J1IMBG8 din, za Italijo 1.40 L. oštnina pla&ama v gotovini. Slevilka 29 Spored od 14. do 20. julija 1940 Izvlečki sporedov inozemskih postaj KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 11 Sottens: Mozart: »Requiem« -oratorij za soli, zbor in orkester. 18 Beromunster: Hindernith: Sonata. 19.25 Budapest: Violinski 4. 20 Bukarest: Orkestralni četrtek: 20.35 Beromiinster: »Moj prijatelj Jaka« - zvočna igra. Petek: 21 Sottens: »Ubogi Jaka« - zvočna igra v 6 slikah. 21.30 Praga: Jifi Mertlik: »Obisk« -radijska groteska. Sobota: 20.50 Praga: Zvočna igra. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek: 19.01 Bukarest: Književna kronika. Torek: 18 Praga: Predavanje o moderni nemški novelistiki. 21 Praga: Književna oddaja. Sreda: 20-45 Sottens: Ob 50 letnici smrti G. Kellerja. Četrtek: 17.30 Praga: Češka knjiga. ZANIMIVOSTI Nedelja: 19.48 Beromunster: Prvič naMatter-hornu pred 50 leti. Torek: 19.15 Beromiinster: Mednarodna kronika. 2010 Beromunster: Verdi kot človek. Predavanje. Petek: 2T.30 Sottens: Predavanje, o Norveški. RADIO TEDNIK ZA RADIOFONIJO LETNIK XII. • ŠTEVILKA 29 NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Cek. rač. uprave: Ljubljana 15.228. Radio in narodno gospodarstvo Pri državah, kjer je radiofonija dobro razvita in ima vse pogoje za vsestranski nadaljnji razvoj in zboljšanje, opažamo, koliko vlogo igra radio pri narodnem gospodarstvu. Ne gre tu n. pr. za postavko, ki jo prinesejo dohodki radijske najemnine državni blagajni, marveč gre za druge momente, ki so v zvezi med radiem in narodnim gospodarstvom. Teh momentov so se po nekaterih državah, zlasti industrijskih, gospodarski in tudi državni krogi kmalu zavedli in spoznali njihov pomen pri organizaciji narodnega gospodarstva. Radio mora biti povezan z vsem narodnim življenjem, s kulturnim, socialnim, gospodarskim itd. Pri organizaciji in pri izboljšavi narodnega gospodarstva more igrati radio pomembno vlogo z nasveti, s predavanji, s posebnimi anketami in drugimi podobnimi oddajami, v katerih bi gospodarstveniki obravnavali razna pereča vprašanja iz narodnega gospodarskega življenja. Take Oddaje so velikega pomena tudi za gospodarsko izobrazbo naroda. Pogled na gospodarski trg, na cene, na organizacijo gospodarstva drugod, na trgovino, domačo in tujo, možnosti uvoza in izvoza itd., vse to nam posreduje radio. Pri nas so sicer vpeljana gospodarska predavanja, a potrebno bi bilo sistematično obravnavati vsa tista vprašanja, ki so najibolj potrebna pri organizaciji in izboljšanju narodnega gospodarstva. Gospodarska in industrijska podjetja bi morala pri tem pomagati z nasveti in tudi z denarjem. Strokovnjaki naj bi v radiu sistematično obravnavali najbolj pereča vprašanja iz našega narodnega gospodarstva in ta tako, da bo od teh predavanj imel korist kmet, kakor tudii obrtnik ali industrijalec, trgovec i. dr. V tem je velika naloga radia, da splošno vpliva na organizacijo narodnega gospodarskega življenja in tr-govinstva. Marsikaj bi se dalo v tem pogledu izboljšati in popraviti. Treba pa je pričeti s smotrnim in načrtnim delom povsod, tako tudi tu. Prej ali slej se bodo pokazali večji in vidnejši uspehi tega dela. A zopet vidimo, idta ne gre eno brez drugega. Prvi in glavni pogoj je, da se med naše gospodarske kroge uvede smisel za ra- dio, da se razširi radio čim bolj med naš delavski, tometski in obrtniški stan. Vsi ti sodelujejo pri organizaciji in izboljšanju narodnega gospodarstva in vsi ti bi morali in morajo imeti radio, da morejo sodelovati. O marsikateri stroki se bodo potem vršila raznovrstna predavanja, ki zdaj ne morejo priti na vrsto zaradi tako majhnega števila tistih, ki bi morali biti deležni takih predavanj in ki jih tudi ne morejo biti deležni, ker nimajo radia. Gospodarski in trgovski krogi naj dajo dtober zgled pri tem delu, propagirajo naj radio in naj sodelujejo, kakor največ morejo in znajo. Pomagajo naj, da pride do čim tesnejšega sodelovanja med radiem in gospodarstvom. Gospodarske in trgovske zbornice naj bi razpisale posebne ankete in poudarjale s tem v zvezi po- men in vlogo radia za narodno gospodarstvo. Lastniki večjih podjetij (tovarnarji, obrtniki) naj bi omogočili delavcem v svojih prostorih poslušanje radia v odmorih. Z brezobrestnim posoiilom naj pomagajo delavcu, obrtniku, da si sam nabavi radio. V lanskem letu so bila v radiu zanimiva predavanja v okviru zdravniške ure: Zastrupljenja v obratih. Koliko delavcev je moglo poslušati ta predavanja? Verjetno zelo malo. Z razširjenjem ra/dia med narod bo zraslo zanimanje za razna predavanja iz gospodarskih vprašanj. Čim bolj pa bo naš človek v teh vprašanjih poučen, tem bolj bo znal usmeriti svoje sile v delo, ki bo koristilo njemu, njegovemu gospodarskemu izboljšali ju in tako tudi k izboljšanju celega narodnega gospodarstva. Več smisla in zanimanja za radio naj bi pokazali inaši ljudje tudi s tega stališča! pisuje bolj lahkotnemu značaju skladbe, kakor pa njeni morebitni nepopolnosti. Tretja simfonija (v D-duru) P. I. Čajkovski: Simfonija št. V. v c - molu (K reproduciranemu koncertu v radiu 18. t. m. ob 21.15.) V celem lahko pripisujemo Čajfcov-skemu sedem simfonij: prve tri so ostale Skoraj neopažene, kot sedmo pa lahko smatramo simfonično pesnitev »Manfred«, ki že oblikovno (obstoji iz štirih delov) očituje naslov na strogo simfonijsko ustvarjanje. Prva njegova simfonija, katero je napisal za časa učenja na peterburškem konserva-toriju, je imela podnaslov »Zimske sanje«. V razdobju med prvo in sedmo je poteklo njegovo življenje in njegove simfonije so prave avtobiografije, ki ponazorujejo njegova doživetja v samo glasbi lastnem jeziku. Prva simfonija (iz leta 1866.) ni imela skoraj nobenega uspeha in tudi njena predelava ni zamogla priboriti lovorik. Vsak njenih delov je imel podnaslov in tako spada prav za prav v skupino simfonijskih pesnitev. Druga simfonija je bila vprvič izvajana leta 1873. pod taktirko Nikolaja Ru-binsteina. Tuldli ta ni posebno ugajala, čeprav je temeljila v tematiki na maloruskih narodnih motivih. Razočaran od neuspeha, jo je Čajkovski podvrgel ponovni predelavi ter je imela doma 1. 