18. številka. Trst v petek dne 23. januvarija 1903. Tečaj XXVIII glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč ! „EDINOST" izhaja enkrat na tvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. liokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni Stvo v ulici Molin piccolo št. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst- Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. Oflciiozni alasovi o upttil v RjCMlljiiL Sinoćnja »Tr eater Zeituug« priobčuje j>od c ficijozno znamko članek, ki naj bi veljal kakor nekak i pojasnilo dogodkov v Ricmanjih, oziroma, ki naj hi opravičil to, kar se je zadnje dni godilo v rečeni vasi. Oficijozn > neiusk > glasilo izjavj* v glavnem : Gibanje v liicmHnjth se je zabelo leta 1899. Duša tem« gibanju je kapelan dr. P« žar. Gibanje v Ricmanjih ima slične na mene kakor nekdanje v Poddragi. Ricmanje nimajo lastne župnije, ampak Je kapelan'jo, ki je podrejena župniji v Dolini. Kapelan dr. Požar je prejšnje prepire radi cerkvenega premoženja izrabljal v svoje agitacijske svrhe. Izlasti po cesaiju J žfj JI. naloženo |*>vz lignen e Ii emanj v župnijo m pa namišljeno pravo, da se v Kiemanj h služba božja vrši v starosloven-skem jeziku. Tako se mu je posrečilo med prebivalci Rcmauj izzvati gibanje, ki je dovelo do tega, da se je škofijskemu ordinarijatu in namestoištvu stavila zahteva, naj se Ricmanje takoj povzdignejo v župnjo. Ko so petentje dobili odg »vor, da se taka odredba ne da izvesti kratkim potom, da trel a v to dovoljenja t više strani, da treba vršiti poiz vedovanja ter rešiti razna pravna vprašanja, iz kratka, da v to treba časa, žugali so takoj s prestopam v grško Utočno cerkev, a so pozneje, vid««- težave, ki so na polu takemu prest ipu, odstopili od tejfa nameni in so sklenili prestopiti v sr*ko katoliško cerkev, in so fe nadejali, da s tem pridobe tudi iste Darodce korist . Na merodajnem mestu so bili pripravljeni ugoditi želji po ustanovitvi rimsko-ka-toliške župnije v liicmanjih in je ministerstvo za bogočaetje in nauk z naredbo od dne 3. septembra 11*00 1'akt čao v princ pu privolilo v to ter izvedenje napravilo odvisni od iz-gotovitve dotacijske in erekcijske liste. Malo dni p »pred pa, dne 27. avgusta, je neka deputacija iz R cmanj izročila na okrajnem glavarstvu v Kopru skupno ulogo, s katero so naznanili prestop prebivalcev iz Kiemanj in Loga k grško-unirani cerkvi. Ta uloga pa je bila v mnogocem pravno neveljavna. Sedaj se niso heteli več zadovoljiti z ustanovitvijo samostojne rimsko-katoliške župnije. Prebivalstvo je postopalo tudi v krivem mnenju, da sti cerkev in kapelanija, ker svojedobno od njiju sfzidana, tudi njihova last. Da bi svojemu prestopu dali pravno obliko, so se obrnili do grško-kat jliskega šaofa v Križevcih, Julija Drohobeckega, ki je bit tudi prišel v Ricmanje in je imenoval žup-nega provizorja v o^ebi nekega (Ta izrazje zntč.len za mišljenje moža, ki je bil pisal to t ficijozno pojasnilo. Op. stavčeva.) Aleksandra Abodićj. Ker pa sta bila toliko škof kolikor provizor inozemca, se je oglasila politična oblast se svojim prigovorom inje obema prepovedala izvrševati kakoinge renčijo v stvari. Ministerstvo, na katero so rekurirali, je odbilo rekurz. Tudi papeževa stolica je prepovedala prestop v masi R cmani in Loga ter je naložila to liko škofu Drohobeckemu kolikor škofa tržaškemu, naj z vsemi sredstvi delujeta na to, da se prestopivši zopet povrnejo v rimsko katol što cerkev. Ni smeti prezirati, da je vse gibanje imenovati kakor narodno. Z)pet in zopet so se |»o drugih ob« nah Prim »rja oglašali z zahtevo po sraroslovenskem jeziku na božji službi in so pridodajaii grožjjo, da prestopijo v grško-vzt č jo cerkev. Nasproti dni. Pežarju je izdavil škt fijski ordinarijat, da mu rabo staroslovenskega jezika ne more dovo'iti tako dolgo, dokler ne dokaže, da je opravičen v to. Dr. Požar pa ni mislil na to, da bi se pokoril. Šrtotijski ordinarijat ga je premestil v Vatovlje; i aLi pa je trikrat vrnil premeeče valni dekret ter je izvajal, da on je podrejen škofu v Križevcih. 1'otem omenja »Triester Ze tung« do godke zadnjih daij pred in po suspenziji dra. Požarja a divims in ah » ffic:o. Ju nadaljuje : Dne 19. t. m., na grški dan sv. Treh kraljev in Bog o ja v ljenja, je imel priti v Kicmanje neki kanonik, delegiran od škofa v Križevci h, in darovati slovesno službo božjo. Prejšnjega dne je bilo izvišeno nasilno odstavljenje dra. Požarja od službe in dohodkov ter sfci se cerkvi v R o-manjih in L jgu ter kapelanija zaprle z uradnimi pečati ; zajedno je bilo prebivalstvo s plakati opozorjeno, naj se ne dotika pečatov, da se izogne kazenskim posledicam. * * * Takov kolorit majo riccnanjski dogodki v luči oficijozmh pojasn i. Naša ura še ni prišla, — ali pride —t da bi iz svojega meritorno odgovarjali na izvajanja v »Triester Zeitung«. Pač pa moramo zabeležiti važne momente, ki izhajajo iz cficijoznega pojasni a sameg.i. Raz vidno je : «) da so R cmanjei napravili mnogo vlog, Ujiirto na ordinarijat, kolikor na nameatništvo, a da niso dobili nikakega uradnega re-;aoja ; b) priznava »Triester Zeitung«, da je bil prestop Ricmanjcev na grško-katoliški obred s slovenskim bogosluženjem pravilno izveden in da je bil že imenovan grško katoliški župe upravitelj v osebi veleč. Aleksan dra Abodiča, čemur je pritrdila tudi sv. Stolica ; c) da se je prestopu Ricmanjcev v katoliško cirilo-metodijsko