IOTA Izhaja 1. ¡11 15. dne vsakega mesca, in velja za celo leto s gold. SO kr., za pol leta 1 gold. SO kr. Tečaj VIII. V Ljubljani 1. decembra 1868. LlSt23. w m # & # a, k dobrotni „besedi" v čitalnici ljubljanski 22, novembra 1868. V izviru zložila in govorila Kornelija S o 1 m a j e r j e v a, poslovenil L. J. tSQsWja brije, drevje poka. V izbici pa mat' sedi, — Tam sedi, na mrzlem joka. Ker jej skrb srce topi. Ob kolenih lačni mali Bledi materi slone. — Kaj jim mama bodo dali, Milo gledajo, dihte. Bolj in bolj pritiska zima. — Mrzla soba, mrzla peč! Mati drv, dcnara nima. Tudi živeža ni več. So zaslužki ponehali. Krhko se dobi pomoč, Slabo oblečeni so mali. Zebe. zebe dan in noč! Mati to prevdarja — reva , Se ozre na malih krog, Solza jej solzo zaliva. Moli: O pomagaj Bog! In ko moli mati bleda . Toži svojih sto britkost, Hčerka jej v oči pogleda, To-le govori prostost: „Mati, mati, ne jokajte! Sije upa zvezdica : Kaj nocoj sem — poslušajte V lepili sanjah vidila". „B'la v veliki sem sobani — Oj kako je to lepo! Vel'ki, mali skupaj zbrani Gledajo, poslušajo" ; „Kup oblek povsod nastavljen. Ljudstva polno je naskriž: Dan prelep, o dan preslavljen, To je skoraj paradiž! „Mama, zdaj odpro se vrata . Va-njc vse oči se vpro : Lej! sirot vesela jata — Vsi v dvorano sujejo." „In iz zlatih ust beseda Kliče male k sebi kar, Bližej stopa mlada čeda, Vsak dobi prelepi dar". „O kako so ostrmeli Sladke radosti vsi čez ! Mama! hodite veseli : Bila sem tud' jaz vmes". „Ko me bo oblek'ca grela, Ne bo zeblo v prstice, Bom Bogu zahvalo pela, Čislala dobrotnike". „Tudi sestri posodila Novo bom oblečico, Bratcu še za v cerkev dala Svoje nove čevljice". „In Boga bom poprosila, Naj še mati kaj dobe, Vse bi rada osrečila , Naj se vsi razvesele!" — „Sej v družbi tej človeški — Kdo zamore jo umet' ? Zdi se, angelci nebeški Prišli danes so na svit." „Glejte svit, ki nas obdaja! Al cveti že rožni maj? Al že Božič se obhaja? Al je sveti Nikolaj?" Kar to dete v sanjah snuje, To pripravljajo ljudje, Se v čitalnici spolnuje, Pridne delajo roke. In prišli ste, mili, dragi! Da bi djali na oltar Vi v namen visoki, blagi Otročičem zlati dar. Domorodci srčno-mili, Blage domorodkinje! Vb6žicev se smilite! O kako bodo hvaležne Slave mlade srčica! Vse darove bodo nežne Vam sprosile od Boga. Dobili smo ravno pred natisom tega lista od slavne c. k. deželne vlade to le pismo : Št. 7536. Odboru pervega splošnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem, v roko učitelju Andreju Pra-protniku v Ljubljani. Vloga, ktero je odbor pervega splošnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem dne 25. oktobra t. 1. tu sem izročil , se nekoliko rešuje s tim, da deželna vlada hrane vse priloge odboru naznanja, da na podlagi pravil, ki jih je odbor predložil, učiteljskega društva za Kranjsko s sedežem v Ljubljani ne prepoveduje; druge zadeve pa, ki jih odbor v vlogi dalje naznanja, da bi se šolska darila zopet delila, da bi se v pripravniški šoli na gosli učilo, da bi se izdala šolska knjiga o gospodarskem in obertnijskem poduku in da bi se zboljšale okoliščine ljudskih učiteljev — bode vlada dalje obravnovala in izid tega odboru pozneje naznanila. V Ljubljani 18. novembra 1868. Conrad l./r. Postava za vojvodstvo Kranjsko o šolskem nadzoru po vladinem predlogu in po prenaredbah deželnega zbora. II. Okrajni šolski svet. §, 17. Pervo višje ogledništvo nad šolami ima okrajni šolski svet §. 