1881. znatnejši uspeh, ni pa mogla prodreti v tujino, kar pri- P. I. Čajkovski. obsega pet stavkov ter je bila kompo-nirana v rekordnem času od 5. junija do 1. avgusta 1875. leta. Ze septembra nato je bila prva izvedba, vendar tudi ni vžgala Ido finala: šele zakl juč-na poloneza je izzvala bučno odobravali je, četudi je vsebinsko najbolj šibka. V glavnem prve tri simfonije Čajkovskega nagibajo bolj k suitni, kot k simfonični obliki ter je morda v tem. vzrok, da niso mogle v širni svet kljub mnogoterim dragocenim domi-slekom. Četrta simfonija je bila komponi-raina v usodnem letu 1877., čigar dogodki so osenčili skladateljevo nadaljnje življenje. Napisal jo je vzpričo svojega ljubezenskega in zakonskega razočaranja. Prva izvedba je bila leta 1878. (10. februarja) pod vodstvom dirigenta Nikolaja Rubinsteina, uspeh pa je bil zelo zmeren. Večina časopisov je izvedbo vobče prezrla ali pa prešla s konvencionelnimi opazkami. Delo je posvečeno »Mojemu najboljšemu prijatelju«. S tem nazivom je počaščena baronica Meck, velika skladateljeva podpornica, ki ji jte v pismu pojasnil tudi duhovno vsebino skladbe. Čajkovskega peta simfonija je njegovo najpomembnejše orkestralno delo. Zakonitosti simfonije so tu izpeljane Idto potankosti in z velikim glasbenim smislom. Vse je čudovito notranje med seboj povezano, posamezni stavki se povračajo h glavnemu stavku. V ostalem učinkuje delo že zaradi strastne melodike v čudoviti barvni zvočnosti. Prvi stavek: Temino, težko in obupujoče zazveni globoko v klarinetu osnovni stavek simfonije, stokajoče narašča in se spet zgubi v tesnobni tišini. Allegro con anima prične z lahkimi zvoki godal. Klarineti in fagot zaigrajo osnovni stavek: trepetajoče in boleče. Razgibanost narašča, druga glasbila prineso nov tema; trojni forte nas spominja na osnovni stavek. Nato nenadoma stranska misel v godalih. Dvigne se in spet pade. Po kratkem prehodu sledi tretji tema, strastno pojoč v godalih, izraz dolgo zadrževanega hrepenenja. Prvi sta-veik zbere ob zaključku še enkrat vse sile, a izzveni v piamissimu godal, fagota in v daljnem srdu tolkal. Drugi stavek: Andante cantabile prične v bračih. Mehko nadaljuje rog v nenavadno lepi melodiji. Pridružijo se mu klarineti. Nato sledi občutna igra med rogom in oboo, ki jo nadaljujeta klarinet in fagot, nakar se pridružijo še ostala glasbila. V to lepo podobo udari nemir. Nov tema, ki ga prično klarineti in čelo, povečajo ta vtis. V polnem orkestru se ponovi silno in grozeče glavni stavek. A notranja sreča je še preglasna, vihar se umiri, sladke melodije izzvene v klarinetih. Tretji stavek. Valse. Lahka, ne plešoča, bolj valujoča melodija. Razgiban je srednji del stavka. Boječe plaho izzveni valček. Četrti stavek: Andante maestoso. Motivi iz cele simfonije tu na movo ožive in kronajo delo. Nekaj podobnega je pri Beethovnovi deveti simfoniji. Krepko in jasno stopi v ospredji osnovni stavek simfonije, zdaj ga veselo obkrožijo zvoki triol, zdaj spet svečani zvoki. Poslušalec je priča praznika zmage. Hitra ruska plesna pesem Allegra vivace — nam to živo ponazoruje. Dva stranska stavka služita le v okras. Praznično veselje narašča. To je ruski narodni praznik. Vmes done ritmi simfoničnega glavnega stavka; ne več težko in grozeče, marveč sproščeno in veselo. V četvernem fortu ponovi glavni tema in z oldirezainimi udarci zado-ne zadnji akordi simfonije. Skladbe Igorja Stravinskega (K reproduciranemu koncertu v radiu 14. t. m. ob 20.) Rojen je bil 23. maja 1882 v Petro-gradu. Učenec Rimski-Korzakova. V Rusiji ni ostal dol0'©, potoval je kmalu v Pariz, kjer je največ živel in delal. Igor iStravinSki je iznan kot klavirski virttuoz, dirigent in skladatelj. Njegova dela obsegaio: opere, orkestralne skladbe, koncerte, klav. skladbe, baletno in kom. glasbo ter pesmi. Stravitnski je prinesel v evropsko glasbeno umetnost veliko novega in pomembnega. Človek, ki je genialen glasbenik in obenem združuje v sebi bogato glasbeno znanje. Vse, kar je v glasbi ustvaril, je ustvaril z uspehom. Stravinski zna s svojo glasbo navdušiti izobraženca in preprostega človeka. Tehnično obvlada nrav tako tenkočutnega orkestralnega umetnika Rimski - Korzakova kakor slikarja trudnih zvokov, Debussyja. Poglobi se v glasb, umetnost vsakega naroda, če ima priložnost, dia pri njem gostuje. Stravinskega skladbe označujejo ruska silnost, francoska prefinjenost in klasicistična dolgoveznost. Iz filma »Vdova« z Emmo Grammatico v naslovni vlogi. — Film ima na sporedu kino »D n i o n«. Suito »Žar tico« je zložil Stravin-aki leta 1910 in jo 9 let kasneje predelal. Delo spada po zvočnosti med njegova najlepša in je še deloma pod vplivom Debussyja in Rimski Korza-kova: izrabi vse možnosti zvočne barvitosti orkestra, poleg lahkotnih zvokov oilkesitra slišimo bučne zvoke. Po skrivnostno temnem uvodu se prične »Ples žar tiče«. S čudežnim peresom te ptice premaga princ čarovnika Kačaja. Tej blesteči, kot Glasbila: rog (Dalje.) Rogove izdelujemo z različno dolžino, torej tudi z različno intonacijo: navadno je v ralbi rog v F, — pa tudi drugi v B, Es, H, D, E, C: razen roga v C — vsi transponirajo. Temeljnega tona rogovi ne dajo, pač pa šele drugega in potem vse do 17. tona. Da ni treba za vsak tonovski način drugega roga, so iznašli različne nastavke, ki se vtikajo na rog pod ustnikom in temu primerno notacijo znižujejo. Najvažnejša izpopolnitev pri rogovih so pa zaklopke, ventili. So pa trije: prvi znižuje za cel ton, drugi (srednji) za pol tona, tretji — za malo terco. Potom ventilov moremo dobiti vse kromatične tone v rogovem tonovskem obsegu. Rogove notne partije pišemo-brez predznakov — viša-jev in nižajev: zato pa mora biti glas temu primerno transponiran, da taisti ne prihajajo v poštev. Zvočna