cerkev protivila samo cesarska vlada, ki je izposlovala v Rimu pri Sv. Stolici nov odlok, s katerim so bile Ricmanje pu^čene po J jurisdkcijo škofa Dro-hobeekega, kateremu pa je bilo naloženo, n a j deluje Bp o raz umno s škofom Naglom na to, da bi se Ricmanjci povrnili v latinski obred ; d) da po takem tržaški škof Nagi ne bi bilsmei postopati v R i c m a n j i h brez sporazum -Ijenja z grško - katoliškim škofom D r o h o b e c k i m, da bo bili torej vsi njegovi nalogi v Ricmanjih taki, da jih gos p. kapelan dr. Požarni smel izvajati; e) da bo Ricmanjci še sedaj zakonito pod i jurisdikcijo in oblastjo ški fa Drohobeckega ; f) da se ima kat. cerkev zahvaliti le dru Požarju, da Ricmanjci niso izvršili svoje prvotne namere, da niso prestopili t pravoslavje ; g) da bo torej le nerodno postopanje onih, ki so bili poklicani, krivo, ako bi pristopili. Po vsem tem je tudi danes še odprto vprašanje: čemu se je rabil tedni v Ricmanjih tolik aparat ? ! Politični pregled. V Trstu, 23 januvarja 1903. O položaju. »Information« piše : »Ako je konferenca razpršena in morda končno-veljavno mrtva, so krivi na tem — N e m o i iz Češke, ki so tudi o tej priliki pokazali svojo neznosnoBt in nepravičnost ter so dokazali vnovič, da ne poznajo nikakega druzega sporazumljenja, nego tacega, ki bi jih napravilo gospodarje in bi jim dovo ljevalo, da bi nasprotniku usiljevali svojo voljo. Razbitje kot-ference je obžalovati, ali ima vendar to dobro na sebi, da je odgovornost p »jasnena. Najšibkeje oko more sedaj spoznati, kdo noče sporazumljenja, kdo je tisti, ki že leta dela težave. Gospjd Eppin ger je razkril srce Nemcev iz Češke — da-li pa je s tem napravil uslugo nemstvu, to je drugo vprašanje. Avsirijski državi je napravil uslugo v toliko, da je pojasnil situvaoijo in je razločno pokazal, kje je iskati onih, ki ne dopuščajo, da bi se moralna vojna med državljani na Čežkem nehala, ker — žive od vojne.« Sama resnica. Ves svet je tega mnenja, da so se po razbitju spravne konference šanse za spora-zumljenje znatno poslabšale — in s tem tudi vse politično in parlamentarno življenje — ker je s tem moralna pozicija čeških radikalnih življev znatno podkrepljena. A ti so na stališču, da za dostojanstvo češkega naroda je bilo že več nego dovolj teh pogajanj. Edini gospod dr. Koerber je — ali pa sedela — kakor da bi bil neomajen optimist. Saj daje razglašati po svojem glavnem glasilu, po »Neue Freie Prese«, svoja mnenje, da razbitje spravne konference bržkone ne bo posebno vplivalo na ukrepe češkega kluba. Vlada da smatra ta dogodek le kakor epizodo, ki je ne more motiti v zasledovanju svojega cilja, ki je : sporazumljenje ali pa vsaj premirje. Mej tem pa mu je češki klub — kakor javljamo na drugem mestu — že pojasnil, da ta klub nepremično vztraja pri svojem sklepu od 16. oktobra in da bo to vlado pobijal z vsemi parlamentarnimi sredstvi. Taktični razlogi £o le, ki eo odlečili, da Mtadcčehi dajejo prednost trojici predlog — potem pa pridejo zopet nujni predlogi, ali z drugimi besedami: obstrukcija. Na kratko povedano : dane3 smo tam, kjer smo bili lani in predlanskim, in kjer ostanemo, dokler ostane nemškim strankam prepričanje, da so oni poklicani za gospodstvo, da morejo drugim narodom in državi diktirati svojo voljo! Danes smo tam, kjer smo bili : Nemci nočejo sporazumijenja, Cehi pa ne mislijo na kapitulacijo. In tako dolgoy dokler se g. Koerber ali pa kdo drugi ne odloči v to, da malce naprivi red v nemških glavah, Be bodo ponavljale »epizode«, o katerih govori Koerberjevo glasilo in ne primaknemo se bližje tistemu »resničnemu cilju«, po katerem baje toliko hrepeni Koerberjeva vlada. Dokler bodo Nemci pojm »sporazumljenja« umevali tako, da njim ne treba v ničemer odnehati, drugi pa etek ne bi bila za živo glavo začela kakega važnejega opravila. Gltide čarovnic — vil in copernije je s;cer res trdila, da ne veruje v njih, no, vedela je vse dni, kadar treba vrata hleva in plote okolo dvorišča okititi zelenim vejevjem, da ne trpi seno od čarovnic — in pazila je, da se vejevje postavi. »Na zadnje, kdo ve — škoditi ne more« — opravičevala se je sama pred se-b ssna Leva in dva unuka. Le radi dece se je dogajalo včasih, da ai je upala nasprotovat' svojemu možu in ga imenovati celo tirana. Seveda je on tudi v tem znal uveljaviti svojo voljo. Z otroci je bil strog — in ob vaej ljubezni, ki jo je gojil do otrok, je bil v občevanju žnjimi hladen, nepristopen in skoro osoren. Kakor žena, tako bo se ga bali tudi otroci, in ko je se svojim močnim gr om zikričal, da so ee otroci v materini sobi stisnili okolo nje in niti miš ne bi bila mogla mimo, da bi je ne bili Čuli. No, ob vsem tem strahu je ona ljubila svojega moža in bila je prepričana, da »možka g'^va mora biti taka«. Smatrala ga je n^jpostenejim in najmarljivejim človekom j in gotovo najpametnejim ter se je vsikdar primerno pokorila njegovemu umu in znanju. ; A L;vij Blinjevic je bil v reenici — če tudi ne prav tak, kakor si ga je mislila žena — vsakako človek, ki je bil nenavadno nadarjen, ki je mnogo prečital, bii poln znanja in zdrave sodbe, a posten v srcu iu v rokah, da je mogel mirne duše iskati sebi enakih v staro-klasičnem svetu. Njegova soba je bila polna knjig, znanstvenih filozofskih in klaBsčoih, a najmileje mu kojige je moral imeti v več izvodih, da se niso potrgale od prepogost« porabe. Tako je bilo z Virgilom, tako z naj-milejim mu pesnikom