NOVOTEHNINI FEBRUARSKI DNEVI NAKUP S POPUSTOM IN UGODNIMI PRODAJNIMI POGOJI VSE INFORMACIJE DOBITE V NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH Št. 8(2271) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 25. februarja 1993 • Cena: 80 SIT DUŠAN PLUT SANATOR ADRIE CARAVAN NOVO MESTO - V petek, 12. februarja, so na skupščini Adrie Caravan, d.d., imenovali nove člane upravnega odbora. Ti so se še istega dne sestali in imenovali sanacijsko ekipo. Vsi člani sanacijske ekipe razen dosedanjega generalnega direktorja Danila Plesničarja so iz novomeškega podjetja Novoline. Sanacijsko ekipo vodi direktor Novolina Dušan Plut. OBISK IZ HESSNA ČRNOMELJ - V torek je v spremstvu generalnega sekretarja RK Slovenije, Mirka Jeleniča, obiskal Črnomelj Karl Schnabl, predsednik Hcsscnsko-slovcnskcga društva in član hessenskega parlamenta. Obiskal je Solov s prilagojenim programom Milke Sobar-Nataše v Črnomlju in Učne delavnice za invalidno mladino. Pogovarjal se je o nadaljnji pomoči, ki jo bo društvo namenilo za izboljšanje učnih in delovnih razmer. Premestitev direktorja slabo znamenje? Stavka na Račjem selu? RAČJE SELO Ker so delavci Novolesovega podjetja Tovarna ploskovnih elementov (TPE) na Račjem selu takorekoč čez noč ostali brez svojega direktorja Ivana Šegine in so po tej kadrovski rešitvi, opravljeni na predlog generalnega direktorja Novolesa, Milana Bajžlja, zvedeli, da naj bi premestili še njihovega vodjo proizvodnje, je v 100-članskem kolektivu skoraj zavrelo, kajti zaslutili so, da se njihova meti, Npvoles, d.d., obnaša do svoje hčere,TPE, d.o.o., spet mačehovsko. Na Račjem selu namreč še niso pozabili, da jih je pred leti prav No-voles spravil v stečaj in njihovo tovarno spet dvignil »iz pepela«. Tovarna, ki daje kruh predvsem domačinom in okoličanom, ima zdaj dovolj dela. Zatorej seje zdela delavcem odločitev generalnega direktorja, s katero naj bi reševali sistem Novolesa, milo rečeno nenavadna, če ž.e ne sumljiva. Delavci so se /bali, da je premestitev njihovih ključnih mož hkrati prvo slabo znamenje, že kar začetek selitve tovarne. Za torek, 23. februarja ob 12. uri so zagrozili s stavko, dokler jim generalni direktor Bajželj prepričljivo ne pojasni, kakšna je njihova prihodnost. Stavko so prestavili, ker so se medtem le dogovorili za sestanek z Bajžljem, prav tako v torek ob 14. uri. Toda Bajželj ni hotel pred množico, na Račje selo, zato so se z njim in vodilnimi možmi trebanjske občine, sestali predstavniki delavcev oz. sindikata TPE kar na občini. Do zaključka redakcije sestanek še ni bil končan, zato še ni povsem jasno, ali stavka na Račjem selu bo ali ne. P. PERC Delavci Vidma žagajo Normana Delavci Vidma v ponedeljek na protestnem shodu izrazili nezadovoljstvo nad počasnim urejanjem razmer — Nezaupanje direktorju — Vladna podpora KRŠKO — V ponedeljek so delavci tukajšnjega Vidma s pohodom izpred tovarne v mestno središče in z mirnim zborovanjem pred stavbo občinske skupščine protestirali nad prepočasnim urejanjem razmer v krški papirnici. »Ta shod je namenjen temu, da informiramo širšo javnost in da obvežemo upravni odbor, da se bo držal danih obljub,« je dejal na zborovanju Ivan Hrib-šek iz obrata Celuloza. Sindikat Pergam, ki je organiziral protestni shod, hoče zase in za delavce več besede. Ali kot je povedala Aleksandra Libenšek: »Na seji upravnega odbora smo zahtevali razširitev upravnega odbora s predstavnikom vlade, z zunanjimi sodelavci ter s sindikatom.« Kot so povedali na shodu, zahteva Pergam tudi podrobnejša poročila o poslovanju in načrtih za Videm. Ne strinja se s sedanjimi razlikami v plačah vodilnih v Vidmu in delavcev ter vztraja pri tem, naj bo plača direktorja Rolfa Normana odvisna od poslovne uspešnosti. Pred občinsko stavbo zbrani delavci so tudi izrazili zahtevo, naj država postavi ekipo za krizno vodenje Vidma. Ob tem so precej soglasno povedali, da Rolfu Normanu več ne zaupajo. Kot je dokaj optimistično sporočila Aleksandra Libenšek, so mnoge ustanove v Sloveniji zdaj pripravljene pomagati Vidmu veliko bolj kot še pred nedavnim. Pergamu so obljubili tudi, da ga bodo podrobneje in sproti informirali. Od sklada in upravnega odbora so na shodu zahtevali, naj v najkrajšem času organizirata proizvodnjo v Celulozi, DR. BOH V POKOJU NOVO MESTO - 17. febru-arja je zaključil svojo poklicno pot novomeški pediater, primarij dr. Alojz Boh, ki je vtisnil neizbrisen pečat razvoju dolenjske pediatrije. Pomagal je postaviti na noge samostojni pediatrični oddelek v novomeški bolnišnici, na čelu katerega je bil vse od začetka leta 1960 pa do nedavne upokojitve. Leta 1991 je za svoje delo prejel tudi najvišje slovensko priznanje za zdravstvo, nagrado dr. Jožeta Potrča. Na mestu šefa pediatrije v novomeški bolnišnici ga je nadomestil primarij dr. Milan Strojan. YURENA, (vpis v tečaje tujih jezikov) šola tujih jezikov Novo mesto ® 23-434 l IDMOVI DELA VCIPROTESTIRAJO — Kakih 600 Vidmovih delavcevje v ponedeljek odšlo na pohod po mestu. Kot je na zborovanju pred občino povedal Dušan Rebolj, predsednik Pergama. bo organiziral protestni shod svojega članstva tudi v Ljubljani, če bo potrebno. (Foto: M. Luzar) zato je potrebno v roku treh tednov podpisati kolektivno pogodbo z nejem-nikom obrata Celuloza. Jože Klemenčič, direktor podjetja VDI, je v sodelovanju s poslovodno ekipo Celuloze pripravil sanacijski program za obrat Celuloza. Ti so se uradno prijavili na razpis za najem Celuloze. Pogodbo o najemu naj bi sklenili v naslednjih treh tednih. Pomoč pri tem je obljubil tudi minister dr. Maks Tajnikar. Posredoval bo pri vseh domačih kupcih celuloze, gozdarjih, železničarjih in v kemični industriji, da bi ti po svojih možnostih pomagali pri oživljanju proizvodnje celuloze v Krškem. Vso podporo za ohranitev papirniške in celulozne proizvodnje v Vidmu je obljubil • Na torkovi tiskovni konferenci sta Rolf Norman, direktor Vidma, in Damir Cibic, član Vidmovega upravnega odbora, predstavila nekatere predloge in stališča v zvezi s krško tovarno. Po njunih besedah ima papirniška proizvodnja razmeroma dobre možnosti, medtem ko so »dolgoročne možnosti nadaljevanja rentabilne proizvodnje celoloze slabe«. To ne pomeni, da so Celulozo odpisali. V treh tednih naj bi sklenili pogodbo o najemu tega obrata. Upravni odbor bo od najemnika zahteval, da ta zaposli delavce za nedoločen čas. Kar zadeva plače vodstva, bo upravni odbor začel s poslovodstvom Vidma pogajanja o spremembi pogodbe. V bodoče naj bi vodstvo tovarne dobivalo plače glede na dobiček, če bo sklad dosegel spremembo pogodbe. tudi Herman Kunej, predsednik krškega izvršnega sveta, ki je na shodu spregovoril, potem ko so ga zahtevali »na oder«. M. LUZAR HAL0-AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS ZIMV bo treba živeti še naprej Strokovni pogovor o prostorski in ekološki problematiki kompleksanekdanje ___________IMV — Najprej je treba narediti ureditveni načrt NOV O MESTO — Industrija motornih vozil (IM V) je rasla tako rekoč sredi Novega mesta in mu s svojo divjo in nesorazmerno rastjo povzročila nepopravljivo škodo. Poleg tega je bil kompleks IMV vseskozi trdno zaprt pred očmi javnosti, vodstva pa nedovzetna za poskuse, da bi mestna oziroma občinska oblast lahko vplivala na dejavnosti in ureditev znotraj vse večjega tovarniškega kompleksa. Res pa je tudi, da se oblast tudi ni kaj in dajala potuho avtokratski samovolji, prida trudila, da bi to dosegla, marveč je če je že ni kar spodbujala. In tako danes raje zamižala na eno ali kar na obe očesi imamo, kar imamo: velikanski tovar- Nasilje nad ženskami Najprej vprašanje. Ima nasilje nad ženskami kot fizično šibkejšim spolom pri nas tolikšne razsežnosti, da zasluži posebno družbeno pozornost in konec koncev tudi tale uokvirjen časopisni prostor? Odgovor je pritrdilen, izhaja pa iz presenetljive ugotovitve, da nasilje v družini, katerega najpogostejša žrtev jc ženska, zajema v'Sloveniji e okvini pojavljenih in obravnavanih prekrškov zoper javni red in mir v zadnjih petih letih kar 36,5-odstotni delež. Toda koliko jih ostane neprijavljenih, koliko žrtev ostaja preprosto tiho? Tega ne bomo nikoli izvedeli, velja pa strokovno mnenje, da jc nasilje najhujše in najbolj prikrito v zasebni sferi življenja, torej v družini, in da smo prišli do točke, ko je nujno potrebna večja splošna družbena občutljivost pa tudi ukrepi. To nalogo si je zada! urad za žensko politiko pri vladi Slovenije, ki je prejšnji leden sklical okroglo mizo kot začetek vseslovenskega organiziranega boja proti nasilju. Naša država je julija lani podpisala konvencijo o odjmivljanju vseh oblik diskriminacije žensk, s lem pa tudi nasilja nad ženskami. Prav pri slednjem gre za izjemno občutljivo področje, ki zajema tudi zasebnost in intimo družine, s tem pa medčloveške odnose, ki se v socialni krizi, v kakršni smo sedaj, samo Še slabšajo. Tako vsaj so socialni delavci . pa tudi drugi strokovnjaki poudarjali na okrogli mizi. Od kazenske zakonodaje nikakor ne smemo pričakovati preveč, saj gre za zadnje sredstvo, ki ga je povrhu vsega potrebno uporabljati zmerno. Je pa zalo toliko pomembnejša usklajena preventivna dejavnost, v kateri ima Dolenjska, zaradi alkoholizma e lem pogledu vsaj povprečno ogrožena pokrajina, že kaj pokazan. Kot je bilo rečeno v Ljubljani, ima pna pribežališče oz. zavetišče za ogrožene od nasilja. prva ti Kot prvi korak pz. v pravi smeri. ogrožene od nasilja. M. LEGAN niški kompleks brez ureditvenega načrta in nihče natančno ne ve, kaj vse se znotraj njega dogaja in nahaja, kakšne razvojne načrte imajo firme, ki sedaj delujejo znotraj kompleksa nekdanje IMV: Revoz, Adria Caravan in Tovarna posebnih vozil. Da bi se te stvari začele razčiščevati in urejevati, jc v petek, 19. februarja, občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora sklical sestanek, na katerem je tekla beseda o prostorski in ekološki problematiki v kompleksu nekdanje IMV. O teh vprašanjih so pred časom razpravljali tudi na novomeškem izvršnem svetu in sprejeli tudi več sklepov. Odnos med kompleksom nekdanje IMV in okoljem bremeni vrsta odprtih vprašanj, od dejstva, da ni relevantnega prostorskega dokumenta, ki bi pokazal presek stanja znotraj kompleksa, do hrupa, smradu, obremenitve komunalnih naprav in prometnic, vprašanja po-(Nadaljevanje na 2. strani) SAMSUNG EURO 2000 odpira v soboto, 27. 2. 93 v Novem mestu, v Vr-hovčevi ulici 9, novo trgovino z bogato izbiro TV sprejemnikov in avdio video opremo po konkurenčnih cenah. Vabljeni! I Danes v Dolenjskem listu na 4. strani: • Nesmiselna razpršitev na 5. strani: • Belt poslej s tisoč delavci na 6. strani: • Avto odpad da, toda kam na 7. strani: • Iskra več pričakovala od sklada na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista kom na 9. strani: • V novomeški kulturi poka po ži na 10. strani: „ • Firme prodajale ukradene avte na 11. strani: \J • Nihče si ne želi novega Krvavegajt ''//////////////////////////^^^^ JfVVNj PRIZNANJE OB OBČINSKEM PRA ZNIKU — Med letošnjimi dobitniki najvišjega priznanja občine Črnomelj je bil tudi prof. Janez Kambič (desno). Plaketo je prejel za dolgoletno uspešno delo v vzgoji in izobraževanju. Podelil mu jo je predsednik skupščine občine Martin Janžekovič. (Foto: M.B.-J.) »Ne pozabite zametkov naše državnosti« Praznik v Črnomlju ČRNOMELJ - Na predvečer črnomaljskega občinskega praznika, ki ga obgajamo v spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta, ki je bilo v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944, so sc na slavnostni akademiji v kulturnem domu zbrali številni občani in gostje, med njimi tudi dr. Ciril Zlobec, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predstavniki sosednjih občin ter italijanske prijateljske občine Tcrzo di Aguileia, ki je poleg dr. Lojzeta Krakarja, prof. Janeza Kambiča in KS Tribuče dobila plaketo občine. Predsednik občinske skupščine Martin Janžekovič je v slavnostnem govoru dejal, da je prav, da ne pozabimo zgodovinskih dogodkov, povezanih s prvim zasedanjem SNOS, torej prvega slovenskega parlamenta. »Vse, kar seje dogajalo v mesecih pred prvim zasedanjem SNOS in po njem, nesporno dokazuje, da je imel slovenski narod vse prvine suverene države, kije imela efektivno oblast, lastno vojsko, zakonodajo, izvršilno in sodno oblast ter svoje organe. Res jc, da smo se prostovoljno z, vsemi atributi samostojne države združili v federativno skupnost jugoslovanskih narodov. A ko so se v Jugoslaviji dokončno skrhale skoraj vse prvine, s katerimi smo se v to skupnost združili, ni bilo prav nič nenavadno, da smo se odločili za razdružitev po enaki, mirni, nenasilni poti,« je dejal Janžekovič ter pozval vse, naj pozabijo na razprtije in strnejo moči, da bodo lažje izšli iz krize. Sicer pa so obisk župana občine Ter-zo, Renata Antonellija, podžupana Fulvia Tomazina in načelnika za splošne zadeve Enza Fedela v črnomaljski občini izkoristili tudi za pogovore o sodelovanju v letošnjem letu. Tako bodo še naprej sodelovali na socialnem področju. V kmetijstvu bodo dali poudarek vinogradništvu, v ribištvu tekmovanjem in izmenjavi izkušenj, v lovstvu pa vlaganju italijanskih jerebic in fazanov v črnomaljska lovišča. Pripravili bodo tudi prijateljska športna srečanja, gostovanja kulturnih skupin ter srečanja učiteljev. Župan Antonelli seje zahvalil za plaketo, kije hkrati priznanje za dosedanje sodelovanje med občinama ter zahvala za pomoč, ki jo je italijanska občina doslej nudila Črnomlju. M. BEZEK-JAKŠE lien Tel. (068)25-496 iH r 9 Ob koncu tedna se obeta novo poslabšanje vremena in celo sneženje. KOSI A NJE VIČANIPRIKLICALI TISOČE — Na pustno nedeljo seje na ulicah dolenjskih Benetk trlo ljudi ki so si že po tradiciji prišli pogledati kaj so za letošnjega pusta pripravili tamkajšnji člani društva Prforcenhaus. V nedeljskem sprevodu kaj posebnega m bilo videti. Selmarji so ostali zvesti več kot sto let stari tradiciji od katere je najbolj originalno prav sejanje m oranje po kostanj evišk ih ulicah, ki ga po običaju opravljajo v ponedeljek dopoldan, tokrat pa so orali in sejah kar med sprevodom (na sliki). Novost sprevoda je bila tudi ta, da se je tokrat organizirano našemila domala vsa kosianjeviška mladež pri ostalih sodelujočih v sprevodu pa so prevladovale plastične maske, kakšne posebne domiselnosti pa m bilo videti. Odpadlo je tudi nagrajevanje otroških mask, ostal je časopis Prforcenhaus in denar kostanj, ki že nekaj let v času pustovanja zamenja v Kostanjevici običajen denar. (Foto: J. Pavlin) ZIMV bo treba živeti še naprej (Nadaljevanje s 1. strani) sebnih odpadkov in drugih ekoloških vprašanj; tu so še nerešena vprašanja v zvezi s sosedi. Vsekakor, je bilo večkrat slišati na petkovem sestanku, je treba najprej izdelati ureditveni načrt za celoten kompleks, kije temeljni dokument za vse nadaljnje dejavnosti. Zdravko Slak, predstavnik Revoza, ki je največja firma znotraj tega kompleksa in ki tudi najbolj obremenjuje okolje, je zatrdil, da sedaj v Revozu ni ovir, da se ne bi mogli celovito lotiti reševanja vseh odprtih vprašanj. Zatrdil je tudi, da bodo staro lakirnico, ki sedaj močno onesnažuje okolje, zaprli, ko bo začela delati nova, ki naj bi bila po njihovih zagotovilih najsodobnejša in za okolje primernejša. »Sedaj je Revoz v fazi, ko lahko za več let definiramo raz- Bi Zaplazu odvzeli duhovno pomembnost? Odklonilen odgovor o cerkvi na Zaplazu ČATEŽ — Na pobudo ministrstva za kmetijstvo so v letu 1991 v Sloveniji izbrali 14 programov iz različnih občin, v katerih naj bi uveljavili celovit razvoj podeželja. V trebanjski občini sta bila to kar dva programa, in sicer za ureditev Knežje vasi,z Malo vasjo in Čateža z Za-plazom. Ob pripravi projekta za Čatež je tukajšnja krajevna skupnost zahtevala, naj bi program razširili še na Gorenjo vas in Dolenjo vas, ki sta zraščeni z naseljem Čatež in kjer ljudje družno sodelujejo pri vseh akcijah. Oktobra lani je ministrstvo za kmetijstvo ugodno rešilo to prošnjo. Julija lani pa prošnji trebanjskega zavoda za urbanistično načrtovanje (ZUN), da bi ministrstvo prispevalo za izvedbo kratkoročnih nalog iz programa za Čatež z Zaplazom, v Ljubljani niso ugodili, češ daje treba poprej zajeti s progrmaom tudi Gorenjo in Dolenjo vas. Poglavitni poudarek programa velja romarski cerkvi na Zaplazu. ZUN je predlagal ureditev platoja pred cerkvijo. Tam naj bi postavili tudi stebrišče, ga osvetlili, v njegovem okviru pa še demontažne stojnice. Preuredili naj bi tudi »kovačnico« in parkirne prostore. Nekateri krajani na Čatežu so predlagali, da bi kaj postorili že lani, zato je ZUN program predstavil še župnijskemu uradu Čatež in članu umetnostno-gradbenega sveta ljubljanske škofije. Umetnostno-gradbeni svet je poudaril, da iz duhovnih in pastoralnih razlogov nikakor ni mogoče pristati na uvajanje nečesa, kar bi Zaplazu kaj kmalu odvzelo njegovo duhovno pomembnost za osrednjo Dolenjsko. P. P. vojne tendence, to pa je osnova za izdelavo prostorskega dokumenta,« pravi Slak. Predstavniki novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo so opozarjali, da premalo poznajo dejansko stanje znotraj kompleksa IMV, zato težko ocenju-jo razmere. Morali bi imeti podatke o tem, kakšne so emisije na izvorih, ker pa teh nimajo, spremljajo vplive kompleksa IMV na okolje le delno. Hrana, zlasti zelenjava, pridelana v bližini, je zaradi delcev laka po njihovih merilih oporečna, prav tako je precejšen vpliv hrupa KORISTNO IZOBRAŽEVANJE SEVNICA - V največji podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske za Sevnico in Boštanj so zadovoljni s sedanjo organiziranostjo, saj so, kot je dejal predsedujoči nedeljskega zelo dobro obiskanega zbora v scv-niškem hotelu Ajdovec, Jože Peternel, ravno dovolj oddaljeni, da so sicer pod kapo društva, a še vedno samostojni. Predsednik podružnice Rado Untck je povedal, da so lani spet posvetili veliko pozornost izobraževanju vinogradnikov. Znanja ni nikoli preveč, to pa je na primer pokazal tudi izjemen odziv članov, saj je januarja kar 156 vinogradnikov prišlo v zidanico Ivana Mastnaka na Zajčjo Goro, kjer je enolog krške kleti inž. Zdravko Mastnak prikazal delovanje najsodobnejšega filtra za čiščenje vina. Vinogradniki pa so v nedeljo pozorno prisluhnili tudi mag. Moj-mirju Vondri s Kmetijskega inštituta. na okolico, in to ne le zaradi tovarne, ampak tudi zaradi železnice in viadukta. Dr. Tatjana Gazvoda je povedala, da zdravstvena služba nima podatkov o vplivu Revoza in drugih firm znotraj kompleksa nekdanje IMV na zdravje ljudi, pa naj gre za tam zaposlene ali ti- • Skratka: proizvodnja firm v kompleksu IMV, zlasti Revoza, močno vpliva na okolico in okolje. Da bi negativne vplive kar se le da omejili in izničili, jih je v prvi vrsti treba dobro poznati in proučiti. Z vsem tem, čemur Novomeščani še danes pravijo IMV, bo očitno pač treba še lep čas živeti. In da bi bilo to skupno življenje čim manj moteče, če že ne složno, bo očitno treba še marsikaj narediti, in to zgolj s strani firm v okviru IMV. ste, ki živijo v bližini tovarn. Znano pa je, da v razvitem svetu nobena proizvodnja ne sme škodljivo vplivati na zdravje ljudi. A. BARTELJ GROŽNJE ODGANJAJO PODJETNIKE IZ TRZ SLOVENSKA VAS (BREGAN-SKO S ELO j - Komisija za spremljanje obmejne problematike v občini Brežice je sklenila obvestiti vse pristojne službe in ministrstva o domnevnih grožnjah, da bodo Hrvati razstrelili del bivšega tchnično-remontnega zavoda, ker je v njem dobil poslovne prostore podjetnik srbske narodnosti. Komisija želi, da se grožnje preverijo, saj povzročajo strah in negotovost • V opoziciji le demokrati? Novomeški demokrati ocenili predvolilne aktivnosti — Program za leto 1993 bo še dopolnjen NOVO MESTO »V šesti volilni enoti seje Demokratska stranka v novomeški občini še dokaj dobro odrezala. Več glasov je dobil le demokratski kandidat v Trebnjem. Le za malo je izgubil naš kandidat za svetnika v državnem svetu, a enega le imamo. Franc Zavodnik, ki je bil izvoljen za svetnika kot predstavnik interesov, je naš član,« je na dokaj slabo obiskanem zboru novomeške Demokratske stranke preteklo sredo menil predsednik odbora Karel Vardijan. Analize volilnih rezultatov in ocene predvolilnih aktivnosti so se lotili, da bi se v prihodnje izognili napakam. Teh je bilo — so prepričani novomeški demokrati kar precej. Res so mlada stranka z ne preveč številnim in prezaposlenim članstvom ter nimajo »infrastrukture« po terenu, pred volitvami pa so tudi šli prepozno na teren, ko so bili ljudje že z vsem zasičeni. Najbolj pa jim je po splošnem prepričanju škodila prisluškovalna afera, proti kateri ni bilo učinkovitega orožja in jim je odnesla vsaj 4 poslance. »Za identifikacijo stranke je bilo narejeno dovolj, programsko pa nismo bili prepoznavni. Ljudje pa so mnogo bolj volili stranko kot ljudi, kar smo vsi napačno predvi- Razočarani nad razvojem sindikalizma Belokranjski svobodni sindikat o svojem delu METLIKA. ČRNOMELJ — Ko je na nedavni seji območne organizacije svobodnih sindikatov Bele krajine, kije bila v Metliki, beseda tekla o delu omenjene organizacije, večina kritik ni letela nanjo, pač pa na republiško zvezo svobodnih sindikatov. Sicer pa je bilo iz Beti slišati, da bi lahko realno ocenili, kakšna je vloga območnega sindikata šele, če bi vedeli, kaj bi bilo, če ga ne bi bilo. Vendar bo imel sindikat pravo moč takrat, ko bo imel tudi denar, saj ni dovolj, da so močni le na jeziku, ampak morajo biti tudi v blagajni. I/ Begrada je bilo slišati, da je bil kljub temu, da so v območnem sindikatu lani veliko delali, rezultat pičel, saj se je število brezposelnih povečalo in še narašča. V metliškem Novoteksu pa menijo, da odhajanje samoupravljanja, slovensko lastninjenje in odhod naše države v Evropo ne gre skupaj. Svojo trditev je sindikalni delavec podkrepil s tem, da imajo v njihovi tovarni še vedno delavski svet in direktorja, ki je vedno pripravljen prisluhniti delavcem, zato jim gre zadnje čase kar dobro. Iz semiš-ke Iskre je prišel očitek, da sindikat pri vsaki akciji lovi zadnji vagon zadnjega vlaka, tako tudi pri prostovoljnem zavarovanju, kamor seje vključil tik pred koncem. Zato jih zanima, zakaj niso v sindikatu pravočasni. V Beltu pa so razočarani nad razvojem sindikalizma, saj je še pred dvema letoma imel sindikat večji vpliv kot danes, ko je v njihovem podjetju, ki je v lasti države, v podrejenem položaju. V območnem svobodnem sindikatu so predvideli, da se bo letos steklo od članarine 9 milijonov tolarjev, od tega • Sindikalni delavci so sklenili, da bo območna organizacija svobodnega sindikata imenovala iniciativni odbor za ustanovitev sindikata upokojencev. To bo interesni sindikat, upokojenci pa bodo imeli v njem prav takšne pravice kot zaposleni. bo v Beli krajini ostalo 6 miljonov. To je prav toliko kot lani, in sicer zaradi tega, ker je lani plačalo članarino 800 Belto-vih delavcev, letos pa jo bo le 150 do 250. M.B.