St. 195 Matu ibtaiitfMH Mi tama au ina
v Tram. v
v. avmM ma.
Posamezna itevHka 20 cent
Letnik XLVIII
Uredništva: ulici sv. Fr it 30. L —jilroplt. Dopisi m| m pošiljajo amtaHiia.	h V
pfcaa m ae a*re|eaaJo. refcepM ae ae vrnCaJo. Izdaja	4
Aston Oerfeee. — Lutift thfcarsaEdinost.Tlakti D^* ^ t^ftl
Za iMHMtvo mmIh 4 Mre ni — Tdafoa iinMiN in opravo t-
11«
EDINOST
Mevilke v 1Mb i« okolici po 90 čast — Oflaai te ratunaje t BrdfcoatI ena Mene (71 nn.) — OfM tffeteev ta otetntav mm po *«a* »hvale, poslanko in vabila po L 1.—, oglasi <taaaaft po L i. — Mali oftaai po 90 cent M>, mirnoj pa L Z — naroCnina In rciOamac^e ae peliljejo taklJoCno upravi Erlinoatf, v M, Mi en PrančiSka AsiJfcega Štev.30, L aađaHepfc — Telefon af^olftva In nun lUt
Svetovno volno, Italija, Cehi hi lnodovenl
O politiki Cehov napram Italiji pravi Attilio Tamaro že uvodoma tozadevnega poglavja odkrito in naravnost, da ni bfla nikdar iskrena in res prijateljska! (qaesta non fu mai sincera e non fu mai veramente amica). Leta 1917. so prišli Čehi v Italijo. Tu so delovali intenzivno, toda «le z ozi~ rom na njih narodno sebičnost, dSa bi dosegli koristi za svojo stvar.» Delovali so na tak način, da «ni®o nikakor škodovali svoji solidarnosti z Jugosloveni in dia so podpirali politiko sporazuma in Jugoslo« venov na Jadranu!
Tamaro očita Čehom, da» so še v juniju in juliju 1917. «doprftiasali heroične žrtve v bejib na Krasu, ki so zaustavili italijansko napredovanje onkraj aoberdobske črte. - Medtem. ko 90: se italijanski politični c Jbori, pisci in novinarji poglabljali v-ljubavne nepremišljenosti napram Cehom in Slovakom, so ti v notranjem monarhije delovati v smislu, Ta m ar o om en ja v letu 1918. s klicem vseh Slovanov: «Od Trata dio GfdanskegaJ* — in «Od Jadirana do Bal tika!» — in pa kongres jugosloven-
IL
niti toliko, da bi ae delegati poslednje postavil« na nevtralno stališče. V dneh marca 1919., ko je razprava o jadranskem vprašanju postajala najakuinejša, so «Narodni Listy» — glasilo dra. Kramara, predsednica čehoslovažke delegacije — protestirali proti italijanskim aspiracijom na « slovenska o®emlja» («ušesca» je napravil Tamaro), €0 je: Na Julijsko Krajino. «Narod ni Listy» so .pisali: «Ni ga niti enega Čeha, ki ne bi se čistil globoko softdarnega z Jugosloveni. »
Na kongresu čepkih in jutfaaftoveaskih novinarjev v Pragi leta 1920, je poslanec S is trjavil ob viharnem aplavzu občinsva, da še poznamo geslom proglašeno med severnimi m južnimi Slovani v tete 1918.: Zvestoba za zvestoba!» mora glasiti
ne&reoesci oe Fra nr asi. dva po Švicarja. Iz Cuunutinua oe odpotovali vodniki, ki so dobiti nesrečne pkaunce v groanem stanju v nekem brezdnu.
odslej: kri za kri* in to «1*wb v pridržka tudi napram Italijanom-.*
______________r_ Ko se je Italija — piiporeidbje Tamaro
, odkrito sovražnem ItalijL j — vedno bolj zapletala v spor radi Ja-sloivanski kongres v Pragi drana in so Jugoslovani postali obnemogli *	proti obsedi njih krutih sovražnikov, ge
bila zopet čehoslo vaška država, ki je podprla državo SHS, sklenivši z njo zvezo,
ske demokracije v Ljubljani, kjer je Pala, : ki jo je ojačila napram Italiji. Dalje: «ta-predstavnik liberalnih Čehov, naglašal: jinstveno je bilo posredovale Tufcarja v
Benetkah (v avgustu 1920.). ko je menda priobčil Sforzi ustanovitev malega sporazuma. Gotovo pa je dejstvo, da je ionela politika praške vlade največji interes na tem. da se ustvari podlaga za rapaHsfko pogodbo, tako koristno Jugoslaviji in neugodno za Italijo. Tudi danes si ćehcslo-vaška prizadeva, da financijelno podpira delovanje Jugoslovenov na Jadrama a f
el Mrtariran
«Mi ČelU stremimo proti Trstu, ki mora postati naš glavni pristan in veliko pristanišče; Jugoslavije.»
Dalje trd*, da je na politiko WilsOna nspram Italiji globoko vplival — Masa-ryk. Ta poslednji d»af je hotel uveriti, da je Trst v interesu slovanskih interesov, a'i da tvori vsaj srpoma vprašanje. Pisec omenja neke tcza.dc v ne publikacije Masa- I	, „
iyka v Ameriki iz novembra 1918., kjer; slavistično tendenco! Čehoslovaška država je trdil, dk Italiji zadostujeta Tr»t in Pula j se hoće smatrati kot legitimna ucMežnica in ji je torej odrekel Reko m Dairoaciio. i na avstrijski dedščini na Jadranu. Slednjič
Po premirju so se Čehi z dušo in teles« m; da treba še naglasiti, da je med vsem raz-postavili na stran Francije in so zatajili [ vojem jadranskega spora ves Češki tisk, delo Italije v prilog njihovi neodvisnosti j vštevši oficijozttega, na strani Jugoslove-P osebno se sklicuje Tamaro na- nek? go-: nov. često ob sipa ječ Italijo s kupi žalitev.* ver dr. Kramara -dne 29. novembra 1921. j Sledi nato dolga razprava o notranji po-v komisiji za vnanje stvari v Pragi, k;er; litiki v Čehoslo vaški, posebno proti Nera-je lekel, da je ^Italija dobila svoj plen pa cent, V živih barvah opisuje Tamaro p«"2-•v el&em delo po zasltigi Čeh osla va&kijh le- i ganjanje in zapostavljanje Nemcev, zlasti £ijonarjerv.» Pisec govori o čeho-franco&kih na šolskem polju. Prostor nam dopušča.
