 1 i in Katarina Kragelj. .Mlademu paru obilo sreče!
t PolubinJ. — Dne 20. maja smo imeli v našem „Kat. slov. izobr. društvu" lepo predavanje. Predaval nam je predsednik K. S. Z. iz Gorice in sicer o predmetu, kako moramo ravnati z bolniki v slučaju raznih nezgod. Gospodu predavatelju se iz srca zahvaljujemo za predavanje.	O d b o r.
Iz cerkljanskega okraja.
c Police. — Na Vnebohod smo imeli cerkveno žegnanje. Ljudi je prišlo precej, kajti izredno so nas počastili letos g. Kaporar iz St. viške gore in deset po drugih celo štirinajst učiteljev ozir. učiteljic. Gospodje učitelji so prišli celo k maši, kar ravno ni njih navada. Naš podžupan Tkavčk si je nabavil veliko vina in piva, kakor mu pravimo mi — Žonte! Da bi se ustavili mladi ljudje, je poklical godce iz Gore in plesali so v skednju. Domačini so zelo pohujševali nad Tkavčkom, ki utegne s plesi odpraviti še teh par nedeljskih maš. ki jih imamo! Po zimi so se nam ponudile nedeljske maše zastonj — proti preskrbi večerje in prenočišča za 1 K, a Tkavčk se še zmenil ni za to, zdaj pa še ples na Vnebohod! Čemu smo pred 40. leti s tolikimi žrtvami ustanovili samostojno vikarijo ? Učimo se od Jagrščanov in zadnji čas
—	tudi od Ravnanov, ki vse drugače postopajo, nego naš paša Tkavčk! To pa smo priobčili, da javnost ne bode mislila, da se vse Police okužene od Št. viškogorskega liberalizma.
c Nesreč-n padec. — 54-letni Ivan Seljak iz Bukovega je bil namenjen v nedeljo domov. Prestopiti je imel brv preko Bače. Nesreča je hotela, da ie padel z brvi v potok tako nesrečno, da si je prizadejal hude rane na obrazu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Iz bovškega okraja.
b Iz Loga pod Mangartom. — Osemnajstega dne t. m. majnika se je ob trdnjavi pri spomeniku „Hermanu" na Predilu praznovalo zgodovinsko patrijo-tično slavje, obhajala se je namreč na slavnostno opremljenem Predilu stoletnica v spomin junaške obrambe naše armade zoper Napoleonove čete. Pri tej slovesnosti, katero je priredil komandant III. vojnega kora, ekscelencija Po-tiorek, je imel ob 10. uri pod milim nebom sv. mašo z blagoslovom Najsvetejšega naš prevzvišeni knezonadškof goriški dr. Prane Borgia Sedej ob azi-stenciji vojaškega kurata inons. Kozaka in Feldsuperjorja monsig. Jakliča kakor tudi čč. gospodov duhovnikov iz bovškega dekanata. Slovesnosti so se udeležili odlični gospodje, med njimi na prvem mestu cesarski namestnik princ Hohenlohe iz Trsta in namestništveni svetnik g. Princig iz Tolmina, kateri zadnji je poskrbel, da so tudi naši šolski otroci pod nadzorstvom g. učitelja prisostvovali stoletni slovesnosti, in kate-
rim je tudi podaril za njih mlade želodčke blagovoljno denarno darilo, da naj se po končani slovesnosti okrepčajo. Namestništvenemu svetniku gosp. Princigu bodi s tem v imenu starišev obdarovanih šolskih otrok izrečena prisrčna zahvala.
Iz komenskega okraja.
km Gabrovlca. — Kakor je „Pr. List" liže sporočil, smo imeli pri nas občinske volitve, pri katerih smo pometli iz občinskega zastopa naše liberalce. Volilci so pokazali, da nočejo več biti pod „škofovo“ in županovo raztrgano zastavo! Ljudstvo se je naveličalo imeti v starešinstvu može-ki-movce! Živeli volilci, ki ste se .odločno postavili v boj proti onim. ki so vas imeli do sedaj za nevedne, a ste sedaj pokazali, ko je prišla ura plačila za vaše parada-starešine predno so isti mislili, da se ne pustite za nos voditi od onih. ki mislijo, da so vso učenost požrli, a zaostajajo še veliko za vami.