KaČ!oam,x tako z Ma-žuranićjvim Ćeng<5*gom — a Humboldtov Kosmos je bil na oglih popolnoma rmen od neprenehanega listanja po njem. Ni trpel to-žarenja proti vesoljnemu svetu in proti človeškemu redu v zgodovini in v družbi, in on se je — da si ni poznal Spinozze drugače nego po imenu — držal načela, da vse, kar je, mora tako biti in drugače Bog niti ne bi bil mogel ustvariti, a človeku je dolžnost, da se temu pokori, ne pa da nekoristno kriti-kuje in joee. Liglje pa se bo pokoril in se potem nahajal v harmoniji z vnanjostjo, ako vrši j Bvojo dolžnost z neizprosno voljo. Te dolžnosti ' pasi ni mislil v kaki askezi ali v vrieDju kakih pretiranih moralnih zakonov, ki se protivijo naravi, ampak za bvojo dolžnost je smatral, vršiti svoje opravilo, za katero ga je določila usoda, ter iskati lepote v vnanjosti, ki ga obkrožuje ter priznavati in udajati se ugodnostim, ki mu jih nudi okolica. Po tem se je ravnal od prve svoje dobe. Sv< j a gospodarstvo je vodil vestno, marljivo, skoro neutrudno. Ne samo, dokler je bil mlad, ampak tudi v viBoki starosti je bil onpovsodi glava, ker »gospodarjevo oko več vidi nego stotina plačanih oči«, in ga niso mogli ne slabo vreme, ne zabava, pa tudi ne bolezen odvrniti od opravila. Ni delal tega radi želje po dobičku, ker ni hrepenel po tem, ampak iz ljubezni do dela in do svoje grude zemlje, ki ga je od prvega časa sirensko silo očarala in ga za vedno obdržala v svojem čaru. Kakor se v obče noben gospodđki gospodar ne more pohvaliti velikanskimi vspeh', ki bi mu večili imetje, tako ni mogel tega tudi Bliaje-v:<5. Nasprotno. Ako bi bi šel p a zao račaaat obresti od svoje glavnice in plačj za svoj trud, izračunal bi bil lahko, da je na izgubi. No, svojega truda ni računal — pak je bil zadovoljen, da more vsaj vstrajati. (Pride še.) Na to se je g »vorilo o političnem položaju in je bil vsprejet doevni red poel. Herolda, v katerem klub mladočeškib poslancev iz javlja, da vstraja pri sklepu, ki se je storil dne 16. oktobra, da bo namreč z vsemi sredstvi pobijal Koerberjevo ministeratvo, pridržuje si pa izbiro orožja za to borbo. Iz taktičnih razlogov pa bo klub dovolil, da se razprava o t-ladkornem zakonu, prvo čitanje vojnega zakona in razprava o nujnem pred logu glede pražke univerze izvrši pred nujnimi predlogi Mladočebov. Parlamentarni komisiji se je naložilo iz-delanje izjave, katero podajo Mladočehi pred čitanjem vojnega zakona ter izdelanje pro gla?a na volilce, v katerem proglasu Be po jasni postopanje mladočeškega kluba v dr žavnem zboru. Krščansko-socijani poslanci so v svoji včerajšnji s*ji sklenili predložiti v dantšnji seji nujni predi g glede spremembe zbornic nega poslovnika. Novi poslovnik naj bi po večal diB'iplinarnc pravice predsedništva ; naj bi določal, da se imajo interpelacije in nujni predlogi prečitati le takrat, ko to zbornica brez razprave sklene, da se ne sme spremen ti dnevnega reda seje na ljubo nujnim predlogom, ako ne sklene tega zbornica z dvetretjinsko večino, da more zbornica na zahtevo predsedništva določiti, koliko časa smejo govori trajati, da se morajo glasovanja po imenih in tajna glasovanja vršiti le tedaj, kadar zbornica brez razprave to sklene in slednjič da so radi formalnih vprašanj izključena gla«ioranja po imenih. Konferenca hrvatskih opozicijo-nalnih strank. Osrednji odbor hrvatske opozicije predloži tej koo terenci zaupnikov sledeče resolucije: 1. Bivša stranka prava in bivša narodna neodvisna stranka, stopljeni dne 15. marca min. leta v jedinstveno stranko pod začasnim imenom »Ifrvatskaopozicija«, imenovali se bosti od danes >Hrv*tska stranka prava«. 2. Hrvatska stranka prava ostaja zvesta državnopravnemu pr gramu, kakor sti ga dogovorili bivša strauka prava in bivša narodna neodvisna etranka leta 1894 in katerega sti ei osvojili sedaj obe fazijonirani stranki na situpfe«'- r>i «>d 15. marca 1902. 3. Najnujnejo in neodložljivo nalogo svojo smatra hrvatska stranka prava : reformo dosedanjega volilnega reda, dalje spremembo današnje financijelne pogodbe z Ogrsko, in to tiko. da Hrvatska zadobi svojo popolno financijelno samostalnost, j o te m zaščito kmečki posesti, obrtnemu in delavskemu stanu in osebni svobod' ; slednjič popolno svobodo tiska in združevanja. 4. Hrvatska stranka prava je nova stranka, ki se nirmj) ne veže na strankarske tradicije bodi bivše stranke prava, bodi bivše neodvisne stranke, ter si hoče, vedno imajooa pred očmi glavno misel gori omenjenega programa, po upotrebljevanju prilik in primernih ustavnih sredstev, prizadevati za njegovo uresničenje. Mobilizacija v naši državi ? Z Dunaja |»oročajo, da se kljubu vsem dementi-jem v zdi ž nje govorica o mobilizaciji nekolikih polkov naše vojske. Ta govorica te l>a-zira na gotove konkretne pojave. Železniškim upravam da so dešla uavodila, ki so običajna le o poletnih velikih vojaških vajah. Mnogim mlinom in zalogam moke da so došla velika naroČila, ki se imajo izvršiti v največi naglic'. Na ^tajerssem pa da se je mnogo rezervistov nenadno |>oz\*alo p.