intrigah, naperjenih proti ugledu naših (ita-liianskih) častnikov, da bi se poveljstvo leigijc-narjev podredile kateremu francoskemu poveljstvu. Tu pravi Tamaro dobesedno: '.Avstrijska duševnost je podžigala Čehe k sramotnim dejanjem, (atti v ergo^ncsL), kakor se je n. pr. zgodilo v Bratislavi, kjer so težko ranili nekega italijanskega višjega častnika le zato, ker je skesal braniti ncksga Maožara pred na-piljom lerfijonarjev. Med Čehi ni nedostajalo čeeto le simg>atije, ampak Ittdi spo-
da bi sledili temu slikanj* Črno v črno. Ugotavljamo na kratko, da je gospod Tamaro z vsemi svojimi simpatijami na strani nemške mangane, kar je gotovo zelo interesantno z ozirem r nase opetovame izjave, d« bi bili mi tu presrečni, če bi nas aaša vlada tako — preganjala, kakor dela praška s svojimi Nemci U
Naša naloga in naš namen nt. da bi posegali v to mučno pravdo Attilija Tamara proti Čehom hi češki politiki napram Italiji. Hočento le knjigo Tamara predstaviti
1 - - _____i-	i_ ______1__—
-štovanja db Italije. Vedno so očita K itali- italija n ski ja vtiosti — in poerebnio Uid« jfanskisn čeiiinislcom iadiajsivo ter so obdel-j Piocoki» — kot krcneko pričo, kako zev aLi italijansko vla-do, da dobavlja Bel*! so tudi na italijanski strani cdSflm l>-idje Kunu orožje proti Četki.	j m dteiis, da križajo in otesaujejo tadanja
Postopanje čctcslov aHce -dlslegacije —j prizadevanja oficijelne Italije Za dWsego na daljuje Tamaro — na .pariški konferenci j kor®tnih dogovorov s češke, dfcžav« in za je bilo veijho oikrilo sovražno Italiji m pr5do.bite\' j^ospadarsikih in trgovskih sti-
nrl^onjeno Jugo>la vi}i tn cekn Cr^ki. Iz platne čethcslova^ke -delegacije so priha-iali zemljevidi, kjer je bil preeteoen Trst kot deloma slovansko mesto, udu? en o «od ci!o\an^ke^a c-zemlja.» Beneš in njegovi tovariši so bili vutttajm bratnitelji i^goslo-venskih zahtev in so izdatno podikrepljali .po/;Tcijo Truimbića na konferenci. Žrtve Itaiije za Čehodovaško se niso upoštevale
kov z deželo z ogromno poljedelsko trgovsko1 m industrijalno pfedfJkc^o in z — kar menda tulcli pada. te™» na tehtnico — ugodne pdmčco ^oažcijo v evropskem' koncertu.
Kiiisga Atilija Taorara je ena naših kroničnih pi*ć, ćfet so iv-li na italljam^ki strani nevarne <-Penelope.>. O drugi bojno govorili v prihodnjem člaalcu.
(talila
Pred novim zasedanjem ministrskega svetn
RIM, 16. Ministrski predsednik je danes del j časa kotoferiral z državn. podtajnikom na ministrskem pi edsedništvu on. Acer-bom. ki se je baš povrnit iz letovišča v Sa Isomaggiore, Acerbo je ministrskemu ^red sednrku poročal o položaju v pokra-jinah Parma, Cremooa in Piacenza, katerega se lahko smatra v vseh ozirih, v politične m kakor gospodarskem, za zelo i^cd'nega. Govorilo se je tudi o bodočem .zasoi'anj'u ministrskega sveta, ki se bo pričelo 27. avgusta in bo trajalo, dckler xic bodo rešenai vsa vprašanja dnevnega reda. Ta dnevni red1 je nad vse zanimiv, ne Icliko radi velikega števila vprašanj, 10 katerih se bo razpravljale* kolikor radi oesebne važnosti raznih zakonskih načrtov. Med cuugroi se bo ministrski svet ta vil s preture-bo upravnih ustanov, s pravili lik.tSTi.kega reda in s pravilnikom ca. razobešanje državne zastave. Tudi bo ministrski sve»t odobril predlog justičnega ministra za deicvne pogodbe ter sklepal o ustanovitvi novih /pokrajin. Ob otvoritvi tega zasedanja ministrskega sveta bo li-snančni minister De Štefani poročal o finančnem položaju
Sporazum med zadrugami pokrajine Reggio EmaHa za ustanovitev samostojnega pokrajinskega zavoda dosežen na Musnolinijerega načrta.
RIM, 16. Potfajanya za zckužtetr vseh zadrug pokrajine Reggio Emilije v en sam samostojen pokrajinski organizem so do-rvecfcla do i^pešsiega zaključka. Ministrski •p: edsedmk Musso&na je upošteval odgovore fašistov glede oseb, ka bi imale Vodka novi zavod, ter predlagal naslednji sporaztan: :1) Vse konsumne zadki^ge v Reggio se združijo v
»ki organsem, 2) Na
sedanjih vodi-
teljev zvez pridejo možje, ki bodo po volii ministrskemu* predsedniku. 3) Intf. Posta*
glic-ne in aw. Tainzii se bosta podala v na?kra-išem času v Reggio EnuLia, da izvedeta ta sporazum. Fašisti so seveda* rade-volje sprejmi M\«asolinijev jpretficig.
Nori akoi r Veroai.
VERONA, 16. Včeraj je prispel tu sem novi škof kardinal mons. Girolamo; poleg zastopnikov; oblastev ga je sprejela« ne-številna množica Ijundstva.
Vlada 'm erkariatical kongrss v Vidma
RIM, 16. Sklep videmske sekcije družbe ^Gaardaaio Biuno» je iazval živahne razprave v kaftoJidkean rimskem IUtm Kar se tiče lokalnih in osrednjih oblastev ni nikakega povoda za »lične razprave. Dasi nekateri furlanski duhovniki niso posebno priporočljivi s stališča najosnovnejšega ita-lijanstva, bo evharistačna procesija dovoljena in zavarovana. V ta namen bo mobiliziral prefekt Pisen ti na ukaz ministra* za notranje zadeve vse sile, s katerima razpolaga, med temi tudi legije državne milice. Krajevna in osrednja cerkvena ohla-stva čaka torej samo naloga, da poskrbijo, da ne zavzame manifestacija nlkakega političnega lica, ampak da ostane popcunoma religiozna; (Štefani).
Thaoa <ši Reve! odKkoraa s
RIM, 16. Na predlog francoskega ministra za mornarico Rnabertaja je parisl vlada podeH« aAnaralof Thaoana da Reve! vojaško kolajno, katero sna je ime** davi ob 11« na moril mi Mi tm nAoiali^tvtu r imenu francoske vlade svetnflc na tukajšnjem francoekem poslaništvu Charles Rous.
Pat
TURIN. 16. Sel» damo so jo znadalo e fna-ni uianti v plan Ina k ki 00 je afodfla v pro-toklom tsdaa as ihiiii pa Moat Blori Tri plsmacl in dva vodala sa skonf prispel« no vrh gore, ko ae je opodksailo rnman, kft je yo-vlekM s seboj v prepad vso draibe. Tria SO-
Itafifaai se adrsk^o Reki?
BELGRAD, 15. Kakor poročajo iz Pariza, sta predvčerajšnjim predsednik vlade Pašič m minister zunanjih poslov dr. Nm-čič, ki se miuidSta v Aix les Bams, pozvala predsednika jujgoel. delegacije v paritetni komisiji za- aaredftev redkega v-prašanja, dr. Otokarja Rybafa m jugo-^1. pcslamka v Rinut Antcnajeviča, naj tankoj prideta v Aix les Bains. Eh- Rybar in Antonije vi ć sta takoj odpotovala v Aix les Bams.
«Pravdk» dozna vat, da sta dr. Rybar in Antonijević pozvana, da sprejmeta nova navoiđUa gle&b Ha i i janjce ga premoga, ki ga je prvocrat juge si. delegacija cdf>iJa in ki predhddeva, naj se uprava reške države izroči paritetni komisiji za leto dni.
Paritetna komisija bo nadaljevala svc«^e delo 21. t m.