18. Šolski okraji obsegajo to, kar obsegajo politični okraji. Mesta, ktera imajo svojo srenjsko postavo, imajo tudi svoj lastni šolski okraj. [Deželni zbor pravi): Šolski okraji obsegajo to, kar obsegajo politični okraji. Ljubljansko mesto je za se svoj šolski okraj. H- 19 Po navadi so v okrajnem šolskem svetu: a. predstojnik politične okrajne gosposke kot pervosednik; b. en duhoven tistega verozakona, kterega število duš v okraji je več od 2000. Voli ga školijstvo ali starešinstvo. Zastopnika izraelske vere, če ima biti, volijo predstojniki verske srenje v tem okraji; c. dva izvedenca izmed učiteljstva. Enega teh voli učiteljski zbor tega okraja. Drugi izvedenec je pa ravnatelj pripravniške šole, ako je ktera v okraji; ako je pa ni, pa ravnatelj srednje šole v okraji; ako pa tudi take ni, pa ravnatelj glavne šole v okraji. Ako je pa v okraji več šol enake verste, pa razsoja število službenih let, kdo iz med ravnateljev stopa v okrajni šolski svet. Ako pa v okraji ni javne učilnice imonovane verste, pa izvoli oba izvedenca učiteljski zbor. d. Dva uda okrajnega zastopa ali če je več okrajnih za-stopov iz vsakega po eden, ako pa ni okrajnega zastopa, pa nju (uda) voli deželni odbor. Voliti se morejo vsi tisti, ki se morejo voliti v srenjski odbor kake srenje v tem šolskem okraji. Kdor pa zgubi to volitevno pravico stopi tudi iz okrajnega šolskega sveta. Pervoseduikovega namestnika voli iz med sebe okrajni šolski svet. (Deželni zbor pravi): V okrajnem šolskem svetu so: a. predstojnik politične okrajne vradnije; b. dva duhovna, ktera imenuje knezo-škofi jski konzisto-rij v Ljubljani; c. dva izvedenca iz učiteljstva, ktera izvoli učiteljski zbor v okraji ; d. dva uda okrajnega zastopa, ali če je več okrajnih zastopov iz vsacega po eden, ako pa ni okrajnega zastopa, nju voli deželni odbor. Voliti se morejo vsi tisti, ki se morejo voliti v srenjski odbor kake srenje v tem šolskem okraji. Kdor pa zgubi to volitevno pravico, stopi tudi iz okrajnega šolskega sveta. Okrajni šolski svet voli med sabo pervosednika in njegovega namestnika s čezpolovico glasov. H- 20. Pri sestavi okrajnega šolskega sveta po mestih, ktera imajo svojo srenjsko postavo, se pravila 19. predrugačijo, kakor sledi: a. Pervosednik je župan; pervosednikovega namestnika voli okrajni šolski svet iz med sebe z večino glasov. b. Vsaki verozakon, ako je število duš višej od 500, ima svojega zastopnika duhovna, izraelska bogočastna srenja, ako presega to število, pa svojega predstojnika za zastopnika. c. Tii ne velja, kar §. 19. pod čerko d določuje ; v srenjski zastop (odbor) voli iz sebe ali iz drugih za srenjski odbor voliti opravičenih dva uda v okrajni šolski svet. Kdor zgubi volitevno pravico za srenjski odbor, stopi tudi iz okrajnega šolskega sveta. (Deželni zbor pravi): V ljubljanske?n mestu je v okrajnem šolskem svetu: a. župan ; b. zastopovalci, ki so zaznamovani pod ccrko d in c v 19; c. dva uda, ktera zvoli srenjski zastop (odbor) izmed sebe ali izmed drugih takih, ki imajo pravico voliti za srenjski zastop. Kdor zgubi volitevno pravico za srenjski odbor, stopi tudi iz okrajnega šolskega sveta. Kar zadeva volitev pervosednika in njegovega namestnika, velja sklepna določba 19. 