zanimivost zase je rogov glas kot tak. Glavni značaj njegovega zvoka je mehkoba, voljnost, kar povzroča nekakšen vtis plastičnosti, širine in razsežnosti. Vtis voljnosti, sproščenosti napravlja zlasti v srednjih legah, ki je kot nalašč pripravna za lepo pojoče, rajztegnjene melodije. Vsi toni njegovega obsega so polni, okrogli in jim hoče biti primešana nekakšna sanjavost. Orkestru daje ravno rogov zvok tisto lepo blago-zvočnost, glasovno zaokroženost, mehke prehode in medsebojne zveze: sploh tvori ono zlato nit, s katero druži vse ostale orkestralne skupine barv: sploh se najlažje in najboljše meša z vsemi orkestralnimi barvami. Rogova nizka lega daje izdatne in trajne base. Tudi je rogov zvok zelo mnogostranski v svojem naznačenju: najrazličnejša čustva more izražati: od plašne groze do junaške bojevito-sti, od nežne otroške radosti do obupne žalosti. Rog je hkrati znanilec mogočne veličastnosti kot tudi na drugi strani nizkotne smešnosti. Rog trobi 'bojevitim vojaškim pohodom z enako lahkoto kakor skrivnostno-lepo — iz dalje se glasečo — nočno pesem. Ce se rogu glas zastre z lesenimi li-jastimi vstavki v troblji, dobi glas povsem drugačen značaj: postane zastrt, šklepetajoč in rožljajoč kakor stara pločevina, kar vse se da Idlobro uporabiti za smešne in strašljive pojave. Na ta način podčrtujemo tudi močne dramatične poudarke. Ravno nasprotno barvo tona pa dosežemo, ogenj svetli podobi sleldi »Ples princes« (prevladujejo lesena pihala in harfa; ruski pramotivi). Divje se sprosti skladba v »Peklenskem plesu čarovnika Kačaja«. V orkestru pride do izraza vsa divjost tega peklenskega plesa. Nato sledi »Uspavanka«: ves prevev se spremeni, povrne se melodija iz »Plesa princes«, le da je še bolj nežna (godala, lesena pihala, harfa). Takoj nato zaključek. ako vtaknemo v odmevnik glušilec iz lepenke, s čimer dosežemo, da zveni ton oddaljeno. Označba za uporabo glušilca je »con sordino«. Rog med vsemi trobili najbolj nerad točno odgovarja; glas se mu rad izprevrže, vendar pa je zelo gibljiv. Posebno lepi so tudi njegovi dolgo vzdržani toni. V orkestru rabimo stalno najmanj 4 rogove, ki se tako vežejo: prvi itn tretji ter drugi in četrti. Pri akordih dodelimo prvemu in tretjemu rogu visoke tone, drugemu in četrtemu pa nizke. Označba »solo« se nanaša po največ na prvi rog. Rogovi se uporabljajo po največ kot srednji, izpo-polnilni glasovi. Vsi štirje rogovi skupaj stvorijo harmonijo najlepšega soglasja in zvočnosti. DOBRE IN MANJ DOBRE STRANI NAŠIH PREDAVANJ V cikličnih predavanjih prav radi poslušamo zdravstvena predavanja ge. Bo-žene ZajcJLavričeve, ki so skoraj vedno zelo poljudno in zanimivo sestavljena. Gospa si izbira zelo pestre tčme iz zdravstvenega področja, tako da se pri sleherni njeni uri vedno o čem novem poučimo. želeli bi si edino v podajanju nekoliko več živahnosti in vtisa, da kramlja z nami in da ne čita sestavka, če predavanje ni živo in prijetno podalno, izgubi s tem tudi najzanimivejša vsebina mnogo na vrednosti. Gospej predavateljici ibodo od srca hvaležni, če bo našo prošnjo upoštevala! Pri gospodu predavatelju prof. Vilku Novaku, pa smo občutili ravno obratno: njegovo živahno, razumljivo in prvovrstno govorjeno predavanje nam ga je predstavilo kot imenitnega govornika, med tem ko se nam je zdela vsebina vendarle nekoliko suhoparno podana. Ko je govoril o slovenskem deležu v tujih kulturah, bodisi o umetnikih, bodisi o znanstvenikih, smo imeli vtis, da je bil v svojih Izvajanjih in naštevanjih preveč stvaren in kratek. Morda je bil kriv skopo odmerjeni čas. že zadnjič smo omenili v zvezi z nacionalno uro, da se nam dozdeva, da smo Slovenci marsikdaj zapostavljeni. Nismo sicer nadzirali vrstnega reda, toda prav bi bilo, če bi se vrstili v teh urah zaporedoma slovenski, hrvaški in srbski predavatelji. Vsak naj bi obravnaval v okviru te ure snov, ki bi jo črpal Iz zgodovine, umetnosti, gospodarstva itd. svojega naroda. Ne vemo, po kakšnih načrtih sestalvljajo ta predavanja, želeli pa bi, da bi bili v njih vsi enakopravni in prišli redno na vrsto. NEPREDVIDENA SPREMEMBA SPOREDA — PRIJETNO PRESENEČENJE Uprava radia je spremenila točko sporeda, ki je predvidevala dne 24. junija ob 20 uri 30, nastop opernih članov ge. Vidalijeve in Francla, ter ju je zamenjala! z zagrebško pevko gdčno Elzo Karlovčevo. Dasi smo zaradi Vidalijeve in Francla spremembo obžalovali, smo bili upravi vseeno zelo hvaležni, ker nas je seznanila s pevko krasnega glasu, materiala) in izrednih pevskih zmožnosti. Reči moramo, da že dolgo nismo imeli taike glasbene točke. Njen čudoviti, mehki, hkratu zvonki in božajoči glas nam je dal velik muzikalni užitek, prav tako njeno dovršeno prednašanje. V poletju... Poslušajmo na Kratkih valovili K tabeli, ki predstavlja seznam kratkovalovnih radijskih postaj, podajamo nekaj splošnih navodil o (kratkih valovih in o notrebi pazljivosti pri poslušanju kratkovalovnih radijskih postaj. Danes imajo skoro vsi večji radijski aparati tudi skale za kratke valove. To je v zvezi z razvojem radiofonije na kratkih valovih, ki je prišla kot pomoč zaradi velike tesnobe, ki je zavladala na srednjih valovih. Na področju kratkih valov je več ovir, ki onemogočajo redno poslušanje, to pa zato, ker je treba deliti kratke valove na radiofonijo, radiotelegrafijo in ra-diotelevizijo. Na področju kratkih valov ima radiotelegrafija svoje privilegirano mesto, kateremu se mora radiofonija umakniti. Vendar kljub ne-prilikam dovolj prostora za vse. Radiofonija na kratkih valovih se razvija vedno bolj, prenosov je vedno več, tako da moremo, seveda, če imamo dober aparat — poslušati ves dan in vso noč sporede kratkovalovnih radijskih postaj. Vendar pa je potrebna posebna pažnja in potrpežljivost pri poslušanju kratkovalovnih postaj. Predvsem je treba poudariti, da je radiofonija na kratkih valovih stvar potrpežljivosti. Brezsmiselno je premikati in vrteti gumbe iz ene strani skale .na drugo