«Politika^ priobčuje nastopno brzojavko iz Rana: a Na sestanku, ki sia ga Mnel^i HalijanskS ministrski predsednik M».js6c-hni in šei jugosl delegacije v paritetni komisij* dir. Rybar, so se vršili jako važni ra&govori o odnc&ajih med Jt^slavijo in kalijo. Kakor ae govori, je Mus&olim žz-javil dr. Ryba.ru, da je italijanAa vlada opustila: 'dejo anelosije reške države. Dalje je italijanska vladb tudi opustila mbei na mtešani konzorcij, ki bi t^pravlfai reHco pristanišče.» Vest Politike» je — vsaj v tej obliki — malu verjetna. Treba bo počakati točnejšJh poročil.
Dr. Rybaf odpoklican
BELGRAD, 16. «TrtKina> javlja: Dr. Otokar Rybaf, šef naiše delegacije v repa-radfski koursip, se ne vrne več na svoje mesto. Na njegovo mesto bo imenovan Jasa Simoč, naš ptcd&nvk v Varšavi.
Vniaorjoa'i ▼ Belgradu.
BELGRAD, 16. SporočDo nemšike vlacki o ustai?žfcvi izplačevanja repatacij jugosl. državi je VtsAnadih) v Belgraidu -velikansko vznemirjenje. Potovanje nemškega posla-nilca pl. Kellerja v Berlin se spravlja v zvezo 9 konferencami, ki naj rešijo to vprašanje. Z da'iifge straiu se naglasa, da je Nemčija ustavila dobavljanje samo la'^t tega, ker je' dobita pa^Uim radi zadržanja Anglr,e v r tipskem vprašanju in ker se želi otresti pioh i seh reparacij.
Kaj bo i?kremfa ^gosl. viaua cso poslanka ministrskega sveta, je te.^ko reči. Važno je, dia je re^>aracijska komisija v Parizu že dbveečenai o korakih nemirkihi poslanikov v Belgradu m Aieuiaii, *- tu tako tudi ministrski- predsednik Pašič in Nlnčič, ki se nahajata v francoskem kopališču -Vix le9 Bains.
I2 dlplomelske službe.
BELGRAD. 16. Za svetnika v jugosl. poslaništvu) v Ria(u je imenovan Aleksander Bodli, ki že te dni odpotuje v Rim, za pod-ko^zula v Korči pa je imenovan Sta~ nojević.
Kralj ▼ Zagreba.
BELGRAD, 16. Sinoči se je na potu iz Topole skozi Zagreb vozil kralj Aleksander. Izstopil je ix vlaka in z avtomobilom pose ti i več krajev zagrebške dkoJice, med njimi Srarofc. Na vožnji so ga spoj&iali in ga burno pozdra'vijelf. Kmalu je odpotoval na Bled.
Poslanik Raldć t Belgradu.
BELGRAD, 16. Danes je dospel v Bel-grad iagosl. poslanik iz Sofije Milan Ra-kič, ki je popoldne posetil polnomočnega ministra Ljubo Nešiča, s katerim; je kon-feriral nad 1 uro. Milan Rakič je edipotoval v Betgrad, dia poroča vladi o razmerah na Bolgarskem^	*' '
Francija
Tudi tokrat bosta Francija in Belgija sporazuman odgovorili na angleško noto.
PARIZ, 16. V dobre poučenih zatrjujejo, da bo francoski odgovor na za'đnjo ongle-sko spoaucnsco glede odškodninskega vprašanja vseboval le točke, ki se tičejo direktno Francije same. Belgija* bo baje zahtevala zase prednost napram drugim zaveznikom pri izplačilu vojne odiškednine. Prodno bo francoska vlada poslala odgovor Angliji ga bo predložila' belgijski vlajcft.
Strese-i tanja Angliji.
PARIZ, 16. Listi pravijo, da ne nudi Stresemannov govor v nemškem državnem zboaua nikake nade na kako spremembo zadržanja NbttSje v rurakem vprašanju. Posebno se poudarja oni del govora, kjer se ugotavljat, da priznava Anglija pravico Nemčije. «Patii Parisiett* meni, da bi Streaemacm govoril vse drugače, ako ne bi dospela ie v Berifcn angleška nota, ki je vzbud&la upanje na angleško posredovanje.
Fraacaj* ia aora atafta vlada.
PARIZ, 16. Lista so mnenja, da je treba p^^Mi politift in <fek Streaeanaimovega lrafciaicta, uredao se šareče sodba o njem. Obenem nagU*yo. dh je fraaicoeska vlada opetovano cjm da ne bo nikdar
daa, pcfaamti pri
hš dnk r jnisl Fran-X Jiijdfaph 100 iehh. Po-
nekod kaže Sic¥mometer 40 stopinj v senci in 54 na. solncu. Slučaji solnćar'ce se vedno bolj množijo. Škof v Perpignanu je naročil vsem župnikom svojega okraja« da naj prosijo Bog^ dežja, ki si padal v vsej pokrajini od 27. aprila.
Ansliio
De Valera In prihodnje volitve na Irskem.
De Valera aretiran?
LONDON, 16. Včeraj je spet završalo po vsej Irski De Valera, voditelj republikancev, ki se je že del j časa skrival v okolici Limenka, se je nenadoma zopet pojavil Izjavil je, da bo začel voHŽni boj v malem m est ecu Eli s ter da bo govoril na javnem. De Valerije ve izjave so vznemirile vse irsko javno mnenje, posebno pa vladne kroge v Oublinu. Nekateri ministri so b^i mnenja, naj bi se De Valera takoj aretiral. Drugi so spet menili, naj se mu pusti popotno |prc«-tost, da bo lahko govoril o svojem programu; snve^a nikdo ne ve, kateri izmed teh ukrepov bi bil ko-lktaiejfi. Via:dni krog; -?e boje, da bi v slučaju aretacije ocbil De Valera še več glasov kakoT sicer in bi tako njegov nasprotni kandidat Mac Ne&ti, nćuudni minister, proi^>eieL Na di t^i strani bi narod smatral vladb za, šsbko, če bi ga pustila na svrjbodi. Na vsak način je položaj precej zapleten, toliko bolj, ker namerava De Valera ttrdi v Dublimu. gzi/riii.
LGNDON, 16. De Valera je bil aretiran v m 2Stu Emus (pokrajina Clare), ravno ko >e gcvc^H na vcJilnem shodu. Pri; aretaciji je piišlo malega spopada, pri katerem sta hilf ranjeni- jdve osebi.
Kcliko pšenice pridela Kanada?
LONDON, 16. Kanadski -stali;lični urad je objavil podatke glede letošnje žetve v KanadL Po teh podatkih je Kanasda pridelala: 382,514.000 bušijev pšenice, medtem ko je neki londonski urad cen;l prfldekk na. 500.000.00») buMjev. L ♦ tiski pridelek ;e znašal 391,425.000; največ >e pridelala Kanada leta 1915.: 393,452.000 hušl;cv.
Nemila
Težavic- p .Jožsj v Porurju. - Pred splošno stavko.
PARIZ, 16. Lisiti poročajo iz Dussel-dorfa: Delo v tvornicah in rudnikih je v velikem za>tc)u, ker je večina delavcev v stavki. Samo iz. delavnic Tisstma v Muhlheimiu stavka 24 tisoč delavcev. V okraju Dtrfdburga nadaljujejo delavci vseh tve:i\:z pasivno rezistenco. Vsled strašnega ps'dca nem-ke n"<jke so se morale plače aSalavcem talco zvišati, da prejerna delavec po 375 tise č mark ti a ttro. V tsscm? v lada vsled cMav-ske stavke veKkajisko pomanjkanje premega. V kt'iiJttanistićaih krogđv se širi vest, da bo v psick a-li v soboto proglašena spletna stavka. Vse zasedeno o^etmlie je zelo. slabo preskrbljeno z živili.