-J. Delavec zadnji Končno le parlamentarna razprava o soupravljanju in sindikatih LJUBLJANA - Nikakršna skrivnost ni več, da je republiška skupščina vse do izvolitve nove odlagala razpravo o takšnih “nevšečnostih", kot sta zakona o delavskem soupravljanju in rep-rezentativnosti sindikatov. Novi parlament pa sc, kot kaže, namerava končno tudi tega lotiti. Začasno delovno telo državnega zbora za delo in socialne zadeve jc tako žc sklenilo, da sc zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju uvrsti na dnevni red seje državnega zbora v fazi osnutka, zakon o reprezentativnosti sindikatov pa v fazi predloga. Osnutek zakona o soupravljanju delavcev je v skupščinski proceduri že od lanskega junija. Gre za temeljni zakon, ki naj bi urejal pravice delavcev do sodelovanju pri upravljanju v vseh gospodarskih subjektih. V razpravi delovnega telesa za pripravo zakona so posebej poudarili, naj bi la zakon preprečil poglabljanje konfliktnih odnosov med delom in kapitalom, spodbujal pa naj bi uveljavljanje skupnih interesov delavcev in podjetnikov. Skupščinskim poročevalcem se je zdela posebej zanimiva razprava poslanca Združene liste Miloša Pavlice (sicer podpredsednika Delavske stranke), ki je dosegel črtanje določila, po katerem naj bi pri delu volilnih organov (za volitve članov sveta delavcev) poleg predstavnikov kandidatov in predstavnikov sindikatov lahko sodelovali tudi predstavniki družbe. Prepričal jih je tudi o tem, kako pomembni so tisti členi zakona, ki govorijo o načinu in pogojih dela sveta delavcev. Precej manj dela so poslanci imeli s predlogom zakona o reprezentativnosti sindikatov. Kolikor jc sindikatov, toliko je različnih mnenj o njihovi reprezentativnosti, jc bilo slišati. Ta zakon naj ne bi posegel v svobodo sindikalnega organiziranja, marveč naj bi na neki dokaj ohlapen način določil, kdo naj bo sogovornik državi, ko se ta mora pogovarjati z delavci. Zakon je kratek, določa pa zato, kako sindikat lahko postane pravna oseba. Predlog zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki bo po mnenju dr. Jožeta Pučnika (SDSS) “oblikoval slovensko sindikalno sceno in pomagal vzpostaviti učinkovite sindikate", jc v zakonodajnem postopku žc od pomladi leta I99i. Za zakon, ki je predvsem v interesu delavcev in želi ob sindikalistični razpršenosti opredeliti “prave” predstavnike delavcev, ni mogoče doseči za vse sprejemljivega dogovora med posameznimi sindikati Prav tako njegovo sprejetje tudi ni v interesu delodajalcev. Vse stranke se zadnji dve leti hvalijo, da se z vsem, kar na Slovenskem zdaj počnemo, zgledujemo po Evropi. Pri uveljavljanju soupravljalskih pravic delavcev v podjetjih in veljave sindikatov v družbi se nedvomno (še) ne! V. BLATNIK OSNOVE PODJETNIŠTVA ZA ŠTUDENTE SEVNICA - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici prireja v sodelovanju s podjetjem KIN za študente iz posavskih občin dvodnevni seminar o osnovah podjetništva za študente. Strokovnjaki izobraževalnih ustanov, podjetniški svetovalci in strokovnjaki iz podjetij bodo usmerjali pogovor o podjetniškem načinu razmišljanja, trženju v malih podjetjih, njihovem financiranju itd. Seminar bo sočasno potekal v Brežicah, v sejni sobi delavske univerze, v Krškem, v sejn sobi zavarovalnice Triglav in v Sevnici, v sejni sobi gasilskega doma, in sicer v petek, 12. marca, od 14. do 20 ure in v soboto, 13. marca, od 8. dO 16. ure. Kandidati sc lahko prijavijo na sedežih zavoda za zaposlovanje v vseh treh krajih pisno ali po telefonu, a najpozneje do ponedeljka, L marca. devali. Moramo dati kapo dol pred LDS, ki ji je uspelo ljudi prepričati, da skupaj z. LDS volijo tudi Drnovškovo vlado, seveda skupaj z. najboljšimi mi-nistri(Bavčar, Rupel), ki so bili iz naših vrst. Naš oglas v Delu »LDS + SKD«'je le še koristil LDS,« seje volilnih izidov na kratko dotaknil Igor Omerza iz vodstva DS. Pomembnejše je, kako naprej. Omerza je menil, da bo obdobje, ki postaja zelo zanimivo, saj takšne koalicije, kot je pri nas, dejansko ne poznajo nikjer. Prepričan je, da bo prišlo do nadaljnjih združevanj in da se lahko zgodi, da bo v opoziciji v parlamentu le 6 demokratov. »Ze ob sprejemanju proračuna se bo pokazalo, kdo je kdo oz. kako je s kakšno stranko. Letošnji proračun naj bi znašal 290 milijard tolarjev, zahtevkov pa je za 500 milijard. Vprašanje je tudi, če se v Ljubljani ne ukvarjamo preveč le s političnimi igrami, medtem ko se v socialni strukturi dogaja strahovito siromašenje, ko poteka bolj ali manj zakonito kapitalsko spreminjanje Slovenije, sanacija bank, ko raste brezposelnost itd. V vsem tem vidim veliko dela in možnosti za našo stranko,« je menil Omerza. Novomeški odbor mu je pritrdil, svoj letošnji program dela pa je dopolnil s stvarmi, ki so na tem koncu Slovenije še posebno očitne; infrastruktura, problem tečaja zaradi izvoznikov, brezpravje delavcev, nova delovna mesta, ki jih je premalo, itd. Dotaknili so se tudi problema, da ves denar v občini dobiva NDS, čeprav ima v občinski skupščini tudi DS enega poslanca. Problem je menda rešljiv le z razumevanjem občinskih struktur, česar v Novem mestu ni (več). Z. L.-D. Posebnih odpadkov ne bo Z ministrstva za obrambo zatrjujejo, da v rezervoarje na Talčjem Vrhu ne bodo odlagali odpadkov ČRNOMELJ — Delegat krajevne skupnosti Talčji Vrh je na zasedanju črnomaljske občinske skupščine pretekli teden opozoril, da se širijo govorice o tem, naj bi v nekdanje vojaške rezervoarje v njihovi krajevni skupnosti začeli odlagati posebne ali morda celo radioaktivne odpadke. Toje med ljudmi povzročilo veliko razburjenje. Zato je predlagal, naj občinska skupščina sprejme sklep, da v Beli krajini ne dovolijo deponiranja ne posebnih ne radioaktivnih odpadkov. Sklepa o tem sicer niso sprejeli, pač pa so odločili, da bodo tej problematiki na naslednjem zasedanju namenili posebno točko dnevnega reda. Ker pa so govorice o nameravanem odlaganju odpadkov v prej omenjene rezervoarje, sicer predvidene za blagovne rezerve za naftne derivate za nekdanjo zvezno direkcijo blagovnih rezerv, prišle tudi na ušesa izvršnemu svetu, je predsednik Anton Horvat pojasnil, kako je v zvezi s tem doslej ukrepala občinska vlada. Občinski izvršni svet je poslal na slovensko ministrstvo za okolje in urejanje prostora teleks, v katerem je na osnovi informacij prebivalcev KS Talčji Vrh zahteval pojasnilo, koliko resnice je v njih, zlasti še, ker o tem nista bila obveščena ne skupščina občine ne njen izvršni svet. Res pa je, kot je dejal Horvat, da v vseh predhodnih obdelavah možnih lokacij Bela krajina ni bila nikoli omenjena kot ena od tistih, kamor naj bi odlagali radioaktivne ali posebne odpadke, četudi je bilo v začetku predvidenih več kot 20 mest po Sloveniji. Ministrstvo za okolje in urejanje prostora je zahtevalo pojasnilo od ministrstva za blagovne rezerve, kjer so odgovorili, da to ni v njihovi pristojnosti, ker je objekte nasledilo ministrstvo za obrambo. Namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj pa je ustno zagotovil, da ministrstvo za obrambo nima nikakršnih informacij o odlaganju odpadkov. Horvat je še povedal, da sta ministrstvo za obrambo in občinski izvršni svet zadolžena, da skušata najti skupno rešitev, kako bi najkoristneje uporabili te objekte. M. BEZEK-JAKŠE HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Nova okna v stare okvire po meri in druga mizarska dela po naročilu izvaja MONT-LES BOŽIČNIK, Sevnica Tel. (0608) 82-945 naša anketa Bog, brada in poslanci Slovensko javnost že nekaj tednov razburjajo poslanske plače. Zakon — sprejeli so ga še prejšnji poslanci — je v parlamentu sedečim predstavnikom ljudstva zagotovil osnovno plačo v višini petkratne povprečne slovenske plače (trenutno je to okrog tri tisoč mark) in še vrsto dodatkov. Vodja pristojne parlamentarne komisijeTone Anderlič je po TV nedavno razlagal, da plače niso tako visoke, saj je delo poslanca težko in odgovorno, in da so tudi v svetu dobro plačani. Podatkov o poslanskih prejemkih v bistvu ni zanikal. Na nedeljskem letnem zboru novomeških krščanskih demokratov pa je Ivan Oman na očitek glede poslanskih plač dejal, da so zmedo naredili — kdo drug kot mediji. On je za januar dobil 160 tisočakov, še enkrat toliko pa dobi le predsednik parlamenta (ter vlade in države). Stalno spominjanje velikih poslanskih in menedžerskih plač naj bi bilo sploh velika demagogija, češ da so nujne, če hočemo, da bodo podjetja dobro vodena in po tej logiki seveda tudi država. Slednje gotovo drži in skoraj gotovo ne bi bilo tolikšne bur-je, saj so ljudje navajeni sprejeti vse mogoče, če bi bili le rezultati dela poslancev, vlade in menedžerjev taki, da gospodarstvo ne bi crkavalo, da brezposelnost ne bi tako naglo naraščala in da bi delavske plače prihajale redno in bi zadoščale vsaj za preživetje. Zdajšnje ne, oblast pa jim je še nadela uzde. Bog nam pomagaj! JANKO VESELIČ, vodja črnomaljskega hotela Lahinja: »Vprašanjeje, ali poslanci sploh razmišljajo, koliko vložijo v svoje delo in ali so zares upravičeni do denarja, ki ga dobijo. Zlasti še, če se primerjajo z delavci, ki s plačo ne morejo preživeti. Poslanci bi morali graditi takšno politiko, da bi vsi lahko preživeli, a so sadovi njihovega dela tako slabi, da gre vse rakom žvižgat. Razlog več, da si 90 poslanskih izbrancev ne zasluži tako visokih plač.« Zdajšnje ne, oblast pajim JOŽE MATKOVIČ, vratar v metliški Beti: »Bog je najprej sebi brado ustvaril, poslanci pa visoke plače. Je res njihovo delo desetkrat več vredno kot delavčevo? Ker smo že vsega navajeni, bi pogoltnili tudi to poslansko nesramnost, če bi se kaj izboljšalo. Menim pa, da bi morali biti najprej vidni kakšni rezultati, šele potem bi smeli zahtevati visoke plače. Tudi delavec je plačan za delo, ki ga opravi, ne za obljube, da ga bo.« MARTIN PIRC, mizar iz Črneče vasi: »Vem, da imajo poslanci velike izdatke in da rešujejo velike probleme. Vendar imamo tudi delavci stroške in probleme. V tovarnah ukinjajo malice, delavce mečejo na cesto. Od česa naj ti ljudje živijo? Delavci so plačani po učinku. Kdor je slab, gre na nižje, če je še potem neuspešen, gre še nižje ali na cesto. Ali podobno ocenjujejo tudi delo poslancev, če imajo že tako dobro plačanega?« LJUDMILA CVAR, vratarica v ribniškem Inlesu: »Ni logično, da se plače znižujejo, saj je pri vseh stroških, ki jih danes človek ima, še 600 mark premalo. Glede na razmere, v katerih živimo, so poslanske plače absolutno previsoke. Razponi med plačami so preveliki. Tu ne mislim le na plače poslancev, ampak Judi drugih, ki menda prejemajo še višje. Če si zategujemo pasove, si jih dajmo vsi, ne pa le eni!« ŠTEFKA IVANEŽ, natakarica v Izbiri v Stari Cerkvi: »Delavske plače so že sedaj nizke, če jih še znižajo, ne vem, kako bodo ljudje preživeli. Po plačilu vseh računov nam že sedaj ostane bore malo. Razpon med delavskimi plačami in plačami funkcionarjev, ki presega celo razmerje 1:10, je vsekakor prevelik. Nič ne bi imela proti visokim plačam poslancev, če bi bile delavske plače takšne, da bi nam omogočale normalno življenje.« FRANC BUČAR, gospodar na osnovni šoli Center v Novem mestu: »Imam svoj poklic in 30 tisoč plače, žena pa dobi še nekaj manj. Imava tri otroke. Ko dobiva plači, je ena za položnice, ena pa za hrano, za vse drugo pa v glavnem zmanjka. Prisiljen sem še popoldne kaj narediti. Ni mi všeč, da imajo direktorji in drugi vodilni tajne plače in se kopljejo v denarju. Ko je treba odgovarjati, si najdejo drugo službo.« IVAN BALON, upokojenec iz Dobove: »Glede na stanje v naši državi so plače res previsoke. Nismo še taki delavci, da bi se zavedali odgovornosti za svoje delo. Po drugi strani pa drži, da so plače zelo neenakomerno porazdeljene. Poslanci in tudi mnogi drugi v državnih službah so kljub slabemu delu predobro plačani. Če že moramo potrpeti in znižati svoj standard, potem trpimo vsi skupaj in ne samo eni!« RAJKO MIRT, socialni podpiranec s Prešne Loke pri Sevnici: »Po 26 letih dela sem zaradi bolezni odvisen od socialne podpore. Pravzaprav se niti ne pritožujem, čeprav so moji mesečni prejemki od 17 do 18 tisočakov. Mislim pa, da bi bilo zelo krivično, če bi delavcem, ki trdo delajo, zdaj zmanjšali že tako mizerne plače. Ne bi se smelo zgoditi, da bi gospodarstvo, zavoženo tudi zaradi ukrepov mlade države, morali reševati predvsem reveži.« IGNAC MANDELJ, delavec Tovarne elektromateriala Čatež pri Trebnjem: »Imam okrog 18 tisoč tolarjev plače, in če ne bi imeli doma nekaj zemlje, ne vem, kako bi preživeli. Medtem ko naj bi delavcem slabe plače še znižali, pa nekateri lahko vse bolj bogatijo. »Znajdejo« se ali jih celo država podpira, kot na primer Šveda v krški papirnici, ki ga plačajo bolje kot ZDA svojega predsednika, tovarna pa črkuje.« 2 DOLENJSKI UST St. 8 (2271) 25. februarja 1993 Uspešno so začeli sadjarske dni V petek okrog 200 posavskih sadjarjev na predavanjih o uporabi kemičnih sredstev v sadjarstvu — Nadaljevali bodo 10., 11. in 12. marca_ ARTIČE — Posavje obsega samo 4,5 odst. slovenske površine, vendar tukajšnji sadjarji pridelajo okrog 40 odstotkov vsega slovenskega sadja. Sadjarstvo seje v teh krajih razvilo v gospodarsko panogo, od katere je odvisno veliko število pridelovalcev sadja, delavcev v sadjarskih obratih, strokovnjakov in trgovcev. Vlaganja v hektar sodobnega sadovnjaka so velika, zato se sadjarji vse bolj zavedajo, da potrebujejo za uspešno gospodarjenje še strokovno znanje o pridelavi kakovostnega sadja in o njegovem trženju. Pobuda za sadjarske dneve Posavja seje udeležilo okrog 200 posavskih sad- je zato nastajala skoraj sočasno med sadjarji, kmetijskimi svetovalci in člani projektne skupine za celostno urejanje podeželja. Pretekli petek je bil prvi izmed štirih sadjarskih dni v Artičah. Predavanj in razgovorov o smotrni uporabi kemičnih sredstev v sadjarstvu jarjev in gostov. Slovenski strokovnjaki so predavali o izkušnjah in rezultatih pri varstvu nasadov v minulem letu ter o novostih in priporočilih za ravnanje v lem letu, o uporabi kemičnih sredstev za povečanje oveska pri hruškah, o redčenju preobil- CENEJSA ŠKROPIVA NOVO MESTO - Na tradicionalnem kmetijskem sejmu, ki bo pred trgovino Agroservis v nedeljo, 28. februarja, bo mogoč ugoden nakup zaščitnih sredstev po predsezonskih znižanih cenah. Vsak dan od 7. do 15. ure je na voljo tudi svetovalec Jože Kosmač, diplomirani agronom. Vabljeni! HALO - ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Kriza jc zavila tudi na tržnico, to jc vse bolj očitno. Vseeno smo sc v ponedeljek sprehodili med zelenjadarskimi stojnicami in zapisali: mandarine po 130 tolarjev, suhe domače klobase 600, salama 1100, orehi 800, slivovka 4(X), jabolka 50 do 70, šopka mačic in teloha po 50, jajca 12 do 14, merica motovilca 100, med 300, propolis 150, domača kokoš (1 kg) 500, kilogram domačega sira 500, lonček smetane 300, krvavice 400, česen 300, suhe slive 250, fižol 2(X), domači čaji 100, krhlji 2(X), čebulček 300 tolarjev. Pri Bernardi so pomaranče 78,80 tolarjev, kivi 134,80, cvetača 167, banane 144, limone 139, korenje 105, čebula 67 tolarjev. Pri Dcladiniju so pomaranče 60 do 90, rozine 300, suhe slive 250, fižol 200, kivi 130, banane 120, mandarine 120, zelje 60, čebula 60, korenček 98, cvetača 200, mlada čebula 160 (šopšek), paprika 300, paradižnik 250 tolarjev. NEPOSREDNO DO ZNANJA — Sadjarji običajno pridejo do znanja preko kmetijskih svetovalnih služb in strokovne literature, zato po predavanjih niso oklevali z vprašanji. Ravno neposredno soočenje s strokovnjaki je posebnost sadjarskih dni v Posavju in hkrati tudi njihov namen. (Foto: B. D.-G.) Do podtaknjencev s hormoni Kaj prinaša v vrtnarstvu novost — hormon radix sejmisca BREŽICE - Prodajalci so na sobotnem sejmu ponujali 235 do tri mesece starih in 62 starejših prašičev. Prvih so prodali 118 po 300 do 330, drugih pa 27 po 180 - 220 tolarjev kilogram žive teže. Sedaj, ko se že čuti prihod pomladi, je čas, da pripravimo potaknjence sobnih in vrtnih okrasnih rastlin, sadnega drevja ter vinske trte. Do pomladi se nam bodo ti potaknjenci ukoreninili in lahko jih bomo posadili v lončke ali na prosto. Uspeh ukoreninjenja pa je odvisen od številnih dejavnikov. Naštejmo nekatere: zdravsteno stanje matične rastline, vrsta in celo sorta rastline, substrat, v katerega vlagamo potaknjence, temperatura in vlaga itd. Hormon koreninjenja je snov, ki se nahaja v rastlinah in od katere je odvisen uspeh ukoreninjenja. Ker se hormon po rastlini lahko premika in ker ga v rastlinah ni vse leto enako, to upoštevamo pri razmnoževanju. Nabiramo običajno vrhnje potaknjence ter večino rastlin razmnožujemo prek zime, ko je v rastlini največ hormonov. Odkar so hormone-rastne regulatorje pričeli sintetično pridobivati ter jih dodajati potaknjencem, so vrtnarji dobili izjemen pripomoček pri razmnoževanju. Z dodajanjem hormonskega preparata dosežemo veliko boljši uspeh pri ukoreninjenju. Potaknjenci se hitreje in lepše ukoreninjajo. Uporaba hormona jc posebej uspešna v letnem času, ko je naravnih hormonov manj, ter pri rastlinah, ki se sicer težko oz. ne ukoreninjajo. Na naše prodajne police pa so ti preparati prišli šele pred kratkim, in sicer pod imenom radix. Ta je praškaste Kmetijski nasveti Izbor sanjskih traktoijev j Traktor jc nenadomestljiv delovni stroj in začetek mehanizacije ■ v kmetijstvu. Kmetija skorajda ne more biti brez njega, to velja ■ tudi za slovenske povečini premajhne družinske kmetijske obrate, ■ ki so s traktorji celo pretirano opremljeni, seveda v škodo njihove " ekonomičnosti in rentabilnosti. Znan je podatek, da ima Slovenija a komajda 14 arov obdelovalne zemlje na prebivalca in da jc v a tem pogledu med zadnjimi, če ne zadnja v Evropi. Podobno jc ■ s traktorji. V “svinčenih časih”, ko so bila na voljo ugodna posojila ■ iti “inflacijski dobiček”, so jih kmetje nakupili toliko, da imamo ■ zdaj najmanj obdelovalne zemlje na en traktor, zato pa največje ■ • stroške na eno delovno uro. ■ Čas dela svoje. Traktorji tehnološko in ekonomsko zastarcvajo. 1 Večina naših traktorjev jc zdaj tehnološko in tehnično vže tako a zastarela, da je zamenjava in obnova vse bolj nujna. Žal zdaj a ni več takih priložnosti in za marsikaterega slovenskega kmeta ■ jc nakup sodobnega traktorja samo še pobožna želja. Kmetija ■ mu ne prenese tako velike investicije, saj je na primer za sodoben, ■ 60 do 70 KM močan traktor potrebno odšteti kar nedosegljive ■ 3 milijone tolarjev, za ta denar pa je treba zredili in prodati reci ■ in piši kar 40 bikov. Kje so pa stroški pitanja! Kljub tako poslabšanim razmeram lahko pričakujemo, da bodo JJ nekateri močnejši kmetje z večjo tržno proizvodnjo in dodatnimi a dohodki vendarle še lahko kupili nov traktor. Da bi se lažje znašli m v bogati tržni ponudbi, je ČŽP Kmečki glas ob denarni pomoči ■ kmetijskega ministrstva izdal bogat Katalog traktorjev 1993, v ■ katerem jc predstavljenih kar 174 tipov različnih dvoosnih ■ traktorjev in še 5 enoosnih, izdelkov najbolj znanih in uveljavljenih ■ tujih tovarn od Amerike do Rusije. Katalog vsebuje najpomembnejše " tehnične podatke, pa tudi cene traktorjev, ki se gibljejo od " najccnejšega torpeda (če izpustimo male traktorje torno vinkovič), a ki stanc 668.000 tolarjev, do najdražjega traktorja fendt favorit, a ki sttinc fantastičnih 10,87 milijona tolarjev in ki si ga lahko ■ omislijo le veleposestva. ■ Cenil je tudi izhodišče za izračun rentabilnosti, ki je bila že ■ doslej izjemno majhna, saj slovenski traktorji namesto optimalnih ■ 800 ur na leto delajo komaj okrog 200 ur. Zalo pa delovna ura " sodobnega, 3 milijone tolarjev vrednega traktorja ob 15-letni a življenjski dobi stane 1.600 tolarjev, namesto da bi le 6(XJ tolarjev. m Prav tu se začne neuspešnost našega kmetijstva. a Inž. M. LEGAN ■ oblike, pakiran v embalaži po 25 g. Ti preparati so razdeljeni po koncentraciji oz. po namenu, kajti zaradi prevelike koncentracije pri občutljivejših, predvsem zelnatih rastlinah v določenem obdobju lahko pride tudi do negativnih učinkov. Radix N/5 je namenjen za potaknjence zelenih, še neolesenelih delov rastlin, radix N/10 za pololesenele potaknjence, radix 1 + N/12 pa je za olesenele potaknjence. Za zelnate rastline, kot so vodenke, pelargonije, krizanteme bo v kratkem na trgu nov preparat pod imenom radix N/l. Za uspeh pri uko-reninjanju potaknjencev je potrebno kar nekaj spretnosti in znanja, vendar nam je tudi ob pogledu na nove, mlade rastline trud povrnjen. Inž. J. BARBO Testiranje traktorskih škropilnic Prijave do 30. marca Večino gojenih rastlin moramo na različne načine varovati pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Na voljo so ustrezna škropiva, kijih moramo spraviti v ustreznem odmerku na tla in na rastline; s tem prispevamo tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja. To pa je mogoče doseči samo s škropilnicami, katerih mehanizmi delujejo s predpisano natančnostjo, kar je potrebno vsaj enkrat letno strokovno preveriti. V spomladanskem času bomo kol vsako leto organizirali testiranje traktorskih škropilnic. Izvajala ga bo ekipa iz Kmetijske šole Grm Novo mesto, ki seje izkazala že v prejšnjih letih. Servisiranje škropilnic bo izvedla Agromeha-nika Kranj, ki bo imela s seboj rezervne dele vseh tipov škropilnic in bo tako mogoče takojšnje popravilo. Manjša popravila bodo opravili brezplačno, plačati bo potrebno le rezervne dele. večja popravila pa bo potrebno plačati v celoti. Škropilnice, ki bodo ustrezale normativom, bodo dobile nalepko, ki velja kot uradno potrdilo o brezhibnosti za tekočo sezono. Zainteresirane kmete naprošamo, da se za testiranje škropilnic zaradi poteka akcije prijavijo najkasneje do 10. marca na enotah kmetijske svetovalne službe v Novem mestu. Straži. Mirni Peči, Šentjerneju, Škocjanu in Žužemberku. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA nega rodnega nastavka pri jablanah, o pesticidih in integralni zaščiti rastlin ter o možnostih nabave kemičnih sredstev za povečanje pridelka in preprečevanje bolezni. Spregovorili so tudi o zbiranju agrometeoroloških podatkov ter podatkov o pojavu škodljivcev in bolezni pri sadnih rastlinah. Najbolj znani proizvajalci so ob koncu še predstavili svoje kemične pripravke. Osrednji del sadjarskih dni v Artičah bo 10., 11. in 12. marca. Takrat bo govor o sodobnih tehnoloških pristopih v pridelavi jabolk in hrušk, koščičarjev in ostalega sadja ter nazadnje še o stanju in o možnostih trženja in organiziranja v sadjarstvu. Poleg slovenskih bodo sodelovali še nekateri strokovnjaki iz Nemčije, Italije in Avstrije, ki bodo predstavili svoje izkušnje s pridelavo, trženjem in organiziranjem sadjarjev. Glavni pokrovitelj dogodka, za katerega računajo, da bo postal tradicionalen, je ministrstvo za kmetijstvo, med pokrovitelji pa so tudi vsi trije posavski izvršni sveti. Glavni sponzor je Vivai Mazzoni iz Italije s podjetjem Tron iz Krškega, ekskluzivnim zastopnikom za Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. B. DUŠIČ-GORNIK PODRUŽNICA PODGORJE BO DRUŠTVO PODGORJE - V tej podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske, ki obsega vinske gorice na desnem bregu Krke od Tolstega Vrha do Ljubna, so se trdno odločili, da sc registrirajo kot društvo. V ta namen so člani iniciativnega odbora žc pripravili pravila društva. Predsednik Janez Vodopivec in tajnik društva Drago Rožembcrgar menita, da bo ob novi organiziranosti aktivnost članov še večja, tako da bodo za dvig vinogradništva in kletarstva na tem območju naredili še kaj koristnega. Podružnici Podgorja bodo sledile še ostale podružnice v vseli petih občinah Dolenjske in Posavja, ki sc bodo po novi organiziranosti združevale v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske. V sedanji podružnici Podgorje za 6. marec pripravljajo ocenjevanje vin. Komisija bo ocenjevala cviček, dolenjsko rdeče vino, dolenjsko belo vino ter bela in rdeča sortna vina. Dan prej, 2. marca, bo strokovno predavanje inž. Jožeta Maljcviča o rezi trte. Ob 10. uri bo prikaz pri Božiču v Cerovcu, ob 14. uri pa na Rupcrčvrhu pri Rožcmbcrgarju. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Povzorčevanje Ta na videz enostavna kletarska operacija terja veliko strokovnega znanja in kletarskega reda. Društvo vinogradnikov razmišlja o ocenjevanju vin letnika 1992. V tem času bi morala biti žc vsa vina, ki so bila pravilno in uspešno kletarjena, v najlepšen stanju za vinsko pokušnjo. Vsako leto se sliši od mnogih vinogradnikov izgovor: “Vino bi bilo boljše, pa jc bilo ravnokar pretočeno.” Kako otročje opravičilo! V posameznih vinorodnih okoliših sc natanko ve, kdaj pobirajo vzorce. Drugi pretok bi moral biti opravljen vsako leto do konca januarja. Ako vino v tem času ni čislo, potrebujemo še 14 dni za čiščenje. Torej, konec februarja jc lahko vsako vino, ki ga pripravljamo za tekmovanje, bistro, stanovitno in spočito. Za dobro uvrstitev ni dovolj samo “lepa suknja”, kot st) govorili lepemu videzu vina naši očetje, temveč tudi umirjenost vina. Vsi potrebni kletarski postopki so za vino moteči, saj mu porušijo ravnotežje, ki je potrebno za čim lepši vonj in okus. Spomnim se izraza vino jc “zbito”. To besedo vinogradniki takoj razumejo, gre za ravnokar pretočeno vino. Po pretoku, ki jc lahko bolj ali manj grob poseg, jc potrebno najmanj 3 tedne, da sc vino komaj zbere, po 6 tednih pa kaže zopet svoje lepe značilnosti. Analizirajmo pot vina od soda do ocenjevalne komisije! V Beli krajini pravila društva vinogradnikov zahtevajo, naj bo vsak vzorec, ki pride v ocenjevanje za Vinsko vigred, uradno povzorčen. To jc zelo primerna poteza društva, saj zagotovi, da pridejo na ocenjevanje res vina pravih lastnikov, sicer bi lahko obstajal sum, da jc kdo pod svojini imenom prinesel na ocenjevanje odlično vino, ki ga jc kupil v trgovini. Več uradno imenovanih “dvojk” tako zbira vzorce in to obsežno delo traja cel dan ali za večjo vas celo dlje. Kako se v avtomobilu godi vzorcem, ki so bili zjutraj prvi odvzeti, ves dan, posebno če jc sončen, si ni težko predstavljati. Tak šok je hujši od pretoka, časa za počitek vina pa ni. Na kaj moramo misliti pri natakanju vina v steklenico? Vino, ki že dalj časa miruje v sodu, ni po kakovosti popolnoma enako v. vsej globini. Zgornja plast v bližini vehe sc jc napila več zraka kot sredina ali spodnja plast, zato je lahko prišlo do oksidacija. Te pojav je toliko bolj intenziven, če jc sod nedotočen. Zalo jc priporočljivo potegniti vino iz sredine soda. Kletar, ki opazi, da mu vino oksidira, tik pred jemanjem vzorca in zažvepla s koščkom žveplenega traku, naj rajeviie pošilja vina na tekmovanje. Žvcplanjc jc tudi grob poseg v ravnotežje vina in po njem mora vino počivati malo manj kot po pretoku. Sedaj jc čas, da se preveri obstojnost vina na zraku in naredi kemijska analiza na S02. Povzorčcnjc za vinsko ocenjevanje pomeni natočiti vino iz sredine soda, s čisto cevjo, najbolje prozorno. Vsekakor predhodno poplaknemo vse steklenice z vinom. Zamašimo s preverjeno čistini in duha prostim zamaškom. Ako natakamo vzorec na pipico, moramo odtočiti vsaj en liter, posebno če imamo pipico iz kakršne koli kovine ali zlitine. Vzorec jemljemo tudi, ko pošiljamo vino v kemijsko analizo ali na določitev čistila, če ni bistro. Ako povzorčimo vino takoj po pretoku, ni potrebno jemati vzorca iz sredine soda, ker se še niso ustvarile plasti. Svetujem pa pred povzorčenjem za take namene vino v sodu pomešati vsaj s palico, da bo pregled in navodilo za čiščenje bolj natančno. Kot dobri in vestni kletarji pa vsekakor moramo voditi svojo evidenco tudi o odvzetih in poslanih vzorcih. mag. JULIJ NEMANIČ Vzgoja sadik za zgodnje vrtnine Paprika in paradižnik v zabojčku - Priprava tople grede - Kaj sejemo v neogrevan plastenjak - Priporočljiv je kalilni preizkus - Koristen setveni načrt Paprika in paradižnik zahtevata za hitro kalitev dokaj visoke temperature (20° C), zato jc najbolje, če vzgojimo sadike kar na okenski polici. Pred vznikom semena pa zabojček, v katerega smo sejali, še dodatno pokrijemo s steklom, da jc dovolj visoka temperatura in dovolj vlage. Ko sadike razvijejo prva dva lista, jih prepikiramo v lončke po dve sadiki ali v toplo gredo. Vzgojene sadike bomo lahko sadili v tunel že od srede aprila, na prosto pav po 10. maju. Čc imamo toplo gredo, je sedaj še čas, da jo napolnimo s hlevskim gnojem, po možnosti konjskim, ker oddaja največ toplote. Tla jame najprej zravnamo in izoliramo z listjem, slamo ali stiroporom. Nato sledi 40 ccntimctcrska plast svežega konjskega gnoja. V tako pripravljeno toplo gredo lahko po treh tednih sejemo različne vrtnine za vzgojo sadik. To so: zgodnje sorte kolerabe, zelje, ohrovt, cvetača, glavnata solata, zelena in por. Proti koncu meseca pa lahko posejemo tudi papriko in paradižnik. V plastenjak, ki ni ogrevan, sejemo v februarju predvsem toplotno manj zahtevne rastline, kot sta redkvica in solata, ter jih po setvi mmem prekrijemo še z vlakninasto folijo, ki jo prodajajo pod različnimi imeni: agryl, covertan, lutrasil... V zabojčke ali celo v plitve krožnike posejemo lahko tudi seme vrtne kreše, pomešane z gorčičnim semenom, za pripravo pikantnih solat ali namazov za na kruhke, ki jih pripravimo iz skute in kreše. Pred setvijo vrtnin je dobro, da naredimo kalilni poskus v plitvi posodi z namočenim žaganjem ali vato, kajti semena nekaterih vrtnin so kaljiva le eno leto (peteršilj, črni koren). | HFMNA MR/.LIKAR Domače seme uporabljajmo le od zdravih rastlin, pri katerih sc dedne lastnosti podedujejo, to so: por, čebula, solate, motovilec in korenje. Pri setvi ostalih vrtnin predvsem plodovk, kot so paprika, paradižnik, kumare, ter vrtninah, ki so vzgojene s križanjem, pa uporabljajmo kupljeno razkuženo seme, saj sc pri uporabi domačega semena pridelek precej zmanjša. Ne pozabimo tudi narediti setveni načrt za vaš vrt! Inž. CVETKA LAVRIČ Kmetijski zavod Ljubljana gospodinjski kotiček Koruza na jedilniku E( )RMA TA N PREPREČUJE DRISKE - P prostorih Kmetijske srednje šole Grm so strokovnjaki podjetja Jugotanin iz Sevnice minuli četrtek vsem kmetijskim svetovalcem z območja Dolenjske in Posavja predstavili preparat Forma-tan. kije narejen na osnovi kostanjevega tanina in kot dodatek h krmi služi za preprečevanje driske pri živalih. (Foto: J. Pavlin) Najstarejše arheološke ostanke koruze, stare šest tisoč let, so našli v Mehiki. V Evropo jo jc prinesel Kolumb, vendar jc preteklo precej časa, da se jc udomačila. Tudi k nam jc počasi prodirala iz sredozemskih dežel. V 100 g koruznih zrn jc 86 Kcal/359 KJ, 3 g beljakovin, 19 g ogljikovih hidratov in 80 g natrija. Vsebuje tudi koruzno olje in večjo količino vitamina A ter rudnin. Številne sorte korazc delimo v dva tipa: zelenjavno ali sladko koruzo in zrnato ali poljsko koruzo. Zelenjavna koruza ima majhne koničaste storže in jc znana kot pokovka. Zrnata ali poljska koruza jc trša in vsebuje več škroba kol zelenjavna. Uporabljamo jo za krmo in kot surovino za moko, škrob, zdrob in olje. Koruzna zrna tudi vlagamo v slano vodo ali jih blanširamo in zamrznemo. Uporabna so tri mesece. Če kuhamo koruzna zrna prehitro v slani vodi, ostanejo trda. Pri kuhanju zdroba in moke pa moramo biti pazljivi pri količini, saj sc 1(X) g koruzne moke nakuha na 700 g, 100 g koruznega zdroba pa se nakuha na 530 g, kar zadošča za štiri obroke. Če bomo pripravili za večerjo koruzni močnik z mlekom ali s prevreto smetano, bo to prav gotovo prijetna sprememba. Pripravimo si 2 litra vrele in osoljene vode ter dodamo 1/4 litra koruzne moke. Kuhamo počasi 20 minut. Močnik razdelimo po porcijah, napravimo več jamic in oblijemo z vročim mlekom ali prevreto smetano. Močnik lahko serviramo tudi z nastrganim sirom, mleko pa serviramo v skodelicah. K enolončnicam radi postrežemo s sladico. Primeren jc tudi koruzni kolač s sadjem, za katerega potrebujemo 4 rumenjake, 16 dag sladkorja, sok pol limone, 1 žlico ruma, ščep soli, beljakov sneg, 12 dag koruzne moke ali zdroba ter pol žličke pecilnega praška. Vse narahlo premešamo, preložimo v premazan pekač in površino prekrijemo s sezonskim sadjem. Pečen in ohalejn kolač trikotno razrežemo. 1 IZ NtkŠIH OBČIN r -Mra Mil IZ NtkŠIH OBČIN Nesmiselna razpršitev desnice Na nedeljskem letnem zboru so novomeški krščanski demokrati ustanovili kmečko gibanje in prižgali zeleno luč za ustanovitev seniorskega gibanja NOVO MESTO — Novomeški krščanski demokrati so že na nedeljskem letnem zboru na Kapitlju začeli uresničevati ključne naloge iz letošnjega programa dela občinskega odbora, med katerimi je krepitev kmečkega in seniorskega gibanja. V prisotnosti Ivana Omana in Pavla Erzina iz vodstva SKD je bil ustanovljen občinski odbor slovenskega kmečkega gibanja SKD, z delom pa je pričel iniciativni odbor za ustanovitev občinskega odbora seniorskega gibanja. Po besedah predsednika novomeških nju s sorodnimi strankami, saj, ne krščanskih demokratov Marjana Dvornika sta obe gibanji odmik od povsem političnih ciljev in približevanje civilni družbi. Ustanovili soju, da bi zaobjeli čim širši krog ljudi s podobnimi interesi. Načrtujejo tudi razvoj gospodarskega foruma, ki bo povezal člane, ki se želijo združevati prek svoje zasebne, strokovne ali poslovne dejavnosti in nuditi usluge. Načrtujejo pogovore o združeva- povsem zadovoljni z volilnimi izidi — zanje krivijo me drugim tudi premajhno odprtost medijev zase in prodor nacionalnega populizma - za v bodoče ničesar ne mislijo prepustiti naključju. Ivan Oman je poudaril, da je pred SKD kot stranko vladne koalicije pomembna naloga tudi za kmetijstvo. »Mi ne moremo pristajati na popoln liberalizem. Osnovna oblika gospodarjenja SKRB ZA KMETSTVO — Na nedeljskem letnem zboru so novomeški krščanski demokrati, kijih še naprej vodi Marjan Dvornik, oblikovali svoje kmečko in seniorsko gibanje. V stranki ju vodita Ivan Oman in Pavel,Erzin, ki sta se udeležita novomeškega zbora. (Foto: Z. L.-D.J Nič več nastavljanja hrbta Občni zbor mirnopeške podružnice SLS MIRNA PEČ Na pustno nedeljo, 21. februarja, so sklicali občni zbor mirnopeške podružnice Slovenske ljudske stranke oziroma Slovenske kmečke zveze. Podružnica šteje okoli 130 članov, občnega zbora pa seje udeležila skoraj polovica vseh. Glavni točki dnevnega reda sta napovedovali žgoče razprave o vprašanju oddaje mleka in cen. Na zboru je bilo večkrat slišati, daje Slovenska ljudska stranka najštevilnejša in po številu občinskih poslancev najmočnejša stranka v občini ter da mora samo še bolj strniti svoje vrste, da bo to »premoč« lahko tudi dejansko uveljavljala. V isti sapi pa so govorniki — med njimi seje še posebej odlikoval Tone Hrovat, ravnatelj srednje kmetijske šole. podpredsednik novomeškega izvršnega sveta in član državnega sveta poudarjali, da je v republiki bilo in je še veliko ovir, da stranka ni uresničila vsega, kar je v svojem programu obljubljala. So pa, so naglašali, izpolnili svoje obljube na občinski ravni. Beseda je nanesla tudi na sedanje politično stanje v Sloveniji. Po mnenju novomeškega odbora do zlitja Slovenske ljudske stranke s Slovenskimi krščanskimi demokrati ni prišlo zato, ker je prvi smoter ljudske stranke skrb za kmeta, krščanskim demokratom pa naj bi šlo v prvi vrsti za oblast. »Zato sc je vodstvo slovenskih krščanskih demokratov po zadnjih volitvah tesno povezalo s tistimi, o katerih je na terenu prej zelo grdo govorilo. Odločili so se pač za povezavo z levico, ne pa z nami, ki smo jim ponudili sodelovanje. S tem so si res pridobili moč in oblast, a so njihovi člani na terenu močno razočarani,- je med drugim dejal Hrovat. Poleg tega naj bi odnos med SLS in SKD bremenile tudi stare zamere. Kljub vsemu novomeška ljudska stranka ni proti sodelovanju s krščanskimi demokrati. vendar na enakopravni osnovi. ne pa tako, je bilo rečeno, da bodo kmetje izkoriščani in bodo le nastavljali hrbet, po katerem bodo drugi plezali. Vsekakor ima SLS ambicijo, da bo še naprej najmočnejša stranka v novomeški občini, a hoče od tega za kmetijstvo in kmetstvo tudi čim več iztržiti. Ne pa, da bo tako, pravijo, kolje v Sloveniji, ko seje delež državnega proračuna za kmetijstvo skrčil od 3,5 odst. pred tremi leti na sedanji slab odstotek. Hrovat je razložil tudi novo organizacijsko shemo SLS in se zavzel za to, da bi kmetje svoje pridelke prodajali neposredno delavcem. »Ljudska stranka je na strani ljudi, ne kapitala,« je bilo rečeno. Po novi shemi naj bi v okviru SLS poleg kmečke in delavske delovala tudi krščanska zveza. »Naj se ve, da niso vsi verniki le v SKD, ampak tudi v drugih strankah. In duhovnikom je treba jasno povedati, da hočemo biti tudi mi dobrodošli v cerkvah!« • Tako kot kmete po vsej Sloveniji tudi mirnopeške močno razburja sedanje stanje pri oddaji in odkupnih cenah mleka in stanje kmetijstva nasploh, ki naj bi bilo zapeljano na stranski tir, kjer po sili razmer miruje. Zaradi nakopičenih težav in zato, ker je vlada po njihovem mnenju gluha za težave in probleme slovenskega kmetijstva, pripravljajo, če se stvari ne bodo izboljšale, protestne shode; če ti ne bodo zalegli, pa naj bi v zadnjem tednu v marcu po vsej Sloveniji kmetje zaprli ceste. V novomeški občini je predvidenih 14 zapor, v trebanjski 6, s tem pa bi bil 12 ur ohromljen tako rekoč ves promet. V Mirni Peči so kmetje opozorili, da je zmanjševanje odkupa mleka politično vprašanje, možnost ukinjanja celih vaških zbiralnic, kar predvideva novi pravilnik, pa spominja na zlovešče nemško zajemanje talcev Za novega predsednika mirnopeške podružnice SLS so izvolili Alojza Jarca z Malega Vrha. podpredsednik pa je Stane Bevc iz Dolenje vasi. A. BARTELJ KMEČKI ZBOR V MIRNI PEČ! mora biti družinska kmetija, kmetstvo pa je upravičeno do enakega položaja kot ostali sloji družbe. Tudi za ceno izstopa iz vlade moramo zdaj zahtevati, da se to uresniči,« je menil Oman. Obžaloval je, da mu lani ni uspelo združiti SKD in Slovenske ljudske stranke, za kar krivi slednjo, »privatno stranko zeta Marjana Podobnika«. Če bi mu, je prepričan, da bi bil politični položaj na Slovenskem danes povsem drugačen. Razpršitev slovenske desnice v več strank je po njegovem popoln nesmisel. Misli, da potrebujemo eno močno (desno) stranko, v kateri bo mesto za kmete, delavce, za vse, ki gradijo svoja načela na spoštovanju krščanske etike in človeka. Seniorsko gibanje naj bi združilo interese vseh slojev in ljudi, ki imajo že malo manj las ali malo več sivih. Na ta način naj bi po besedah Pavla Erzina dosegli mnoge cilje zase in za svoje otroke. V ta namen so poslanskemu klubu SKD že predlagali nekaj stvari, ki naj bi jih ta zagovarjal v parlamentu. Kar nekaj prisotnih je želelo gostoma zastaviti tudi vprašanje oz. povedati svoje mnenje. Oman je še enkrat razlagal o razlogih (»ni nobenih pametnih!«) za razklanost na SKD in SLS in na mnenje o previsokih poslanskih plačah rekel, da niso res takšne, kot pišejo mediji, da pa poslanske in menedžerske plače morajo biti dobre, da bodo podjetja dobro vodena. Takoj zatem je sledilo mnenje iz publike, da se počno take stvari - poslanci med »službo« celo berejo časopis ali pa dremajo! — da bi morali v Ljubljani pri Figovcu postaviti sramotilni steber. Taistemu gospodu se tudi ne zdi prav, da snažilka s tremi otroki gara za 18.000 tolarjev na mesec, mestna gospa, ki ima enega kilavega, dobi pa 60, 70 tisočakov. Nekomu pa seje zdelo vredno vprašati, če je K učanova nedavna izjava, daje treba ljudem vrniti dušo, kaj v zvezi z njegovim obiskom v Vatikanu. Oman je vrnil, da moramo biti veseli, če je Kučan spoznal, da ima človek tudi dušo in da bo mogoče kdaj postal celo krščanski demokrat. Z. LINDIČ-DRAGAŠ UMETNIKI ZA PORODNIŠNICO NOVO MESTO - V novomeški galeriji Gospodična so nedavno zaprli prodajno razstavo del 24 dolenjskih in belokranjskih umetnikov, ki so darovali svoje izdelke v korist nadaljevanja gradnje nove novomeške porodnišnice. Na ta način je bilo na pobudo Gospodične zbranih 230 tisoč tolaijcv, 40 tisoč tolarjev pa je prispevala ob tem novomeška LDS. Odziv je kar dober, lahko pa bi bil seveda še boljši. Posebej je treba omeniti, da so večino umetnin kupili zasebniki, podjetjem, ki imajo še vedno denar za vse mogoče stvari, pa sc ni zdelo vredno z nakupom umetnin prispevati kakšen tolar za nadaljnjo gradnjo porodnišnice. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27, februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka, Market, Ragovska od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpelru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče • Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Novo meslo: v nedeljo od 8, do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče J NOVA PREDSEDNICA JE MARIJA BRULC MIRNA PEČ - V soboto, 13. februarja, so imeli člani Društva invalidov Novo mesto redni volilni občni zbor. V velikem številu so se zbrali v dvorani, kjer so si že kot ponavadi ogledali predpremiero domačih gledaliških amaterjev. V uradnem delu zbora so izvolili novo vodstvo. Odslej bo to uspešno društvo vodila nova predsednica Marija Brulc iz Novega mesta. V programu dela so največ pozornosti posvetili pogovoru o socialnem programu, ki zajema zdravljenje in rekreacijo invalidov. Sklenili so, da sc bodo v velikem številu udeležili 34. svetovnega dneva invalidov, ki bo 26. marca v Ljubljani. V Šentjakobskem gledališču si bodo najprej ogledali gledališko predstavo, zatem pa v gostišču Storovjc pripravljajo praznovanje materinskega dneva. 1P NAGRADE ZA NAJBOLJŠE— Generalni direktor GIP Pionir Novo mesto Jože Peterlin in predsednik delavskega sveta Igor Šuštaršič sta na krajši slovesnosti v ponedeljek, 22. februarja, podelila nagrade najboljšim Pionirjevim organizatorjem proizvodnje in vodjem projektov v letu 1992. Prejeli sojih: Viktor Hrovat, Stane Leban, Ivan Maresič, Rudi Krizmančič, Slavko Perpar, Jože Pečnik, Ignac Štrucelj, Drago Muhič, Andrej Burger, Andrej Bajc, Anton Luštek, Dušan Pavlič, Miro Benčina, Drago Reščič in Franjo Pomper. Peterlin in njegov pomočnik za gradbeništvo Feliks Strmole sta ob tem poudarila, da so nagrajenci v veliki meri zaslužni za lanske ugodne rezultate Pionirja in za to, da raste ugled in renome firme doma in v tujini. Na sliki: Stane Leban prevzema priznanje in nagrado. (Foto: Z. L.-D.) IZLET NA BLEGOŠ NOVO MESTO - Planinsko društvo vabi na enodnevni izlet na Blegoš, ki bo v soboto, 27. februarja. Odhod avtobusa ob 6. uri z avtobusne postaje v Novem mestu, cena izleta pa je 650 tolarjev. Potrebna je oprema za zimske razmere. Prijave na telefon 21-446. Vabljeni! V SREDO TRIBUNA NOVO MESTO - Na tribuni, ki jo z hotelu Metropol prireja Hrvaški kulturni dom, bo v sredo, 3. feb- I ruarja, predaval Ljubomir Antič iz | Zagreba o temi Migracije Hrvatov. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS SREČANJE V VOJAŠNICI — Predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik je preteklo sredo pripra vil tradicionalno srečanje za predsta v-1 nike verskih skupnosti v občini. Udeležilo se ga je prek 40 predstavnikov verskih skupnosti in tudi predstavniki strank ter občinske oblasti. Srečanje je bilo tokrat v vojašnici TO v Bršljinu, ki jo je vodstvo razkazalo gostom in predstavilo delo v njej. V pogovoru pa je bito poudarjeno, da je bil del zastavljenega sodelovanja med Cerk vijo in občinsko oblastjo lani dobro opravljen (denacionalizacija, varstvo spomenikov), da pa se Cerkev veseli vsake nove pobude in dejanja, \ ki prispeva k boljšemu skupnemu počutju vseh. (Foto: Z. L.