stran in se jeziti, češ da se nič ne sliši. Potrebna je potrpežljivost in pravilna uravnava z gumbom. Pozabiti tudi ne smemo, da je velik del sporedov evropskih radijskih postaj namenjen izseljencem, ki žive izven Evrope. A s tem ni rečeno, da bi bila to ovira, da ne ibi mogli Evropejci poslušati omenjenih oddaj. Radiofonija na.kratkem valu ima še neko posebnost, ki je radiofonija na srednjih valovih nima, to so talkoime-novane usmerjevalne antene, ki omogočajo, da se oddaje preko oceana in kontinenta slišijo mnogo boljše. Po- sebne antene zbirajo energijo in jo pošiljajo v določeno smer (primer svetlobe avtomobilskih reflektorjev), dočim antene srednjih valov pošiljajo energijo enakomerno na vse strani. Na ta način se onemogoči vsaka izguba energije. Opozoriti moramo na dve vrsti valov : ena vrsta se širi po zemlji, druga gre v eter. Prvi valovi nalete na zapreke, kot so n. pr. hiše, drevje, mostovi, nasadi, celo trava upija te valove in jih prevaja v zemljo, kjer se izgube. Samo en del teh valov pride do nas. Ti valovi dosežejo največjo daljavo 100 do 150 km, to je nekaka meja, preko katere ne morejo. Valovi, ki gredo v zrak, se v višini 100, 200 in celo 1000 km odbijejo otdi posebne zračne plasti in se vrnejo na zemljo. Ti valovi nam omogočajo, da Poslušamo daljne radijske postaje. Za te valove širjenje na take daljave ni nobena težava, ker na tako dolgi poti ne nalete na nobene ovire. Da pa dobro slišimo oddaljene postaje, je treba, da se ti valovi druige vrste v resnici odbijejo od posebne zračne plasti v višini. Pri sreldlnjih valovih je to navadno zvečer ob mraku. Oddaje na kratkih valovih so namenjene za velike daljave, za daljave, kakršnih na srednjih valovih ne bi mogli doseči. Zakaj ustavimo oddajo »Oddajo moramo prekiniti, .ker se nad Domžalami zbira nevihta« — konec. Dostikrat niti tega ni. Oddaja se enostavno preneha. Če pogledamo pod nebo, navadno vidimo vzrok, vendar se pa lahko vprašamo, zakaj se mora oddaja prekiniti, če se bliža nevihta. Oddajni stolpi niso strelovodi. Sto, dvesto in še več metrov visoko štrlijo Vzemimo primer: Če radijski poslušalec posluša oddaje kratkovalovne postaje, ki je od njega oddaljena 100 do 200 km, bo oddaje slabo slišal ali pa sploh ne, ker te oddaje niso namenjene ne za bližino, ampak za daljave. Nasprotno pa oddaje srednje valovnih radijskih postaj niso namenjene za daljavo, ampak za bližino. V New Yorku ne morejo poslušati Ljubljane, saj še Londona ne slišijo. Če pa lbi imeli v Ljubljani kratkovalovno postajo, bi jo v New Yorku lahko poslušali. Valovi okrog 15 m so tako imenovani dnevni valovi. Postaje okrog te valovne dolžine moremo čez dan razločno »slišati. Valovi okrog 25 m so nekako prehodni in vmesni valovi med1 dnevnimi in nočnimi, ki imajo valovno dolžino 30 do 50 m. Ko bi radijski poslušalci poznali te Stvari, bi si olajšali poslušanje kratkovalovnih radijskih postaj in si prihranili jezo. Če ne slišimo včasih dobro, ni to krivda aparata, tudi ne znamenje, da postaja ne oddaja, ampak, da radijski poslušalec ne zna poslušati oddaj kratkovalovnih postaj in da ni potrpežljivosti. Prav potrpežljivost mora biti tista, ki uči in navaja k pravilnemu poslušanju oddaj kratkovalovnih radijskih postaj. Prihodnjič pa nekaj splošnega o praktični strani sprejema na kratkih valovih. pred nevihto v zrak. Lahko si mislimo, da bliskom zelo diši, da bi se malo na njih poigrali. Nekaj modternih postaj je sicer opremljenih z lesenimi stolpi, toda to na stvari nič ne izpremeni. Tudi vlažen les je dober prevodnik. Skrbeti moramo torej, da se električni naboji z lepa spravijo v zemljo^ preden narede kaj škode. Toda stolpi ne smejo biti zvezani z 'zemljo stalno, Valovna dolžina Mesec i* e a e ^ k g i •o £ 1 1 e >4 Vi 1 ^ S v c/) v .G O S O h. »O S a fc ■o e P 16 M V tem času je najboljši sprejem 12—16 12—17 12—17 12—18 12—18 12—20 12—20 12—20 12-18 12—18 12—17 12—17 19 M 11—19 11—20 12—20 12—21 12—21 12—22 12—23 12—23 12—22 12—21 12—20 12—20 21 M 12—20 6-8 13—21 6—8 13—22 5-8 14—23 5-9 14—24 4-9 14—1 7-9 15-9 15—9 14-24 4-9 14—23 5—6 13—21 6—8 12—20 6—8 25 M 12-3 13—3' 13—3 14—8 14—3 15-4 18-6 18—6 18-6 15—4 14—3 13—3 31 M 12-5 13—6 13—5 14—4 14—4 16—3 16—3 18—2 16-8 16—3 14—4 13-5 50 M 18—6 18—6 18—6 20—5 20—5 22—4 23-3 22—4 20—5 20-5 18-6 18—6 ker 'bi potem vodili tja tudi dragoceno oddajno energijo, ki jo idObe iz bližnje antene. Zato ločimo stolpe od zemlje z malimi iskrišči. Antenski stolp tedaj mi nikak idealen strelovod, in je torej antena, ki je na vrhu, še posebno izpostavljena blisku. Na spodnjem koncu antene so nameščene ugiaševalne naprave in od njih pelje kratek vod v oddajno poslopje, v kolikor niso pri manjših postajah že kar v oddajnem poslopju. Lahko si mislimo, da bi strela precej uničujoče delovala na vse te aparate, da ne govorimo o nevarnosti za osebje, ki opravlja oddajo. Celo če udari strela v bližino posta-jg, je to lahko nevarno, ker se v anteni inducirajo tolike napetosti, da se marsikak dragocen del, ki je z njo v zvezi, razleti na koščke. Zato nameščajo na vse vode, kjer bi lahko ob nevihti nastala previsoka napetost, mala iskrišča, da uide elektrika hitro v zemljo. Vendar pa mora biti napetost že precejšnja, da prebije tistih nekaj centimetrov zraka v iskrišču in to je tudi zadnji opomin, da izklopimo oddajo. To naredimo tako, da antenska stolpa in anteno zvežemo z zemljo in poleg tega vse ostale dele ločimo od antene. Sedaj je postala antena s stolpoma vred pravi strelovod. Pri oddajnih postajah navadno že vedo, koliko časa bo trajala nevihta in kidaj bodo morali odldopiti. Približno deset minut, preden pride nevihta nad postajo, se navadno uzem-lji stolpe in anteno. Približno deset minut po višku je pa tudi že nevihta tako daleč, da je glavna nevarnost minila. Zato navadno traja prekinje-nje kakih dvajset minut. Toda svarilne besede napovedovalca, ki napoveduje oddaje, bi morale biti resnično svarilo tudi za poslušal-C6, 'CG S1© oddajna postaja nahaja v bližini sprejemnika. Tudi poslušalec bi moral tedaj pomisliti, da tudi v njegovo anteno lahko trešči in mu pokvari aparat. Zato bi moral tudi on za čas nevihte anteno odključiti od aparata in zvezati z zemljo. Zvočnih in kakovost glasu Ce govorimo o frekvenčnem območju kakega zvočnika, mislimo na vse frekvence, ki jih dotični zvočnik lahko zadovoljivo podaja. 