—	Javni ples smo imeli pred časom pri nas. Boben so nosili šolski otroci. Učitelj je to videl, a ni nič ukrenil. Ali mu niso znani šolski predpisi, ki prepovedujejo šolskim otrokom vsako ume-šavaiije in prisostovanje pri javnih plesih ? Temu gospodu bo treba malo posmoditi pod nos! Najbrže bi bilo za njega to neizrečeno zdravo!
Več Občinarjev.
Iz sežanskega okraja.
s Barka. Kdor je zgubil na sejmu v Sežani dne 3. marca malo svoto denarja, naj se oglasi pri Mihi Kljunu v Barki št. 13.
Iz korminskega okraja.
kriz Fojane. (Kolonske razmere.) Hvala našim državnim poslancem. da so se tudi za nas revne in zapuščeni1 kolone zavzeli. Čas je bil, da je tudi ostali svet izvedel, kako se godi nam kolonom. Nas kolonov, kakor smo čitali v časopisih, ljudje drugih dežela niti ne poznajo in beseda kolon jim je tuja. Ko so pa spoznali pravi pomen besede kolon, so z začudenjem poslušali one, ki so jim pravili o razmerah in življenju kolonov. — Nekateri koloni ne vsi so pravi berači. Letos so nam črvi sadno drevje objedli in trpimo vsled tega veliko škodo; trta kaže sicer dobro, a samo z vinom ne bomo mogli plačati gospodarjem najemnine. S čem naj potem kolon preživi sebe in večkrat veliko družino! Lastnega zemljišča nimamo nič, trdo delamo, sirk moramo kupovati za drag denar itd. Zraven tega moramo delati gospodarjem za 1-40 K na dan brez jedi in to poleti. Pride sv. Ivan, čas plačevanja: plačaj čevljarja, kovača, krojača, itd. Kolonu je v takih razmerah za obupati. Ponovno prosimo naše poslance pomoči v tem oziru.	Kolon.
Eolonom. — Dragi sobratje trpini; Na našem shodu v Vipolžah smo se ožje združili v medsebojno tolažilo. Kako pa je vendar to, da svojega sovražnika „Kmečki glas" toliko ljubimo, ko nas smeši in se nam roga v naših težnjah. Kako se poteguje za naše koristi »Primorski list" — in ga ne naročimo, „Kmečki glas" pa držimo. Sobratje! „Kmečki G." ven, „Pr. L.“ ali „Gorico" pa noter! Ne poljubljajmo biča, ki nas lepe; nikar ne podpirajmo več sč svojimi žulji dohtarske malhe. Mermolja naj mrmlja kjer hoče — nikar mu ne dajmo več posluha, ampak opriinimo se naših voditeljev!	Briški kolon.
f
Gospodarske vest
Vinorejcem. V tolažbo našim vinogradnikom, kateri ne morejo vina prr dati, javimo sledeče: Po Ogrskem po-zebli so dne 8. in 9. t. m. trtni pognanki tako. da sc ceni vsled tega nastala škoda v vinorodnih krajih na 90p|o. V krajih, kjer je najmanjša, ceni se šj vedno na 45 do 50Olo. Tako poročajo nemški strokovni listi z Ogrskega. — Na Štajerskem je okolo Ptuja, Ormoža, Ljutomera baje škoda tudi velika, vendar ne presega polovice letošnjega pridelki.
Skoraj v vseh vinorodnih krajih n.i Nižeavstrijskem pozeble so trte vsled slane kolikor toliko: a prišlo je čez ta-mošnjo trtje še drugo veliko hujše zlo. Tam namreč v dostih krajih velika večina trt niti ozelenila ni; in temu je vzrok ta-le kaj redka prikazen. Imc'i so tam prošlo leto istotako hudo suš ) kakor pri nas, vendar pa s tem razloi -kom, da tam tudi tik pred zimo izdatno deževalo ni. vsled česar se je zemlja noter do najspodnejših plasti tako pn.-sušila, in to prej kakor je na površj’i zmrznila, da, niso na spomlad trte do-volj vlage v sebi imele, da bi mogle ozeleniti. — Po vsem tem gre toraj si -diti. da se bodo vinu cene povzdignili* že celo, ako nas še toča kaj obšče.