*d orožje, kar je v meseeu januvarju tako izvanredno, da se mora nehote misliti na to, da se pripravlja nekaj izredni ga. Nadaljevanje napadov na nem Škega cesarja. V<"• »raj je v nemškem državnem zboru prišel na vrsto socijalistični voditelj Bebel z napadi na nemškega cesarja. ZačetKom svojega govora kritiz ral je Btbel tinančno p< l tiko ter izjavil, da predloženi proračun za tekoče leto pomeni pravi (>olom za Nemčijo. Govoril je tudi proti svetovni politiki Nemčije in dej^l, da Nemčija vel ko nad Hvoje m >či troši /a vojsko in mornarico ter d i povsod ut ka svoj n<,s. Na to bavil se je z nastopanjem cesarja Viljelma in dejal, da isti porabi vsako priliko za napade na s icijalisučao tt-anko. Oporekal je naziranju državnega kancelarja, grofa Bulova, češ, da je cesarju, kakor vsakemu svobodnemu državljanu, svobodno izražati svoje mnenje. Ako bi cesar, kakor priprt sti državljan zasramoval soci alistično stranko, bi se ga lahko tiralo pred kazensko sodišče, tako se ga f a ne more. Bebel je izjavil, da si cetar »e svojimi naet >pi proti socijalistom uakopuje sovražtvo naroda na svojo glavo. Obrnil se je tu do najlojalnej-ših poslancev in jih vprašal, da li bi oni še nadalje spoštovali in cenili cesarja, ako bi jih isti dan za dnevom žalil in zasramoval. (t >vornik je nadaljeval, da so socijalisti, kakor republikanci pač nasprotniki monarhije, niso pa nasprotniki cesarjevi oseb?, dokler se ista drži svojih mej. Slednjič se je dotakni! še osebe nemškega prestolonaslednika in rekel : »Zadnje čase se je cesarju pridružil tudi prestolonaslednik. Tudi dvajsetletni gospodek hoče govoriti. Ta gespodek nas je imenoval, ničvredneže ! Naj nas le imenuje ničvredneže. Bjlje bi pa bilo, da bi mladič delal kaj druzega, nego da se stavlja v op izicijo z najmočnejšo stranko v Nemčiji«. Slednjič obrnil se je Bibel proti bizan-tizmu, ki vlada v Nemčiji in je povdarjal, da se servilizem v nobeni drugi državi ne pojavlja na tako ostud 11 način, kakor v Nemčiji. V nobeni drugi dtžavi, da ni med plemstvom in buržoazijo tako malo iskrenosti, tako malo značajnosti in poguma, kakor v Neinč ji. BeLel je zaključil svoj govor z izjavo, da vsprejetje novega carinskega tarifi ne znači za socijaliste poraza, marveč je to njih najlepša zmaga, kar bodo dokazale prihodnje volitve in je vskliknil : »Na svidenje pri Filipih !< Tržaške vesti. Irredente ni ! Iz lista »Corriere della Sera«, ki izhaja v Milanu, in sicer iz jutranjega izdanja od dne 20. t. m. posnemamo sledeče : »L'ufBeio di pre*ideoza della Camera i>a informato il Comitato irredentista tli noa poter accettare il busto di Matteo Renato Jrabriani, offerto a nomedi Trieste, perchfc r>ella galleria dei btuti a Montecitorio-non possono essere aeeolti ei»e i busti decre-in dalla kamera stessa«. To se glasi po slovenski : »Predsedništveni urad komore (italijar>-ske je obvestil irretfteBtistič-nf »dbo-r, ne more vsprejeti poprsja Mateja Renata Imbrianija, poHBllehega T imenu Trsta, ker v galerijo poprsij na Monteeitorio se »e mora vspreje«iti draga P' prsja, nego ona, ki ji-Ja je naročila zbornica«. Vest t milaaskem listu je tak® zgovorna sama p<> sebi, da smo pač odves*atvi dolžnosti,, da bi pisali še le kakov k^unentar. Ali par besed naj dodamo vendar. Tržaški italajanskii listi, v kolikor i*ti direktno služijo gospodovalni f-tranki,. so ne le po duhu, ki jih preveja, ampak tadi po vnanjih oblikah., po razvrščanju gradiva ure- j jsvani tako, kakor da jim domači parlament ni na Dunaju ampak v Rimu! A i» g07nje vesti v milanskem listu, je razvidno, da ta zborniea odklanja poprsje Imbrijanijevo ponuđeno v imenu meiita. tržaškega. zato, ker načelno (torej tudi iz iBte Italije same ne) ne vsprejemlje v svojo galerijo drugih poprsij nego one, ki jih je sama naroči«. Ne odšla-, nja pa omenjenega poprsja iz vzroka, ki jo po našem mnenju v prvi vrsti odločilen, radi okolnosti namreč, kerje Trst avstrijsko meBto, ker nima v rimski komori ničesar iskati, ker Trst ni med tistimi kraji, ki so zastopani na Montecitorio!! Z drugimi besedami: tu li predsednišivo italijanske kc more in žn o goiovo vsa ko- ; mora podij* sankcijo aspiracijam Italije po Trs; u !! Ali naj razpletamo dalje svoj komentar? Ne — prav res ne treba. Dogodki v Kiemanjih. Iz Ricmanj nam poročajo : V torek okolo poludae je odšel zadnji orožnik iz Riemanj. Od tedaj ni več nobene straže pri cerkvi v R cmanjih in pri oni v Logu. Včeraj že ste sporočili, da je vladni komisar v torek po latinski maši potrgal pečate z vrat, a žabnice tla je še ostavil na vratih. Danes, v četrtek, o poludne sj je zopet pokazal orožnik v vasi, a je hitro zopet iz-ginil. Ker sta zvonika še zaprta — ključe hranijo na škofiji v Trstu — ni v Ricmanjih nobenega zvonjenja, na kar pa so se R cmanjci že privadili. Otroci govore med eeboi, da »so šli zvonovi / Rime ! 0 dogodkih v Bicmaujih piše »Novi list«: »Ljubljanski listi ae zgražajo na riemanjski apostaziji. Mi ni malo. ker jih razumemo. Naj se zgraža oni, ki je kriv, daje toli udani in bogabojeli narod bil prisiljen izbirati : ali da izstopi iz latinizatorske cerkve, ali da se narodno ubije. Dokler nas bo cerkev silila v take dileme, naj se ne toži radi takih izne-nadjenj.