21. Da se skerbi za verske koristi tistih okrajnih prebivalcev, ki nimajo spoznovalca svojega vere-zakona v okrajnem šolskem svetu , voli okrajni šolski svet po enega svetovalca tega zakona. §. 22. Kdor je postavljen in izvoljen po §¡$.19.—21., ga poterjuje deželni poglavar, in to velja za šest let. [Deželni zbor pravi): Kdor je postavljen in izvoljen V° IV-—ostane šest let v službi, in to se naznani deželnemu pervosedniku. §. 23. Opravila okrajnega šolskega sveta obsegajo oziroma na javne šole in v to okrožje spadajoče zasebne zavode in druge posebne šole, potem na varovalnice za otroke vsa ta opravila, ktera so po sedanjih pravilih opravljali okrajni vradi in okrajni šolski ogledniki. Posebno pa so njegova opravila: 1. Da zastopuje koristi šolskega okraja na vnanje, da ima v razvidnosti stanje učiteljstva v okraji, da skerbi za postavni red v šolstvu, ter ga po mogočnosti sploh in vsako šolo posebej zboljšuje; 2. da skerbi za razglas postav in ukazov, ki jih dajejo višje gosposke, ravno tako tudi da skerbi, da se spolnujejo; 3. da vodi obravnave, kedar se obstoječe šole obravnavajo in razširjajo in kedar se nove vstanovljajo, da razsoja na pervi stopnji, kaj spada pod šolo, kaj ne, da čuva pri šolskih stavbah, kedar se te ne stavijo z deželnimi pripomočki, da skerbi za vse, kar se v šolskih izbah potrebuje, da določuje in poterjuje šolske fasione; 4. da izveršuje pravico deržavnega varstva nad krajnim šolskim zalogom in vstanovam, ako za to niso drugi posebni oskerbniki za to odločeni, ali če si tega ni prihranila višja gosposka; 5. da varuje šole in učitelje, kar se tiče ekonomije in policije, da razsoja v pervi stopnji o pritožbah , kar zadeva plačo in pravico do oskerbnine, ako se oskerbnina ne plačuje iz deržavnih ali deželnih pripomočkov, tudi razsoja o učilnih pripomočkih; 6. da s silo priganja o primerljejih, ktere določuje postava; 7. da začasno postavlja učitelje na izpraznjene službe in da se vdeležuje, kedar se za terdno vinestujejo oziroma, kedar učitelji dobivajo večjo plačo ; 8. da preiskuje disciplinarne pregreške učiteljev in druge pomanjkljivosti pri šoli, in da o tem na pervi stopnji razsoja, ali po potrebi nasvete stavi deželnemu šolskemu svetu; 9. tla pospešuje nadaljevalno izobraževanje učiteljev, da napravlja okrajne šolske shode in ogleduje šolske in učiteljske knjižnjice ; 10. da učiteljem daie spričala, kako se vedejo ; 11. da ukazuje, kak" naj se sestavlja krajni šolski svet in da pospešuje in čuje nad njegovo delavnostjo (§§. 5, 6, 7, 12 15); 12. » 3 » n 3 - 8 - ,3 - ,8 v n n 4 n » 4 - 9 - ,4 - n r> n 5 » » 5 — 0 >5 - ,,0 itd. Razloček med ponavljavnima številom je zmiraj pridjani. Znesek posamesnih številk pri poštevanju z 9 je pa zmiraj 9, — n. p. 18 = 1 + 8 =. 9 — 27 = 2 + 7 = 9 - 54 = o + 4 = : 9 — 63 = 6 + 3 = 9 itd. Pregled vseh versta ali perjod. za 1 za 9 za 2 ravn. za 8 ravn. za 4 ravn. za 6 ravn. 1 9 2 8 4 0 2 8 4 6 8 6 3 7 6 4 2 2 4 6 8 2 6 8 5 5 0 0 0 4 neravna neravn. neravn. neravn. 