Kc mar isti začasno zasedli nekaj tvorni c [▼ Ko&au,
PARIZ, 16. Listi poročajo im Kcdmar da so se greče komunistov, oboroženih s kladivi, polastili, več tvomic za barvila; pri tem je bilo ražnjeniii več uradnškov, ki so se hoteK upreti zasedbi. Policiji s<e je posrečilo izgnali komuniste, nakar so ostale tvornice zaprte. V Krefeldu vlada popoln mii-. PoKcija je ustavila 3 avto-mot^e. kf so bili obloženi z ukradenimi tkaninami. Blago je bilo vredno 5 milijard mark.
Neznosna draginja.
BERLIN, 16. Pred trgovinami es živili stoje diolge vrste kupce>v. Cene so bajno visoke. Funt govedine stane 2.6000 tisoč, teletine 3,250.000, surovo maslo 1,500.000, konjsko meso 220.000 mark, eno jajce 60.000 mark.
Javno mnenje na zasedenem ozemlja za
Strese manna
BERLINj, 16. Iz Esseata poročajo Wol-fovi agenciji, da je na zasedenem ozemlju javno mnenje naklonjeno novi Streseman-nc-vi vladi. Dejstvo, da se je posrečilo se staliti vlado na tatko širokih temeljih, se na ssplošno smatra kot okrepitev sedanjega pokuzaja. Pri tem se priponainja, <c£a odgovarja sedanja vlada, načelom, ki so jih nedavno sprejeli zaupniki socialističnih sekcij zasedenega ozemlja na svojem shodu v Dortmundu. Povsod 9e odobrava notranjo in zunanjo politiko Stresemanna in ae z zadoščenjem govori o ustanovitvi ministrstva za zasedene pokrajine.
Za ločitev Porenja od Nemčije.
JPARIZ, 16. M iKoblenza poročaj <4 so voditelji separatističnib strank presto* piti v Dortenovo stranko in da so izročili naedzavezniđei komiaaji spomenico, kjer sporočalo združitev omenjenih strank, od-idssjijo federalizem in proglašajo ustano-
vitev samostojna pffffenake repdbtike, (KK udarjajoč, da so pespravijesa takoj p^sčad) svoj del od£fcodfotn.	> f
BERLIN, 16. Podrobneje vneti oi nemirih v Aachenu, kjer so koamrniati opleniH
trgovine 9 kurjavo in jestvinami, poročala o številnih aretacijah. Mnodka 30 tisođ ljudi je skušala irfrett v policijsko palačo.
Tu se je vnela prava bilka, kjer je padlo 18 oseb, 290 pa jih je bilo ranjessih. Danes se plenjenja nadaljujejo. Približno 100 trgovin je bito pohotnom a porušenih.
Francija pripravljen« skrčiti zasedbo Pontrja.
PARIZ, 16. V zunanjem ministrstvu se potrjuje, da bo francoska vlada podala v kratkem oficijelno izjavo, da ;e pripravljena skrčiti zasedbo Porurja, ako bo nova nemška vlada dala jamstva, da bo izpolnila reparacijstke obveznosti Nciročije. T<d •se smatra- kot prizanesljiv os t nemški vladi, da se ji olajša delo.
Fraiicoska vlada se je sestala včeraj ter se posvetovala o- an-gleški r*ott r n o eventueinem odgovoru.
Železniški tariii spet povišani.
BERLIN, 16. Pričetimi z 20. t. m. bodo povišani vsi osebni in blagovni tarifi zu 900 odst. v proneri s tarifi, ki sa v veljavi od 1. avgusta diilie.
Otvoritev medparlamentarne konferenc« v Kopenhagen x Izredno velika udeležba.
KOPENHAGEN, 16. V prisotnosti 800 odposlancev, vladnih zae^opnikjov ter diplomatskega vrbora se je vršila? včeraj otvoritvena seja medparlamentarne komisije. Danski ministrski predsednik Heer-gaA'ard je izrabil svoje dopadiajenje, da je toliko inozemskih odposlancev počastilo Dansko' s 5%ojo prisotnostjo ter po odar j al, da je namen medpai'lanventarne unije delati na to, d'a pride lana i u dan, ko se mednarodni zapetljali ne bedo reševali več z orožjem, ampak z razsodbami mednarodnih ra«rsoijfiSč. Glede Zveze narokJov je predsodHrk zagotovil, da bo Danska sodelovala za dosego ničnih stremljenj. Konferenca je nato takoj prešla k delu. Na pred^ log bivšega avstrijskega državnega tajnika Mayer-ja je konferenca sklenila dati stalni koraisiji na.ioo, prouči vprašanje parla-me^itarnega nadzorovanja na>d! zunanjo politiko. Komisija- bo o tenv poročala na prihodnji konferenci. Glede kolonr.jabiiK mandatov je konferenca sklenila, da načela mandatov priznava ter da se proučitev morebstnega izboljšanja teh načel poveri stalni komfeiji.
Poljska
Obletnica bitke ob V7sU.
VARŠAVA, 16. Včeraj so vojamici i,n civilna cblastva v vsej državi proslavila tretjo obletnico bi'jke ob Visli.	*'
TurCIia
Zdravstveno stanje v Carigradu.
CARIGRAD. 16. Sanitetno ^pojročflo o zdravstvenem stanju v Catiftradju poroča, da sta v tedbu« od 31. juJija do 7. avgusta ugotovljena v mestu- dva slučaja črnega logarja in diva slučaja osepnic. Umrla je le ena oseba- na osepnicah.
Zasedanje angorske narodne skupščine.
C ARIGRAD, 16. Is Angore poročajo, da je včeraj skupščina volila člane za različne komisife. Tako je bila med! drugim ustanovljena komisija za ziuiaunje zadeve, obstoječa iz 11 članov. Pred to komisijo bo Lune t paša poročal o lausanski mirovni pogodbi.
Izmet paša — častni profesor carigrajske univerze.
CARIGRAD, 16. Carigajska univerza jo podelila načelniku turške delegacije v Lausanne Izmet paši naslov profesorja < honoris causa.v>
Amerika
103 rudarji mrtvi v Kemmernu.
KEMMERN, 16. Zadnje vesti o ek^plo-i ziji v rudiniku pravijo, da je ostalo 133 rudarjev zapitih v rovu. 35 se jih je zaj moglo rešiti, 103 so najbrže mrtvi. Nesreča| se je zgodila v globočini 1700 čevljev. Delavci so večjH'cl zadušeni, rešili so sej lahko oni, ki so delali v ločenih rovih. Se^ s alke so v kritičnem ča<su odpovedale, radi česar >e najbrže več delavcev utonilo. Ponesrečenci so večinoma vsi v rrdniku
Morska nevihta »a Koreji.
SEUL, 16. Silna in nepričakovana mor. ska nevihta je porušila nad 100 hiš. Računa se, da je bilo 1000 ljudi ubitih.