« »Naša Sloga« pa p še pod naslovom »Tirajo do skrajnega« : »Ves čas se je narod vel uzorno, ne davši ni najmanjega povoda kakemu posredovanju ter se je vpraševal nekoliko zaskrbljen : čemu tolika orožna sila? V Ricmanjih je torej prišlo do tega, da orožniki pred mirnim narodom čuvajo zaprto cerkev. Kako se 2vrši to ? Mi se bojimo, da se tu preveč tira do skrajnega. Dal Bjg, da bi se motili«. Audiatnr et altera pars. Prejeli smo in priobčujemo : K dotični vesti, priobčeni v »Edinosti«, dovolite mi, gospod urednik, da tudi jazr delavec v novi lukiy izrečem nekoliko opazk, o shodu delavcev, ki se je minolo nedeljo vršil v ulici Nuova. Pred vsem ste jo dobro pogodili, iz-rekši, da mi Slovenci moramo biti skrajno previdni, predn> izrekamo ktko pritrjevanje kakemu novemu pojavu. V kolikor je govornik Arnervtsch meni znan osebno, moram dvomiti, da bi isti tudi v srcu gojil iste nazore, katere je razvijal na rečenem shodu. On je poživljal delavce, Italijane, Slovence in Nemce, na skupno organizacijo proti usiljevanju delavcev-tujincev. Jaz pa sem prepričan v dno duše, da je temu gospodu govorniku toliko mari za slovenske delavce, kakor meni in menda tudi Vam, gospod urednik, za lanski sneg. Ko je bil Arnervcseb še kakor delavec v novi luki, ni bilo slišati iz- njegovih ust, ko je govori) o nas, druzega nego »ščive«, »maledetta razza« itd. In take izraze rabi — to vem za gotovo — tudi dandanes se v mejsebojnib pogovorih v uredništva nekega lista, Trtdi o drugem govornik-u, g. Cnttinu, ne morem verjeti, da bi gojil pravo ljubezen do sloveaek h delavcev. Mv>rda pa bi hotel pridobiti te poslednje za namene nove stranke — antisemitske. i Ta se spominjam, da so svojedobno tudi dunajski antisemitje apelirali do drugih narodnosti, posebno do Cehov, naj žojimi skupno iavojujejo zmago nad židovstvom. Ali kako pravične se kažejo sedaj dunajski anti-s-stnifcje Čthom ? Kako uvažujejo češko narodnost na Dunaju ? ! Istotako,. kakor tržaški irredentisti naš j slovensko naroilnost!' Neki tržaški list, ki je naklonjen novemu gibanju, pravi, da je semitizena mednaroden, zate. da mora biti tudi anfrs^mizeo* mednaroden. Vse prav. Ali mi Slovenci,, ki moramo še le misliti na zavarovanje svoje na rodne ekaistence, ne moremo slepo slediti komur-si bodi, tudi če govori o ravnopravnosti vseh narodov, dokier nam ni dokazal z dejanji, da hoče naatopati v praksi, kakor govori z besedami, ali dokler moramo čuti o njem oe 6, da tedaj,, kadar je na varnem, žali našo narodnost ! Vlilo jo. po mojem mue-nju, mnogo bolje, da ne gremo- nikomur na limanice, da se zanašamo le na-se, in da ne ploskamo nobeni novi »politiki«, dokler se nismo uverili o resničnih nanaenih. Med delavci v novi liiki obstoji neki konsorcij, ki najema aa delo večinoma naše delavce, v prvi vrsti one, ki so Členi našega »Delalekega podpornega društva«. A ravno to bode v oči prav tiste Trža-č a n e, ki bo se obrnili do gori omenjenih dveh govovaibov, katera sta sklicala uvodoma omenjeni thod v namen, da se zasnuje nov konsoraij »pristnih trž. težakov«. Na tem shodu so razpravljali o dveh tečkah ; o delavski organizaciji in o — anti-semizinu. To je, eden njiju je cikal na rečeni konsjioij v novi luki, drugi pi je pozival delavce v antsemit^ko gibanje, ki naj bi so zapričelo v Trstu. To vzbuja mm in dvome. Zato moramo biti previdni, da De bomo Fami pomagali večati strujo, ki potem ne bo naperjena le proti delavcem • inozemcem, ampak tudi — proti nam slovenskim delavcem! Zato zahteva od nas — kakor rečeno — skrajna previdnost, da ostajamo svoji toed svojimi, dokler ne bomo popolnoma prepričani, da je tudi med drugimi takih, ki pravično in pošteno mislijo z nami. Mi hočemo biti drugim enakoveljavni in nikomur — hlapci ! Naroden delavec. Radovedni smo. Prijatelj nam poroča, da je tu v Trstu obolel nekdo, ki je že pred letom dni vložil na magistratu pre šojo za dosego domovinske pravice. Bolezen je bila tako huda, da je moral bolnik iskati pomoči v mestni bolnišnici. Uprava te bolnišnice je takoj pisala na županstvo, kamor je prej spadal bolnik in je povprašala občino, hoče-li ista poravnati bolniške stroške ? ! Županstvo je odgovorilo, da ne plača, ker je bolnik že pred letom dni vložil prošnjo za dosego d imovinske pravice, a tržaški magistrat ni rešil iste v rokn 6 mesecev, kakor zahteva zakon. Občina smatra bolnika za pripadnika tržaške občine in ne p'ača dotičnih stroškov, dokler se, v slučaju, da na?tane potreba, o tem ne izreče upravno sodišče na Dunaju. Mi, kakor ne-juristi, menimo, da ima dotično županstvo prav. Radovedni smo par kako se izteče ta stvar ? ! Na vsak način je dobro, da občine kaj ukrenejo proti prenerednemu reševanju prošanj za podeljenje domovinske pravice in tako prisilijo tržaški magistrat do hitrejšega ura-dovanja. Izpred naših sodišč. Italijanska podanika- Pran ( Jattaruzsa in Aleksander Pre lo-minato sta vozila opeko od oba'i do neke, v ulici Farneto nahajajoče se hiše, v kateri so se izvrševala neka dela. Nekegi (in 3 p i ju je administrator dotične hiše srečal v ulici Bosco, ko sta njegovo opeko mesto v ulico Farneto, vozila k sv. Jakobu. Dal ju je aretirati. P'ozneje je doznal, da sta mu voz-' nika na ta na^in ukradla že tri koše opeke. Cattaruzza in Predonzan sta morala radi tega čina odgovarjati včeraj pred tukajšnjo daželno sodnijo in sta bila obsojeai vsak na jedno-mesečno težko ječo. Diugi italijanski podanik, Brut) Codog-nato, pa je včeraj stal pred istim sodiščem, ' ker je v cerkvi sv. A»t ma novega ukradel 1 Katerini Kreševič iz žepu '1\ kron. Sod šoe ga je obsolilo na 4? mesečna ječo ter je potrdilo že prej proti njemu odrejeni iz^on iz tostranske državne polovice. Rudolf Cerkvenik kupil je due *»1. decembra 1. 