-D.) Kakšna imena za novomeške ulice?! Skupščina je dala v javno razpravo do konca marca osnutek odloka o ulicah v| Novem mestu, čeprav so mnogi poslanci menili, da ni čas za take stroške NOVO MESTO — Na osnovi projekta ureditve ulic v Novem mestu in treh javnih obravnav je bil pripravljen osnutek odloka o ulicah v Novem mestu, ki na novo ureja sedaj precej neurejeno in nepregledno ureditev ulic. Po daljši in burni razpravi seje občinska skupščina na četrtkovi seji odločila osnutek odloka dati v javno razpravo do konca marca, kdaj pa se bo preimenovanje zares pričelo, je težko reči. Marsikdo je namreč predvsem zaradi stroškov, ki bodo s tem nastali, za odložitev izvedbe odloka. Občinski izvršni svet je ocenil, da bi zdi povsem nepotrebno), da Novega preimenovanje oz. novo poimenovanje novomeških ulic, trgov, sosesk, mostov, parkov, vpadnic in povezovalnih cest stalo 8.6 milijona tolarjev, Ta vsota obsega zamenjavo in obnovo 3.991 hišnih tablic, izdelavo 3I2 uličnih tabel in izdelavo 35 smerokazov. Stroški zamenjave ali spremembe osebnih dokumentov ter stroški podjetij z zamenjavo žigov in papirjev ter z obveščanjem poslovnih partnerjev o spremembi naslova v to seveda niso všteti. Poslanci so skoraj vsi po vršti pritrjevali. da je bilo opravljeno veliko delo. Precej pa jih je menilo, da časi niso takšni, da bi smeli ljudem in gospodarstvu povzročati dodatne stroške. »Zaradi imena lahko živimo v ulici enakovredno kot doslej, že sedaj pa ni denarja za marsikatero življenjsko pomembno stvar.« je dejala Marija Kocjančič. Slišali je bilo tudi predloge, da bi se zadeve lotili vsaj racionalneje (prestavljanje ulic iz enega konca mesta v drugega se mesta ne bi postavljali na glavo, ampak bi spremenili le sporna imena. Jože Beg je predlagal, naj bi s predlogom počakali do takrat, ko bo speljana nova lokalna samouprava, o imenih pa naj bi odločili ljudje, ki živijo v Novem mestu. »Novo ime me nič ne moti, če tam ne živim, denarja (davkov) za to pa ne dam!« Nekaj je bilo ob stroških rečeno tudi že o imenih. Zakaj bi spreminjali Kristanovo ulico, saj je lepo slovensko ime? Nekatere je zaradi nemškosti zbodla Breckerfeldova cesta. Prebivalci ulice Majde Šilc naj bi bili proti spremembi oz. zahtevajo za preimenovanje odločitev z referendumom. Nekaterim se ne zdi logično, da bi bila Šmihclska cesta v Kandiji. Zakaj preimenovati Cesto herojev, saj so heroji lahko rdeči, beli ali kakršnekoli barve že! Nekaj je bilo tudi pripomb na kriterije, saj naj bi bilo v prašljivo poimenovanje ulic po osebnostih. ki še niso zgodovinsko ovredno- tene, ali po gospodarstvenikih, ki so za podjetje in mesto naredili vsaj toliko slabega kot dobrega. Čeprav je dokaj ostro interveniral predsednik skupščine Marjan Dvornik, češ da so vse razprave v prazno, saj ne zadevajo problemov, kijih osnutek odloka obravnava, in pozabljajo, da v Novem mestu vlada na tem področju popoln nered, je že vse kazalo, da se bo moral osnutek odloka vrniti v predal. Da so poslanci glasovali za to, da gre v javno razpravo, ima gotovo največ zaslug Andrej Bartelj, ki so mu poslanci za njegov nastop zaploskali, kar se v novomeškem parlamentu ne zgodi ravno pogosto. Rekel je, daje prvo razglednico poslal staršem na Seidlovo I, drugo pa na Cesto herojev 3, čeprav se vmes starši niso selili in ni bilo nobenega referenduma o preimenovanju. »Preimenovanja so se ves čas dogajala. Sedanja komisija je delala temeljito, zalo so odločitve radikalne. Odločiti se moramo, ali bomo uredili sistem uličnih imen dolgoročno ali pa bomo flikali ulico za ulico. Kako, s kakšnimi imeni bo urejen, pa je stvar javne razprave,« je med drugim dejal Bartelj. Poslanci so mu večinoma pritegnili in osnutek odloka dali v javno razpravo. Z. L.-D. (Novomeška kronika) POŠTA - Ob obravnavanju osnutka I odloka o ulicah v Novem mestu je bil župan hud na poslance, češ kaj stroški in zamenjave dokumentov, če bomo pa potem živeli v urejenem sistemu! In da se ni bati, da poštar koga ne bi našel, saj bosta na stavbah leto dni po uveljavitvi odloka dve tablici, ena s starim in ena z. novim imenom ulice. No ja, nekateri poštarji imajo probleme že z eno tablico. Gospa, ki je doma v novomeški Plavi laguni, je bila lani na sistematskem pregledu pri zdravniku. Kmalu zatem (sredi decembra) so njeni sodelavci dobili na dom sporočilo, kakšno je njihovo zdravstveno stanje, gospa pa nič. Šele sredi februarja se je tudi v njenem poštnem nabiralniku pojavilo takšno pisanje, vendar brez posemskega ovitka. Kdo je dva meseca študiral njene izvide, jo zanima vsaj toliko kot to, kako je pismo, odposlano z natančnim naslovom, očitno zašlo v tuj nabiralnik. SPREJEM - Prejšnjo sredo je I novomeški župan organiziral s predstavniki verskih skupnosti v novomeški občini srečanje, ki so ga do danes ohranili, čeprav izvira še iz starih časov, ko sc država in cerkev še nista imeli tako radi kot sedaj, pa je bilo treba slednji vsaj enkrat na leto malo popihati na dušo. Kakorkoli že, duhovnike so letos sprejeli v novomeški vojašnici in jih na koncu tudi pogostili. Tu je gostitelj g. Dvornik nazorno pokazal, kako bi utegnilo zglodati neprofesionalno županstvo. Čeprav je na vabilu napovedal pogovor ob malici, se je zaradi dolžnosti, ki so ga klicale v Ljubljano, poslovil, ko so komaj dobro pojedli [ juho. Lahko mu je žal! PROVINCA - V petek popoldne so na Valu 202 z. daljšim prispevkom predstavljali Klevevške toplice, kjer je | voda topla skoraj kot v “pravih” bližnjih Šmarjeških Toplicah. Bazen pa je napovedovalka vztrajno napovedovala za Klčvcškc toplice, grad pa za Klčvež, čeprav gre seveda za Klcvevž. V reviji Antena pa so dva dni prej na vse pretege hvalili diskoteko Lukna v “mali vasici Prečna v neposredni bližini Novega mesta”. Vse lepo in prav, a so tudi zapisali, da je to najlepša in najbolje opremljena belokranjska diskoteka. Očitno tukaj, južno od Ljubljane, slovenskim prcstolničarjem delamo hude probleme. Še dobro, da Slovenija ni večja! GOZD - Na četrtkovi seji novomeške skupščine sc je žužemberški poslanec I Jože Zupančič ostro spravil nad Andreja Bartlja pisanje v Dolenjskem listu na račun tistih kmetov in drugih lastnikov gozdov, ki sc s prekomernim izsekavanjem gozda izkazujejo za slabe gospodarje. Če je ravno njemu s tem pisanjem Bartelj “stopil na rep”, ne vemo, saj njegovih bost nismo šli pregledovat. Vsekakor sc je delal prizadetega in je povedal, da sc je poslancem odločil predlagati, naj svoje gozdove prenesejo na Bartlja, ki bo z njimi očitno znal gospodariti, pa še za protikmečke članke, ki da jih piše, bo imel potem manj časa. Ko sc je predsedujoči Jože Kukec zavedel, da Zupančič ne krca Bartlja poslanca, ampak Bartlja novinarja, ga je pozval, naj neha in naj napiše odgovor za Dolenjski list. “Saj bi ga, a mi tam pisma mečkajo in frcajo ob steno,” je tudi s kretnjami povedal Zupančič. Prav zares, eno pismo, polno neargumentiranih žalitev, kakršne sicer niso nič novega za novomeške poslance, je še v urednikovi mapi. Ena gospa je rekla, da je hita. v nedeljo končno razkrita skrivnost, zakaj prvak novomeških krščanskih demokratov sklicuje tiskovne kon-I fcrence v zakotnem mačkovskem bifeju. “Krivo” je optimistično ime Sonček. DARILI ZA BOLNIŠNICO NOVO MES TO - Seja novomeške J občinske skupščine 18. februarja sc I jc pričela na najlepši možen način. 1 Njen predsednik Marjan Dvornik ic I direktorju novomeške bolnišnice dr. I Tonetu Starcu namreč izročil 4 tisoč I mark. Denar jc v Langcnhagnu | zbral star prijatelj Novega mesta Autc I .ampe kot pomoč bolnišnici za njeno skrb za begunce. Že med novoletnimi prazniki pa je dr. Starca obiskal Rafael Klančar iz vodstva slovenskega društva Krka v Han-I novru in mu izročil okrog 5 tisoč I mark vreden mikroskop. Darovalci I so želeli, da bi ga dobil otroški I oddelek, a ker vse preiskave za celo I bolnišnico opravljajo v laboratoriju, I jc pristal tam. Da bosta obe darili I prišli prav, jc odveč poudarjati. Črnomaljski drobir) , PLAKATIRANJE - Da imajo v Črnomlju težave s plakatiranjem čivkajo že vrabci na strehi. Toda nedavno sc jim je ponudila enkratna priložnost. Na velikem panoju v srcdiSču mesta, na katerem propagira svoj izdelek Dolenjski list, je veliko beline, ki sc je Črnomaljcem zazdela ravno pravšnja za lepljenje svojih plakatov. Da je Dolenjski list ta prostor na panoju zakupil in ga mora pošteno plačati, jim je kaj malo mar. Najbolj žalostno pa je, da so se lepljenja plakatov na tujem prostoru najprej lotili iz občinske uprave. Torej tisti, ki bi morali med drugimi poskrbeti za estetsko plakatiranje v mestu. GRAJA - A v črnomaljski občini znajo biti izvirni še kje, ne le pri plakatiranju, na primer pri podeljevanju različnih priznanj ob občinskem prazniku. Tako so med drugimi letos že drugič podelili kopino, torej grajo pri urejanju in varovanju okolja. Takšna graja marsikomu skazi praznovanje, zato se zdi, da si Črnomaljci ne morejo kaj, da še ob občinskem prazniku ne bi pljuvali v lastno skledo. Ali rečeno milo in v prispodobi: je ravno tako, kot bi ob rojstnem dnevu slavljencu namesto poljuba primazali klofuto. SLOVENŠČINA - Ko je eden od črnomaljskih delegatov pretekli teden v Delu prebral, da je v Beli krajini 20.01X1 Srbov in le 6.000 Slovencev, je, ko je prišel na zasedanju občinske skupščine za govorniški oder, izrazil upanje, da ga bodo navzoči razumeli, če bo govoril slovensko. Pripomb ni bilo. Sprehod po Metliki V KRATKEM BODO METLIŠKI športni navdušenci ustanovili športno zvezo, da bi pod njenim okriljem lažje vlekli voz, na katerem je kar nekaj športnih društev, ki jim je skupno kronično pomanjkanje denarja. Da bo v kratkem kaj boljše, je težko verjeti, saj občinski velmožje, zadolženi za letošnji proračun, vztrajno ponavljajo, da denarja ni. Kljub vsemu športniki ne nameravajo vreči puške v koruzo, ampak upajo, da jim bo uspelo najti pokrovitelje z debelimi denarnicami. STAROTRŠKI ČUDEŽ z diatonično harmoniko, Toni Vcrdcrbcr, je tvegal koncert v metliškem kulturnem domu. V dvorani sc je nabralo nekaj njegovih navdušencev, vendar Toni ni izgubil dobre volje. “Dvorana je napol prazna, bi rekli ncvošljivci, jaz pa raje stvari obrnem na glavo: dvorana je napol polna,” sc je šalil in v isti sapi zagotovil, da bo nekega lepega sončnega dne ponudil podoben program Črnomaljcem. “Le kaj so se ti tako zamerili?” ga je pičil njegov kitarist Jože Kastelic. METLIŠKA LJUDSKA KNJIŽNICA bo postala zavod, saj že zdaj opravlja dela in naloge, ki niso zgolj strogo knjižničarske. Ne smemo pozabiti, da v knjižnici zaposleni dekleti pripravljata kulturne prireditve, ki jih je v Metliki zadnji čas kar nekaj, poleg tega je na njunih ramenih tudi veliko skrbi Zveze prijateljev mladine. Odgovorni občinski možje bodo morali prej ali slej popustiti pod pritiski, ki vedno glasneje zahtevajo zaposlitev človeka, ki naj bi prevzel vajeti. Trebanjske iveri UPRAVITELJ - Trebanjci so silno odporna rasa. Tolikokrat jim očitani zidaniški turizem (pred leti organiziran predvsem zaradi “prepričevanja” političnih veljakov) si bo moral očitno spet priboriti domovinsko pravico, če naj bi Trebanjci navkljub svoji prislovični potrpežljivosti in trpežnosti, vendarle preživeli. Zdaj gre za biti ali ne biti, kako iz republiške malhe dobiti okroglih 40 milijončkov. Brez tega denarja sc ne bo sesul samo občinski proračun. Obupani župan Ciril Pungartnik že resignirano kliče na pomoč prisilnega upravitelja. Si predstavljate, kako bi tedaj potekale, vpričo visokega in strogega gospoda, denimo seje občinske vlade? Domnevajo, da bi župan demonstrativno raztegoval Boss žvečilne gumijc, podpredsednica vlade Majda Ivanov pa si tedaj ne bi upala niti pod mizo skrivati cigarete. KOEFICIENTI - Trebanjska vlada je določila koeficient za določitev plače direktorici Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje Darinki Tomplak in ravnateljici vzgojno-varstvenega zavoda v Trebnjem Mariji Bizjak. Skupni koeficient Tomplakovc znaša od I. januarja 4,40, za Bizjakovo pa 4,0. K tako določenemu koeficientu pripada še dodatek za minulo delo. Vse “prikrito po rcgclcih”, bi lahko komentirali. Ker so plače malodane državna skrivnost, ne moremo govori ti o konkretnih številkah v teh dveh primerili, je pa nenavadno, da imajo na primer ravnatelji šol s precej več zaposlenimi delavci in verjetno vsaj takim obsegom del kot omenjeni šefinji, dosti nižje koeficiente. IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN E Belt poslej s tisoč delavci manj Prihodnji teden naj bi začelo delati novo podjetje Belt-Livar, medtem ko bi v starem Beltu ostali le presežni delavci — Končno decembrska plača ČRNOMELJ — Številni poskusi, da bi v Beltu imenovali tričlansko ekipo strokovnjakov, ki naj bi postavila zdrave temelje za poslovanje podjetja, so se izjalovili. Še tisti redki, ki so se prijavili, so si, ko so videli razmere v tovarni, premislili. Pred kratkim so se končno našli trije domačini, ki bodo poskušali rešifi to nekdaj drugo največje podjetje v občini. To so Miroslav Rožman, Marjan Žalec in Zvonko Ivanušič, sicer direktor Bella v odstopu. Omenjena ekipa je že pripravila precej radikalen program. Tako se bosta po novem združili mehanska obdelava in livarna, skupna bo priprava dela, število režijskih delavcev pa se od z 270 zmanjšalo na približno 80. Doslej se namreč število režijcev ni zmanjševalo sorazmerno z vedno manjšim številom proizvodnih delavcev. Po Ivanušičevih zagotovilih slednjih po novem ne bo manj, kot jih dela sedaj. Od 1. marca naprej naj bi tako v novem podjetju Belt-Livar delalo 200 ljudi (mimogrede: še pred dvema letoma jih je bilo 1.100 več), če bi bila mesečna realizacija 1,1 milijona DEM. Ker pa imajo za marec naročil že za 1,4 milijona DEM, bo marca zagotovo dela vsaj za 250 ljudi. Od tega jih bo 90 odst. dobilo delo po presoji poslovodnih organov, desetina pa po socialnem kriteriju. Sicer bodo po Ivanušičevih besedah bivšim de- PRIKAZ REZI ČRNOMELJ - Črnomaljska kmetijska svetovalna služba bo pripravila v torek, 2. marca, ob 10. uri v sejni sobi skupščine občine predavanje o reji drobnice. Predaval bo profesor z Biotehniške fakultete iz Rodice Drago Kompan. Istega dne ob 16. uri pa bo dipl. inž. Jani Gačnik v nasadu osnovne šole v Župančičevi ulici vodil prikaz rezi sadnega drevja. Vabljeni! TESTIRANJE ŠKROPILNIC METLIKA - V četrtek, 11. marca, bo v Metliki brezplačno testiranje škropilnic. Da ne bo gneče, sc do 5. marca prijavite Darinki Slane na kmetijski svetovalni službi, tel. 58-585. VRSTA PREDAVANJ METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje inž. Zdenke Pribožič o gradnji in adaptaciji prašičorejskih objektov, ki bo v petek, 26. februarja, ob 18. uri v Vinski kleti. Istega dne bo dipl. inž. Jože Maljevič demonstriral obrezovanje vinske trte, in sicer ob 10. uri v Plešivici pri Mikolaševi zidanici ter ob 15.30 pri zidanici Janeza Prijanoviča iz Tribuč. V torek, 2. marca, ob 18. uri pa služba vabi v Vinsko klet na predavanje dipl. inž. Jurija Mamiloviča iz Pinusa. Govoril bo o varstvu in zaščiti poljščin. Šolska kosila pod pritiskom proračuna Ostra razprava TREBNJE So otroci res naše največje bogastvo? To bi se lahko vprašal le površen poslušalec, ki bi sedel na četrtkovi skoraj 5-urni seji trebanjske vlade, šele bolj na koncu zasedanja. Tedaj so namreč člani izvršnega sveta spregovorili tudi o šolski prehrani. Od prek 2.000 učencev na šolah v občini jih le okrog 800 kosi, zaradi vse večje revščine, pa se v družinah odločajo, da bodo varčevali tudi pri otrokovem šolskem kosilu. In to navkljub temu, da je bilo to že zdaj močno subvencionirano, poslej pa naj bi bila cena kosila od 100 do 120 tolarjev. Člani izvršnega sveta, že precej razrvani po ostri razpravi o osnutku letošnjega občinskega proračuna, v. katerem zija težko premostljiva luknja (za okrog 42 milijonov tolarjev), so bili tudi zavoljo tega močno nasprotujočih si mnenj. Zavedati se je treba, da bi proračunska pomoč morebiti pomenila tudi očitek, da podpirajo le nekatere, petino učencev; da subvencionirajo kuharice; da bi morda na ta način še za kakšnih 6 milijonov (po cenah iz leta 1992) povečali proračunske izdatke itd. Na končuje obveljal sklep, da ne bodo glede prehrane o ničemer sklepali, razen da pridobijo podatke iz primerljivih občin, kako imajo v teh okoljih urejene te reči. P. P. lavcem s tem, ko jim bodo dali v najem prostore, stroje in tehnično dokumentacijo stranskih dejavnosti omogočili, da ustanovijo lastna podjetja. Tako bi lahko na Beltovem prostoru delalo okrog 500 ljudi. Ker staro podjetje Belt nima obveznosti do novega Belta-Livarja in narobe, v Beltovem svobodnem sindikatu postavljajo vprašanje, kaj bo s 500 de- • Po mnenju predsednika Bcltovega svobodnega sindikata so zaposleni v tej tovarni žrtve nesoglasij med skladom za razvoj in banko. Sicer pa jim je pred tednom dni, 18. februarja, končno uspelo dobiti plače za lanski december. lavci, ki bodo čakali na delo, kajti novo podjetje bo delalo, v starem pa bodo le odvečni delavci. Predsednik omenjenega sindikata Anton Strmec je to imenoval mesarski način reševanja presežnih delavcev ter zatrdil, da se bodo zavzeli, da bodo ljudje, ki se bodo znašli na cesti, dobili vse, kar jim gre po zakonu, tudi tujci, ki so jim ponudili odpravnine, a so se eni zanje odločili, drugi pa ne. Zatrdil je, da se sindikat s tako pičlim številom zaposlenih ne strinja, saj ima tovarna veliko večje zmogljivosti. Res pa je tudi, da potrebuje veliko ljudi prav zaradi zastarele tehnologije. Toda če druge možnosti za ponovno oživitev proizvodnje ni, je po njegovem pač potrebno začeti le z nekaj sto delavci. Ivanušič pa meni, da bi se lahko, ko se bo izluščilo zdravo jedro, Belt in Belt-Livar združila. Prepričan je, da bo tovarno moč rešiti, če bo šlo vse tako, kot si je začrtala vodilna ekipa. Če pa se karkoli zalomi, bo lahko sledil samo še stečaj. Takšnega mnenja so tudi v skladu za razvoj. M.BEZEK-JAKŠE PREDAVANJE OTROŠKEGA ZDRAVNIKA METLIKA - V petek, 26. marca, bo ob 14.15 v telovadnici otroškega vrtca zanimivo predavanje otroškega zdravnika dr. Kurta Kanclerja. Predaval bo o pogostejših boleznih otrok ter o pravilni prehrani. Vabljeni vsi starši, tudi tisti, ki nimate otrok v vrtcu! KADROVSKE SPREMEMBE V AGENCIJI ZA RAZVOJ ČRNOMELJ - Ker je prejšnji član in hkrati predsednik upravnega odbora Agencije za razvoj, Anton Štcfanič, zaradi odhoda na drugo delovno mesto odstopil, je izvršni svet imenoval za svojega člana v upravneni odboru podjetnika Antona Malenška. Ker ima izvršni svet v agenciji večinski delež, je Malenška predlagal tudi za predsednika upravnega odbora. Sicer pa je IS upravnemu odboru svetoval, naj se čim prej sestane in med drugim objavi razpis za novega dircktoija agencije, saj je prejšnji, Rajko Adlcšič, dal prošnjo za sporazumno odpoved. HALO - AL0 PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS Sporna graja Po mnenju IS bi si Be-grad bolj kot grajo zaslužil pohvalo ČRNOMELJ — Na seji izvršnega sveta dan pred občinskim praznikom si niso mogli kaj, da ne bi izrekli kritike komisiji za izbiro nagrajencev, ki so letos prejeli plakete kot najvišja občinska priznanja. Med nagrajenimi ni bilo namreč nikogar iz gospodarstva, komisija pa ni upoštevala predloga izvršnega sveta, ki je predlagal direktorja Begrada Franca Panjana. Na IS so poudarili, da se ne nameravajo spuščati v delo in merila komisije, da pa je prav Begrad eno redkih črnomaljskih podjetij, kije v teh težkih časih še nad vodo. Izvršnemu svetuje bilo hkrati nerazumljivo, da je komisija za ekološka priznanja, ne da bi vprašala za mnenje, podelila kopino, torej grajo na področju ekologije, prav Begra-du. Po njenem mnenju ter mnenju predlagateljev. Zelenih in ribičev, si. jo je podjetje prislužilo zaradi neustrezne ureditve obrežja Lahinje po gradnji »S« kanala. IS je menil, da so s tem Begradu, ki bi si bolj kot negativno zaslužil pozitivno priznanje, naredili moralno škodo. Čas pa bo pokazal, če ne tudi materialne. Direktor Begrada Franc Panjan je povedal, da jim v podjetju ni vseeno za grajo. Čeprav ne bežijo pred odgovornostjo, pa bi jih morali, predenjih grajajo, vprašati, zakaj je tako. Pojasnil je, da »S« kanal sploh ni zaključen, ker niso urejeni lastninski odnosi. Zato jim krajani tudi niso dovolili na gradbišče z ustreznimi gradbenimi stroji, da bi lahko delo dokončali. Dejal je še, da bodo posledice graje gotovo občutili pri pridobivanju dela v drugih občinah, ter dodal, da v Begradu sicer ne pričakujejo nikakršne pomoči, toda tudi škoditi jim ni potrebno. M.B,J. Kdo naj plača vrtec za tujce? V metliškem vrtcu opozarjajo, da bi se morali Slovenija in Hrvaška dogovoriti, _____kako bo z varstvom otrok v obmejnih občinah — Preveč prošenj METLIKA — Delež starcev, ki plačujejo varstvo v metliškem otroškem vrtcu, se neprestano zmanjšuje. Na občini so izračunali, daje glede na to, koliko metliški starši v povprečju plačajo za organizirano otroško varstvo, dražje, če imajo otroka doma kot v vrtcu. Da to drži, je potrdila tudi ravnateljica vrtca Branka Hauptman. »Ko smo delati finančni plan za letošnje leto, smo predvideli, da bo družba v povprečju pokrila 76 odst. stroškov, starši pa 24 odst. Ker pa je bilo lani • Medtem ko se vrtci v večjih krajih praznijo, pa imajo v metliškem v vseh igralnicah več otrok, kot bi jih smeli imeti po normativih. Potrebovali bi še eno igralnico, da bi lahko ugodili vsem prošnjam staršev. Sedaj jih imajo nerešenih približno deset, nekateri starši pa že oddajajo prošnje za sprejem otrok v septembru. veliko staršev na čakanju ter so tako imeli nižje prejemke, bodo najbrž plačali še manj. To so seveda le predvidevanja, kako bo v resnici, pa bomo videli šele maja, ko bodo starši oddali potrdila o prejemkih v preteklem letu, na osnovi katerih bomo izračunali višino plačila,« pravi Hauptmanova. Ob tem pripominja. da je »Samoupravna ureditev socialne politike v Sloveniji«, ki ureja tudi plačila v vrtcih, zastarela. V obmejnih občinah, kakršna je metliška, je pomembno, kako in koliko naj plačajo tisti, ki živijo na Hrvaškem, delajo pa v ZA PRENOVO GRADU TREBNJE - Iz kupnin od prodanih stanovanj je trebanjska občina lani odštela za prenovo gradu v Trebnjem 9,197.806 tolarjev. Prednost je seveda