Za kratek čas.
Žena (možu, ki je prebil mnogo-časa v krčmi): „išleva pijana, nikoli nisi vina sita!" Mož: „Večkrat kot ti!"
V	šoli: Katehet je vprašal malega Tončka: „Sest dni je Bog delil. Kaj je delal pa sedmi dan?" Tončel : „Sedmi dan je šel k maši!"
N e k i učitelj je razlagal učencem v šoli: „Sol je dišava, kateia pokvari jedi, ako se jim je ne priloži".
Prijatelj: Za Boga vendar prijatelj ! Kako izgledaš! Saj si ves porezan! Kateri osel te neki brije?" „Sam se brijem!“
Za birmo in sv. Rešnje Tel«
priporočam po znižanih cenah raznovrstne lepe batiste, cefirje, kaker tudi primerne volnate bluze ii obleke v crOm barvi. Izbira v tem blagu je velika ter vzorci naj novejši. Za obilen obisk se sl. občinstvu vljudno priporočam ter bilježim spoštovanjem
Franc Ravnikar, Gorica
ltaštolj 1«.
Kinematograf Salon Centra!.
Vidno od 22. do 29, maja
PROGRAM:
R i m, večno mesto, — Domovina pred vsem. — Zaljubljene stare samice Saffs, senzacionalni prizori. — Tepet kot borilec. — Prizori iz ameriških bojev za svobodo. — Ribji lov v Renu blizu Kolina. — Podoba tašče.
Nepriklicljlve znižane cenel
Predstave ob delavnikih ob 7» 3- >n 9 uri zvečer. V praznikih in nedeljah predpoldne v ‘1,11 uri; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. uri.
"'V”
jr
Saj
jr
Priloga „Prim. listu" št. 21. z dne 27. maja 1909.
Štev. 1364
oj-
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil I. Meta, 1.1. mesecev
jamarja, leliruvarja in marca 1908,
začne. v
ponedeljek, 11 junija 1909,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-('eljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Ob sredah in sobotah meseca junija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop.
V Gorici, 12. maja 1909.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št 25
priporoča častiti duhovščini In slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. \»\u Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angdo, Koriu, Istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne /rite. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst tila. Mlljsveče prve in druge vrite, namreč ob ‘/i kila in od enega lunta. Testenine Iz tvomice Žnideršič k Valenčič. Žveplenke družbe av. Cirila in Metoda. Moka Iz Majdiče-»ega mlina iz Kranja In Iz Joch-mann-oveg« v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Poprava in kotnisijska zaloga d v o-, koles in ši' val ni h strojev, gramofonov za koncerte in gostilni
ter vsakovrstne ploščo, zastopnik aulomatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. — Stara dvokolesa se e m a j 1 i raj o po o* ni z ognjem pri
BATJEL-u
GORICA Stolna ulica 3 — 4.
Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovenski ceniki franko.
• *	f •>! i *	1 i V
I W-V	i	>
%	Lekarna	V'	^
(ifistofoletti v Gorici
Prave In edine iel. kapljice
■ inamko av. Antona Pado* vanakega.
Zdravilna mod teh kapljic je ne-prekoiljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico (V ant vena mamka) p0pije.— Okrepi
ieJodec, itorč, da ugine v kratkem iatu omotica in ši-votna Unoti (mrtvost). Te kap. Ijiee todi itorA, da llovek raje ji
Cm stsklMici 60 vin.
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Anton Iv.Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi In črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim protl-vinBkim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko yoriSka postaja.
Cene zmerne.
;| Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma".
Rojaki!
podpirajte slov. šolstvo
™ v Gorici! “
mizarska islamca s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Z a 1 o g a pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klcčalnice itd.