1. v prodajal niči Berndl na borznem trgu jeden prštao za 6- kron, a je o tej priliki ukradel dva drugai, v skupni vrednosti j 80 kron. Solastninca prodajal o: ce,' Ana Sfcain-! skal, pa tatvine ni tako| opazila> temveč šale potem, ko je Cerkveaik. zapustil prodajal-n;co. Takoj naslednjega due pa je Stsinskal slučajno srečala Cerkvemka v uliei Poste vecchie, ga spoznala in ga dala zapreti. Včeraj je bil Cerkvenik radi te titviae pred tukajšnjim sodiščem obsojen &a -» mssećoo ječ > in na povrnitev BO1 kron, lastnici ukradenih prstanov. Draibe preatlftnla. V s>l>»t>, dne 24. jan. ob 10. uri predpout.iu«* bi d» vmr, «arad>»e t u k. c. &r. ok.raju«ga dortisoa ««■ •' viln« stvari vršil« sledeče dražbe promi air> : v Zagati del Forno ŠT- postelje; v Štednju et. 158) konji, kočija in voz ; v ulici Rapic.o št. (>> h:šna oprava; v ulci Canale št. 5, manufakture \ v RccjIu št. 27, oprema v zalogi ; v ulici Beecherie štev. 3, hišna oprava. Vremenski vestaik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj ob 2. uri p »poludne ♦ i.2. C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770'2. — Danes plima ob 6'47 predp. m ob pop.; oseka ob 0.48 predpoludne in ob l-20 pc.poludne. Društvene vesti. Odbor političnega društva »Kdiiu>stc bo imel svojo sejo jutri, v suboto, zvečer ob navadni uri. Pevskemu zboru »BratOTsčine sv. Cirila In Metodija« pri sv. Jakobu so na-dalje darovali : Šolske sestre 20 Iv, duhoven Kušer 7 K, duhoven Andrej Furlan 5 K, tobakarna-rica Ivanka £ersten, Andrej Xnfred po 4 K, Alojzij Braduč, Štefan Prelc po 3 K, dr. Gustav Gregorin, Agata Jer č, Tereza Flanelja, uč teljica Josipina Dtdkin, učiteljica Marija Kovač po 2 K, Ana Zerjal l K 20 Bt., dr. HMvard Slavik, Jernej Perhavc, Anton Rolih, Ivan Krusič, Franc Vouk, Sit fan D roži na, Štefan Kresevič, Anton Kfcrabajč, Josip Sturm, N. N., Fran Hrovat, Katarina Z ga, Marija Oernigoj, Ivana Mari t o .č, Neža J a ko bi n, Uršula Veljak, Franja Kortr, Tereza Gilanka, Katarina Vedala, N. N., Peter R?har. čevljar po 1 K. (Pride še.) »Pevsko strokovno društvo v Trstu« vabi na društveni ples, ki se bo vršil v ne- deljo na 25. januvarja 1903, v dvorani delavskega doma, ulica Boschetto št. I. a. Dvorana se otvori ob 9. uri in ples se prične ob 10. Sviral bo Majcenov orkester. Ples bo vodil sodrug Al. Cigoj. Vstopnina za možke 1 K, za ženske 60 stot. — Vstopnice se dobivajo na društvenem sedežu, in ob vstopu k plesu pri blagajni. Cisti dobiček je namenjen za društveni zaklad. Na mnogoštevilno udeležbo vabi ODBOR pekovskega strokovnega društva. čitalnica pri sv. Jakobu je naznanila že v »E iinosti«, da priredi jutri, v sob >to, dne 24. t. m., v dvorani Mallv. ulica Torrente št. 16, svoj prvi plesni venček. Ker naše slavno »Delavsko podporno društvo« letos ne priredi (vsaj naznanilo še ni teggi nobenega plesa, na kateri bi imeli naši sloji pristop, zato si usoja poti pisan i odbor vse plesoljubne gospode in gospi ce vabiti na plesni venček naše »Čitalnice«. Odbor. Ženski podružnici družbe st. Cirila in Melodija podarila je gospa M , soproga rodoljubnega veleti ž cm v spomin na srečno preprečeno veliko nezgodo, K 30. Vesti iz ostale Primorske X Sad delovanja latinizatorjev I Kam • la nas dovaja delo latinizatorjev, združenih z lahoostvcm. nam dokazuje sledeči nezaslišani si u "-a j : V novi va-»i pri Poreču je bila te j daleč so priveli moža Krstičevi nauki ! Vesti iz Kranjske. * Odlikovanje domače tir me. Ljubljanska firma Kabm \ Murnik se je udeležila letošnje velike razstave pijač na Dunaju in sicer je raz-1*vila črešnje v konjaku. Firmi je bilo prisojeno drugi darilo, zvezda b srebrn m; palmami in je dobila krasen diplom. V mestni klavnici v LJubljani 83 je minolo leto zaklalo 28 084 giav živine in s:cer 4'.M2 goveje žtvine, 8331 prašičev, i»206 telet. 2751 ovao, kozlov in koštrunov, 2*19 kodi če v in 65 konj. Na ogled je bilo pripeljanega 27 047 kg svežega mesa in 1815 komadov zaklane živine. Vesti iz Koroške. — Koro.šcem piše »Slovenski Narod« : Za pokojnega profesorja Lendovška živeli so Korošci idealno narodno življenje. Imel je v svojem področju vse kcroške Slovence. Po prerani *mrti tega, v resnici nenavadnega meža se je K< rošcev prijela letargija in pa obupnost. In vendar ne bi jim bilo treba obupavati, saj se kak nared zatreti sploh ne more, ako sam ne privoli v t'». Najb »Ijši dr-kaz za to fo Dam poznanjski Poljaki, ki se vkljub grozoviti in do skrajnosti brutalni sili pruske vlade — ne uklonijo. V bližini Beljaka, to je pri sv. Lenartu pri sedmih studencih, tam se nahaja p»družnica naše pre-potrebne družbe sv. Cirila in Metodija. Tej podružnici načeluje tamošnji kmet Matija \Vutti, ki je bil svoje dni zvest učenec Len-dovskov in vedno pri njem v Beljaku. Imenoval ga je sVojega očeta, čeprav je bil Lendovšek za dobro tretjino mlajši. Tistikrat je narodno življenje bujno vrelo krog sedmih studencev. Te dni pa so imeli po dveletnem prestanku v tem kraju zopet podružnični shod naše v^e šdske družbe. Na tem thodu je bilo do 200 oseb in sicer po večini mož, do malega vsi posestniki, ter kmetice in do-rastla dekleta. O tej priliki izjavil je v res. n;ci narodni — a po koroški letargiji, žal, sedaj ne delavni mož \Vutii : »da je bilo po dveletnem spanji!« zopet zborovanje v St. Lenartu pri sedmih studencih in da mora reči : »res je ta podružnica sv. Cirila in Metodija vrtala k novemu življenju in sicer z nekako svežo mtčjo.