imela obnova porušenega severovzhodnega vogala gradu z okroglini stolpom. Pozidava na novo ni potekala povsem po načrtu, ker si je trebanjski gradbinec Zupančič prizadeval, da bi bil stolp pod streho pred večjim dežjem. Vsi zaščitni ukrepi, injektiranje in gradbeni posegi so bili po besedah magistra Marka Koščaka skrajno racionalni. Arhitekt prof. Vladimir Mušič in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri prenovi gradu, menijo, da bi bilo pri arheologiji gradu potrebno čimprej raziskati tudi območja “francoskega" vrta, priporočajo pa še izdelavo hidrološke analize, ki naj bi pokazala možnost obnove bajarja na vzhodni strani Sloveniji, živijo v Sloveniji in delajo na Hrvaškem ali pa živijo in delajo v sosednji državi, otroka pa imajo v varstvu v naši državi. »To bi za mejne občine morali urediti Slovenija in Hrvaška z meddržavnim sporazumom. Sedaj namreč ti ljudje plačujejo varstvo svojih ytrok v Metliki glede na višino osebnih dohodkov. Vendar bi razliko do polne, torej ekonomske cene za hrvaške državljane morala pokriti njihova država, ne pa metliška občina,« je prepričana ravnateljica. Polna cena je v metliških jaslih sedaj 15.912 tolarjev, v vrtcu pa 12.302 tolarja. Vendar je tistih staršev, ki za jasli plačajo največ, torej 7.256 tolarjev, devet, ter tistih, ki za vrtec odštejejo po 6.151 tolarjev na mesec, osemindvajset. Majmanjše plačilo pa je 1.489 tolarjev Vendar Hauptmanova meni, da je 215 otrok v njihovem vrtcu privilegiranih glede na tiste, ki vrtca ne obiskujejo. Ne nazadnje starši vseh plačujejo za otroško varstvo. Po njenem mnenju bi bili bolj enakopravni že, če bi vsi dobivali otroške dodatke, hkrati pa tudi vsi plačevali ekonomsko ceno v vrtcu ter le tisti, ki tega zares nc bi zmogli, zaprosili še za dodatno pomoč. M. BEZEK-JAKŠE SREBANJE PODEZELJ SKE MLADINE METLIKA - Kmetijska svetovalna služba vabi mlade s podeželja na srečanje, ki bo v soboto, 27. februarja, ob 17. uri v metliški Vinski kleti. Ustanovili bodo društvo podeželske mladine, sc pogovorili o njegovem delu ter pripravili družabni večer. Belokranjci morajo doreči, kaj bi radi Izidor Rejc v nedeljo gost črnomaljske SKD ČRNOMELJ — Črnomaljski Slovenski krščanski demokrati, ki so po zadnjih volitvah druga najmočnejša stranka v občini, so se v nedeljo zbrali na tretjem občnem zboru. Medse so povabili tudi predsednika sveta SKD Izidorja Rejca. Predsednik občinskega odbora Franc Stariha mu je že takoj na začetku položil na srce, da vsi problemi, kijih tarejo na jugu mlade države, niso rešljivi v Beli krajini. Zato Belokranjci pričakujejo pomoč SKD, ki sedaj deli oblast v Sloveniji. Izidor Rejc je poudaril, da bi morali Belokranjci doreči, kaj so in kaj bi radi. Njihova edina priložnost je v tem, da uspejo, seveda pa brez strokovnjakov ne bo šlo. Po njegovih besedah potrebuje Bela krajina pomoč prav krščansko-demokratskih ministrov za kmetijstvo, promet in zveze, zunanje in notranje zadeve. Sicer pa so krščanski demokrati potem, ko so pregledali delo v minulem letu. opozorili na centralizacijo denarja v republiki, medtem ko ga za krajevne skupnosti po izteku samoprispevka skoraj ni. Kritika je letela tudi na slabo učinkovitost občinske vlade. Predsednik Stariha je dejal, da SKD z. delom občinske vlade ni zadovoljna, toda boljše ni bilo moč sestaviti, saj so sc mnogi izogibali funkcijam. Vendar pa jo je pohvalil, da veliko pomaga pri razvoju drobnega gospodarstva. Eden od raz-pravljalcev je spomnil na črnomaljsko gospodarstvo, ki umira na obroke. Predlagal je, naj bi »potipali« vodstva podjetij, saj so v njih v glavnem ljudje iz Izidor Rejc, gosi črnomaljskih krščanskih demokratov preteklega obdobja in s preživelo miselnostjo. Za letošnje leto v SKD načrtujejo pomoč mladim krščanskim demokratom, da bodo lahko delali samostojno. Pospešili bodo delo občinskega odbora slovenskega kmečkega gibanja ter ustanovili belokranjski gospodarski forum, seniorsko gibanje, gibanje žensk in krajevna odbora v Dragatušu in Gribljah. Okrepili bodo sodelovanje z nekaterimi drugimi strankami v občini, se zavzeli za hitrejše uresničevanje zakona o denacionalizaciji ter za čim hitrejši podpis meddržavnega sporazuma s Hrvaško. Še bolj bodo utrdili prijateljske stike z deželo Zgornjo Avstrijo in italijansko občino Quinto di Treviso. Predlagali so tudi tradicionalno srečanje belokranjskih izobražencev, ki so odšli iz Bele krajine. M. BEZEK-JAKŠE Doklej tepeni zaradi varčnosti Vroče razprave o trebanjskem občinskem proračunu — Nihče ni prav zadovoljen TREBNJE — Malokje potekajo zadnja leta tako žolčne razprave o občinskem proračunu kot v trebanjski občini. Čeprav povsod tarnajo, da manjka denarja, se zdi, da Trebanjci tisto, kar vržejo na papir, niso neke hišne številke, temveč pošten poskus, da bi zadostili vsaj večini proračunskih porabnikov. Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je pretekli četrtek že ob renomi-naciji proračuna 1992 protestiral, češ da so bili Trebanjci tepeni, ker so bili zmeraj varčni in jih je lani republika prikrajšala za okroglih 40 milijonov tolarjev. Ali se bo Sloveniji dokončno uveljavilo pravilo, da naj ima tisti, kije bogatejši, še več, revnejši pa še manj? Trebanjski župan Ciril Pungartnik je vzrojil ob letošnjem osnutku proračuna in vprašal, ali tak proračun sploh potrebujejo in ali potemtakem ne bi bilo bolj preprosto, če jim republiška vlada 1. aprila enostavno pošlje prisilnega upravitelja. Pungartnik je dejal, da je integralni proračun dovršen način, kako spreti ljudi, in pribil: »To ni resna politika, če bogate občine dobijo več kot trebanjska, ker pač temelji na šušmar-skem indeksiranju!« In še nekaj utrinkov iz razprav po- sameznikov. Ministrica za obrambo Zdenka Krese je odločno nasprotovala preveč radikalnemu rezanju oz. zmanjševanju denarja za obrambo in zaščito za več kot polovico in še bolj za požarno varstvo. Obema bi iz občinske blagajne, USTANOVNJ ZBOR KO DRUŠTVA IZGNANCEV TREBNJE - Iniciativni odbor za ustanovitev trebanjske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije, ki ga vodi Jože Tomažin, vabi vse, ki so med 2. svetovno vojno prestali trnovo pot izgnancev, ali njihove sorodnike, da pridejo v soboto, 27. februarja, ob 9. uri v sejno sobo občine Trebnje na ustanovni zbor krajevne organizacije. če bi pri tem ostalo, nacurljalo le po milijon. Kmet Tone Fortuna je priznal, da je hrana res draga, a da za to niso krivi le kmetje, ki bi letos dobili le 2 milijona, to • Peter Brcar je dreznil v silno občutljivo zadevo, saj vidi rezerve tudi v zmanjševanju števila upravnih delavcev. Tudi na predlog podjetnika Darka Bartolja, ki v osnutku proračuna ni našel več nobenega denarja za obrt in malo gospodarstvo in je tako kot njegovi kolegi v vladi menil, da takšen proračun ruši strateške razvojne usmeritve trebanjske občine, so naposled sklenili, da bodo medse povabili »svoja« poslanca Lojzeta Peterleta in Alojza Metelka, da ju seznanijo z zelo kritičnimi razmerami, ko takšen proračun ne omogoča niti pokrivanja najnujnejših, zakonsko opredeljenih potreb. je slabo četrtino lanske vsote denarja za pospeševanje kmetijstva. p p ra Uj IZ NtkŠIH OBČIN iliilii IZ NNŠIH OBČIN P* |(Drobne iz Kočevja) Lil, Novo odlagališče bo neprepustno Predlagana lokacija novega medobčinskega odlagališča odpadkov za občini Kočevje in Ribnica je v Sahnu — Predstavitve po krajevnih skupnostih KOČEVJE — Minuli petek so se najvišji predstavniki kočevske občine in njeni pristojni strokovni delavci podrobno seznanili z rezultati strokovnih analiz predlagane lokacije za novo medobčinsko odlagališče odpadkov za občini Kočevje in Ribnica. Pripravili so tudi že vse potrebno za javno razpravo o lokaciji za novo odlagališče, ki naj bi bilo v Šahnu. Prva razprava o tem bo že danes popoldan v krajevni skupnosti Ivan Omerza, na območju katere je predlagana lokacija. Kočevska in ribniška občina sta se odločili za skupno odlagališče zaradi manjših stroškov, kijih bosta na ta način imeli, pa tudi zaradi lokacije in varovanja okolja. V obeh občinah so raziskali več možnih lokacij. Po več poskusnih vrtanjih so ugotovili, da je najprimernejše mesto v Sahnu. Geologi so namreč ugotovili, da zemljišče ne bo prepuščalo vode, odpadne vode, ki se BODO GOSTILNE ODPRTE DO 2. URE? RIBNICA - Minuli petek dopoldan je bil v Ribnici sestanek gostinske sekcije ribniške obrtne zbornice. Osrednja tema razgovora je bil poslovni čas v gostinskih lokalih. Poleg kritičnih pripomb na račun številnih prijav ribniških policistov zoper kršitve poslovnega časa so izoblikovali predlog novega poslovnega časa, ki naj bi ga ribniški izvršni svet upošteval pri pripravi novega osnutka odloka o poslovnem času gostinskih lokalov. Gostinci so predlagali, da bi gostilne odpirali med 6. in 12. uro, zapirali pa med 20. in 2. uro zjutraj. O njihovem predlogu bodo razpravljali po krajevnih skupnostih, svoje pa bodo rekle tudi stranke. bodo zbirale ob odlagališču, pa bodo lahko vozili v čistilno napravo v Kočevje- Prostor, kjer načrtujejo odlagališče, bi zadoščal za najmanj trideset let. Ure- RESILI PREVOZ OTROK KOČEVJE - Otrokom iz Črnega Potoka, ki sc vozijo v osnovno šolo v Livold, po končanem pouku po novem ni več potrebno čakati na prevoz do doma po najmanj uro in več. 4. januarja so namreč, po sklepu, sprejetem na decembrskem zasedanju skupščine, vprašanje prevoza razrešili tako, da so sc dogovorili o podaljšanju potniške proge, ki je bila prej samo do Livolda. VREME ZAGODLO KARNEVALU RIBNICA - Pustnega karnevalov Ribnici sc je letos udeležilo veliko manj ljudi kot prejšnje leto, manj pa je bilo tudi sodelujočih v pustnem sprevodu, ki je v nedeljo ob 13.30 uri krenil iz Kolodvorske ulice proti centru Ribnice. Organizatorjem prireditve, ribniškemu pustnemu društvu, je krepko zagodlo vreme, saj je ravno v času sprevoda začelo ostro pihati in močno snežiti, zaradi velikega pustnega karnevala, ki je bil skoraj istočasno tudi v Cerknici, pa je bilo tudi tistih, ki so sc predstavljali, manj kot bi jih lahko bilo. diti ga nameravajo okolju primerno, 'ga sproti zasipati, na njem pa urediti tudi sortirnico in pridobivati humus. Da bo odpadke moč uporabiti kot sekundarne surovine, bodo v Kočevju morali veliko prispevati ljudje sami s sortiranjem odpadkov, v Ribnici pa bo k temu, vsaj kakor kaže, v veliki meri pripomogla tudi firma Barles s svojim sistemom sortiranega zbiranja odpadkov. Na kočevski občini upajo, da z lokacijo v Sahnu ne bo težav, saj je oddaljena od naselij. Današnja razprava v Livoldu bo že v veliki meri nakazala, ali bo res tako. M. LESKOVŠEK-SVETE K 600 LpT KOCESKE ŽUPNIJE KOČEVJE - Kočevje praznuje letos 600-letnico župnije. Osrednjo slovesnost, ki bo oktobra, bodo združili s 100-letnico kočevske železnice. Do tedaj nameravajo obnoviti notranjost cerkve v Kočevju, saj jo je vlaga že dodobra načela. Obnovitvena dela bo vodil župnijski upravitelj Marjan Lampret, ki je po nedavnem odhodu župnika Božidarja Metelka v Šentvid pri* Ljubljani prevzel njegove obveznosti. Dela na obnovi notranjosti cerkve se bodo pričela v prvih dneh prihodnjega meseca, do jeseni obnovljeno notranjost pa bo krasil tudi kip zaščitnika kočevske župnije, sv. Jerneja, ki ga bo izdelal akademski kipar Stane Jarm. HALO-ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS Kočevski. dekan na novo dolžnost Priljubljen in odprt do vsakega človeka KOČEVJE — Božidar Metelko, kočevski župnik in dekan kočevske dekanije, ki obsega župnije Osilnica, Fara, Kočevska Reka, Mozelj, Koprivnik, Stara Cerkev in Hinje, je pred kratkim odpotoval na novo službeno mesto, in sicer v Šentvid pri Ljubljani, katerega dozdajšnji župnik je bil posvečen v škofa. G. Metelko je služboval v Kočevju 16 let in v teh letih naredil veliko za izboljšanje odnosov med različno mislečimi. To se je še posebno pokazalo med obnovo cerkve Cor-pus Cristi na Trati v Kočevju, kije kulturno-zgodovinski spomenik. Poleg tega je poskrbel za obnovo župnišča v Kočevju ter cerkva v Črnem Potoku, Šalki vasi, Livoldu in Mozlju. Bil je priljubljen, saj je bil odprt do vsakega in je ljudem rad pomagal. Posebno ga spoštujejo Romi, saj so mnogi na stara leta sprejeli zakramente, na karjih je pripravljal prav on. Poslovilna maša je bila 7. februarja. Udeležilo se je je nad 1.600 vernikov. Božidar Metelko je za sodelovanje s krajevno skupnostjo in občinsko skupščino ter za njegovo drugo prizadevno delo med drugim prejel leta 1988 zlati grb mesta Kočevje-mesto; leta 1989 pa občinsko priznanje — plaketo Zbora odposlancev slovenskega naroda. Dekana Metelka zdaj nadomeščata kaplan in novi župnijski upravitelj Marjan Lampret ter vršilec dolžnosti dekana dekanije Kočevske, župnik Ivan Potrebuješ iz Fare. J. P. i Avto odpad da, toda kam z njim? Kočevci so proučili že nekaj lokacij za avto odpad, vendar pa nobena ni sprejem-____________Ijiva za vse — Je težava v tem, da je Boris Zupanc Rom? ■■■■ NOV OBRTNIK V BOŠTANJSKI OBRTNI CONI — Tretji petek v februarju je splošno elektrikarstvo Kozinc v obrtni coni v Dolenjem Boštanju odprlo prodajalno Elkom z elektrotehničnim materialom ter napravami za dom in poklicno dejavnost. Med celodnevno otvoritvijo so se predstavile s svojimi izdelki znane firme; od domačinov je Ines prikazal novo generacijo frekvenčnih regulatorjev obratov 3-faznih asinhronskih motorjev, Skarabej pa računalniško opremo in programe. Na posnetku: lastnik Kozinc (levi) s predstavnikom ljubljanskega podjetja Torna, zastopnikom za električno ročno orodje Makita in izdelke drugih tvrdk. (Foto: P. Perc) KOČEVJE — Na nedavnem sestanku zainteresiranih in pristojnih za določitev kočevskega avto odpada so bili navzoči enotnega mnenja, da Kočevje odpad za avtomobile potrebuje in daje zanj potrebno najti lokacijo, ki bo sprejemljiva za vse. Sestanek je sklical predsednik kočevske občinske skupščine dr. Mihael Petrovič, povod zanj pa je bilo nasprotovanje krajanov Trate predlagani lokaciji avto odpada v bližini kočevskega jezera. Lokacijo ob jezeru, na katero Boris Zupanc po preselitvi z Marofa že dovaža avtomobile, je dr. Petrovič, kljub dejstvu, daje parcela v planih zapisana kot industrijsko storitvena, opredelil kot neprimerno za avto odpad. Poudaril je, daje le 100 m oddaljena od jezera, ki ga pred 20 leti še ni bilo, in da je zato poleg ekoloških in širših naravovarstvenih razlogov ter nasprotovanja krajanov, ki bi tu radi uredili rekreacijske površine, potrebno upoštevati tudi, da se narava spreminja. Predstavnica oddelka za urbanizem in urejanje okolja Alenka Masterl je Nova oprema za zdravstvo Ultrazvok v sevniškem zdravstvenem domu že mar-ca? — Veseli prispevka posameznikov in podjetij SEVNICA — »Z nabavo nove opreme kompletiramo diagnostični postojjek, skrajšujemo čakalno dobo, zmanjšujemo število potovanj naših pacientov v druge kraje in naposled zmanjšujemo tudi odliv denarja drugam,« strne pripoved o namenu akcije zbiranja prispevkov za razne medicinske naprave v sevniškem zdravstvenem domu vršilec direktorja te ustanove, dr. Željko Halapija. Sevniški zdravstveni dom, na katerega gravitira okrog 19.000 ljudi, nekaj tudi iz sosednjih občin, tako kot bolniki iz obrobnih predelov sevniške občine obiskujejo raje bližnje zdravnike izven domače občine, ima fizikalno terapijo že zelo dobro opremljeno. Dokaj dobro so posodobili tudi laboratorij, ki je ravno te dni dobil sodobno ameriško elektronsko napravo za štetje krvnih celic. Aparaturo, vredno 27.000 dolarjev, so nabavili z lastnimi viri, tako kot še nekaj drobnih, a pomembnih naprav. Že lani so uredili prostor za manjše medicinske posege, za manjše kirurške posege, za oživljanje bolnikov itd. Dobili so že računalniško opremo za evidentiranje in obdelavo zdravstvenih storitev. »Izkušnje pri podobnih akcijah v drugih slovenskih krajih kažejo, da lahko veliko majhnih prispevkov prinese dosti denarja. Gre za prostovoljne prispevke, ne pa za solidarnost, kot smo je bili vajeni. S • Okrog 70 delavcev sevniškega zdravstvenega doma se je na račun zbiranja denarja za nujne medicinske naprave odpovedalo stanovanjskemu skladu, med lastnimi viri je še amortizacija, obetajo pa si še pomoč sevniške občine in ministrstva za zdravstvo. Glavno breme pri nabavi naprave za ultrazvočno diagnostiko, vredne 78.000 mark, ki naj bi prispela konec marca, je za zdaj nosil kot posojilodajalec kar sam dobavitelj — Sanolabor. Če bi letos uspelo nabaviti še cikloergometer in aparat za zdravljenje bolezni ožilja (prvi stane 25.000 do 50.000 mark, drugi pa 30.000 do 50.000 mark), bi že presegli zastavljene načrte. O darovalcih za medicinsko opremo ZD bomo še poročali. tem se tudi približujemo Evropi. Takrat, ko človek zboli, bi bil vsak najraje že v Evropi,« sklene malce hudomušno dr. Halapija. P. PERC povedala, da so že pred štirimi leti, ko so gozdarji zaradi načrtovane ureditve podnožja Stojne predlagali odstranitev avto odpada, v sodelovanju z gozdarji našli zanj dve primerni lokaciji. Zaradi večjih del, ki bi jih moral plačati investitor, za Zupanca nista bili sprejemljivi. Obojestransko zadovoljivo rešitev problema so videli v obrtni coni, iz katere pa je potem, ko je prevzel nalogo za njeno izgradnjo Konzorcij, avto odpad brez vednosti občinske prostorske službe izpadel. V zagovor izvršnemu svetu je načelnica oddelka za gospodarstvo Marta Briški povedala, da so stroki prepustili, naj oceni, ali je prostor ob jezeru primeren ali ne. Kritična je bila do inšpekcijskih služb, češ da bi lahko že ob lokacijskem ogledu investitorja opozorile, da je lokacija sporna. Predsednik izvršnega sveta Alojz Pe- tek je povedal, da potekajo razgovori med občino in Dinosom, da bi celotno Dinosovo dejavnost, če je ta ne bo več opravljal, skupaj z zaposlenimi Dino-sovimi delavci prevzel Zupanc. Kot jedro vseh težav pri pridobitvi lokacije za avto odpad je nasprotno dr. Petrovičevemu zatrjevanju poudaril dejstvo, daje Zupanc Rom. Tajnik krajevne skupnosti Kočevje Borut Hočevarje menil, da morajo pri iskanju nove lokacije za avto odpad Zupancu pomagati tudi gozdarji. M. LESKOVŠEK-SVETE GODBENIKI BREZ UNIFORM RIBNICA - Ribniška godba se je pred desetimi leti finansirala iz t.i. ‘‘godbenega denarja”. Pred dvema letoma so nakupili nekaj potrebnih inštrumentov. Velik problem so tudi unifoune. Ker so stare, novih pa nimajo, godbeniki nastopajo tudi v navadnih oblekah, tako da so v sprevodu ali na koncertih precej pisana druščina. Veliko pričakujejo od akcije prostovoljnega zbiranje denarja, ki je v teku. Izobraževalni tečaji za obrtnike Včeraj prvo predavanje RIBNICA — Včeraj zvečer je bilo v sejni sobi skupščine občine Ribnica informativno predavanje za vse člane ribniške obrtne zbornice, ki vodijo svoje poslovanje po načelu enostavnega knji-govodstva. Gre za prvega od štirih predavanj, hkrati pa tudi za prvi tečaj iz ribniškega programa dopolnilnega izobraževanja obrtnikov, ki ga financira republiško ministrstvo za gospodarstvo. Obrtna zbornica Ribnica in skupščina občine Ribnica, ki sta članici svetovalne mreže, ustanovljene še pri ministrstvu za malo gospodarstvo, sta na lani oktobra objavljeni republiški razpis za pridobitev sredstev za izobraževanje obrtnikov in malega gospodarstva prijavili štiri programe. Med kar tremi odobrenimi sta bila poleg programa, ki bo pomenil dopolnitev programa celostnega urejanja podeželja krajevne skupnosti Sv. Gregor, tudi program dopolnilnega izobraževanja obrtnikov in program kadrovske in strokovne okrepitve članov svetovalne mreže. Republiški denar za oba izobraževalna programa so že prejeli, včeraj pa tudi že izvedli prvi tečaj iz programa dopolnilnega izobraževanja obrtnikov. Tečaj, na katerem so bile podrobneje obdelane teme o obračunu in revalori-1 zaciji amortizacije o prometnem davku in o sami sestavi davčne napovedi, je vodil računovodski servis RMA iz Ribnice. Tudi za izvedbo drugih tečajev bodo porabili domače strokovnjake. M. L.