Vsakovrstna dela ?.& slavbe.
*0*»m
*****
i
is fFinshe stiskalnice
lpv;
Delujejo same.
Posode za grozdje* sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice
 	za seno; mlatilnice za-
vrstmo, mlatilnice za pšenic stitmee za žilo, rezalu stroji za krmo in ročnlmalni za žilo, razne velikosti! se Se raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz borne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr.
tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71.
s0 naše stiskalnice	najnovejšega	in	izvrstnega sestava so	vUlO	j strojem za dvostroki
n trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
HidravliSke brizgalnice
„Spphonia“
Aagrajeul v vneli d. zavali l \eu ko liuO zialimi, srebrnimi iu častnimi kolajnami. Mustrovimi ceniki lil limo^olir Ji 1 polivale v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iičejo povsodi, kjer ie nismo zastopani
Podpisani priporočam veleč, du hovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
— delavnico. =
Izvršujem ločno in pošteno po na-novejših, vzorcih. Pričakujem obilnega naročila iu bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
HNfl ilKHR
naslednica G. Likar
V GOBICI -- Stiefla tlita štev. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin:	računov,
napisov itd.
Pergamentna papir za zauianje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije iu slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
Dobra nostieib*, \ m po n zk en. .
Keil-ov lak
najbolji lik za mehke pode
Keil-ova bela glazura a 90 v.
KeU-ovo mazilo za ('revije a 30 v. Keil-ov zlatilni lak za okvirje i 40 v. KeU-ovo voščilo za pode a 90 v. Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
vedno v zalogi pri tvrdki:
Konjedic & Zajec, Gorica.
Postojna: Anton Di trich.
Reka: mirodilnica l;. J ec h el. Ljubljana: Leskovič & Meden.
Mali Lošinj: (j. P. B ti d n a.
Pulj: A u g ti s t o Z ti I i a n i.
Rovinj: (i i ti se p p c de Vese o v i. Šebenik: F a ti s t o I n c h i o s t r i. Tolmin : L u d. K a ca f ura.
Slovenska brivnica
v U o lici, na Travniku št. 11.
Podpisani brivski mojster se priporoča sl. občinstvom v mestu in na deželi za obilen obisk. Zagotavlja točno in nad vse znažno postrežbo. Obenem se priporoča slavnim narodnim društvom za maskiranje igralcev pri vprizo-rilvi raznih iger po zmernih cenah. Prevzema vsa lasničarska dela. V zalogi ima toaletne predmete kakor: obveze /a brke. mazilo za brke. brilan-tine, razno milo it J., vse najboljše kakovosti.
V nadi. da sl. slovensko občinstvo blagovoli vzeti na znanje le to obvestilo, se priporoča /a blagohotno naklonjenost.
Franc Novak,
brivec.
Loterijske številke.
22. maja.
Trst.............. 31	77	8	85	6
Line ............. 84	51	24	11	74
4^ Odlikovana pekarija ^ ^ In sladftčurna ^	^
| K. Draščik t
^ v Gorici na Kornu ^
(v lastni hiti)
♦ izvrinje naročila vsakovrstnega A peciva, torte, kolače za blrmanoe
♦ ln poroke, pince itd. Prodaja razlIenA fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-
♦ poroča ne «1. občinstvu. Cene Jako nizke.
I
POZOR!
Edini specijalisf - oplik
I« PrimožM
>
Gorica na Kornu št. 13,
pripon ča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno n po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Primožič, optik.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raitela hii. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaiše nlrnberSkega in drobnega baga ter tkanin, prejeln nitij.
Potrebičine
za pisarne, kadilce In popotnika.
Najbolj*9 Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine ia krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci maSne knjižice.
Hita oMa la vse letaa te.
Posebnost: semena za zelenjave, trave ln detelja.
Majbolje oskrbljena zaloga ra kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deieli.
Delavnica cerkvenih posod in cBPhvBnBfla orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulita štev. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago si razpošilja franko.