'Običajno si pri tem predstavljamo posamezne čiste sinusove tone. Tako tudi običajno v laboratorijih merimo 'kvaliteto kakega zvočnika. Ta način presojanja pa nikakor ni točen in nam ne da prave slike o kakovosti zvočnika. V praksi namreč ne pričakujemo od zvočnika samo, da nam pravilno podaja vse posamezne tone (enoglasne solistične komade), ampak tudi, da nam pravilno podaja barvo orkestra, ki je množica številnih posameznih tonov. Pri tej zahtevi se pa pojavijo težkoče. Napačno je, če sklepamo iz običajne frekvenčne karakteristike zvočnika, idla nam bo reproduciral prav tako skupino frekvenc, kakor posamezne frekvence, ki leže v njegovem frekvenčnem območju. Še celo če ima znano frekvenčno karakteristiko preko vsega slušnega območja, t. j. okoli 16 Hz do okoli 10.000 Hz, ni s tem mnogo rečeno, kaj prav za prav zmore. Zakaj, kakor bomo spodaj videli, maramo vedeti tudi, kako bo delal pri frekvenci 0,04 Hz! Čudno, kaj? Pa je vseeno res, ker je 0,04 Hz spodnja slušna meja za utripanje, ki nastane pri istočasnem podajanju dveh tonov, ki se po frekvenci malo razlikujeta. In prav to utripanje je važen činitelj pri vsaki skupini tonov kot je na primer glas orkestra. Kako si naj torej predstavljamo tako mešanico tonov ? Tako mikrofono-va, kakor zvočnikova membrana sta snovna predmeta in zato ne moremo od njih pričakovati, da bosta nihali istočasno v več različnih frekvencah. Obe ne čutita 'drugega, kot vsoto vseh posameznih nihanj, iz katerih je dotična mešanica sestavljena. Zvočni valovi, ki prihajajo od posameznih inštrumentov, zadevajo istočasno na membrano in se seštevajo tam v novo nihanje — skupno nihanje. Najlažje bomo to razumeli na primeru. Vzemimo, da zazvenita istočasno dva tona: eden 150 Hz in eden 200 Hz. Ce zadeneta na mikrofonsko membrano, ji)h ta predelava v električne nihaje. Toda, kakor je znano, ta električna nihanja ne bodo ločena za vsak ton, ampak se bodo superpo-nirala in posledica bo utripajoč ton s frekvenco 200—150 = 50 Hz. Frekvenca 50 Hz tvori torej nekako ogrodje, na katerem so potem nanizani še posamezni toni. Iz tega sledi zelo važna ugotovitev: če membrana ni zmožna podajati utripanja, potem tudi ne more pravilno podajati posameznih frekvenc dotične mešanice. Kajti utripanje je v vsakem sozvočju vedno dominantna frekvenca. Ce podaja membrana frekvenco 50 Hz izdatno slabeje kot 150 Hz ali 200 Hz, potem tudi razmerje obeh prvotnih tonov ne bo več pravilno (v razmerju padanja jakosti imed 200 Hz in 50 Hz). Seveda bomo slišali sozvočje, toda iz njega naše uho ne bo moglo več ločiti posameznih prvotnih frekvenc, Odlnosno tonov. Saj je jasno: v bistvu nam samo ta nova frekvenca more podati dva istočasna posamezna tona. Važno je pa še nekaj. Ni treba, da bi bila frekvenčna razlika obeh tonov tako velika, kakor v gornjem primeru. Utripanje je tudi takrat še važen činitelj, če njegova frekvenca pade pod slušno območje. Še celo če pade daleč pod spodnjo slušno mejo, je zelo važna in še vedno jte nekaka osnova za ostale tone. Tudi uho jo še prav dobro zaznava; ne sicer kot ton, pač pa kot utripanje. Ze Rayleigh je ugotovil, da čujemo utripanje, če njegova frekvenca znaša samo 0,041 Hz, ali z 'drugimi besedami, če traja utrip 24 sekund. Vidimo torej, da je naše uho zelo, zelo občutljivo za utripanja, in to je tudi važno, ker sicer bi ne mogli razvozljati sozvočij. Kratek primer nam bo to takoj pojasnil. Recimo, da dve vijolini igrata isti ton. Kako moremo razločiti, ali igrata dve vijolini ali samo ena nekoliko glasneje ? Z ušesi ? Po zvočniku ? No, za naše uho zveni glas dveh vijolin bolj polno in kar ga naredi polnega, to je ravno utripanje. Saj je popolnoma nemogoče, da bi obe vijolini igrali popolnoma isti ton. Ze razlika 0,3% predstavlja dobro slišno utripanje in samo iz njega laihiko sklepamo: to sta pa dve vijolini. Pomislimo tedaj, dla je pri orkestru število posameznih utripanj veliko in da vsako od njiih dominira v skupini tonov, ki ga sestavlja. Prav tako predstavlja Skupno utripanje, ki nastane iz vseh posameznih utripanj, zopet gotovo ogrodje za celotno barvo in glas orkestra. Torej je jasno, da je ravno to utripanje najvažnejši činitelj za kvalitetno reprodukcijo glasbe. Ce torej zahtevamo čim boljšo kvaliteto, moramo predvsem gledati na to, da nam bo zvočnik dobro podajal utripanje, ker le tedaj je 'glasba tako plastična, dla moremo izluščiti vsak posamezni inštrument, Kaikor znano, je najvažnejši pripomoček za dosego dobrega podajanja nizkih tonov resonančna stena. Toda za najnižje frekvence 0,05 Hz bi morala biti zelo razsežna. V premeru bi morala imeti kar 12 m. Torej pride za popolno podajanje v poštev samo vgraditev 'zvočnika v sobno steno. Saj je kolikor toliko velika sobna stena širša od 12 m, čeprav mi tako visoka. Drugič: važno je, da je membrana tako lahko gibljiva, da lahko sledi tudi tem tako počasnim nihanjem. Membrana mora dobesedno imeti možnost dihania. Ce vgradimo običajni zvočnik v sobno anteno, nismo mnogo pridobili, ker so običajne membrane pretrdo pritrjene. Pri običajnem zvočniku je za premilk membrane za 1 mm potrebna sila kakih 400 g, za 2 mm že 020 g in za 3 mm kar 930 g. Pri prvovrstnih zvočnikih, ki jim membrana visi na jelovini, pa je za 1 mm potrebno le 10 g, za 2 mm 60 g in za 3' mm le 270 g. Ker gre pri utripanju običajno za zelo nizke frekvence, kjer je zračni upor že zelo majhen, bo torej zelo važna rahla pritrditev membrane. Težava je seveda v tem, da utripanje zavzema zelo velike amplitude, ker je frekvenca nizka. Izbrati moramo