-S. Starčki brez toka I Ob urejanju brežin Save pri HE Vrhovo pretrgali [ visokonapetostni kabel LOKA — Prejšnji četrtek dopoldne I so kooperanti Savskih elektrarn, ki pomagajo pri urejanju brežin Save pri hidroelekrarni Vrhovo, ravno pri mostu čez Savo nasproti Loke močno poško-dovali visokonapetostni energetski kabel. Kabel so iz mosta dobesedno izpulili. Zaradi tega so ostali brez elektrike do petka zvečer ne le v domačijah v številnih krajih in zaselkih od Loke, Brega pa do Okroglic, Radeža in drugih, ampak tudi v tovarni obutve Clann in v Trubarjevem domu. » Delavci sevniške območne enote Elektra so si na moč prizadevali, da bi čimprej odpravili okvaro, toda zataknilo seje že na začetku, ko sprva nikjer v Sloveniji ni uspelo najti 660 metrov viskonapetostnega kabla, ki biga morali zamenjati na mostu. Naposled so kabel le staknili v Novem mestu. Delo je bilo za okrog 20 delavcev še posebej zahtevno, saj so morali pri treh stopinjah Celzija pod ničlo kabel segrevati, da ne bi pokal. Vse prej kot prijetno je bilo to delo nad vodo, toda ko je elektriko dobilo toliko gospodinjstev, pred' vsem pa starčki in bolniki v Trubarjevem domu, so si vsi oddahnili. Ce že pustimo ob strani, daje zaradi te okvare nastalo za okrog milijon tolarjev materialnih stroškov, ne da bi vedeli, kolikšno škodo so utrpeli v podjetju Clann, se postavlja vprašanje, čemu zapravljajo razne ustanove (verjetno Trubarjev dom ni izjema) denar za drage agregate, ako jih ne znajo uporabljati oz. niso nared takrat, ko bi morali biti. P. P Velik korak za športno dvorano P°lne)pomembPoe^^U 16občinS|kega Pr9računa najbolj polemizirali o SEVNICA — Ali naj bi bila predvidena sevniška športna dvorana še en drag spomenik ali pa naj bi bil ta objekt predvsem nujno potrebna telovadnica za učence sevniške osnovne šole Sava Kladnika? S prvim delom vprašanja seje ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine ubadal poslanec (SLS) Jože Kunšek iz Zabukovja, z drugim delom, pravzaprav z odgovorom na to dilemo, pa zlasti ravnateljica omenjene šole, sicer pa Kunškova poslanska kolegica Anica Pipan. Kunškova podmena je bila, da v teh časih, ko ni denarja niti za komunalno infrastrukturo, postavka 25 milijonov v občinskem proračunu le preveč »štrli«. Poslanec Kunšek je izrazil tudi bojazen, da ne bi še sevniška občina s pretiranim zadolževanjem krenila po poti trboveljske in bila pred stečajem. Najprej je predsednica Breda Mijovič pojasnila, da gre za fazno izgradnjo telovadnice in da učenci nižje stopnje sploh ne morejo imeti telovadbe v sedanji telovadnici, ker preprosto tam ni dosti prostora. Anica Pipan je zagovarjala pomen športne dvorane oz. telovadnice tudi s podatkom, da bi jo od jutranjih ur do 16.30 vsak dan zelo koristno uporabili za telesno vzgojo učencev. Pet oddel- kov sedmega razreda in šest oddelkov osmega razreda bi že zdaj morali deliti po spolu. Otroci v mali šoli in podaljšanem bivanju ne pridejo niti enkrat v telovadnico. Po besedah Pipanove pa bi starši radi, da bi na šoli uvedli športne oddelke, to je najmanj eno uro športa dnevno. Na šoli je veliko športnih interesnih dejavnosti, 82 ur tedensko bi rabila dvorano samo sevniška športna zveza in tudi razna podjetja bi rada najela telovadnico za svoje zaposlene. Poslanec Jože Roštohar z Blance je predlagal Sevničanom naj bi razpisali referendum o uvedbi samoprispevka, če že hočejo športno dvorano, tako, kot morajo v drugih krajevnih skupnostih ljudje sami veliko prispevati za ceste itd. Roštohar sicer ni naravnost omenil, da cilja tudi na bolečo točko Sevničanov, ki jim je pred leti propadel referendum za samoprispevek, s pomočjo katerega naj bi prišli do večnamenske dvorane in bazena, med 10-dnevno vojno za Slovenijo pa še drugi referendum za komunalne zadeve. Županja Mijovičeva (SDP) je opomnila, da so v Sloveniji le • Predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik je poudaril, da postaja šport tudi poslovni interes. V prvi fazi ngj bi zgradili dvorano 50 krat 30 m, in sicer bi jo gradbinci lahko postavili v 90 dneh. Stvarno pa je, da bi približno milijon mark vredno naložbo, tudi s pomočjo ministrstva za šolstvo in šport ter sponzorjev, speljali v dveh do treh letih. še dve ali tri občine, ki nimajo take dvorane, in da ta, ki jo nameravajo zgraditi ob sevniški šoli, ne bi bila pomembna le za KS Sevnica. P. PERC NOVO JEDRO KOČEVSKE -I Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje se v teh dneh resno ukvarja s pripravami za nadaljevanje urejanja predela ob kočevski klavnici. Gre za uresničitev zamisli kmetijcev, da bi uredili novo jedro Kočevske, s tem pa tudi za izpolnitev obljube, ki jo je v zvezi s tem dal Kočevcem direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra konec novembra lani ob otvoritvi restavracije Janez in prenovljene stavbe, v kateri so HIP KGP Kočevske, Veterinarska postaja in nova trgovina. Da bodo potrdili, da gre za nov trgovsko-gostinski kompleks ob Roški cesti, | bodo kmetijci morali urediti zunanjost mesarije, še predtem pa poskr-I beti za novo dovozno pot do klavnice, tako da živine v klavnico ne bodo več | dovažali z Roške ceste. KNJIGA O “SPRAVI” - Pobudnik za ureditev cerkve Corpus Christi in predsednik gradbenega odbora Rajko I Jenko pripravlja knjigo, ki govori o večletni obnovi cerkve na Trati, ureditvi njene okolice in postavitvi spominskega obeležja na kraju nekdan-| jega partizanskega pokopališča. V ospredju je prikaz sodelovanja krajanov Trate različnih ideoloških prepričanj pri obnovi cerkve. Knjiga, ki opisuje tudi odnos nekdanje komunistične oblasti do obnove sakralnega objekta, je dokument, ki priča o svojevrstni spravi, do katere je prišlo že veliko prej, prodno je bila sklenjena v Rogu. (RibniSki zobotrebci) DOLGOROČNI KREDITI - Ribniški obrtniki bodo morda še letos lahko pridobili iz občinskega kreditnega sklada za razvoj malega gospodarstva tudi dolgoročnejša posojila. Obrtna zbornica Ribnica si bo namreč prizadevala, da bo iz novega občinskega proračuna, ki naj bi bil sprejet do konca marca, pridobila čimveč denarja za jKivečanjc Kreditnega sklada. Sklad je bil ustanovljen lani in je z oplemenitenjem proračunskega denarja z bančnim v razmerju 1:3 imel 6 milijonov tolarjev. Trenutno je prazen, saj so razpoložljivi denar razdelili vsem, ki so zanj zaprosili, v obliki kratkoročnih kreditov. Denar bo obrtnikom znova na voljo koncem prihodnjega meseca, ko bodo kredite vrnili sedanji najemniki. Ali bo do takrat sklad tudi že povečan in ali bo tako velik, da bo dopuščal tudi dolgoročno kreditiranje obrtnikov, pa je odvisno od priprave proračuna in skupščinskih poslancev. PUST - Pustno rajanje se je v Ribnici pričelo že v petek z otvoritvijo pustnega paviljona sredi mesta in predvajanjem video jrosnetkov minulih karnevalov. Obeh pustnih plesov - z ansamblom Pop design v DC 16 v Dolenji vasi in skupino U’rcdu v nekdanji restavraciji Jelka, po novem pa hotelu Helena v Ribnici - sc je v soboto zvečer udeležilo kar precejšnje število ljudi. Do [rožnih večernih in celo zgodnjih jutranjih ur so bili polni tudi številni ribniški gostinski lokali. Takšne udeležbe pustnega rajanja pa žal ni doživel nedeljski pustni karneval. Bil je precej siromašnejši kot prejšnje leto. ( Sevniški paberki) BIROKRACIJA - Predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik se je na zadnjem zboru sevniških obrtnikov diplomatsko obdal z zidom molka na pripombo gostilničarja in trgovca Jožeta Rcpovža iz Šentjanža, češ da bo treba prevetriti službe na občini, da ne bi zaradi njihove površnosti še kdo kdaj dobil z republike že dvakrat zavrnjeno lokacijsko dokumentacijo, kot sc je primerilo njemu. Kurnik je zgolj odvrnil: “Brez komentarja!” DIREKTORICA - Zlrore boštanjskih in sevniških vinogradnikov bo treba sklicevati v večjih prostorih, kot jih premore hotel Ajdovec. Kar precej vinogradnikov je namreč obtičalo pred dvorano in kramljalo ob kavici ali kozarčku, saj sc ni dalo kaj dosti slišati. Je pa treba pohvaliti tudi dobro odzivnost gostov iz Kmetijske svetovalne službe na čelu z Brižitko, kot pravijo prijatelji vodji Brigiti Berdik. Tokrat ni umanjkala niti novopečena direktorica sevniške kmečke zadruge in članica izvršnega sveta Andreja Jamšek. Izkušnja, ko so zadrugo, kot pravi Jamškova, govedorejci na svojem zboru krivično kritizirali, in to prav tisti, ki naj bi imeli največjo korist, je koristila. TRIBUN - Vaščani Konjskega, nezadovoljni, ker sc obljube, ki so jih dali ob lanskem obisku Občinarji in predstavniki KS Boštanj glede posodobitve ceste Radna - Konjsko - Laze niso uresničile, so s pomočjo svojega tribuna, poslanca Borisa Pcrnovška spet potipali, če ima kdo od tistih, ki so sc pred časom širokoustili pri njih v gosteh na Konjskem, slabo vest. SADOVNJAK - Poslance dr.Cvcto Gradišar in še nekaj tržanov je zaman v gostilni Kragl čakalo inž. Franca Kotarja, ki namerava narediti Pod Vrtačo vzorčni sadovnjak. Ponovitev sestanka bo v petek. Krške novice TELEFON - Večina ljudi, ki v zadnjih dneh poskušajo telefonirati v krško občinsko hišo, se zelo načaka, preden tam kdo dvigne slušalko v hišni telefonski centrali. V veliko primerih sploh ni mogoče nikogar priklicati. Kaže, da ima nova vlada toliko dela sama s seboj, da sploh nima časa najti zamenjavo za telefonistko, ki je te dni na bolniški. POLITIKA - Krško komunalno podjetje Kostak je prava zakladnica dobrih političnih kadrov, saj je oskrbela z ljudmi tudi sedanjo vlado. Kostavkovccv bi bilo še več v zdajšnji krški vladi, pa vsi niso “šli skozi” v glasovanju za sestavo izvršnega sveta. V primerjavi s preteklostjo se je tok dogajanja očitno obrnil. Včasih je hodilo osebje iz občine v Kostak, zdaj občina dobiva Kostavkovc ljudi. In ker je tako, bi lahko znova poskusili vpreči v vlado Silvano Moser. Tudi ona je iz Kostaka pa še čisti novinec ne bi bila pri vsej zadevi. Nekoč so jo že imeli v “pači” za sestavo vlade, a je vse padlo v vodo, ker je ženska narobe “pofarbana”. ŽUPAN - Potem ko se je predsednik krške občinske skupščine trdno odločil, da izprazne svojo predsedniško pisarno na občini in gre samo za direktorja, sc Krčani vlečejo za županski stolček, čeprav je Omerzu za zdaj še na čelu parlamenta. Interesenti mahajo s križci in z drugim, kar je danes zanimivo. Ta trenutek uradnega oznanila o tem, kdo bo zamenjal Omerzuja, še ni. Po tem, kolikor pa je ta hip že znanega, je moč s precejšnjo zanesljivostjo zapisati, da delegati krške občinske skupščine pod svojim novim predsednikom vsaj lačni ne bodo. JUHEJ, POČITNICE! - Krški starši so lani tarnali, kako drage da so počitnice za njihovo mladež. Ni čudno, da so bile počitnice tako drage, kajti od države niso Krčani dobili nobenih popustov. Iz Ljubljane so sicer poslali v Krško obvestilo o tem, da bi Posavci lahko dobili neko državno denarno pomoč pri izvedbi otroških počitnic. Kaj pomaga ljubljanska dobra volja, ko pa je obvestilo obtičalo nekje v nekem predalu na občini! Novo v Brežicah) RAZMNOŽEVANJE - O tem je bilo sicer moderno .govoriti pred volitvami, vendar bomo z malo zamude vseeno napisali kakšno besedo. Dotaknila sc bo občinskih blagovnih rezerv. Kaj veliko o njih, sploh pa kakšne so, ne vemo, saj so za javnost tajne. Očitno pa je odgovorna oseba za te zadeve v izvršnem svetu (S. Ninkovič) ocenila, da sc zaradi tajnosti poročilo o stanju blagovnih rezerv ne sme razmnožiti. Na seji je hudomušni gospod, sicer član IS, takoj pojasnil, zakaj: “Če bi jih razmnožili, bi jih lahko bilo preveč.” • NATEZALNICA - Ko že človek misli, da je zajadral proti 21. stoletju, nenadoma spozna, da se je zmotil. Zapozneli srednji vek, lov na čarovnice, mučilne naprave - tja nekam spada počasno natezanje ljudi na natezalnici, pa čeprav sodobni. In kako izgloda? Kot velika dvorana, nedavno obnovljena, z novim odrom, stenami, razsvetljavo in z velikim platnom nad odrom. Po prostoru so razporejeni mehki stoli z naslonjalom, ki so enkrat za spremembo večinoma zasedeni. Množica čaka, da sc pokažejo prvi kadri filma Prvinski nagon. Takrat pa začne škripali. V kinodvorani si nekdo krepko privošči obiskovalce. Za prvim predfilmom sledi drugi, nato tretji in nato vse do sedmega. Natezalnica finejšega kova - za živce. BLATENJE - Iz brežiške kmečke zadruge so pred časom izključili Toneta Žcvnika. Dejanje so utemeljili z informacijo, da je v javnosti in pred člani blatil zadrugo. Metode so stare, še starejša pa je resnica, da je težko blatiti tisto, kar je že čez glavo v blatu. NOVI RED - Predstavnik občinske uprave se je oni dan pošalil med krajani Jesenic na Dolenjskem: “Sem Maksimilijan Pavlek, na začasnem delu v občinskem sekretariatu za urejanje prostora.” Prisotnim se je zdelo, da misli resno. PREVOZNIKI KVARIJO POTI VELIKI TRN - Na območju Velikega Trna ugotavljajo, da je vse več njihovih poti uničenih, ker po njih vozijo kamioni, obilno naloženi z lesom. Trnčani so se zaradi škode na poteh pritožili lastnikom gozdov, kjer nalagajo omenjene tovornjake. Lastniki sc ne čutijo krive in trdijo, da sc morajo oškodovanci priložiti glede razkopanih poti neposredno kupcem lesa, češ da si ti sami orgitnizirajo prevoze. * • • Ni politične resnice, je le politična odločitev. (Mohr) • Povoj za enotnost je znižanje meril. (Petan) IZ NKŠIH OBČIN mi IZ NKŠIH OBČIN DENAR BO — Zavarovalnica Triglav — območna enota Krško in Društvo za plesno dejavnost Krško sta sklenila pogodbo, s katero je zavarovalnica prevzela pokroviteljstvo nad pionirskim športnim plesnim parom Sebastjan Vodlan — Urška Klakočar. Zavarovalnica Trigla vje tudi prispevala finančna sredstva za koreografijo za Vesno Vučajnk, obetavno plesalko v stepu, ki je lani na državnem prvenstvu v mladinski konkurenci zasedla 2. mesto. Na sliki: Zoran Šoln, direktor krške enote zavarovalnice Triglav (levo), in Dušan Vodlan, strokovni vodja društva za plesno dejavnost Krško, podpisujeta pogodbo. (Foto: M. E.) S prostovoljci do uspešnejšega socialnega dela Rock and roli bo pomladni ples Krška plesna scena KRŠKO — Potem ko so Krški plesalci nedavno nastopili na tekmovanju v Mengšu in tam osvojili pokal, se že vneto pripravljajo na nove nastope. Prva pomembnejša preizkušnja jih čaka že v marcu, ko bodo na pokalnem turnirju stopili na plesni oder z vrstniki iz vse Slovenije. Prav tako v marcu bo v Ljubljani državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Tega tekmovanja se bosta udeležila plesna para: Sebastjan Vodlan — Urška Klakočar in Matija Kržan — Teja Dumenčič. Maja bodo Krčani sodelovali na državnem prvenstvu v show danceu. »Zdaj že začenjamo vaje s povsem novimi koreografijami ob popolnoma novi glasbi in v novih kostumih,« pravi Dušan Vodlan, strokovni vodja Društva za plesno dejavnost Krško. V društvu se bodo kmalu pričele priprave na poletno plesno šolo na Rogli. Že v marcu pa bodo organizirali tečaj akrobatskega rock and rolla, ki ga bo vodil priznani učitelj iz plesne šole Kazina. V Krškem pomeni ta plesna zvrst novost. G Iskra več pričakovala od sklada Presežki v Iskri — Ministrstvo ni dalo soglasja k načrtu, po katerem naj bi poskrbeli za delavce — Luštek: Vodstvo ni odločilo na svojo pest KOSTANJEVICA — Devetinpetdeset od skupno 200 delavcev tukajšnje Iskre je na prisilnem dopustu. Vodstvo si prizadeva, da bi zagotovilo tovarni nadaljnji obstoj in preostalim zaposlenim delo. Toda Iskrini delavci so nezadovoljni z načinom, s katerim želi direktorjeva ekipa v sodelovanju z državnim razvojnim skladom rešiti tovarno. Imajo tudi vprašanja o tem, kako so določali, kdo je v tovarni preveč. Pomoč otrokom in starim v psihosocialni krizi BREŽICE V mesecu marcu bodo delavci brežiškega Centra za socialno delo začeli z akcijo prostovoljnega nepoklicnega dela, s katerim želijo pomagati otrokom, mladostnikom in ostarelim. Prostovoljci bodo iskali predvsem v vrstah srednješolcev tretjega in četrtega letnika. S svojo prostovoljno pomočjo bodo dopolnjevali strokovno socialno terapevtsko delo, obenem pa pridobivali znanje in izkušnje, čustveno in moralno zadovoljstvo, morda pa tudi nekatere materialne koristi. S prostovoljnim delom želijo nuditi pomoč otrokom in mladostnikom, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v psihosocialni krizi: zaradi razveze staršev, življenja samo z enim staršem, kaznivega dejanja itd. Prostovoljci jim bodo nudili pomoč pri učenju in preživljanju prostega časa ter jim pomagali pri razreševanju trenutnih stisk. Lajšali bodo tudi težave ostarelih ljudi, ki so potrebni druženja, sprostitve, aktivnosti, pogovora, branja ali tudi drugih uslug. Pomoč bodo ponudili predvsem ostarelim v domu upokojencev ter osnovnošolskim otrokom, na katere bodo opozorili socialni delavci, osnovnošolska psihologinja, šole, sodišča in zdravstvene ustanove. Ocenjujejo, da bodo prostovoljci lažje kot predstavniki ustanove navezali pristen stik in čustvene vezi. Mladim bodo bližje po statusu in starosti, zato se bodo lažje vključili v družine. Čeprav je akcija šele na začetku in o njej dijakov še niso začeli obveščati, je za prostovoljno delo že nekaj zanimanja. Za dobro delo bo v prvi vrsti pomembna ustrezna motivacija, nato pa še redno usposabljanje in učenje ob delu. Tako bo Center za socialno delo pripravil za prostovoljce strokovna predavanja, jih učil socialnih spretnosti, nudil pomoč in svetoval ob človeških stiskah ter omogočil redna srečanja s strokovnimi delavci. _ _ _ B. D.-G. Direktor Iskre Kostanjevica pravi glede nastalih razmer naslednje: »Naredili smo program ukrepov in potrdil ga je upravni odbor našega podjetja. Taje posebej zahteval, da moramo razdeliti sklepe presežnim^ delavcem. Sklepi so zdaj razdeljeni. Še danes pa nimamo programa za reševanje presežkov potrjenega od ministrstva za delo. Dokler ministrstvo ne potrdi, tudi ne daje denarja za nadomestila, za prezaposlitve, samozaposlitve itd. Celoten program glede presežkov je narejen v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Sevnica.« Delavci očitajo načrtu, po katerem naj bi Iskra poskrbela za presežne delavce, nenatančnost, da ne rečemo pomanjkljivo strokovnost. Komu bi kazalo naprtiti krivdo za nezadovoljstvo Iskrašev, predvsem omenjenih 59? Po besedah direktorja Luštka so se v to- Druži boj proti trpljenju Posavsko društvo šteje že 400 članov — Osveščanje BREŽICE — Velike zasluge za dobro organiziranost sladkornih bolnikov v Posavju ima predsednik tamkajšnjega Društva za boj proti sladkorni bolezni, Ivan Živič, še nekaj drugih prizadevnih bolnikov, zdravstveno osebje in posebej dr. Vanda Kostevc-Zorko, strokovnjakinja s področja sladkorne bolezni. Letne skupščine društva seje udeležilo okrog 200 članov in gostov, med njimi tudi predsednik Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije, Štefan Temlin. Društvo je v preteklem letu v vseh treh posavskih občinah organiziralo dobro obiskano predavanje, razstavo, degustacijo in ugodno prodajo zeliščnih zdravil Krke iz Novega mesta. Okrog 70 diabetikov je na izletu v Rogaško Slatino spoznalo program zdravilišča in vpliv zdravilne vode na njihovo bolezen. Posavsko društvo se je aktivno vključilo tudi v izvedbo prvega srečanja diabetikov Slovenije. V septembru je 50 bolnikov ob pohodu na Bohor prisluhnilo strokovnim besedam o fizični aktivnosti diabetikov. V Brežicah in v Krškem so organizirali še predavanje o novostih pri zdravljenju sladkorne bolezni in o zdravstvenem zavarovanju. Društvo je doseglo, daje dr. Zorkova prejela oktobrsko nagrado občine Brežice. Tudi sicer zelo dobro sodeluje z zdravstvenim osebjem in ustanovami v Posavju. Vsi skupaj bi radi zagotovili čimboljšo samokontrolo krvnega sladkorja in morda še v prvi polovici letošnjega leta preko podjetja Medisense iz Ljubljane dobili nekaj merilnih aparatov po ugodnih pogojih. V ta namen so na letni skupščini pripravili tudi predstavitev teh aparatov. Tudi letos bodo organizirali več predavanj in strokovnih izletov, zagotavljali strokovno literaturo in časopis Sladkorna bolezen za vse člane, organizirali srečanje diabetikov Posavja ob 27. juniju mednarodnem dnevu diabetesa, poskrbeli za obisk pri težjih bolnikih, se vključevali v reševanje socialnih težav svojih članov in še naprej pridobivali nove člane. B D.-G. V PODZEMLJU BODO POSLOVNI PROSTORI BREŽICE - Brcžičani bodo dali v najem podzemne objekte pod trgovskim podjetjem Posavje. Doslej so jih imeli za javno zaklonišče, čeprav ne ustrezajo zahtevanim normativom, v prihodnje pa naj bi služili potrebam gospodarske ali storitvene dejavnosti. Bodoče najemnike bodo izbrali z natečajem, vendar so že sedaj sklenili, da bodo smeli organizirati le take dejavnosti, ki bodo po potrebi še dopuščale uporabo prostorov za naravno zaklonišče. varni držali navodil, ki jim jih je dal sklad. »V največji meri smo upoštevali ta navodila, in sicer tudi zato, da ne bi prišlo do upravičenih pritožb in da nebi program propadel. Iz sklada so nam jasno povedali, da je pred nami samo stečaj, če program ne uspe,« pravi Luštek. Vse bolj se dozdeva, da razvojni sklad odloča o marsičem glede kosta-njeviške Iskre. Deluje iz ozadja, saj ga nekako »ni več blizu« po lanskem podpisu pogodbe o prenosu premoženja Iskre Kostanjevica v sklad. Luštek ob tem zavrača možne očitke, daje bila Iskrina • Delavci, mogoče premalo poučeni o zakulisnih dogovorih, ki so Iskro Kostanjevica izročili skladu, se jezijo na vodstvo tovarne, kar je razumljivo, saj ne morejo neposredno h Kor-žetu in njegovim svetovalcem. Nezadovoljni z odločitvami o tem, kdo je na spisku t. i. presežkov, pišejo pritožbe na prejete sklepe. To zadeva zlasti vodstvo tovarne, kije po splošnem navodilu sklada natančno določilo, kdo je v Iskri odveč. poroka s skladom prenagljena in pravi: »Mi smo ugotavljali, da je v tovarni preveč delovne sile. Razmišljali in tehtali smo, kaj narediti. Postalo je jasno, da ne moremo preživeti in da nimamo denarja, da bi tem ljudem zagotovili odpravnino in vse, kar jim zakon omogoča. Šlo je za to, ali čakamo, da bomo šli v stečaj, kadar bomo šli, ali da s skladom naredimo pogodbo in sklad prevzame skrb za presežne delavce. Odločili smo se, da podpišemo s skladom pogodbo, vendar je bila to težka odločitev. Posvetovali smo se z banko, z izvršnim svetom, upravni odbor je posebej razpravljal, kaj narediti. V holdingu Iskra smo imeli posebne sestanke o tem. S podpisom pogodbe se je sklad obvezal, da bo poskrbel za presežke. Zato smo pričakovali, da bo hitro pomagal z denarjem. Upali smo, da bomo program razreševanja presežkov bolj hitro speljali, da bodo ljudje res dobili denar, odpravnino in vse, kar jim po zakonu pripada.« Ko v Iskri danes ugotavljajo, da sklad ni izpolnil obljub, se bodo nad razmerami v tovarni morali zamisliti tudi tisti, ki so skupaj z. vodstvom ko-stanjeviške Iskre nasedli lepim besedam ljudi iz sklada. M. LU?AR Hrvat cenejši Rezervna delovna sila — Reven hrvat BREŽICE — Težave, ki pestijo zaposlene v brežiškem gospodarstvu, in razmere, ki vladajo v podjetjih v tej občini, ostajajo kar nekako v senci dogajanja v sosednji krški občini To ne pomeni, da je v Brežicah vse v redu. Vse bolj je jasno, da bodo v podjetjih odpuščali L i presežne delavce. Taka primera sta Tovarna pohištva Brežice in »Posavje«, govori pa se tudi o drugih firmah, kjer ugotavljajo, da imajo za sedanji obseg dela preveč zaposlenih. Adria Brežice ostaja še vedno na pol poti do novega lastnika ali kamor koli že. Zaposleni sicer upajo, da bo tovarna postala njihova last, vendar jim za uresničitev tega cilja manjka ustrezno dovoljenje državnega razvojnega sklada, se pravi ključno soglasje. Razplet je v prvi vrsti odvisen od volje te ustanove; brežiških delavcev ljubljanski državni upravljalci ne bodo kaj dosti poslušali. Spričo tega so Brežičani menda kar nekako popustili v pogajanjih, saj nekatere informacije kažejo, da se sindikat ukvarja s posli, s katerimi bi se moralo vodstvo brežiške to vartteyrikolic. Čeprav se zdi, da delavci v podjetjih ostajajo brez zaposlitev zaradi pomanjkanja dela, gre v nekaterih primerih za nekaj povsem drugega. Znano je, da nekatera podjetja ali obrtniki ob meji s Hrvaško odpuščajo delavce Slovence. Potem zaposlijo Hrvate, s katerimi prej sklenejo indi vidualne delo vne pogodbe. Očitnoje, da bolj revnim Hrvatom lahko dajo občutno manjše plače, celo manjše, kot je slo venska zajamčena, medtem ko si s slovenskimi delavci takih igric ne bi mogli privoščiti. Vprašanje zase je seveda, če taki delodajalci poleg plače zagotovijo delavcem še katero od pravic, ki jim pripadajo po mednarodnih sporazumih. Bolj ali manj je znano, da ne. Toda delavcem v krizi očitno ni do razprav o delavskem soodločanju, pripadajočem toplem obroku in zakonitih dopustih. M. LUZAR Z ZNANJEM PROTI BOLEZNI — V preteklem letu se je v društvo včlanilo 235 bolnikov, tako da zdaj šteje že čez 400 članov. Včlanjevanje imajo še vedno za prednostno nalogo, saj bolnikom prinaša osveščanje in z njim manj trpljenja. (Foto: B. D.