6 4 1 9 5 1 7 3 3 7 9 7 8 2 5 o 3 3 9 1 7 3 7 9 0 0 9 i 1 5 za 3 za 7 za o 0 7 1-6 3 4 2—7 6 1 3—8 9 — 4—9 __ 8 2 5 5 2 8 — — 9 1 6 4 3 7 0 (Dalje pri h.") Šolsko blago. Vaje v spisovanji. 1. Zapišite, ktere iz med naslednjih reči so usnjate, lončene, steklene, zlate, sreberne, bakrene, svinčene, železne, jeklene, kamnite, lesene, koščene: pušina krogla, klešče, globinomor (plajba), desetica, dvajsetica, sedlo, verč, glavnik, uhani, šivanka, kozarec, lonec, mlinski kamen, zid, naklo, sold, skleda, lopata, ravnalo, škarje, žlica, vilice, čevlji, rokavica, žebelj, kotel, pila, cekin, verižica pri uri, okrožnik, nož. 2. Povejte, koliko nog ima človek, konj, petelin, žaba, riba, muha, pajk, keber, metulj ? Koliko voglov ima šolska tabla, koliko strani ima vsak listek, koliko strani in listkov ima »Abecednik« ? 3. Kaj je šestdeset trenutkov, šestdeset minut, štiri in dvajset ur, sedem dni, trideset dni, dva in petdeset tednov, tri sto in pet in šestdeset (ali šest in šestdeset) dni, tri mesce, šest mesecev, sto let? 4. Kaj je stol, kladvo, meč, brana, černilo, hlače, ura, jesen, voda luna, kremen, srebro, češnja, pšenica, volčja češnja, lipa, ščuka, golob, medved, zidar, podobar ? 5. Izverstite, ktere iz med naslednjih živali so domače živali, ktere divje živali, ktere so tiče, dvoživke, ribe, zaželke, pajkovci, košarji, červi, mehkužci: pijavka, rak, polž, kača, metulj, slanik, sova, volk, ovca, kokoš, škerjanec, jazbec, orel, osa, krap, čmerlj, martinček, deževnica (glista), jegulja, gerlica, zajec, ščinkovcc, koza. Iz pod Triglava. V vsak „Tovaršev" list koj pogledam in zastonj pričakujem spisa, ki ga mi slovenski ljudski učitelji po pravici smemo tirjati od onih učiteljev, ki so bili pretečene jesenske praznike v gospodarsko - kmetijski soli na Dunaji. Povsod je navada, da tisti, ki so bili tu pa sim poslani, potem ali v kakem očitnem shodu ali časopisu naznanjajo in poročajo svoje izvedbe, ter svetu kažejo, da niso hodili po svetu za „nebodigatreba". G. Iv. Tomšič popisuje svojih „šest tednov na Dunaji" v „Novicah"; to je sicer lepo; da pa našemu učiteljskemu listu „Tovaršu" nihče teh gospodov ne privoši besede, ni lepo. Poglejmo svoje brate na Nemškem (v dunajskih in drugih šolskih listih), in videli bomo, kako zelo jim je mar za to, da se šolsko slovstvo podpira in širi z zedinjenimi močmi. Mi slovenski učitelji smo res nekako preveč samisvoji in bi rekel nekako merzli eden proti drugemu, zato pa tudi naša reč ne napreduje enako našim sosedom. Menda smo tako odgojeni, ali kali, da nimamo pravega serca do združbe. Kar mene tiče, povem in spoznam odkritoserčno , da sem bil perva leta tudi ves sam za se, in da se tega nisem privadil nikjer drugod, kakor v pripravniški šoli. Tu sem videl, kako so učitelji eden drugega čez ramo gledali, ali še celo vpričo nas zasmehovali i. t. d. To ni prav. Učitelji pri eni šoli morajo biti pravi pobratimi med sabo in eden drugemu pomagati, kjer koli je komu treba. Tako mora biti povsod pri vseh stanovih, da se rodi združena moč, brez ktere ni napredka in vspeha. Pri p er ve m učiteljskem zboru nam je osnovalni odbor nasvetoval učiteljsko društvo, ktero bi bilo nam res potrebno, kakor ribam vode, toda sedaj je vse