Spominjajte se ob vsaki priliki ,DUaške Matice4
DNEVNE VESTI
Dr. Lošinja o reJKem vpraSonln -* ^f** ° p™*«** mp^
(avvntito deli® peeeeeza). Ker moramo pred Zagrebški dopisnik *Piccoia* poročal je o' postswl|B*i, da je poročilo predhodnika vlade
zanfcuivih izjavah dra Matka Lagiojc, člana kralja skrbno sestavljeno m da fe vsaka
svetovalne komisije, o reškem vpraša fij^j. La-	dobro prevarana, ne vsebuje drugo
gin?« meni, da ni pričakovati hitre in d«fini- dejstvo n&akega prestopka nepokorščine-, ibvne rešitve tega vprašanja, ker so "temeljni *aPan cSobil ukaza, n?j pride v občinski koncepti > obeh strani še v da&*% Kolikor	f^L&m torej sasuo dejstva navedeno pod
rak In sedaj, jo im Sv. Lucijo. V programu je fe vet drugih Švici je imel točk In bodo skušali: tako zadbstiti v kultur-
20 kron, jHi neimkii-asa; tako £» vec na Dunajn ft moral ob veda plačat« glofcov rfrojno pnifmnn t. j. 10
kron. Ko je odprl pismo, je pa imel 20 kron. torej tO kron dubiCka. Poštm pa p imela dvojno poštnino; tako* so imela vse tri stranke pri tem posta dobitek. — Nekaj stičnega se je dogodilo sedaj v nekem aMtecu n&r Nemškem m sicer v Oberadorfu ca Badenskem. V siecc je priše! kmet z 11.000 markami v samih bankovcih po eno m dve marki Bog ve, v kakšno svrho jih je bil stiskal doma. Nihče mu seveda ni kotel sprejeti tega denarja. Ko-nečno je kmet našel trgovca s papirjem, ka teri mu je od\zel njfcgovfh 11.000 mark kot papir ter mu plačal za io 15.000 mark Kmet je tako imel dobiček 4000 m: trk, trgovec pa
četudi malega števila prebivalstva, ki jc fa-	besedilo skrito. Toda nek^ manjka v gori j gjffi f*^^* L^ike b^^tdi
paitska pogodba ustvarila iz n^ega svobodno	nr ve cenem poročilu, kar vsebujejo drugače j ^p^f
eegko državo. Mt, narod diplotnalično nov in	poročita, ki služijo kot uv<kTza odstavitev žu- Poiasailc. Brat na^a rofaka	g. Av_
ustanovljen na podlagi mednarodnih pogodb,	panov ^razpustitev občinskih zastopov,»gusLa Andre Bucika nas opozarja, /a ime
si dc moremo niti imafeU. kako bu mogh po-	manjka beseda o uran^ preiskavi. V «tr «Gaz- ^govega brata, ni G. Buc£kt kakor bi se dalo
gledati v hce drugim narodom, ce U z lastno	zetla vfkaale*_ od 13. t. m. so k-, odlok, o i	sklepati iz naše brzojavke v Edina-
(kakor Se danes), m ▼ Avetri|i 5
Pride sledeče aaklrafijr. Jf*nrec v Mci je imel'točk In bodo skušaj tako zadostit* v ktdtur-' Dimi' Mama im mm 10 cent. nem in zabavnom oziru,- Pmsfitve
pre
brfez drugega, "dočim se — če je kaj resničnega poroč io, recimc izid kake uradne preiskave. JK. vesteh, ki naju prihajajo — na italijanski Vsekakor ima rimpka vlada popolno pravico, strani stremi po priključenju Reke h kralje- da kak dogodek smatra za tako važnega ozi-stvu jaz mislim, do se s tako tendenco ne more roma, resnega, da iz njega izvaja skrajne po-priti do rešitve; k*«jti Jugoslavija, kot država sledice, im.. vsekakor pravico, da smatra kot m kot' naerja, mora absolutno zahtevati svo- tak česen dogodek dejstvo, da je bil občinski bedo in neodvisnost onega ozemlja in tistega, nadpfe. tako postavljen, da je ostalo italijansko
violjo razdrli pogodbo, sklerjeno med nami in rszpusiu dfcvetfh občinskih z as lopov in vsako' |7Tz^dne&15 t ^nf amnak kakor žčorai ozna-Italjjo pred komaj tremi let t m v tako sekro-, tozadevno poročilo stvarno poroča o nered- geno Ve£ki" ~	-
sanktni in določni obliki. To je ravno z ra- rrostih m začenja s tem, da je bila izvršena pallsko pogodbo, v kateri sta se ob^ strani preiskava, celo več prečskav. O tem v prinie-obvezafc, da bostćl vedv.o spoštovali neodvfs- ru medan«kega župana ni niti govora. Podpre-nrAi: in svobodo reške driave. Ce bi hoteli fekt jM1 bil sicer na lic« mesia, «da pomiri du-razdrcM pogodbo, bi: morali pcs&ušati z no- hove», ne da izvrši preiskavo, podprefekt je vitn plebiscitom; alf, ne more se reči tudi o gotovo fcudi poročal v Rim, toda. poročilo podlem, da bi imelo zdrave posledice ... Prikima- prefekta ni še rezultat uradne preiskave! Na-eiLev Reke k Italiji, ki je baje v namenih rim- mesto besede o preiskavi pa imamo v uvodu rke vlade, bi bila zgrešen korak, najhujša poročila kup pavšalnih cbložb brez navedbe £mota, poSna posledic. Reka je sv-obodna dr- defstfcv, obirvžb, ki so tako težike, da bi morale zzrva. Naj živi tn na^ sama uredi svoje stvari? biti podSLr^pljeue z dejstvi, obtožb, ki bi za-Rečanl naj, ko jim pride 'an svobode, upo- h te vale, če podkrepljene z dejstvi, ne samo števa^o z hladnim razumom, da bodo potrebo- ' odstavi te v amp: k sodmjsko preiskavo, pav-vali najboljše ounošafe z Jugoslavijo, ker bi šalnih oljtožb, ki jih zaamc na pamet m£ in go-Mcer igralf jakc nevarno igro za koristi njji- tovo tuxM gradiški podprefekt iz kolon dema-bove-ga mesta. — O meni so — je nadaljeval čeija italijanskega Č-rscpispa. In če so takfe pav-Lag'nja z grenkobo — krivo sodili. Od svoje šalne obtožbe, ki1 naravneet dišijo po stalni mladcs4i sem — da-si Hrvat — občudoval I ta- formuli, neum^^e v kolonah časopisov, so lijo in &em ji bil prijatelj. Potem pa sme bi!i sto-krat bolj neu5r.estne v talco v»£nem poro-mi Ln vi nezavestni »kmetje--, na šahovski. de-(Čiht vlade, ki od?očoie lahko o gospodarski;	inat, cm
ek: v igri za interese tretjih! Nadeja se, da po, u^odi cele obči/^e za desetletja. Zahtevamo, da!	. .. .	x
ski v igri za interese tretjihINadeja se, da sepoj vlada opusti enkrrtt za	take pavfeln^ j ^	je debefc povpreč-
rfožnem !n plodnem delu B^ijanov in Jugoslo- formule, «Hev«nWf da bodlo pri eventueinih ^ ^'^10 m Prvotno je imel zid v*č ver o v reškr tmpon) prerodi k cvetccsmu zv*-; ukrepfli. v Jade napram ne, S »in občinam poroči-	^ ^^	^
Ifenju. Zagrebški poročevalec dostav-lja: Ta(la lavno- trikio stvarna, »skrbno naslanjajoča se želja je lastna vsakemu/ dcbromisiečemu člo-jna zSrkon ,kakor so pri vseh drugih obč'nali veku: sporaziun, zadovoljiv za vse, in trajen, Italije, zahiev£-,no skratko fo, kar Lm- tno tai.o ki naj mu sHedi sklep razsežnfe trgovmslie po- Ev.-^čano zat%ir.vl'eno: Enake dotžr.osti, ena^te
pravice!