-G.) HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Država naj plača stare račune! To so zahtevali krajani, ko so dajali mnenje o lokacijskem načrtu za mejni prehod __________Obrežje — Na parcelah načrtujejo brez dogovora z lastniki OBREŽJE — V gasilskem domu na Obrežju so krajani Jesenic na Dolenjskem sredi preteklega tedna obravnavali lokacijski načrt za mejni prehod Obrežje. Načrt pomeni legalizacijo državne čmogradnje, ki je bila zgrajena v burnih časih tik pred vojno. Krajani so, kot že večkrat doslej, poudarili, da nihče ni nasprotoval taki gradnji, da pa niso zadovoljni s kasnejšim obnašanjem države in občine. Slabe izkušnje jim zdaj vlivajo nezaupanje v vsako malenkost. Predvsem je bilo slišati očitke tistih ni niso mogli zvedeti, kdo je v občinski nekaj krajanov, ki jim je država (pravzaprav občina v njenem imenu) odvzela zemljišča, a še po letu in pol ni plačala vse pozidane zemlje niti obljubljene odškodnine za Uničene pridelke. Zahtevali so. naj občina najprej poravna dolgove in šele potem vprašuje za mnenja krajanov o načrtih. Na sestanku sc ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Odgovornih občinskih mož namreč ni bilo. Sporočili so le. da so nujno zadržani. Tako kraja- VOJAKI BODO FOTOGRAFIRALI CERKLJE OB KRKI - V ponedeljek se je v tukajšnjem vojaškem ličnem centru začel fotoamaterski tečaj pod vodstvom mojstra Stanislava Kidcriča. Fotolaboratorij za te namene so opremili z lastnimi sredstvi, s prenavljanjem dediščine JA in -delno tudi s pomočjo fotografa Kideriča. upravi odgovoren za skuhano godljo, in celo tega ne, pri kom so spiski lastnikov odvzetih zemljišč s pripadajočimi že izplačanimi in še preostalimi vsotami odškodnin. Nezaupljivi krajani so sc obregnili tudi ob načrt, na katerem je že vrisana bodoča gospodarska ploščad, čeprav ni predmet obravnave in je tako tudi označena. »Kar izbrišite to iz načrta, da ne bo pozneje nesporazumov in da ne boste nekoč rekli, da smo tudi za ta del dali soglasje!« so zahtevali. Prav tako se niso dali odpraviti z mnenjem, da se obstoječa ploščad razširi le za malenkost. Pol hektarja zemljišč bo spel nekomu odvzeto. Direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Dušan Blatnik je sicer pojasnjeval, da bodo zemljišča odkupljena in ne odvzeta, vendar vaščanov ni prepričal. Nekateri izmed njih so zato vse. ki bi to morali že sami vedeti, opozorili na način odkupa. Še pred • Načrtovalci iz krškega Savapro-jekta so ob razgrnjenem načrtu predstavili, kaj vse je že zgrajeno na prehodu in kaj je še potrebno. Gre predvsem za ureditev omrežja elektrike, vodovoda, hidrantov, kanalizacije in za gradnjo čistilne naprave. Že obstoječo ploščad naj bi razširili še za približno pol hektarja. Tja naj bi prestavili tovorni promet in zato postavili še nekatere nujne objekte za policijo, carino, vaterinarsko in fito-patološko službo ter špedicijo. Krajani bodočo naložbo gledajo s praktičnimi očmi. »Če se bo gradila kanalizacija in čistilna naprava,« so predlagali, »potem naj se že pri načrtovanju upošteva tudi možnost priključitve vaške kanalizacije.« Krajanom se zdi skupno vlaganje in z njim pocenitev izgradnje nekaj povsem normalnega, medtem ko se državna birokracija doslej do takega sklepa še ni dokopala. Brez pritiska krajanov in občine se najbrž tudi nikoli ne bo. kakršnokoli obravnavo bi morali stopiti do lastnikov in se dogovoriti z. njimi. B. D.-G. Kako so fige končale v žepih lastnikov Predstavljajte si, da ste lastnik parcele. Lepo jo obdelujete, pobirate solato, korenček, krompir, morda celo zelje, pšenico ali koruzo. Nekega dne se pojavi pred vašimi vrati človek iz občine in vam poil nos pomoli kos papirja. Na njem je narisan načrt. Ker ste zvedavi, prisluhnete, kaj vam želi povedati, hi pravi, da bo na vaši paneli gospod Tapata zgradil konjski lilcv. Gojenje konjev je pač državni interes. Oseba iz občine vas vpraša -tako kol veleva protokol - kaj si mislite o stvari. Seveda že zajeme-te sapo, da bi usuli nanj prvki-pevajočo jezo, začudenje, obup in protest, a vas elegantno zaustavi. "Ne, gospod Lastnik, to ni predmet današnjega pogovora. Vi, lepo vas prosim, samo povejte, ali je v redu načrt hleva. Se vam morda ne zdi, da je zadnja stena, tukaj na levi strani, malo preveč poševno? Mislile, da so odprtine dovolj velike, da bo konj skozi njih pogledal v svet? Kaj pa hlevski gnoj? Veste, gospod Tapata bo zgradil..” “Kaj mi je storili?" se sprašuje glas v vaši glavi. “Če bo gradil odlagališče za hlevski gnoj - tudi jaz bi potreboval novega. Ali ne. bi morda zgradila skupaj? (Kaj, tale Tapata da bi gradil na mojem?) Ne, gie samo za načrt. 'Rako je rekel občinski uradnik. (Načrt gor ali dol, moje je moje!) Pa državni interes, konji..." V zgodbi nihče razen gospoda Lastnika ni na pravem mestu (pa še zanj bi bilo bolje, da je kje na drugi strani oble). Le kaj počne občinski uradnik pri lastniku? Ali ne bi graditelj, še preden je plačal izdelavo načrta in ga potisnil v zobe javnosti, kot se spodobi, moral stopiti do lastnika. Vprašal bi ga po parceli, jo kupil, se dogovoril za odkup ali ga vsaj obvestil o svoji nameri. Tako bi moralo biti, če bi bil Tapata res premišljen gospod, poslovnež, pravi rejec konjev, ki misli za naprej. Na žalost je tak klavrn kupec država. Samo zaradi tega, ker členi njene neuničljive birokracije niso začeli zgodbe na pravem koncu, bodo fige za vselej ostale. Ne na kupu gnoja, ampak v žepih lastnikov. B. DUŠIČ-GORNIK Novinarji Dolenjskega lista komentirajo V k Novo mesto z fjupanom Supermanom? Ali novomeška občina potrebuje profesionalnega župana ali ne? Poslanci Slovenske ljudske stranke v občinskem parlamentu so prepričani, da ni dvoma: potreben je profesionalec, saj delegatske pobude govorijo o stiskan na vseh področjih, napovedujejo se štrajki, brezposelnost in navsezadnje tudi preobrazba lokalne samouprave, za kar naj bi potrebovali ne enega, ampa, dva,' da bi študirala zadevo. Tudi Zeleni so prepričani, da Novo mesto potrebuje župana s 120-, ne pa z 20-oastotnim delovnim časom. Da si občina s 60 tisoč prebivalci zasluži profesionalnega župana, mislijo tudi v SDP in več ali manj tudi v drugih strankah občinskega parlamenta, le da so te to stvar razložile bolj zavito oz. pragrnatično, kot se navadno reče zvijačnemu iskanju rešitve za celo kozo ob sitem volku. Svoje je že na začetku županstva povedal tudi Matjan Dvornik, ki je imel možnost sam odločiti, ali bo funkcijo opravljal profesionalno ali neprofesionalno. V prepričanju, da to delo zahteva celega Marjan Dvornik očitno misli, da ne, oz. se je pripravljen žrtvovati in funkcijo zaradi nove službe v Ljubljani, ki se ji tudi ni mogel odreči, opravljati neprofesionalno. Stranke v občinskem parlamentu mislijo, da je potreben profesionalec, posamezni poslanci (predvsem člani komisije za volitve in imenovanja) pa so pripravljeni Dvorniku ustreči, saj v zdajšnji skupščini ne vidijo človeka, ki bi lahko postal profesionalni župan namesto Dvornika. Zadeva se je zaenkrat končala tako, da bodo stranke v tako, da bodo stranke v štirinajstih dneh povedale, ati naj Dvornik ostane neprofesionalni župan ali pa se začno postopki za imenovanje novega profesionalnega župana. Morda ima še najbolj prav Jože Derganc, da Novo mesto ne potrebuje nobene take afere, ker mu bo le škodila. Vprašanje je le, na kom je, da je ne bi (za)kuhal: na Matjanu Dvorniku ali na poslancih novo meške skupščine? mesom imajo opraviti, je lahko meso, pridobljeno s črnim zakolom živali, človeku nevarno. Tako • • Posebno vprašanje je, če je moč pojav ikravosti v Dobovi povezati z bivanjem Romov v tistih krajih. Dokaj utemeljeno sklepajo, da je tako. menijo inšpektorji in navedeni primeri iz krške in brežiške občine jim dajo prav. MARTIN LUZAR človeka, se je odločil za prvo možnost in občinska skupščina je potem te potrdila njegovo odločitev. Prav Marjan Dvornik je tisti, ki je zakuhal zdajšnji novomeški problem. Vpovolilni delitvi stolčkov med stranke je bil namreč imenovan za državnega sekretarja v ministrstvu za promet in zveze, še naprej pa bi bil rad tudi novomeški župan. V ministrstvu so mu, tako zatrjuje, obljubili, da bo en dan na teden lahko ostal v Novem mestu, sicer pa bi županoval tudi v popoldanskem času, ob vikendih ipd. Občinska komisija za volitve in imenovanja - sklicana na hitro, da bi za četrtkovo skupščino pripravila predlog sklepov !t odgovor na županovo prošnjo, da bi mu omogočili opravljati funkcijo neprofesionalno - se je po lastnih trditvah odločila za najmanjše zlo. Ker ne bi bilo dobro, da bi se zamerili Marjanu Dvorniku, saj bi se to potem lahko poznalo na novomeških cestah, so ustregli njegovi želji. Dodali so le predlog, da bi junija ocenili, ali tako organjzirano delo v redu poteka ali ne. Član komisije Jože Kukec pa je na skupščini zadevo podkrepil, da on že ne bi bil pripravljen glasovati za tistega iz vrst zdajšnjih poslancev v občinskem parlamentu, ki bi bil pripravljen prevzeti župansko funkcijo (profesionalno) za nekaj mesecev. Enkrat potem pa naj bi tako ali tako bile nove volitve. Ciril Klemenčič se je hudoval, da tako ne bo šlo, in se zanimal, ali je zdaj novomeška skupščina čakalnica za državne funkcije ali kaj. “V jeziku sedanje mladine bi rekel, da si Superman, ” pa je rekel Dvorniku Andrej Bartelj in dodal, da bi kljub temu potreboval še pomočnika, da bi lahko normalno opravljal garaško delo pomočnika cestnega ministra in delo župana občine s 60.000 prebivalci. "Navsezadnje se je treba tudi vprašali, kdo bo prevzel odgovornost, če se človek v tem letanju med Ljubljano in Novim mestom zabije, si očitno ni mogel kaj, da ne bi ‘‘pičil" Jože Beg iz vrst SLS. Novomeška občina torej potrebuje profesionalnega župana ali ne? Nitrorazredčilo za lakirano solato Na petkovi razpravi o prostorskih in ekoloških dilemah v tpsči ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ Nevarno meso V Posavju so spet odkrili ikravost govejega mesa. Potem ko so pred meseci ugotovili to obolenje v Kostanjevici, je bila zdaj na vrsti Dobova. V zadnjih 14 dnevih so tam zabeležiti kar tri primere, ko je goveje meso vsebovalo tenio saginato, torej ikro trakulje. Inšpekcija ob teh ugotovitvah zelo pozorno spremlja razmere v prometu (govejim) mesom na do-bovskem območju. Da je pozornost upravičena, si bo priznal vsakdo, ki ve, da si človek z uživanjem ikravega mesa lahko nakopa trakuljo. Tokrat so ikravo meso odkrili v klavnici v Brežicah in to govedino bodo pred uporabo naredili užitno po vseh strokovnih zahtevah. Tam, 0 7. zatrjevanju nekaterih kulturnih delavcev morala delati polprofesionalno. Družba pa bi morala pomagati, da bi bila njeno petje in plesanje na tako visoki ravni, da bi jo lahko poslali na vse evropske folklorne festivale. In kaj so storili v črnomaljski občini? Nič! Ljudje vadijo, dosežejo določeno kvaliteto, toda kaj, ko se njihovi nastopi navadno začnejo in končajo na črnomaljskem jurjevanju! Naprej ne morejo, ker ni denarja za avtobusne prevoze, da ne omenjamo oblačil in še česa, s čimer bi Belokranjce dostojno predstavljali v svetu. Večina drugih folklornih skupin v črnomaljski občini le še životari, o številnih pevskih zborih ni nikakršne sledi več. In godba na pihala? Pripravi dobrodelni koncert za nakup glasbil, pa zbere 16 tisoč tolarjev, kar je komaj dovolj za kovček za klarinet. Kakšno stimulacijo lahko da tem glasbenikom družba? Je morda igranje po pogrebih spodbuda za mlade ljudi, ki delajo v kulturi? Ob vsem tem bi se moral marsikdo zamisliti nad kapitalom, ki ga je potrebno vložiti v kulturo, ki se prav tako lahko obnaša tržno, a doslej je bila vedno v podrejenem položaju v primerjavi z gospodarstvom. Neprestano so ji dopovedovali: gospodarstvu gre slabo, ne bo plač, davkov, denarja. Mar ne bi lahko tudi v kulturi, če bi ji ob pravem trenutku dali pravo spodbudo, naredili "biznis”? Ali pa bo morala ostati vedno v senci gospodarstva, capljati za njim ter čakati na vbogajme? In to samo zato, ker so vanjo premalo vložili, da bi lahko donosno vračala. MIRJAM BEZEK-JAKŠE kjer' mesa ne pregledujejo, je seveda možno, da najde pot v lonec tudi ikravo meso. Zato inšpektorji svarijo pred črnimi zakoli govedi, saj pomanjkanje nadzora nad mesom lahko zagotovi človekovemu drobovju omenjenega neprijetnega podnajemnika. Da strah pred črnimi zakoli ni samo bavbav, dokazuje tudi primer iz leta 1971. Takrat je nekdo v krški občini umrl za vraničnim prisadom. Okužil se je bil ob prisilnem zakolu obolele živali. Ker priložnostni mesarji pod vaškim kozolcem pač ne vedo, s kakšnim Sporočilnost Capljanje v senci ezopskega jezika o Catezju Ko je na zasedanju črnomaljske občinske skupščine tekla beseda o osnutku letošnjega proračuna, se je eden od delegatov spotaknil ob kulturo. Imel je pomisleke, ali za načrtovanih slabih 12 milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih namenili za to dejavnost, res dobijo dovolj kulture in ali se vlaganja zares poznajo v kulturnem življenju. Zaradi ustanovitve begunskega centra na Čatežu je v tem kraju onemogočeno oz. za daljše obdobje zaustavljeno izvajanje začrtane in že sprejete razvojne politike tega kraja, to jra ni sprejemljivo za občino Trebnje. Trebanjska vlada je to in še nekatere svoje ugotovitve, [totem ko se je seznanila z v Pridejal je še, da je po njegovem A se je našel kulturni delavec, ^^‘JtanovZ Mmega fentra k, ze leta dobro pozna razmere v za he?unce „„ Čatežu, seznanila črnomaljski kulturi in je lahko s celo rešto argumentov oporekal kompleksu nekdanje !MV je predstavnik Revoza Zdravko Slak iznašel genialno formulo za obrambo pred vse glasnejšimi obtožbami prebivalcev na račun onesnaževanja okolja. “Tisti, ki nam očitajo, da je kakšna stvar jni nas narobe, naj te svoje trditve najprej dokažejo/" se je odrezat pravnik Slak. Pač po načelu, da ni nihče kriv, dokler mu krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo. A v tem primem ima ta princip drobno napako. Žrtev naj bi torej dokazovala, da je res žrtev, in če tega ne bi mogla dokazati, bi Itil žrtev tisti, ki je žrtev naredil za žrtev. Ali: umorjeni naj bi morilcu dokazal, da je mrtev, da ni umrl od prehlada in da ni naredil samomora, ampak je umri zato, ker ga je morilec ubil, in to na grozovit način. V konkretnem primerit bi to jromenilo, da bi morali stanovalci Grma, ki jim delci iz Revozove lakirnice kar naprej lakirajo sadje in zelenjavo, strokovno dokazati, da je lakirana solata slabša kol nehtkirana. Ce tega ne bi mogli dokazati, bi morda morali za lakiranje še kaj plačati, če jta bi jim le uspelo, bi dobili ločno določeno količino nitrorazrvdčila, ki bi ga jrri pripravi solate uporabljali namesto kisa. ANDREJ BARTEU pristojne republiške ustanove. Uradu za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi je trebanjski izvršni svet predlagal, naj bi begunski center na Čatežu najpozneje do 1. julija letos ukinili in begunce od tam preselili v del nekdanje vojašnice “Simon Gregorčič” v Tolminu, kjer je na voljo še dovolj prostora. Ta vojašnica je po sklepu slovenske vlade iz aprila lani in odloku o ustanovitvi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v upravljanju tega centra. Trebanj-cem je ta center posredoval namere v zvezi z opuščeno osnovno šolo na Čatežu (kot smo že večkrat poročali je v tej stavbi zdaj begunski center) kot objektom za učno vzgojne namene slovenskega šolstva. Trebanjska vlada podpira te namere in predlaga, da se dogovori z omenjenim rejmbliškim centrom o preureditvi šole na Čatežu za potrebe dejavnosti centra nadaljujejo. Še več: Trebanjci so bili tolikanj konkretni, da so tudi predlagali, kakšno najemno pogodbo naj bi sklenili o uporabi in upravljanju šole na Čatežu s centrom in kakšno z uradom za begunce. Do tod vse lepo in prav, ako ne prej omenjenemu delegatu. Imel je bl v s, Niškega sporočanja še kako prav, kajti če sc zdi, da oz komuniciranja bolj v ezopskem je vsota, k, so jo Črnomaljci jeziku prispelo iz belj Ljubljane z namenih za kulturo velika, teto urada za h (, piset lcc da se zato ker ho zaradi vsesplošne z vsemi j,dl n ’hudami revščine denarja za nekatere druge Trebanjcev strinjajo razen s tistim dejavnost, znatno premah, tnka- ki govon 0 datu,Jnu presehtve ^ kor pa ga ne bo za kulturo preveč. „mcev iz slare čateš£e ljuh_ ln t e. kot je bilo shsati na seji, ]jamki uradniki nočejo nič slišati pomanjkanje denarja pomeni one- 0 zad„jem mku za prcse\itev be. mogoča,,,c dela v pol,Ido, potem gHnskcga centra na dntgo lokacijo, je moč trdi", daje kultura se bolj jc () , jldiju m3 ampak hi občutljivo področje kjer je prazna na rajc vMl da sc vsa stvJod!ožl blagajna navadno se bolj usodna. 2a nedoločen čay ,n tako SQ Tisti, ki dobro poznajo razmere, gospodje med vrsticami sporočili, •------- da pravzaprav ne soglašajo s temeljnim predlogom Trebanjccv, zatrjujejo, da v črnomaljski kulturi niso znali dižati kontinuitete. Na osnovi 12 milijonov tolaijev, ki naj bi šli letos za kulturo, nekateri ugotavljajo, da je kultura draga. Rozabljajo jra, da stagnira ter da je močno v nevarnosti zlasti ljubiteljska kultura. Mar to {romani, da so tako jrrejšnjcin kot tudi v sedanjem sistemu zavestno pustili nekatere uspešne projekte, da so propadli? Na primer folklorno skupino “Semiška olicet", ki bi po in je zadeva pristala v začaranem krogu, na plečih okolja, ki so mu z vrha vsilili “začasno ” rešitev sicer globoko humanitarnega vprašanja. RAVEL PERC HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Dogodki v sliki in besedi AVTORJA O KNJIGAH - V ponedeljek sta sc s svojimi bralci in somišljeniki v novomeškem hutelu Metropol srečala Lado Ambrožič -Novljan, avtor knjige Pol stoletja pozneje, in dr. Veljko Rus, avtor knjige Zapiski iz življenja Josipa Rusa (obe knjigi smo že predstavili v naši Prilogi). Goste je pozdravil predsednik IŠ občine Novo mesto Boštjan Kovačič, življenje avtorjev je orisala in odlomke iz njunih del predstavita Staša Vovk. O zanimivih podrobnostih in motivih ob nastajanju njunih del sta spregovorila tudi avtorja sama in potem dela tudi podpisovala. T. Jakše) CELODNEVNA AKTIVNA ZAŠČITA OKOLJA — Sevniški izvršni svet in podjetje KIN PIC sta pretekli petek v sevniškem hotelu Ajdovec in pred njim pripravila predstavitev nemškega podjetja Rohr-Blitz, ki ga 17. leto v Dortmundu uspešno vodi sevniški rojak Alojz Jazbec. V podjetju, ki se ukvarja s prevozom vseh vrst odpadkov, čiščenjem cevi in odtokov itd, je 16 zaposlenih, Jazbečeva desna roka pa je njegova soproga Brigitte. Številni predstavniki komunalnih in drugih večjih podjetij iz Dolenjske, Posavja, Zasavja in vzhodne Štajerske (na posnetku) so nazorno spoznali učinkovitost tehnološko dobro podprtega podjetja, ki naj bi v enem mesecu v Sevnici dobilo sestrsko firmo. Njene storitve bodo na voljo strankam dan in noč in bodo cenejše kot so v Nemčiji. (Foto: P. Perc) ***** ROKOMETNO IGRIŠČE — Pri OŠ Brežice so to jesen začeli postavljati kovinsko ogrodje, ki bo nosilo streho nad rokometnim igriščem. Sedaj so z deli pri koncu, vendar marsikdo od mimoidočih še vedno začudeno gleda v postavljeni »šotor«. Morda je bila to res najcenejša rešitev, a ne bo ravno v čast mestu, kije zaščiteno kot zgodovinski spomenik. (Foto: B. D.-G.) PRIJETNO ZA UHO — Učenke 6. razreda črnomaljske glasbene šole so i letošnjem šolskem letu ustanovile sekstet. Vodi ga ravnatelj šole Silvester Mihelčič, kijih tudi spremlja z elektronsko harmoniko, Anton Čorbič pa z violino. Sekstet goji ljudske in umetne pesmi, slednje predvsem domačih avtorjev. Na ugoden odmev pri poslušalcih so naletele zlasti pesmi, za katere je besedilo napisal Toni Gašperič, uglasbil pa Silvester Mihelčič. Čeprav pojejo šele nekaj mesecev, so se dekleta predstavila že na številnih nastopih. Na fotografiji nd enem zadnjih v Podzemlju (od leve proti desni): Jasmina Tomič, Helena Schvveiger, Katja Pečjak, A na Vrščaj, Martina Pezdirc, manjka pa Petra Plevnik. (Foto: M.B.