Tvrdka Giuseppe Pieh
se preseli s 1. julijem I. z Via Kastello st. li)
na Travnik št. 23,
kjer je bila do zdaj trgovina Franc BPaunitZEP.
Od 15. maja do I. julija f. I. bo tvrdka Giuseppe Pich razprodajala vse v trgovini nahajajoče se blago 20°|o do 50°|o popusta.
er
«*
Goriška zveza
"t©
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z oni oj eno zavezo
posreduje pri nakupil kmetijskih potretKin ii pri prodaji ^ ^ ^ kmOddli pridelkov. ^	^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
LOČ"
“®ea
»anfmiiitteooo
BIRMANCE,
— zlate I»1 srebrne predmete priporoča v veliki Izberi -
Jakob Šuligoj.
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Prosiva zahtevati listke!
P
*>»
e
•d
cS
S
>4
O
M
O
k
i
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), revi za stranišča z vso iipeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za krnelijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
Ono nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po trdili najine nove amorikanske blagajno, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
M
D
o
K
*■»
o
p
o
p
p
g
p
o.
a
i
IVAN SCHINDLER,
Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12.
pošilja že veliko let dobro zijale Stroje vsake vrste za poljedelstvo.
M line za sadje in grozdje, stiskalnico zn sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnico za soiio, mlatilnici', vitic, Irijerje, Čistilnico za žito, luščilnico za koru/o, slamoreznico, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, seaalke z.i vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčeno cevi.
Od sedaj j)o zopet zdatno znižanih cenah!
Ravno tako vse priprave za kletarstvo: mrd ene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploCe, s'roj za točenje piva, Skrinje za led, st’oje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnico na tlrog, stehorske tehtnice, namizne tchnice, decimalno tohnico; železno pohištvo, železne blagajne, šivalno stroje vseh sestav, orodja in stroje vsako vrsto za ključavničarje, kovače, kleparje, sodlarjo pleskarje itd,
Vse a večletnim jamstvom!
Pi laiioincjl Dlan popjih, Ui m iMel
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno,
prcknpci in agentje zaželjeni. =
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Piše naj se naravnost
Sehiaile*,
Dunaj III\i Erdbergstrasse št- 12.
T
— urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka ulica št. 25
Najlepša darila za
4
JVfazrcanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V’o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5'tc|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6"0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR
1
A
Prosiva gahtevati listke!
T
Kuhinjska in gospodinjska šola v Gorici.
Naznanja se s tem sl. občinstvu, da sc »Kuhinjska šola" v Gorici zopet otvori dnu 27. maja in sicer v „S. Gregorčičevem Domu" v I. nadstropju, ulica Vetturini. Učenke, ki bi hotele obiskovati to Solo, oglasijo naj se do 24. maja t. I. pri vodstvu le šole, ki se nahaja v prej omenjeni liiši. Plača se samo za pouk za vsako učenko po 24 K na mesec. One učenke pa, ki bi hotele v „Kuhinjski šoli" hrano dobivati in tam stanovati, plačajo 00 K na mesec. V »Kuhinjski šoli" postreženo bode sl. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedili po zmernih cenah. Stalni gostje sc sprejmejo. Vodstvo šole se priporoča za obilen obisk.
Marija Grebenc,
lastnica-voditeljica.
i	išče	upravništvo javne
bolnišnice usm. bratov v (iorici, veščega slov., ital. in nemškega jezika. Natanč-noji pogoji in podatki, so izvedo pri prijoratu oziroma pri upravništvu označenega zavoda.
Največje veselje
in Irajen spomin je za birmanca, ako dobi v dar uro in verižico. Čast. bolrorn in botricam ulj. priporočam svojo veliko zalogo birmskih daril, najboljših švičarskili ur, dalje verižic, prstanov, priveskov, uhanov, zapestnic itd. v zlatu, srebru in najlinejšem duble, vse po jako zmernih cenili.
Popravila izvršujem ločno in ceno.
Aleksander Ambrožič,
urar In trgovec
v Gorici, Tekallšče Jos. Verdija 26.