G.», s katerim z£čen?a stavek v naši brzojavki se ima čitaši kot --gospod vendar pa radi objavljamo) gornje pojasnilo, ker «43 velikega uspeha/ naiega rojaka-sl:-kar>a veselmo in mu tudi ob tej priliki še pesebej čestitamo.
Že spet rekrrdm fdesL V Bologni plešejo, kakor so^ nedavno plesali v Trstu m Gor?ci, žl; par -dni za rekord' v plesanju. Neki Saccani je odtegni! po 83umemi plesanju. Neka gospodična, ki pleše že 11 ur, se še vedno dobre počuti.
O največjem udu na svet«. Glasoviti ikilaj-Sik'. zčd sedaj rušijo, a kamenje in opeke iz tega zida bo uporabljeno za druge stavbe. — Vgedcrfccr pa bo prefrkfo. še precej časa, pred-no bo izslgnala ta ogromna zgradba, ki predstavlja rjr-jvečji zid, ki sc je sploh zkJal. Astronomi trdijo, da je kitajski zid edino delo č!ioveškiih rok, katero se bi lahke vick^o z me-pestim ečesem. Zid je dolg več nego loanetiov ;ob vznožju; je debefc povprečno S m, na vrhu pa 5 m Vdsočine zida se gib-
godb«. To ie geslo vseh trgovskih krofov. Isto ču-tstvo tso tr. fcr&zO.h jjasbeni. ikrogi, ki s fcplo simpatijo pričakujejo kulturelnega zbii-žanja z Italijo. Nestrpnost napram ftsKjanstvu je žc ponch.-^a. Zaslugo na tem imsfo — ksr se bo morda čudno zdelo — številni btegnnci iz Istre, z Reke ?n iz Dalmacije, ki se srečujejo po kavarnah, uradih in na šetališčib. V
Osebnost novega nemškega ksncLsrja. Dr-
Gu'-Jav Sreae«ijann je komaj dovršil svoje 45 leto. Rojen je 10. ma> 1878 v Berižou. Kot vusckoSolski dijak je živo posegel v boj za reformo dj£r,ške£a življenja, zraven se je peseb-
________ _ _ __________ _ no rad bavi! z literarnimi študijami. Izredno
srcih nosijo gorečo hrvatsko politično zavest, l/ubezen do literature si je ohranil tudi v poz-vendar se govori v Zagrebu toliko italijansko,	svojem živ^emju. Po .končanih študijah
kakor se m slišalo še nikdar (To ugotovitev vstopil v zvezo saksonskih industrijialcev, j podčrtujemo debielo, ker razpravlja tisti ob> j ka4erćj nej^ovem vsSovn m imela nikake
20.000 stotpav zi& straile. Pripoveduje sc, da je La velikanska zgre^dba, ki gre čez cela pogorja, cLc zidana v 15 Je lih. Kronike pišejo, da je zid dat sezMa.tr ki4a;skš cesar Huang Ti pril blitne 200 let pred Kr, r., <ta severnim divjim plemenom' zabrani vpad v »nebeško kraljestvo.* 3OO.COO vojakov ža vsi zločincf cfrža.ve so bali zaposleni pri dfclu.
v prid Pij Matici. Natančen datum m
n spored se bosta de pravočasno obja-
1 Dr- i* loBor, sktvsdr ▼ Gorici je odšel na ananstveno potovanje v Svsco, (k 99 ogleda tamk«jfnje moderne sanatorije in muprave za
jetičnte in se ude3«£r v Davosu špecfjekiega tečaja za tuberktdozo (sušico).
DAROVI
Za «D£jn*ko Motico» je nabral dijak Bizjak V. Kr 1000. Darovali so: V Divači: Barbič 2, N. N. 5, Perbauc 2, Perhauc I. 2, Bizjak J. 3, Marušič 1, Getkvenik 2, Perhauc M. 2, Raja-vec 2, N. N. 2, Suša 5, N. N. 2, N. N. 15, Mah-nič lf Bizjak A. 2, Rebcc 2, Kariž 2, Svetina 2. N N. N. 5, N. % 5, Obet«nei 5. — Pevsko » izobraževalno društvo v Divači 15. N. N. 1. V Ležečah: N. N. 10. V Povkju: Malhnač Milka 4. V Mata vunu: N. N. 1. N. N. 10 Din. — Vsem darovateljem prisrčno hvala. — Do sedaj sta se odzvala pozivu D. M. v dostojni meri dva drf'&a. Kje so drugi? Imamo jih. približno 1300!
V pcčeščeoje spomina pok. Dragice Kraljeve, daruje mati Manja Kralj 10 Kr * Šolskem u društvu»,	•
S potrtim srcem naznanjamo mm iaro<( nikom, prijateljem fn znancem, da jc nate ljubljena
Francka SteMa
danes, ob 2. uri ^a'ra|, po dolgi in mata* bolezni, v nežni dobi 20 let, preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice ae bo v petek ob 17. ari.
SEŽANA, 16. avgusta 1923. (457) -	iohajota
Zdravnik

Poslanog rebKii
Vabljeni Me, dm pridete ▼ aodel^, 19. avgust« 1923 ob 9.30 i« Prooek v Starčevo dvorano, kjer se bo vrtil ustanovni občni zbor »Ribarske zadruge xa tržaško okdico.
Ker io t« na4anovo s« Vaa In aa Vase mlajše neobhodno potrebna, da si pridobi«
te svo»q pravice, naj nihče ne frofctaoe.
_ __Sklicatelj.
*) Za Članke pod t»oi naslovom odfovarja ursd oiitvo 1« taliko kolikor m« nboa
Nali oglasi
Druitvena vatii
Pevsko društvo »Slava«. Nocof ob navadni uri cdborova sejai — Predsednik.
Iz tržaškega iSvUonla
r------1---- -------. — —^----—----,	14, j."t- — ——---------1 Tatovi opleuli stanovanje. Vetriharji so v
čafni in večni krik, da so Slovani v treh kra- j vei«CBve. W4adi bresemann pa ije kmaihi dosegel, 1 zadnjem času opetovano »obiskali« stanovanja jih nepomirljivi sovražniki IttJi^anov in i^ta^i- ! ^ & Postala industpiska zveza eden glavnih i raznih družin, M se v 4efc vročih dneh mudijo fanskejja; jezika. Tako je: mi nc sovražimo, pač i faktorjev v artksonskem dteiehiem zboru. Ta '	T-^.ku.^
delokrog pa 72 bš^ Sresemannu kmalu preo-
Lil * v	* _t_ ___» V__m
zek. Njegov ci3j fe bil driavri zbor in že kot ?8-letnega< mladeniča je poslaJo mesto Dre«-den, kj|ub temu da je Berlinee, kot svojega zastopnika: v Reichsfag. Udeležil se je poz-jner« vseh vofcfnih; borb. večkrat z veEkkn j uspehom. Lota 1914 je prštopid k naciionalno-{liberalni stranki in ko jc njen vodatel|* Ba^eer-j mann, kateri je spoznal in cenil vrtine mH.de-jia Sresemznns, leta 1917 lOttrl, je stopi! Stre-j seroano; na npe^ovo me«.!o. čeravno, je bil naa-I mJafšI v državnem zboru. Leto 1918 je piine-pcpolno nmkrofilev nae^ona InoJtiberalne
pa lhib:mo svoje z žarkim srcem m zahtevamo od drugih le milo za drago: dr< spoštujejo čui-•tva naših src. Naše geslo je; ljuba svoje, spoštuj t uje! Dokler se n« bo to geslo tudi na italijanski strani pošteno in iskreno izvrtalo, bo vse njihov politično delo in pisanje rodilo te *labo? Pa naj pride, kar hoče! 'Prip. ur.)