tiho, ne vemo, ali bo kaj iz tega, ali nič. Povsod, na Štajerskem in na Koroškem imajo naši bratje sosedje svoja društva, in mi smo še posamni vrabci, in gledamo, kdaj nam bode „proso zorelo". Le verjemimo, da ne bomo za svoj boljši stan prav nič dosegli, če se sami ne bomo ganili. *) Milivoj. Iz Postojne. Bilo je perve dni m. listopada, ko so dečki tukajšnje glavne šole po šoli prihiteli na vert (zunaj terga), kjer je bila greda okol 4° velika pripravljena in zemlja zrahljana. Tukaj so učenci pokazali, kaj so se v kratkem času pod vodstvom g. D e r-melja, tukajšnjega učitelja o sadjereji navadili. Vse je bilo v lepem redu. Eni napravljajo ravne grabenčke, drugi peške polagajo, in zopet drugi brinjeve češuljice (osmukane vejice) potresajo, in vse te v pol ure. V šoli se po dokončanem šolskem uku uče sadjereje. Uni dan so smukali brinjeve veje zraven pa tudi mične slov. pesmi peli; in kako veselje je bilo viditi, ko je g. učitelj potem med učence razdelil poln jerbas lepih jabelk, ki so zrastla na sadjerejskem vertul To ravnanje je kaj djanjsko in torej tudi koristno, ter ni brez vspeha. Pri tej priložnosti naj še omenim, da so se letošnji pripravniški odhod-niki o sadjereji tudi kaj praktično podučevali, samo da časa je bilo zarad mnogih vzrokov za to premalo odločenega; vender je vsak toliko piče dobil, da se more na tej podlagi sam dalje izobraževati. Bog daj srečo! j. b. Iz Ljubljane. G. skladatelj Fr. Gerbic bode na svetlo dal nekoliko napevov — za božične in obhajilne pesme. Kdor se hoče na te napeve naročiti, naj pošlje g. skladatelju 50 kr. naročnine in sicer v Cerknico (Rakek). — Beseda v nedeljo 33. preteč, m. v čitalnici v podporo ubo-zim šolskim otrokom se je prav dobro obnesla na vse strani; izver-ševala se je prav čversto po lepem programu, pa tudi dala lepo pomoč 223 gold. za zimska oblačila ubogi šolski mladini. Bog živi vse, ki skerbe za take lepe namene! *) Po sklepu pervega učiteljskega zbora smo pravila za „društvo ljudskih učiteljev na Kranjskem" predložili slavni c. k. vladi, in ravno kar smo dobili za to dovoljenje. Drugo več o tem prekoristnem društvu. Vrtin. Prememb® i lolteljskem ataaa. V lavantinski škofiji. Poterjeni so g. g.: Jože Kokalj, zač. učitelj pri sv. Marjeti na Laškem; — Luka Krajnec, zač. učitelj pri sv. Martinu na Paki; — Anton vF lis, izgledni učitelj v Laškem, poterjen pri c. k. vladi; — Lorenc Šijanec, zač. učitelj pri sv. Lenartu pri Vel. nedelji; — Janez Rajh, zač. učitelj pri sv. V i d u na Planini; — Janez Hribernik, zač. učitelj v Dobovi, — Jožef Hajko, zač. učitelj v U 1 i m j i. — Postavljeni in prestavljeni so g. g.; — J o ž e f S e 1 i g a, učitelj pri sv. Vidu na Planini za poterjenega učitelja k sv. Je ri na Laškem; — Peter Irgolič, učitelj v slov. fari o Mariboru, za učitelja v Vitanje; — T o ni a ¡VI o li o r i č, podučitelj v Leskoveu, za učitelja v slov. faro u ¡Maribor; — M artin Čoki, podučitelj v Rogaču, za pomočnega učitelja v Dramlje; — Janez Novak, podučitelj v Reichenburgu, za učitelja k sv. Petru na Medvedovem seli; — Franjo Šijanec, podučitelj pri sv. Barbari pri Vur-bergi, za učitelja v Negavo; — Alojzi Habjanič, za učitelja v glavno šolo za dekleta v Maribor; — Peter Poešel,za