torej veliko membrano, da za običajno jaikost tona ne bodo potrebne prevelike aimplitude nihanja membrane. Saj je znano, da mora majhna membrana močneje nihati kot velika, da dosežeta isto tonsko jakost. Praksa kaže, da pri vgraditvi v steno manjši zvočniki kot 20 cm niso priporočljivi. Najugodnejše so membrane s premerom 23 do 25 cm. Seveda tudi ne smejo biti pretežke, kvečjemu 15 do 16 gramov. Gotovo se je sedaj že marsikdo vprašal, zakaj so običajno, membrane tako trdo pritrjene. Saj bi jih lahko vendar rahle je pritrdili, če je to toliko bolje! Drži! Toda rahla pritrditev ima tudli slabe strani. Če namreč tak zvočnik pritrdimo v majhno steno ali celo v omarico, je naenkrat reprodukcija obupno slaba. Pravcati kaos. Temu so krivi zvočni valovi, ki gredo okoli roba membrane iz njene sprednje na zadnjo stran. Parazitski valovi jim pravimo. Ti so torej krivi, da je godba v takem slučaju vsemu bolj podobna kot temu, kar bi radi slišali. Ce nameravamo torej zvočnik vgraditi v majhno omarično steno, moramo pač membrano tako trdo pritrditi, da bo njena energija zadosti velika v primeri z onimi parazitskimi valovi, ki jo ogrožajo v pravilnem (delovanju. Kaj pa, če zvočnik vstavimo v tako omarico, da parazitski valovi od za- daj ne morejo do membrane? Recimo, da jo zadaj zapremo. To nam prav nič ne pomaga. Saj kadar gre membrana nazaj, se mora — če je omarica popolnoma tesna — zraJk v njej stisniti in nam torej predstavlja le nekako elastično blazino, ki učinkuje tako, kot toga pritrditev membrane. Tudi če rahlo pritrjeno membrano vstavimo v omarico, ne bomo zadovoljni. Tu nam namreč zračna blazina najbolj duši najnižje tone, za katere vemo, da je amplituda največja. Torej tudi utripanja ne bo dobro podajal tako vgrajen zvočnik. Edino, če vgradimo zvočnik v sobno steno ali zadosti veliko resonančno steno (najmanj 417. * juliju LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Švicarske pesmi in plesi (plošče) : Viničarsko slavje 1027. Komu dajmo rožo (zbor Lutry). Pesem o lepi Juliji (isti). La Montfer-rine (ork.). Nemška (ork.). Svatba (ork.). Valček iz Lauterbacha (ork.). Pesem ženjic (zbor Lutry). Pesem o viničarskem delu (isti). Pesem vrtnarjev (isti). Lepi mlinar (isti). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Slavni orkestri in dirigenti (plošče): Joh. iStrauss: Vino, pesem in dekle, valček. Rože z juga, valček (sinf. orkester iz Čikaga). Gershrwin: Modra rapsodija iz filma »Kralj jazza« (P. Whitemann in njegov ork.). Delibes: Coppelia, valček ur, varijacije slovenskih narodnih pesmi (veliki simf. orkester). Glinka: Ruslan in Ljuldmila, uvertura. (London, simf. orkester). Stari biseri vesele glasbe (ork. Jaka Hyltona). Weber; Carostrelec, uvertura, (čl. oik. berlin. drž. opere). Rih. Strauss: Kavalir z rožo, valček iz opte. (London, simf. ork.). Saint Saens: Samson in Dalila, ba-kanal iz m. dej. (Simf. ork. iz Fi-ladelfije). 14.00: Poročila. 18.30: Mladinska ura: O letalski šoli na Blokah (g. Janko Čolnar). 18.45: Citraške točke (plošče): Freun-dorfer: Veselo življenje, koračnica. Južna kri, polka. Ručman: Pomlad prihaja, glasb, slika. Holz: Valse elegante. Swoboda: Ljubav-ni čar. Jessel: Svatbeni sprevod rožice. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Demir Hisar in Pelagonija (Svet. D. Milovano-vič) Bgd. 19.40: Objave. 20.10: Gorje kot letovišče (g. Ivan Dodič). 20.30: Violinski koncert: g. Miran Viher, pri klavirju g. prof. M. Lipov-šek: Vivaldi: Koncert. Mozart: Sonata Es-dur. Lhotka: Zetelačka. Debussy: Menuett. Šlik: Improvi-sacija. 21.15; Kmečki trio: Kasteneder: Poln življenja, koračnica. Gregorc: Saj si sama kriva, valček. Oj ti Polonca, polka. Gorenjska mazurica. No- vačik: Castaldo, koračnica. Lehar: Zlato in srebro, valček. Kmoch: Češka polka. Lanner: Štajerski plesi. Kmoch: Češka muzika, koračnica, 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Samospevi (gdč. Bogdana Stritar) ob spremljevanju kitare (g. St. Prek): Mozart: Serenada. Chopin; Se v meni budi. Vedno te še vidim. Schubert: Serenada. Mendelssohn: Nedeljska ipesem. Pri zibelki. Čajkovski: Odkar si odšel. Meni je težko. Prek; V kristalni ča-ši rože so umrle. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. Telovadba. O- Jedilni list. • . 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje. 4 narodnih pesmi. 12.45 O- 13-30 Napovedi. • . 13 50 Tamburaški RO. 14-10 4 na violončelu. 14-40 •. 17.45 Zdravstveno predavanje. 18.05 Pesmi. 18.35 Sonata za gosli in klavir. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Dnevna reportaža. 19-50 Uvod v opero. 20 Verdi: »Aida« (Q)-21.40 22.40 Napovedi. •. BEOGRAD H. Val. dolž.: 6100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6.45 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnev-nik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •'. YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 • - 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška um. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •. YUF 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 Poročila. Napovedi. Plošče. 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Q)- 12-30 13-10 Pisan 4 (O). 13-55 •- Borza. 17-20 •-17-45 Pevski 4. Maje Božin. 1815 Kate-dralis: Iz zgodovine iZagreba. Predavanje. 18.30 Književna ura). 19-05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 20 Schubertov koncert (Q)- 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 4■ 12-02 O- 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 16 •. 16.15 Komorni 4. 16 35 Oddaja Hlinkove garde. 17 Slovaške narodne pesmi. 17.35 Vzgojno predavanje. 17..50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Aktualnosti. 19-40 Pesmi. 20.30 4 RO. 21-30 Zvočna igra. 22 • - 22.15 4 zabavne glasbe. 23 • v nemščini in franc. BRNO 922-325.4 32 kw 6 do 8 Praga. 9.15 Pratga. 10-45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 11.55 Kmetijska oddaja. 12-10 Praga. 