Odstranitev medansket« županu Josipa fiiadnlko
Uradni list -Gazz«. tte uHiciale z i dne 13. t. m. objavlja kr. odlok z dne 7. funija j stranke. Levica stranke se je priključila de-1923, kit?eri' v enem kratkem stavku izieka, f »»okr itom, desnica pa h konservativcem. Stre-rfa je medanski župan. Josip Gradnik odstav- i9Gnann hotel tts na levo ne na desno in je l/sn in da. se v debi šes^rh mesecev ne more i	Takir^ je sef na delo, usUnovil je
na novo izvoliti za župana. Zanimivo jc poro- '	,Fudsko siturAo in še leta 1920
čio podpisano od MussoHniM naslovljeno na i 'e "ncl za	poslancev. Nemška mdu-
kra^a, v katerem so navedeni razlogi za to	sc.'e vočfeoma naslotniki na to stranko,
odstavitev. To pcrcčiio glasi tako le: < Me- j Do sedaj se je Stresifim:«um posrečilo prfemo-darv-kv župan Josip Grćtdnčk je v izvrševanju !	?P<*«.V stranki, ki se številni posebno
9« J v« « It r» A I- 1 m «•	■■ t ______1 _ _ • *
idrža
toni, pokornim napraai ustanovam domovine. |	Fraincstfiu so re<ka» časa smatrali
Nedavno je dal premostit: nek dvojezični ! za	rrv>ž~. Danes so seveda drugega
nadpis, ki je označeval občinski sedež, na na- «H11110!1;^' AJi pa je Stres?,muin res pravi mož?
aa računajo po 20 atet beseda. — pristojbina L	Debele črk« 40 stot
•eda. — HmmmmmSU pririoibtmi L 4.—> Kdor išče službo, plača polovično cena
VELIKO skladišče oglja, dobro opremljeno, se prodafbrez. nagrade 2* kseSHev. Pkcarai 12.
•*_1126
LEPO POSESTVO, dbsiib>če^B 40 oraiov zem-Ipšča, histe, 6 gojspoderakifT p<w?opi5t inven-tarfa, živčne, njiv, travnikov in velikega go®da, oddaljeno H) mklut oid kolodvora PooAv« ob juž., a« pnoda. Amabja Smigovc, Hotunje 26 ps, Pomkva ob j<sž. železnici, Slovenija.	1125
dr. J. Bačar
v GORICI le odpotoval in na oMinira do 3. septembra.
laM slavenski tasi mi
je
jeziku (Ln^ua stranic ra).	"	! naloga, preci katero je ta mož postreljen,
Ta dejstva so vzbudSla med prebivalstvom! °^romna' Medane in sosednih občio živo gibanj, ki bi Telefonska zveza s Čekoslovaško. Komisa-bilo izzvalo težke nerede, če nI.- bi bil pravo- i rijat za po^to in brzoja-v v Trstu javlja, da se časno posredoval gradski poJprcfekt, da po- višikt lahko teMcnični pogovori razun s Pra-miri duhove; toda kc ie bil župan obveščen o i fso tudi z drugrmi mesti ra Ceboslovaškem, po-prisetnosti podprefe.kta mf občini, se jc branil! sebno z Brnom in z Ovur-om Krak ve no La-poda,.i se tja ter >e bil zato suspendiran od svo- jbenu. Tarifa je ista kakor za pogovore s Pra-jih poslov.^ Poročilo zaključati:?, da je potre- j go.
ben, ostrejši ukrep vsled česar se predlaga! Dovlipt padalce valute. Ko je začela svo-. "'fU v	natrl oaioka, kateri je bil skle- ! ječa«>c< avstrijska krona \Ttoglavo drveti nav-
7 državnem svetu diie 23. maja t. I. — zdoi se jc dogodtl sledfcč zanimrv sKičai: Pri-Vsc to poročilo govori samo o dveh dejstvih: pomniltt je treba, da js stala krona tedaj raz-11 oa le župan Gradnik dal občinski nadpis | merorn- še zelo visoko, za en švicarski centom premkstiU tafeo, da je bilo vtal^ansko besedilo se je dobilo takrat Še-?c dve kroni; Poštnina skrito; 2J cta. se )e branrl iti v občinski urad, za pkoso v inozemstvo je s*k!a v Švici 25 c^nt
na letovišču. Tatevi; pndoo izrabljajo ta Čas, ki je posebno ugoden asaI sHčne obiske.
Trgovec Alojzij Ronzetti je svoječaeno odšel s svojo družino aa kM^. Njegovo stanov z;-nje je ostalo brez nukontva. Zato so se pred kratkim naznani tatovi mogli nemoteno splaziti v Kasovtaje, Odprli ao vrata s ponarejenimi! ključi, preiskali vn» aofce, kjer so vlomili vse prafak in omare. Nato so s« salo-žfii z najfiakjštm per&om, oblekami m drago« J ceaostmi, ki so jjm prišle r noke ter odšli.
Včeraj zjutraj se je Ronzetti porvmif domov. Čakalo ga je neprijetno presenečenje, da je odkril tatvino. Ugotovit je, da so ga tatovi oškodovali za zaeedc pribiiino 10.000 Kr; Tolika je nnairtrf HcdauHi aktadesih predmetov. Ronzettijn na praoitejato drugega, kakor na-mam ti tatvino na poKcijdcem komisar ? jatu v uitci G. Brumaet.
Ogeaj v dimniku. V&eraj predpokir« so se v rocc^kt vojašnic v vnele saje v dimniku tamošnje vofr€jce ksHiinje. Maii požar, ki povzročil le obiic d&na «n nobejse stvarne škode, so kratkem defu pogaedi mestni gasilci, kš so telefonščno poklicani na lice mesta. - , . Pnemogarjeva nesreča. Premo^ar Ludvik j Vajcatmcick, star 33 let, stanujoč v utici Soli-tario K. 4, je včeraj popokbts prt razkladanja premoga v pros&i Krk? Duca D'Aosta padel s 4 metre visokega o^rod^i ter se precej hudo pobil po h-rbttr in po ent nogi- Z avtomobilom rešilne posUije so prepeljali v mestno bolnišnico. — Oktevai bo v 10
BABICA arlDfMBa sprejema noseče. Prijazna poetreiba. Govori slovensko GfeaHa 29	1130
HIŠA s trgovino se pno& v Cernicah št. 21.
1127
HBA z v najem,
liiljiKuii (a majhno druftino) . Sv. M. Magd. ZG. št. 255.
it da 1128
KUPUJEM dbevno cunje. Plačujem od 60 do 150. Knpufam tudi Hmo m preče. Vi« Soli-taišo 1.	|129
1
Tržaško posojilnica In hranilnica
leglstrovAua aadmgs z omejenim poroltvem
uradufa v tvoji lastni bISi ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge aa knjtike, vloge na tekoči račun ki vloga la čekovni promet, ter jih obrestuje
PBF* PO 4%
večje In stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vlm^žbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ore zo stranke oil 9 H 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št telef. 25-57.