ravnatelja v glavno šolo v Celovec; — Jakob Budna, učitelj v Artiču, za ravnatelja na Vransko; — Jožef Bob i sut, za zač. učitelja v niž. realko v Lutomer; — Janez M u r š e c , za zač. učitelja u 3. razred v K o n j i c e; — Martin P e s d a j-šek, za zač. učitelja na S 1 a'd k o goro; — Janez Jurko, zač. učitelj pri sv. Petru na Medvedovem selu, za zač. učitelja v Artič; — Franc Čeli, podučitelj pri sv. Jakobu na Goriškem, za zač. učitelja v D obje, — Martin L uk man, od sv. Marka, k sv. Tomažu pri Vel. Nedelji: — K a r lv Ribič, od sv. Lovrenca v puščavi, k sv. Jakobu na Goriškem; — Franc Suen, zač učitelj v Negavi, za podučitelja k sv. Barbari pri Vurbergi; — Milia Kolobar, za 3. podučitelja k sv. Barbari pri Vurbergi; — JožefSle-kovcc, od sv. Miklavža pri Ljutomeru, v Jarenino; — Franc Frass s Hoč, k sv. Miklavžu pri Ljutomeru; — Janez Ko emu t, od sv. Trojice na Goriškem v Hoyče; — Franc Dvoršak, z Lembaha, v Maren-berg;— V a I e n t. Š t o 1 c e r, z Ribnice, v Slivnico pri Mariboru! — Ignaci Cizl, pripravnik, za podučitelja k sv. Marjeti pri Ptuju; — Martin Reg orsek, zač. učiteljev Vitanju, za podučitelja v Ribnico, — Anton Hren, z Marenberga v Šoštanj; — Jožef Vaj s, pripravnik za podučitelja k sv. Križu; — Miha Oberski, od sv. Barbare pri Vurbergi, v Čad ram; — Jožef Gaber, od sv. Martina pri si. Gradcu, v Reichenberg; — Pavi Matček, iz Šoštanja v Rogatec; — Janez Podpečan, z Loč k sv. Martinu pri slov. Gradcu; — Ferdinand Gros, zač. učitelj pri sv. Antonu pri Reichenbergu, za podučitelja v Loče; — Juri Bregant, za zač. učitelja k sv. Antonu pri Reichenbergu; — Anton Janšek, s Konjic v Bistrico; — Miha Nerat, zač. učitelj v Vranskem, za podučitelja^ k sv. Trojici na Goričko; — Blaž Kropaj, zač. učitelj v Konjicah, v Štein-bruk; — France Boeheim, zač. učitelj v Steinbruku, za podučitelja v Konjice. — Boštjan Kregar, od sv. Marjete h Kapeli; — Anton Vojsk od Velk. nedelje k sv. Marku; — Gustav Potočnik, iz Slivnice k Veliki nedelji; — Janez Geratič, za 2. podučitelja k sv. Lovrencu v Puščavo; —Janez Glinšek, k sv. Trojici o Haloze; — Anton Munda, v Leskovec; Jožef Z c m I i č v L e m b a h; Janez Ferš v O r m u ž; France Slane vCirkovce; Jakob Vod lak k sv. Martinu pri Vurbergu; Urban Lesjak, podučitelj, je stopil v pripravniško šolo. V pokoj sta šla g. g.: Anton Pirš, učitelj v Vranskem, in Janez Mole, učitelj v Ormužu. (Vsakemu tem dvema plačuje naslednik 140 gold.) V ljubljanski škofiji. Postavljeni in prestavljeni so g. g.: Jernej Pirnat iz Dola k sv. Jurju pri Svibnem! — Krist. Engelmann iz Ribnice v Zabnico pri Loki (namesto g. A. Jeršeta); -— Franc Schmidt, poterj. pripravnik, za II. podučitelja v Ribnico; — Anton Ribnikar, iz Dobrepolj v Dol; Jožef Franke iz Loškega potoka v Dobrepolje; — Štefan Čampa, poterj. pripravnik, za podučitelja v Loški potok; — Franc J ur man iz Krašnje na Vače; — Anton Sto c ki, poterj. pripravnik, v Kras 11 j o; — O. o. Celsus Novak in Rainer Kokalj v glavno šolo v Kamnik. G. Alojzi Škrabar, učitelj v Zatičini, je šel v pokoj. G. Franc C v e k, učitelj v Predvoru nad Kranjem, je umeri. R. I. P.! Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk. Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.