13-50 Kitarski 4. 14 R.O,RADIJSKI ORKESTER fo KONCERT | • POROČILA|O PLOŠČE - (11 »Odprite vrata!« — »Kaj vam liste?« —• »Saj sem takoj spoznal, da »Po zadirčnem glasu.« Praga. 16 4 RO.. 16-50 Praga. 17.15 Lovska oddaja. 17-30 Praga. 19 Praga. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 Budnica. Telov. O- •■ Koledar. 4-9.15 O- 10 10.45 ženska ura. 11 Moravska Ostrava. 12.15 12-30 O- 15 Pisan 16 Brno. 17-10 Predavanje. 17-25 Pevski 4. 18 Predavanje. 18-15 4 RO (Brno). 18-45 O- 19 •- Napovedi. 19-25 Koncert zabavne glasbe. 20-15 Bohumir PMbyl: »Gugalice« - zvočna igra. 21-30 Klavirske skladbe B. Smetane. 22 • • Napovedi. 22-20 Politična kronika. 22-30 4 zabavne glasbe. 23 4 češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5-45 Budnica. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 •- 6-30 Narodna in lalika glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka gl. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12 30 •. 12.50 Nadaljevanje 4- 13 O- 13-20 Lahka in ples. gl. 17.30 Otroška ura. 18.30 O- 18-45 Predavanje. 19 Tamburaški koncert. 19-30 • - 19-50 W. A. Mozart: Beg iz Serajla. 21-45 •- 22 Narodna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 0. 6 45 •'. 11 Skupna odd. vseh švic. postaj. 12-29 •-12-40 O- 16-30 ženska ura. 17 4 zabavne glasbe. 18 Otroška ura. 18.30 Pesmi in balade. 19 Predavanje. 19-15 Rossini: Uvertura k operi »Viljem Teli«. 19-30 •- :>ade v glavo, da puščate notri civi-je gospod častnik.« — »Po čem?« — 19.40 Pisan koncert. 20-25 Reportaža. 21.10 R- Wagner: Predigra k operi »Tri-stan in Izolda«. 21-20 4- 22-20 •- 22-10 Pet Beethovnovih sonat za klavir. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 Pevski 4. 12-40 •. 13 30 Orkestralni 4. 14-30 1615 šolska ura. 17 • v slov. 17-40 Ciganski orkester. 18-45 Reportaža. 19-15 •. 19-25 Klavirski 4. 19.55 Predavanje. 20-20 Orkestralni koncert. 21-40 22-10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 19.25 Predavanje. 20 •- 20-25 Predavanje. 20-45 4 RO. BUKAREST 1875.160 150 kw 12 Napovedi. Objave. 12-10 Opoldanski 4- 12-35 Kulturna kronika. 12-45 Pisan 4. 13-15 •- 13-35 Koncert. 14 Zanimivosti. 1901 Predavanje. 19.16 Narodne pesmi. 19.40 •. 20 Peevski 4. 20-20 Predavanje. 20 35 Orkestralni 4. 21.15 •- 21-30 Nadaljevanje 4- 22 Narodne pesmi in plesi (0). 22-40 • v franc., nemščini, angleščini in ital. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7 30 Poročila. 8 čas. 0. 815 Poročila. 11 4 orkestra Angelini. 11.30 4 tria Che-si. 12 Borza in 0. 12.20 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 4 orkestra Gatllino. 14 14-15 4 orkestra. 14.15 •- 15-10 Borza. 16.40 Mladinska ura. 7 čas. •. 17-15 0-17-30 Vojaški spored. 18 Objave. 18-10 Reklamni program. 19-15 Komorna glasba. 19.45 Za filateliste. I. 20 čas. •. 20-30 Izbrana operetna gl. 21.35 Pesmi in melodije. 22-45 •- 23 Pisana glasba. II. 20 Oais. •. 20-30 • v malteščini. 20-40 • v španščini. 20-50 • v angleščini. 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21-20 • v bolgarščini. 21.30 • v srbohrvaščini. 21-45 • v madžarščini. 22 • v rumun. 2210 Simfonični koncert. 22-30 • v angleščini. 22-45 • - 23.15 • v franc. 23.30 • v srbohrv. 23-35 • v grščini. 23.40 • v portugalščini. 23-50 • v španščini. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8 30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 •- 14-20 Harmonike. 14.40 Italijanske pesmi. 15 Prenos 4 iz restavracije. 17.40 •- 17-50 O- 19 •- 20 Večerni 4. 21-30 Slušna prireditev. 22 •. 22.15 0 22-20 Plesna gl. RIGA 238.5-1258 50 kw 17.45 Vojaška godba in pesmi. 18.45 19 Objave. 19.10 Pianinski 4- 19-45 Poljudne letonske pesmi. 20 •- 20-10 Večerni 4. 21 Pesmi. 21.15 Večerni 4. 22 • in 0. 22.45 Ruska glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kvv 6.55 0 •- 0- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12-30 0 12-45 •- 12-55 4-17 Bern. 18 Predavanja in 0 18-30 Predavanje. 18-400- 19-15 Predavanje. 19.40 O- 19-50 •- 20 Glasbeni skeč. 20-20 Dueti iz modernih operet. 20-45 Ob 50-letnici smrti G. Kellerja. 21 »Zastava sedmih junakov« - zvočna igra po istoimenski noveli G. Kellerja. 21-40 Koncert RO. 22-05 0 22 20 •- OeMjtk 18. * julija LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Iz Mozartovega carstva (plošče): Urbach: Iz Mozartovega carstva, fantazija. Mozart: Mala nočna godba (podoknica). Fantazija za orgle. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Harmoniko igra g. Ivo Podob-nikar: Breznik: Živijo Ljubljana, koračnica. Jurman; Noč spominov, valček. Ljubič-Strahov: Sanjaj moja mala, tango, di Lazzaro: Le spančkaj punčka mala, fox. Kan-ter; Veselja in zabave, koračnica. Beneš: Pod to goro zeleno, valček. Jaki: Našim rojakom, koračnica. Padock: Tipitin, valček. Čuj pesmi moje glas, pesem iz filma Rose Marie. Winkler; Napolitanska podok-nica, tango. Gregorc: Moj ljubček je krepak mornar, fox. Blanken-burg: Odhod gladiatorjev, 'korač. 14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Železarska industrija v Sloveniji - njena zgodovina in sedanje stanje (Drago Potočnik) Ljublj. 19.40: Objave. 20.00: Deset minut zabave. 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Pevski zbor »Sloga«; Flajš-man; V gorenjsko oziram se. Pregelj ; Da bi jaz znala. Nedved: Nazaj v planinski raj. Sattner; Naš narodni dom. Jereb: Pesem. Aljaž: Divna noč. narodna; Tam kjer teče bistra Žila. Dolinar; Rodna vasica. Hubadl: Je pa davi slanca pala. Škr-janček poje, žvrgoli. 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe: P. I. Čajkovski: Simfonija št. V. v e-molu: Andante — Allegro con anima — Andante — Andante cantabile — Valse — Andante maestoso. (Operni ork. iz Berlina, dir. A. Kičin.) 