NOVO! NOVO! U dve »vi in komarji Vas ne bodo pikali. Namalite sc z bakarnom Cant-form, katerega dobile le pri L Kolakovič-u v Ajdovščini.	1112
im beneško žago prodam. Več pove Pleftnar Anton, mehanik, Godo-v»C prt Idriji.	H20
KREBRO, zlato in Vri^ante plača več kot drugI Pertot. via S. Francesco 15. II.	45
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazziai 46.	855
Vesti z CorHktga
«Ater sam - Gorica - Corso Ver«fi 36. V po
ne del jek, dne 20. avgusta t I., bo pričel tečaj za izpopolnitev v italijai -Čini za slo~v*en-ske učenke. Tečaj bo trafai do začetka šolskega leta in sicer po 6 ur na teden. Pristojbine zmerne. Navodila se dobe pri ravnaielj-
Člani akad. fer. <fcnštv» «Adrija» v Gorica
pripravljajo Petrovičevo dramo «Mrak». S to igro bodo v mesecu septembru pohiteli lmed naše ljudstvo, v Jui. Krajini« Poaetik bodo Ajdovščino, Vipavo, Postojno, IKr. Bistrico, I<ki-
PODLISTEK
<4NNIE VTVANTI:
KIRKA
Ho man Marije Tarnorake. - Poaforeaila G. &
C«)
Potem je rekel, ofcrnhši sc k n; m — gospa Sta hi m moja sestričina sta sedeli ob vznožju postelje —: <Ne vznemirjajte ga. Ne pustite mu govoriti in ne dovolite mu gibati z glavo. ) Nato je šel s Stahlcm v vežo. Gospe sta ostali preplašeni itn nepremični na zofi.
Opisovala sem Boževskija in zdelo se mi je, da jc zaspal; temna m nema bolečina je razje-daia mo«e prst. Njegova roka se je v moji umirila in dllial je pravilneje in počasneje. . A ko je vstopil Sta hI, je Bcževskij takoj odpr l oči
XVII.
Bozevskija so prenesli v njegovo sobo in
ravnatelji in služabniki «Grand Hotela > so se —y_____
p	in Šepetajoči pred vrc4taij Stahl se je postavil pc^ njegove postelje in
Pokucah so v sili Švedskega zdravn^ai,1 ga> opazoval. Obrnil se je k meni n rekel: *Pri-- JCk -°SPu. ,na Predvceer v hotel PrihUel je j šel bo bolniški slr3žr&. Spremil vas bom do w sonni Obleki m s poraočjo StahU je povijaJ «ov gospa, po»«m ostaaem tu vs
|n lecil globoko, dv^o rano"
Krokija ^ Prodrla Boževski^u glavo, ter iz-piai pod podbradkom.
Z mojo sestričino Vero in * gospo Stahl sem js topu a v sobo Boževskija. Ležal je kakor pB^.ev. pogreznjen v blazino s zaprtimi očmi p obvezano glavo in vratom.
Nenadoma je odprl oči, jih obračal okolu; a Pfžgov pogled se je ustavil na meni. Zganil je patnice, kot da bi hotel govoriti in jaz sem ptekla in se sklonila nad ajmi.
Zamrmral je: «Ost^ni tu?.
♦Da,» sem odgovorila, te vsedla k postelji |a |i prefela aa vlažno, mrzlo roke.
Ponovil je slabotno: «Ost!ani tu. Ne hodi proč.»
Švedski zdravnik sije umival roke in govo-ril potiho s Stakiom.
_ _ ,	vso noč.»
Mene spremili demov? Kako naj grem jaz doraov? Le ob misii, d!a bi' zopet videla njega, ki je z izdajstvom razdrobil to sijajnp in zmagoslavno mladost me je razjedalo sovraštvo. Ne, ne grem več diomov. Nikdar več se ne bero dotekniki roke ubijalca Vasilija Tarnovskija!
Medtem, ko sem tako mislila, je nekdo po-Jkal. Bil je bolniški strežnik. Tedaj sta se dvignili Vera in Grigorrjevskaja prav po tiho, pogledali z usmiljenjem na bolnika in izšli po prstih.
Stahl je namignil tudi meni, u iaz sem stresla z glavo.
BoŽevskij — kot da bi slišal — jc odprl oči.
t Ostani fctt,» je zrmrmral. Dvignil jc roko k obvezi, ki je obdajala vrat m rekel: «Ako odi-deš razAržem vse.* In res, napravil je gesto, j da ra&trae obvezo.
«Ne odidem, ae grem proč j a sem mu rekla. ♦Ne zapustim te nakdar večJ»
In držala sem besedo.
Pozneje sem zvedela, da ae je javil Vasilij pri oblasti in moja. mati je ila vsa jokajoča in preplašena po otroke m fth odfckdjala v Otradoi Bila sta moji materi in očetu vir turobne sreče.
Tako je zopet odprl stari vrt moje mladosti senco drevoredov in rožnate travnike nevedni mladosti, a že odeti v ialoet ndadceti tragičnih otrok — kaierifc oče je Uv ječi zaprt, in kaerih mati bdi ob čudiSem, smrtnem boju.
Angelski attci Tjoke m Tanei alk se mi pri-kazorcii v eanjak. Ihte« emm govorila tej viziji: »Ljuba moja otroka, odpwtsta svoji materi, ker ne zapasti onega, ki umira, zanjo. Mogoče to noč, aii jutri po noči — joj mene — prehitro bo umrl... In z raztrganim srcem se
bo vrnila! k vam vajina maši..
• • •
Boževski ni umrl tisto noč; ttafi drugi dan in ne naslednji.	i
Bog je nama, namerni fe smrtni boj je trajal ure fin _ nosil je »veje trpljenje is	» od
profesorje do ldran|t, od trnnm Odsama—H s» ran drag as Sani ia belkasti mt te CftaHM a rane... in sopst so poknvaft jg strah ttT uf^nfa nama » napairja
on bAl zaveta*
Odhodi m prihodi Mm
JUŽNI KOLODVOR. Trat, Tržič, Cervisjss, Portognmro - Benetke.
Odkedi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9A0 10.10 bra.; 14— eks.; 15.40 o.; 1».— 19.05 eka.
0.40 eka.; 14.— brc.;
5.40 15.40
o.;
8.15
19.23
oz
<M
o. S

33
v Trstu
rsgj«trovasft zadr. z neomejenim jsnisfcvom
IMIcs Mer tiis! n PfifesiriBo ft. 4,1.
Meje nanihtlifaiiiii 1I89899
10
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57//, ako anašajo 20-30.000 Lit po O*/, ako znašajo 30-40.000 „ po 07,7, ako presegalo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne puSice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadnižnikov,
vredno nad 90 milijonov Kr. Daje pooejla na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ve od 8—13L
Tel. it. 16-04.	TeL it 16-04.
10.05 eks.; 33.25 eke.
Trsi, Gorica, Kormie, Videm <Udtoa). Odhodi: 6.05 o.; 8.— 0.2 9.40 o.; 13.10 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trat, Nsbrežina, Divača, St. Peter, Postojms,
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o,; 41.00 brz.j 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brr.; 20.30 o.; 21.20 brz,> 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (driami). Trst, Koper, Buje, Poreč, Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55», 21.25.
Trst, Gorica, Pocbrdo, 5.35 brr.; 6.10 o.; 16.30
Odhodi:
17.25 o. Dokodt:
23.45 brz.
brzi-'
7.45 o.; 12.25 brz ; 21.15 o.|,
Trst.. Herpelje, Buzet, Ptda.
Odhodi: 5.25 o.; 12. 53* brz.; 18.25 o Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedeljah.
HiU osIbsI g „Edinosti" mojo najboljši aspft.
fTlskaraa jiinsi" 1 Trsta
I izvrtale na Morska telo Mm Io smm 1
I
U
MH ttn B mt 1 Id Si toffli usnu 19