« Oprti na tem dejstvu se moramo vprašati : ali jena Koroškem le jeden sam »Wutti«, ki je voskresnil svojo zaspano podružnico k novemu svežemu življenju ? Kaj pa druge podružnice na Koroškem, ali n msjo niti energije, niti zadosti ž v jenske moči, da b: pasnemale tega vrlega svojega rojaka \Vuttija ? Kaj pomaga tarnati in glavo na klop devati, da jo narodni sovražnik proč odseka še pri življenju, ostali pa nadalje spe spanje pravičnega, in kadar se je slučajno kdo predramil — pa zopet javka. Delati, delati, koroški Slovenci, to je glavna stvar — ako se nočete potopiti v germanskem morju ! Kajti, kadar je kak narod umrl, ga nobena človeška sila ne prebudi več k novemu življenju. — Tnrej na delo, dokler je še dan ! j - j I Razne vesti. Žganjepivca zmrznila. Iz Petrinje javljajo : M. Stfcjcar in S. Malov'ć sta se v Ćun-ticu napila žganjn, a vračajoča sj v Petrinjo, sta mejpotoma na brže zaspala in tafco zmrz nila. Našli so ju mrtva — v objemu. Stajcar je zapustil 4 otroke, Malov c pa 6. Desetero otročičev je zgubilo torej svoja reditelja radi te gr>zne strasti. Neka grozna epedimija razsaja na otoku Entebe (vzhodna Afrika i, ki je v kratkem času tako pokončala prebivalstvo, da jih je rd 2 londonskih bogatašev je s tem, ruini-laoih. Posebnost pa je na temu, da je Av-ston že sklenil, da ne bo več igral, čim izda teh 9 milijonov. V to je sklenil posebno stavo. Poljudno delovanje ženstva. Spisal Adolf Ribnikar. Mišljenje zelotov, da hud č Bkuša ob vsaki priložnosti, koder koli ženska prihaja v bližino moških, je izginila. Danes upoštevajo že celo po itične stranke veliko moč, ki je skrita v ženski naravi. Pa ne upoštevajo le žensk h, marveč vidijo ce!<5 v njih najboljši tteber. Ne motimo se pa, če omenjamo, da so se ravno »klerikalci« v modernem času kaj posebno oprijeli žensfcva, ne le na Francozkem, ampak po vsej Srednji Evropi ter si tako z njihovo močjo bolj ali manj utrdili svojo pozicijo. V tem oziru smo tudi Slovenci napredovali in tudi naši klerikalci napenjajo vse sile, da si s pomočjo ženske pridobe mase naroda. Reči moramo, da so v tem oziru dosegli velikih vspehov, pa naj so si pridobili, osobito žensko mladino, z družabnim življenjem, z igrami, gledališkim i predstavami ali s čim drugim. Ravno ljudski koncerti, ljudske igre in zabavni večeri so povsod privlačna sila veli-cega pimena ! Ženska tudi ni brezpomembna v socijalaera življenju. Vemo pa, da modern človek, in naj je tudi moderna ženska, potrebuje veliko izobrazbe, da lahko živi in si zna pomagati. Ker še najmodernejše države ne nudijo dovolj sredstev za temeljito izobrazbo vsega ženstva, si mora ona sama pomagati ! V sledečem hočemo videti, kako potrebna in velika je ženska samopomoč in koliko vplivajo države na pravo izomiko ženstva. Radi važnosti omenjamo najprvo gospodinjske šole. Naj v katerem-koli stanu opa zujemo žensko, vidimo, da nobena ne more samo z ljubeznijo osreČati moža in otroke. Neobhodno potrebuje pojmov o gospodinj Btvu. Ako nima tega, potroša veliko, ves nje tmd je malenkostnega pomena in brez pravega vspeha. Seveda, da v tacih hišah ae kaže gledati v kuhinjo, na perilo, opravo in čistost. Ce ima mož odi količkaj na pravem mestu, opaža nesnago In slabo gospodinjstvo, oe ne prvo zakonsko leto, pa vsaj že drugo. Otroci pa, vzgojeni v takih razmerah, navadno tndi pred-bacivajo materi nered — čeprav morda to ne prihaja iz srca. In ravno njihovo zavoženo življenje, njihova slaba vzgoja priča o žalostnih razmerah rojstDe h še. Ce se nezmožnost gospodinje in matere kaže v hiši, kjer je veliko denarnih sredstev ca razpolago, še ni tako žalostno in pomembno, kakor tam, kjer so dohodki pičli in ni misliti, da bi plačane sile nadomesto-vale pridnoBt gospodinjsko. V tem slučaju se mož odstranjuje od neprijetnega doma in prepušča ženi neužitno hrano. Navaja si tudi kaj lahko na pijančevanje in posledic nam ni treba omenjati. Ako bi bil > državi k*j na tem ležeče, da bi vzrejala uporabne državljane, ako bi bilo delodajalcu kaj na tem, da bi imel pridne tlelavce, morala bi obadva skrbeti, da se žene in hčere predvsem razumejo tudi na gospodinjstvo. Faktično vidimo države, dežele, občine, delodajalce itd., kako podpirajo gospodinjske šole, seveda po tem, kolikor imajo zmisla za stvar, in po svoji socijalni zrelosti. Gospodinjstva se deklice uče na najrazličnejše ntčine. Že dolgo čaaa ustanovljajo samostani, konvikti, sirotišnice in posamične pri vati-tanje (ponajveč premožne gosp*) šole za krpanje in čipkanje, vezenje in pletenje. Tudi se že več stoletij pripro*te deklice uče kuhati po gesposkih kuhinjah. Pouk prvih je jed-nostransk in omejen, zadnje pa s!užijo gospodi skoraj le v vzgojevanje dresiranih poslov. V minulih desetletjih skušajo, da bi že v dekliških šolah dajali pttrebno gospodinjsko izobrazbo; osobito je to na Francozkem, kjer že od leta 1882. poučujejo v ljudski šoli teoretično in praktično: pranje, čiščenje, šivanje, kuhanje itd. A gotovo nimajo šola-rice v nežnih letih pravega zmisla za resno življenje, ker se le bolj igrajo nego uče. (Pride še ) Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 23. (B.) — Zbornica poslancev. — Zb . Harni nasveti in predlogi; ♦i. Sprememba pravil : 7 Volitev novega odbora in cenzorjev. I Odbor. -— , ..Konsii m no i n kmetijsko «lruštvo~ v Saležu. VABILO na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. februvarja t. I. tečno ob 1 mi pop. v rnstorit Jožefa Trobec ifižtFEieo oiapjnika ? Saležn. DNEVNI KKD : 1. Nagovor proilsednika. 2. * Klobritev računskega >kl«'|>a za I. 1 i H )2. '.i. lia^pravljanje o i; 22 b, z o Ilirom na to, da društvo ne more v d« »Uiti primernib zadružnih prostorov. (Za veljaven sklep morebiti navzočih po d, p 2/3 dru^tvenikov.) 