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški trio Vesna: šašek: Fortuna, uvertura. Siiss: Jesenske rože, valček. Kodat: Plavolaska, polka. Stanislav: Vijolice, mazurka. Orleth: Straža prihaja, koračnica. Siiss; Domotožje, pesem. Munzar: Kraljica iplesa, valček. Brosman: Pozdrav domovini, 'koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. Telovadba. O- Jedilni list. • ■ 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje. Nato zabavni koncert RO. 12-45 Predavanje. 13 Narodne pesmi. 13-30 Napovedi. • . 13-50 Lalonska glasba (Q)- 14-20 O- 14-40 •- 17-45 Mladinska ura. 18-30 # RO. 19-10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi. 20 Zabavna ura. 21 Narodne pesmi. 21.30 Dnevna reportaža. 21-40 Napovedi. •. 22 O- 22.40 BEOGRAD n. Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6-45 •- 7 Jutranji 7-45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška urai. 21-20 Predavanje. 21-40 •'. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40 •- YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 Poročila. Napovedi. Plošče. 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Q)- 12-30 •- 13-10 Pisan 4 (O). 13-55 •'. Borza. 17-20 •-17-45 Pevski 4 Dragice Faulwetter. 19.05 • . 19-20 Nacionalna ura. 19-40 •- 20 Violinski koncert Filipa Mathaisa. 20-30 Pevski koncert M. Radef. 21 Klavirski 4 Evgenija Vanlina. 21-30 Nada Serdoz poje pesmi. 22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 4-11.15 ženska ura. 11.30 4 lahke glasbe. 12.02 Pevski 12.30 •. 12.50 Predavanje. 13 Narodni 4. 16 •'. 16-15 Koračnice. 16-30 Vojaška oddaja. 17-30 Književne novosti. 17-50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. 19-30 Zanimivosti. 19-40 20-15 O začetkih filma. 21 Koncert zabavne glasbe. 2120 Predavanje. 21-40 Pisan 4. 22 22-15 Ciganski orkester. 23 • v nemščini in franc. BRNO 922-325.4 32 kw 6 do 8 Praga. 9-45 Praga. 12-30 13-30 Predavanje. 13-40 Praga. 16 Moravska Ostrava. 16-30 Violinski 4. 16-45 Praga. 17-10 Predavanje. 17-25 Trio harf. 18 Reportaža. 18 30 W. 18 40 Delavska ura. 18.55 Praga. 22.20 Prenos Iz Luha-čovic. 23 Praga. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 Budnica. Telov. O- •- Koledar. 4. 10 •. 10-10 O- 10-45 Ženska ura. 11 Pisan koncert. 12.15 •- Napovedi. 12 30 Brno. 15 4- 15.50 16 4 RO (M. Ostrava). 16.30 Ruske pesmi. 16-30 Narodne pesmi. 17-10 Klavirski koncert J. Toma-na. 17.30 češka knjiga. 18 M. Ostrava. 18.40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19 25 Koncert zabavne glasbe. 21 Koncert skladb L. v. Beethovna. 22 Napovedi • . 22.20 Brno. 23 4 češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5-45 Budnica. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka gl. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11-45 Opoldanski 4. 12-30 •. 12.50 Nadaljevanje 4. 13 O- 13-20 Lahka in ples. gl. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18-45 Predavanje. 19 Koračnica. 19-30 •. 19-50 Lahka in narodna glasba. 20.30 švedska in finska glasba. 20-47 Raivel: španska rapsodija). 21-05 Zborov 21.25 Lahka glasba. 21.45 •'. 22 Plesna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6-20 Telovadba. 6-40 O- 6-45 II Skupna odd. vseh švic. postaj. 12-29 •. 12-40 Zabavni 4. 16-30 Predavanje. 17 Prenos. 18 Reportaža. 18.15 Koncert komorne glasbe. 19 Q. 1915 Predavanje. 19-30 •- 19-40 Zvonjenje. 19-43 Plesna glasbal. 20-35 »Moj prijatelj Jaka« - zvočna igra. 22 •. 22-10 O- BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 4 lahke glasbe. 12.40 •. 13.30 Ciganski orkester. 14.30 •. 16-15 Ukrajinska oddaja. 17 • v slov. 18.45 Plesna glasba (O)1- 19-15 •- 19-25 Predavanje. 19-45 Verdi: »Rigoletto« (0) - odlomki. 2010 Zvočna igra. 2140 •. 2210 4 vojaške godbe. 23 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 23-25 4 cig. godbe. BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 16.15 O- 18-45 Predavanje. 19-15 Klavirski 4. 20 •. 20-25 O- BUKAREST 1875.160 150 kw 12 Napovedi. Objave. 12.10 Opoldanski 4. 12.35 Kulturna kronika. 12-45 Pisan 4. 13-15 •- 13-35 Koncert. 14 Zanimivosti. 19-01 Predavanje. 19-16 Iz Beethovnovih del (O)- 19-40 •. 20 Nadaljevanje koncerta (O)- 20-15 Predavanje. 20-30 Simfonični 4 (O). 21.15 •. 21.30 Beethoven (O)- 22-40 • v franc., nemščini, angleščini in ital. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7-30 Poročila. 8 čas. O- 8-15 Poročila. 11 | orkestra Petralia. 11.30 Operetna glasba (O)- 12 Borza in O- 12-20 Violinski 4. 13 •- čas. 13-15 4 orkestra. 14 • ■ 14-15 Koncert orkestra Angelini. 14.45 • . 15-10 Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. 17.15 O- 17-30 Vojaški spored. 18 Objave. 19.20 O- 19-30 Pisana glasba. I. 20 Čas. •. 20 30 Simfonični koncert. 21.35 GaribaikM - drama v štirih dejanjih. 22-45 •- 23 Pisana glasba. n. 20 čate. •. 20-30 • v malteščini. 20-40 • v španščini. 20-50 • v angleščini. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21-20 • v bolgarščini. 21-30 '• v srbohrvaščini. 21.45 • v madžarščini. 22 • v rumom. 22-10 4 orkestra. 22.30 • v angl. 22-45 • . 23-15 • v frranc. 23.30 • v srbohrvaščini. 23.35 • v grščini. 23-40 • v portugalščini. 23-50 • v španščini. 24 Nočni koncert. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 fcw 7 Telov. 7.15 Telov. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12.30 •. 14-20 O- 14-40 Klavirski 4. 15 Popoldanski 4. 17-40 •-17-50O- 19*. 20-10 R. StrauBsove in H. Wolfove pesmi. 20-30 Toscanlni dirigira. 21 Igra. 22 •- 22-15 O- 22-20 Orgelski 4. RIGA 238.5-1258 50 kw 18-35 Romance. 18-45 Chopinove skl. 19 Ob;jave. 19-10 Poljudne letonske pe- R.O;RADIJSKI ORKESTER KONCERT] • POROČILA [ O PlOŽČE (13 smi. 20 •. 20-10 Simfonični 4 ruskih komponistov. 20-55 O- 21-10 Simfonični 4- 22 • in O- 22.45 Vesela glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6-55 O- ••O- Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12-30 O- 12.45 •■ 12-55 4- 17 4 lahke glasbe. 18 Predavanje. 18-10 O- 18-20 ženska ura. 18.20 Pesmi. 19.15 Predavanje o francoskem jeziku. 19.20 Klavirski koncert. 19 40 O- 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20-30 Pevski 4- 21.10 Komorni 4. 21.45 Enodejanka. 22.20 •-