4. Uazni nasveti in predlogi. K »'liilni udeležbi vabi Odbor Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilna sobe, svetlo ali megleno politirane. WtT jjogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v poznani W zalogi pohištva T*8 Rafael Italia Trst - al. Malcanton št. 1. - Trst. M. U. dr. Ant. Zahorsky Trst, nI. Carin t i& 8 mlinu e fd 9—12 pr« d p. » '2—1 | o^H 1. Pekarna in slasčičarna Antona Feternel v uliei Solitario st. Fijdpisani prij»oroča svojo pekarno in tlaseičarno, v katerej se dobiva tr.krat na i»arejaij in zahtevajte vedno i/delUe, koji nosijo na lončku in ovitkib našo varstveno znamko. Naročbe je nastavljati na tTrdko p roj. €rncst pagliano, jfapolj, 6alata San JKarco štev. 4. Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira p'anet, ^aimatik, pluvial, liumeral, r« ket«.v, kvadratov, kolar je v Let«, jrsnikov, mii-alov, breviijev, ritua ov, diurnov in mštev.luo na» ožuib raz ičn«< fino \eyanih fcnjip, svečnikov, križev. sveti.nič, kelibov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina za loga. za celo Primorje k p«.v v \eakovrstni velikosti in kvaliteti, umetn'Jko delo v romanskem kartonu, priporočljivih po-ebuo za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mtšme sv<če I. in II. v rhte. podob, vencev, križcev m svet uj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del sj adaj« čili k lx goča8iju, izvršijo vezanja (i iearni) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. NaroČitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim s,m,štovanjem AlltOll J. VogriČ. Odlikovana tovarna Iv" *' na vodi.io in parno silo i najboljšimi Ftroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Boljak t Solim uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizaiji, veSČimi od naj navadnih do najfinejših del vseh ilocov, enake z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetaru, tako, da lahko prevzan.e in izvrši v najkrajšem času vsako delo v.-eh elogov ; prevzame tu.ii mebliranje vil, prenočifič. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. = Za misaije. — Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje z reza nega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. , , , r „i„sa ~ \vaka kci kuniMi« i* i Jj nema, Ur ?e dela tamo iz lesa, posušenega \ nalazi z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Sohdnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Dolj&k — Solkan. Odlikovana 1894. 1891. Odlikovana 1894. JESPOSIZION. U ARTISTICA . U. G0RIZL1 j 1894 A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev j tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne j sobe toli v mestu koli za odposiljanje I po železnici ali morju. Friderik Steindler nlica Aqued0tt0 Šf. 2. (zraven cveilji-čaija G. liht-rtlol). Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zravnava nje, stroj za metati vodo, zdravniški pasovi, steklenice za dojenje otrok, galosi tovarne „Boston Kuberu. Spoštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Cirit-^efodijevo cikorijo. Hiša na prodaj. Primerna hiša na lepem kraju v bližini Sv. J usta je takoj na prodaj. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Carlntia štev. 12. Hiša na prodaj s? dajajo v najem pri Sv. Ivanu št. Š*>*>. F I L I J A L K A c. li priv. avstr. kreiiieia zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. 4 vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2lU\ 30-dnevni odkaz '2°j0\ on or» o 3-mesečni „ 2,/4°/e a(>- n " 4 .o u. oi O; ' ti n ^ /9 • © ■ja pisma, katera ae morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne taka;* ; krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. r vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice aa Djuaj, Pragi>, Pe^to, Krno, i^voTropiv R?ko kako v Z*grc*b, Ara'i, Bielitz, Gablonz, Gradcv 3ibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Oloincu Reicbenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja lu prodaja bitku l°/00 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. J imčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Saša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke .talijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da rebrni deuar, zlati avstrijski bankovci itd. p j p»^ >lb Išče se instruktor za slovenski in nemški jezik. Ponudbe pod naslovom : Josip Paeher, Via Petrarca st. 1. O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem knpit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. Šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe i 11 otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljat ve so pošt-aine proste. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter se izvršuje i največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani - Špitalske ulice štev. 2. z Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale ===== kupone — Daje predujme na vred. papirje Zavaruje srečke proti kurzn ___ — izgubi ' ~~ — Vinkuluie in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E,ko>pl ta inkuio menic. __T Borzna wo5il*. Poln o vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrste rent. zastavnik pisem, prijoritet, kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeue izdaja k vsakemu žrebanju. Podružnica, v Spljetu (Dalmacijaj Denarne vloge vsprejema v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do - ■ —