-J.) Clothinc Department Fok SnciAiCtmoMm J FOR 5rtCl/a V.USTOMERS MANU6L$(Q MA DE IN ITALV / 'M / "*#- NOT FOR ME - Iz protesta nad zaničcvanjcn^Mfojc^m^^^j^^Sca i’ mojem rojstnem mestu ne bom nikoli jirestopil praga trgovine pod tem napisom na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. (A. B.) 8 DOLENJSKI UST St. 8 (2271) 25. februarja 1993 “Klepetulje” za govorico telesa Novomeška plesna skupina Terpsihora dance company ima vse več privržencev -S koreografijo “Klepetulje” se je predstavila širšemu slovenskemu prostoru LJUBLJANA - Na letošnjih “Dnevih plesa”, ki sta jih v začetku leta v Cankarjevem domu organizirala ZKO Slovenije in Cankarjev dom, je sodelovala tudi plesna skupina Terpsihora iz Novega mesta. Skupina je reprezentativni del novoustanovljenega plesnega društva Terpsihora dance company, ki je nastalo po združitvi plesnih skupin Terpsihora, ki jo je vodila Marta Štemherger, zdaj predsednica društva, in Teora, ki jo je vodila Mojca llotko, zdaj njena namestnica, kajti Marta se že nekaj časa mudi na strokovnem izpopolnjevanju v N en Yorku. Terpsihora je ime grške muze plesa, Teora pa je skrajšana verzga tega imena. ZGOVORNOST TELESA - Taka je telesna govorica novomeških "Klepetulj", koreografije, s katero je plesna skupina Terpsihora prodrla v svet. "Sodoben ples je telesu prijazen, ” pravi Mojca Hotko, ki vodi tudi skupino mlajših plesalcev. Na “Dnevih plesa” so plesalke Anamarija Verčck, Vanja Šepec, Mirjam 1’relc, Andreja Žitnik in Mojca Hotko prikazale izvirno koreografijo Marte Šlembergar z Gallus seje predstavil Dunajčanom Ribniški pevci so s svojim nastopom Dunajčanom pričarali vzdušje Gallusovih časov - Nastop so združili z ogledom kulturnih znamenitosti DUNAJ • Najboljše ribniške pevke in pevci so v nedeljo 14.februarja, nastopili v dunajski cerkvi meniškega reda piaristov. Izvedli so Gallusovo mašo Missa canonica in nekaj njegovih motelov. Dvodnevno bivanje na Dunaju z zanimivim in poučnim ogledom mgpomembnejših kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki jih je za poznavalce kot običajne turiste na Dunaju v obilju, je pevcem in najvišjim predstavnikom ribniške občine, ki so jih spremljali, omogočil na Dumgu živeči Ribničan Tone Levstik. Za mešani pevski zbor, ki sc ga je kljub nestalnosti, saj ga sestavljajo pevci iz različnih pevskih zborov širom ribniške občine pa tudi od drugod, oprijelo ime Gallus, je bil nastop na Dunaju že peta ponovitev nastopa, ki so ga imeli ob počastitvi 4(X)-letnicc Gallusove smrti v ribniški farni cerkvi. Za prvi nastop sc je zbor pripravljal skoraj leto dni, ponovitve nastopov v italijanski Arccvii, Šentjerneju, Zagorju in še enkrat v Ribnici pa so še dodatno prispevale k temu, da je bil njegov nastop na Dunaju kljub zahtevni izvedbi Gallusovih del brezhiben. Maša, ki je po zaslugi ribniških pevcev oblečenih v nekoliko prilagojena srednjeveška oblačila, Dunajčanom pričarala vzdušje svečanih maš Gallusovega časa, je bila tudi drugače nekaj posebnega. Potekala je kar v treh jezikih. Poleg domačega župnika, ki je maševal v nemščini, in ribniških pevcev, ki so izvajali Gallusovo delo v latinščini, je v slovenščini kot gost maševal tudi župnikv dunajske slovenske župnije Tone Štckel. Prav zaradi slednjega je župnik cerkve srednjeveškega reda piaristov, ki imajo poleg župnije na Dunaju tudi vrtce, osnovno šolo, daleč naokoli priznano klet, preurejeno v restavracijo odprtega tipa, in znano Kulturno življenje se vrača Izposojevališče na Radoviči postaja kulturno središče RADOVIČA - Metliška ljudska knjižnica je pred približno tremi meseci odprla na Radoviči prvo in za sedaj še vedno edino knjižnično izposojevališče v občini. Za delo v njem dvakrat na teden (ob torkih in sobotahj skrbi domačinka Anica Lilič, sicer pa nad izposojevališčem bdi tudi knjižničarka iz metliške knjižnice Marta Strahinič. “Izposojamo knjige, video Anica Lilič kasete, revije. Včasih v enem dnevu celo do 60 knjižničnih enot, kar je za kraj, kakršen je Radoviča, veliko. Imamo 65 članov, starih od tri do scdcmscdct let, res pa je, da so med bralci v glavnem mlajši. Starejši sc očitno še niso navadili, da imamo v kraju knjižnico,” pravi Anica.Radoviško izposojevališče dobi nekaj denarja iz republike tudi zaradi demografske ogroženosti teh krajev. Tako si lahko ob vsakem nakupu privoščijo knjigo več, kot bi si jo sicer. Potem ko so imeli ob otvoritvi okrog tisoč enot knjižnidicga gradiva, prihajajo sedaj na Radovico vse novosti, tako da ljudje na vasi zanje ne bodo prikrajšani. Z odprtjem knjižnice, ki so jo uredili v prostorih nekdanje podružnične osnovne šole, na Radoviči niso dobili le kulturno ustanovo, pač pa veliko več. Ko so pred 22 leti šolo zaprli, so Rado-vičani zgubili kulturno središče, ki so ga prav s knjižnico zopet dobili nazaj. “V knjižnici imamo namreč tudi različna predavanja, vaje kulturnega društva, za najmlajše knjižnične uganke, pripravili bomo trudi ure pravljic. Vse to je dahnilo kraju novo življenje. Ljudje so zadovoljni, želijo pa, da bi končno lahko dogradili tudi gasilni dom. Tako bi kraj pridobil veliko dvorano, s tem pa bi lahko zlasti na kulturnem področju še popestrili vaško življenje,” pove Anica Lilič. M.B.-J. gimnazijo (na njej je do upokojitve poučeval tudi naš Josip Stritar, obiskovali pa so jo številni Slovenci, (ki so jih Dunajčaniimcnovali ko-stanjarje in rešetarje) številnim zbranim povedal, da je bil po grščini, hebrejščini in latinščini prvi jezik nekega naroda, v katerem se je maševalo, staroslovanski jezik. Zaslužna za to sta bila sv. Ciril in Metod, katerih spominu so tako kot drugod po svetu, razen v Sloveniji, posvetili ravno omenjeno nedeljo. M. LESKOVŠEK-SVETE naslovom Klepetulje. Z njo so že nastopale v Tolminu, Krškem, Ljubljani, Otočcu in večkrat v Novem mestu in so bile vsakokrat lepo sprejete, na dnevih plesa pa so poleg aplavzov občinstva prejele tudi pohvalne strokovne kritike. To je bil prvi prodor te skupine v širši slovenski prostor, njen namen pa je v njem ostati kot enakopraven in kvaliteten dejavnik. Ta cilj skušajo doseči s temeljitim strokovnim delom, ki jim ga posredujejo plesni pedagogi - ti prihajajo na vaje v Novo mesto trikrat tedensko iz Plesnega teatra v Ljubljani - pa tudi s temeljitim delom med pomladkom, saj skupina šteje zdaj že preko petdeset članov in članic. Društvo deluje v Krkinem klubu, kjer pa postajajo prostori že pretesni, saj naenkrat vadi tudi po dvajset plesalcev. Skupine so razdeljene po starosti in plesnih izkušnjah, tri članice pa vodijo svoje plesne skupine po osnovnih šolah in tako širijo plesno kulturo ter hkrati skrbijo za kvaliteten naraščaj. Selekcija je namreč ■n*' m NA DUNAJU - Mešanemu pevskemu zboru Gallus iz Ribnice je gostovanje na Dunaju omogočil Ribničan Tone Levstik, ki na Dunaju biva že sedmo leto, upravlja pa s študentskim domom in hotelom Korotan. Predstavljanje Slovencev Dunajčanom preko pesmi je Ribničanom obljubil tudi za v prihodnje. (Foto: M. L.-S.) VPIS NA ŠKOFIJSKO KLASIČNO GIMNAZIJO ŠENTVID - Letos pripravlja Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani vpis za študij v prvem letniku rednega gimnazijskega programa Škofijske klasične gimnazije. Sprejetih bo 112 dijakov, ki sc bodo z opravljeno maturo lahko vpisali na univerze in druge visoke in višje šole pod enakimi pogoji kot učenci iz ostalih gimnazijskih programov. Posebnih pogojev za vpis na gimnazijo ni, v primeru večjega zanimanja pa bo vpis omejen na enak način kot za druge gimnazije. Informativna dneva na šoli bosta v fictek, 26. februarja, od do 15. ure in v soboto, 27. februarja, ob 9. uri. Informacije o šoli dajejo tudi po telefonu 061/52-272. '*.».12% obresti DOSTAVO NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA priloga dolenjskega lista NAGRADA V SOTESKO IN STARO BUČKO Žreb jc izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral .SLAVKO VOVK iz Soteske in MOJCO BREZNIKAR iz Starc Bučke. Vovkovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Breznikarjeva pa bo prejela knjižno nagrado, Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 8. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8. REŠITEV 6. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SF, TBC, ALT, OKABE, KIR, LAT, RTINA, MORJ-OKA, JM, SMUČANJE, ATIS, ZOSTER, GALATEJA, KINA, OSP, ELA, KOKON, MASIV, KAS, ELI, ENKA, HAMILTON, LAON, ACI, SAGA. prgišče misli Socializem, prej jezik upanja, je postal ideološki zid, za katerim izginjajo upanja in perspektive. p SL0TFRDIJK Vera primarno ni sad vzgoje, temveč je bivanjska drža in izbira. P. KOVAČ-PERŠIN Ko človek eliminira nemogoče, potem tisto, kar ostane, pa če je še tako neverjetno, mora biti resnica. J. PLETERSKI Lepota ni nič dmgega kot sijaj resnice. I. URBANČIČ Estetika masovnih medijev vsebuje imperativ nujnosti, da ugaja in si pridobi občudovanje največjega števila, zato je njena estetika neizogibno kič. M. KUNDERA NAGRADNA KRIŽANKA 8 mšj/ & \\v®M m\y ir \\\\\\\\\\\\\\ SIMBOL ZA TOK ZRNENJE GOROVJE V BOLGARIJI x OTOK ČAROVNICE KIRKE INDUSTRIJ- SKA RASTLINA EDEN IZMED PIONIRJEV SL. SMUČARSKEGA SKAKANJA TRIPRSTI BRAZILSKI LENIVEC -mm& JO«„ ST. GR. MESTO VERSKI POGLAVAR MUSUMA- NOV j\ > V VRs^aRA- WaM vC V N>\ PRVRŽE-NEC KRALJEVINE INDUSTR. MESTO. V JV TRUČUI DOMAČE SUKNO ŽEN LASNI NAKIT ra\ Vl.93 PTIČ. TEKAČ UUBKOV. DOMAČE Z. IME NAJTEŽJE NAPAKA VINA > VRTNA ŠPINAČA JUŽNI SADEŽ oormrsK. DOLENJSKI UST or™ GRŠKI OTOK REPUBUKA V Z. AFRIKI VRSTA PTICA O ŽENSKO IME KOSOVSKI POLrTIK VLLASI CIRKONP JEVA RUDA KRAVICA VZDEVEK EISENHO- WRA SRBSKO M. IME ■SPaUJS* 00i5t JELENA NBE°sfk ABRAHAM SIN PRESTOL IGNACIJ BORŠTNIK EXEMPLI CAUSA PREBIVA- LEOAjmr df3ave GLASBENA VAJA DRŽAVA V ZDA • ZLITINA ZA ŽICO PRI ELEKTR. GRELNIKIH zanimivosti iz sveta B Mmirffifii Nasilje pušča dolgotrajne rane tudi na dušah ljudi. Kdo ve, koliko časa bodo prebivalci balkanskih dežel, kjer se zdaj dogajajo velike strahote, čutili posledice nesmiselnega vojnega divjanja, in kdo ve, kakšne vse bodo rane na njihovih dušah? Da so lahko dolgotrajne, pričajo mnogi primeri iz sodobnega sveta, kjer nasilja žal nikoli ne manjka. V argentinski “umazani vojni”, kot so politično nasilje vladajočega režima v obdobju od 1976 do 1983 imenovali novinarji, je brez sledu izginilo kakih 15.000 ljudi. To so bili predvsem nasprotniki režima in pripadniki levičarskih gibanj. Njihova trupla počivajo v številnih tajnih množičnih grobiščih ali pa so jih že zdavnaj požrle ribe. Režimski eksekucijski oddelki so namreč ubijali politične nasprotnike režima tudi tako, da so jim privezali na noge cementne uteži in jih potem metali iz helikopterja v reko Plato. Med izginulimi je bilo tudi precej žensk. Nekatere med njimi so bile v času aretacije noseče. Take so poslali v posebna koncentracijska taborišča, kjer so donosile in rodile, potem pa so jih likvidirali. Dojenčki in drugi otroci, ki so jim prav tako pobili starše, so potem izginili in tudi za njimi so se izgubile vse sledi. Danes, ko sc Argentina trga iz more režimske diktature in ko odkrivajo množična grobišča ter mukoma identificirajo žrtve, se iskanje izgubljenih otrok nadaljuje. Matere in stari starši so začeli iskati svoje sinove in hčere, vnuke in vnukinje že v trdih časih diktature, že takrat, ko so izginili. A v bolnišnicah, sirotišnicah in vojašnicah niso našli nobenih sledov za njimi, srečavali so le druge, enako obupane ljudi, ki so prav tako iskali svoje najbližje. Leta 1977 je nekaj žensk ustanovilo skupino, ki je dobila ime Matere s trga Mayo, znotraj te skupine pa se je oblikovala skupina Stare mame s trga Mayo. Vsak četrtek popoldne so se ženske zbrale na trgu Mayo pred predsedniško palačo in zahtevale informacije o svojih izginulih svojcih. Tistikrat so z ženskami grdo ravnali, nekaj so jih odvlekli in izginile so za vedno, tako kot tisti, ki so jih iskale. Vendar so Matere s trga Mayo zbudile pozornost svetovne javnosti in opozorile na zločine vladajočega režima. Zaslužne so, da je režim kasneje padel. Vendar pa so rane, ki jih je zadal, ostale in tako sc shodi občasno dogajajo še dandanašnji. Zaradi preganjanja so se med diktaturo Stare mame umaknile v ilegalo in naprej iskale izginule potomce. Izmenjavale so si informacije, do katerih so prišle, pomagale ena drugi pri iskanju, se pogovarjale in tolažile in se srečavale na lažnih praznovanjih rojstnih dnevov. Iskanje je bilo izredno težavno, pogosto podobno iskanju igle v kopici sena. Nekatere zenske niso vedele niti tega, kako je njihovemu vnuku ime, kakšen je videti; rodili so se namreč v koncentracijskih taboriščih, njihove matere pa so ubili, le to se je razvedelo, da se je otrok rodil. Kljub temu pa je nekaterim starim mamam uspelo zbrati drobne niti skupaj in odkrile so svoje nikoli videne vnuke. Toda namesto radosti je nekatere pričakalo razočaranje. Vnuki jih niso marali, zanje so bili njihovi pravi stari starši popolni tujci, saj so od prvega trenutka zavedanja živeli v drugem okolju in vzljubili krušne starše. Takih primerov, ko so stari starši sami odkrili izginule potomce, je bilo doslej 51. Otroke so posvojili ljudje, ki niso vedeli, od kod in čigavi so posvojenci, precej pa je primerov, ko so otroke posvojili zakonci brez otrok iz politične in vojaške elite diktatorskega režima, lahko bi rekli morilci njihovih pravih staršev. Nekaj parov celo sumijo, da so otroka ugrabili, prave starše pa dali ubiti. Ko je diktatura leta 1983 padla, so vse te stvari prišle na dan. Del argentinske javnosti je bil šokiran. “To je podobno vojni med primitivnimi plemeni: sovražnika ubiješ in mu vzameš otroke," pravi državni tožilec Mari- Z laserjem nad umazanijo Slovita katedrala iz 13. stoletja, ki stoji v francoskem mestu Amiens, bo kmalu še lepša in sijajnejša, kot jo poznajo številni ljubitelji arhitekture po vsem svetu. Francozi so se namreč lotili čiščenja in umivanja in čiščenja svoje največje katedrale, ene od treh najbolj slavnih. Cas m onesnaženo ozračje sta pač storila svoje in na kamenju katedrale se je nabralo precej umazanije. A kruto in zaostalo, še posebno za deželo, ki sc ima za civilizirano. Dejstvo, da so ti primeri še vedno nerešeni, pa kaže, da družba to kar sprejema.” Vračanje poteka silno počasi. Država je ustanovila genetsko banko, v kateri hranijo krvne vzorce 320 družin, ki iščejo izginule otroke. Z genetsko analizo ugotavljajo in potrjujejo sorodstvene vezi. Na ta način so 25 otrok vrnili njihovim pravim družinam, 13 pa jih je kljub temu ostalo pri krušnih starših po vzajemnem dogovoru bioloških in krušnih roditeljev. Ostali otroci pa ne vedo, kdo so njihovi pravi starši, in najbrž tega ne bodo nikoli izvedeli. MiM kako jo odpraviti? Z luščenjem in umivanjem ni šlo, saj se je pri tem ni šla stran le umazanija, marveč tudi cele plasti poroznega kamenja. Didier Groux, glavni nadzornik očiščevalnih del, se je po pomoč zatekel k laserju. Ta umazanije ne odlušči, pač pa jo “skuha”, da jo zlahka odstranijo, sam gradbeni kamen pa pri tem ostane nepoškodovan. Čiščenje z laserjem odlično deluje. Izpod umazanije se je pokazala stara srednjeveška poslikava v zlati, modri in rdeči barvi, ki kaže, da je bila nekdaj katedrala lepo pisana. N------------------------------------------------------- J hišni ljubljenci dr.vet.med. Igor Osterman [K®ITOttr-r Nakaljevanje MM.' krompirjevih \J\l gomoljev Konec februarja začnemo v nizkih zabojčkih nakaljcvati gomolje zgodnjega krompiija. Gomolje razvrstimo v zabojčke v eni ali največ dveh plasteh. Prva pogoja za uspešno nakalitev sta svetel prostor in enakomerna temperatura, ki se naj giblje med 12 in 15 stopinjami. Prostor nikakor ne sme biti preteman, ker v tem primeru gomolji poženejo dolge in pretegnjene kalice, ki se pri sajenju kaj rade lomijo. Na dno zabojčka lahko razprostremo kompostno zemljo, še boljša pa je vlažna šota. Nakaljevanje naj traja približno šest tednov, saj je treba počakati tudi, da bo zemlja, v katero bomo gomolje posadili, primerno ogreta. Tako bo pridelek obilnejši in bolj zgoden. spet globlje v žep Odslej voznike ob registraciji vozila čaka še eno neljubo presenečenje: močno so sc namreč podražile cestne takse, v poprečju kar za nekaj več kot trikrat. Za bcncinarja s prostornino motorja pod 0,9 litra bo treba zdaj odšteti 2099 tolarjev, od 0,9 do 1,35 3514, od 1.35 do 1,8 5834, od 1,8 do 2,5 litra pa 8755 tolarjev. Cestna taksa za dizle je nekoliko višja: za vozila s prostornino motorja do 1,35 litra je 4637 tolarjev, od 1,35 do 1,8 6954, od 1,8 do 2,5 9882 in od 2,5 do 3,15 litra 19.300 tolarjev. Koliko bodo zdaj značali stroški za bencinskega golfa? Zavarovanje brez bonifikacije stane nekaj več kot 20 tisoč tolarjev, cestna taksa 3514 tolarjev, tehnični pregled 1250 tolarjev in upravna taksa malo več kot 200 tolarjev, skupaj bo treba za tako vozilo pri registraciji odšteti približno petindvajset tisočakov. Pa srečno vožnjo! priloga dolenjskega lista \fk 3Q03>&A VESELO BOŽANSTVO - Dioniz oziroma Bkhus, bog bujne rasti, rodovitnosti, hrupnega veselja in pijanosti, predvsem pa bog vinske trte in vina, je bil čaščen že v času starih Grkov in Rimljanov. V starih Atenah so njemu na čast prirejali posebne slovesnosti, imenovane dionizije, stari Rimljani pa so slavili Bakhusa na bakanalijah, kjer so se dogajale take razuzdanosti, da so jih leta 186 pred n.št. z zakonom prepovedali. Motiv s postavo Dioniza oziroma Bakhusa najdemo na baročni posvetni poslikavi v dvorani gradu Brežice, ki je danes sestavni del zbirk Posavskega muzeja. Dvorano je v začetku 18. stol. poslikal Franc Karl Remb. V sklopu elementa zemlje kot alegorične motivike štirih elementov se na prvem mestu pojavi Dioniz, ki je upodobljen kot bradat, gol mož z vinsko trto v laseh in v spremstvu nimf in satirov. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lorber) iJz OJidinofjiA zafzičJzofj mmmm JT Drage hiše v mestu - Marsikateri kupil slabo kolibo, pa jo jel prezidavah in popravljati in jo prezidal je. in popravljal v eno mer, kakor so dopuščali dohodki, da ga je hiša nazadnje stala mnogo (tudi 3-5 krat) več, nego bi ga bila čisto nova in dostikrat še ni bila dosti vredna. To vedno popravljanje spada med glavne vzroke, zakaj mnogi delavni obrtniki in delavni trgovci nič nimajo in zakaj imajo njih hiše še zmirom podobo kolib. UUra-skope Dolenjske nahajajo se tudi poleg splošne zapravljivosti. Smolinjska dala hčeri 2.000 dote, v krčmi pa ukradla svečo, v sumu skrila jo je v sneg, ali žena, ktere otrokom bila je botra, jo je zapazila. Jermanica ga rada srka ali zraven je strašno skopa, visi tedaj ljudem za gobec, kdor želi, zaprede z njim tudi ljubezen in tako pije z ljubčkom skupaj, zraven pa papa tudi njegove rake ali klobase. Vino je glavno - Radi vina, ki je glavna stvar tod, narod slaboten, delavci šele ob 6. začno delati, ob 7. pa bi že hteli piti. En bokal bi jim človek rad dal na dan in to bi jim zadostilo. Hrovatje, ki pridejo na goleli kolenih plazit s. Feliksa, kupujo sveče, nekteri celo pest, plaze se nosijo jih ali neprižgane potem jih zopet nazaj dajo cerkvencu, misle bog ve kaj so dobrega storili. Beli Kranjci kaj slabo žive, nezabeljeno korenje, krumpir v oblicah in grdo črno nerodno debelo kakor za prasce zribano zelje. Kedar je Špeh, požro ga kmali z repo in zeljem, potem ni zabele več - kruha je malo, meljejo si moko na žrvnjih. Nič ob pravem času - Ljudje nič ob pravem času ne delajo, ko nastopi mraz in sneg, ni ne. drv, ne perilo oprano, ne. nastila, ne žito spravljeno, ne črevlji gotovi, ne zimska obleka, ne peč popravljena, ne okna razbite spet nove. Zvečer se dolgo ne prižge luč, po uro in več sede ljudje v temi, češ treba je varovati!! St Vida Drnovšek: Mali kmečki dnižini se je rodila drobna deklica. Kmalu je poslala kar čedno dekle. Doma ni bilo kmha za vse, zato je odšla služit. Za začetek je imela kar srečo. Udinjala se je v bližnjem trgu v gostilni. Delala pa je v hlevu, v pekariji in v kuhinji. Bila je zelo pridna, zato so jo imeli radi. Gospodinja je vedno rekla: “Naša Mici je res za vse.” To so opazili tudi fantje. Po nekaj letih se je spoznala s sinom premožnih kmetov. Tudi zanje je bila "naša Mici”. Ko pa so izvedeli, da bo njihov sin postal očka njenega še nerojenega otroka, je bilo vsega konec. “Naša Mici” je postala vse, samo Mici ni bila več. Ko je rodila sina, je srečni očka pogosto prihajal, da se je poigral s svojim junakom, njegovi starši pa so na vse načine nasprotovali, da bi njihov sin pripeljal v hišo nezakonskega otroka. Tega mladi očka ni mogel več prenašati in je odšel v Ameriko. Za malega sinka pa je lepo skrbela mami Mici. Po nekaj letih je očka poslal karto, naj prideta za njim v Ameriko. Toda dedek se je tako navezal na vnuka, da jima ni pustil oditi. Tako je odraščal pri mami. Poslali so ga celo v šole v Ljubljano, kar je bilo za tisti čas prava redkost. Toda bil je preskromen in preveč navezan na svoj kraj, zato se je vrnil k materi. Ko se je začela vojna, je komaj 15-letcn odšel v partizane. Kmalu pa je zbolel in se je vrnil domov. Ni še dobro ozdravel, so ga že mobilizirali domobranci. Od tam je lahko prihajal domov pomagat mami pri delu. Zato ga je mama pregovorila, naj ostane kar pri njih, ker se je strašno bala zanj. Ko je bilo vojne konec, je bilo tudi za mamo vsega konec. Njenega sina ni bilo več nazaj. Zajeli so ga kakor mnogo drugih mladih fantov in mož in pogoltnil ga je Kočevski Rog. Mnoge mame so ostale brez sinov, žene brez mož, otroci brez očetov. Dekleta so zaman čakale, da bi si ustvarile družine, polja so ostajala neobdelana. Posebno se je to poznalo na Dolenjskem. Mici je še mnogo let po vojni čakala na sina. Verjela je, da še živi in da se bo lepega dne vrnil. Tudi je včasih pomislila, da morda le ne upa zaman. Ko je Mici umirala, se je na njenih ustnicah pojavil smehljaj. Morda ji je ob smrtni uri prišel naproti sin, ki ga je z neugaslim upanjem tako dolgo čakala Marjetka Furar: sa mnamnm “Rad bi največji šopek nageljnov za mojo mamo, "je nekoliko plaho rekel deček prodajalki v cvetličarni. Tako majhen je bil, da je komaj segal do pulta. V rokah je stiskal zmečkan bankovec. “Veste, očka mi daje denar za slaščice, pa sem ga prihranil, bom raje kupil rože," se mi je zaupljivo nasmehnil. Prodajalka je položila na mizo tri rdeče cvetove in zelenje, deček pa se je ves ponosen s šopkom napotil v mrzel večer. Dohitela sem ga. “Moja mama ima zelo rada rože, ” mi je zaupal, ko sem ga nagovorila. Povedal je, da hodi v prvi razred, da komaj zna pisati, a da je na čestitko nekaj narisal in napisal: MOJI MAMI, DA BI BILA SREČNA! “Ali ima tudi vaša mama rada rože?” me je vprašal. “Saj ste tudi vi kupili rože zanjo, kajne? Vse mame imajo rade rože.” Kar malo sram me je bilo, ker mu nisem mogla pritrdilno odgovoriti. Rože, ki sem jih bila kupila, so bile namreč za prijateljico, ki je imela ravno ta aan rojstni dan. Nisem se mu hotela zlagati, po pravici pa mi je bilo težko povedati, zato sem ga v zadregi povabila na torto, da bi ga razveselila. A ni sprejel mojega vabila. “Veste, mamo bi skrbelo, če me dolgo ne bi bilo iz šole, res ne morem. ” Želela sem mu nekaj dati, karkoli, saj je bil tako dober deček. V torbici sem našla škatlico žvečilnega gumija in mu jo stisnila v dlan. Hvaležno se je nasmehnil in dahnil: hvala, nato pa ponosno odkorakal s šopkom rož v rokah k svoji mami. Na robu Obdobje zadnjih treh, štirih let je bilo za Slovence (in svet) v marsičem prelomno. Nedvoumno se je razkrilo, da je bil revolucionarni komunistični projekt zasnovan na nasilju ideje nad pametjo, na notoričnem zaničevanju ljudi in celo na zločinu, da je bil to katastrofalen projekt, ki sc je moral sesuti; prevelika je bila teža za trhle temelje. Polom komunističnega sveta je prinesel velike spremembe na zemljevid sveta in na oder zgodovine: nastale so nove nacionalne države in začelo sc je žal tudi novo prelivanje krvi. Slovenci smo bili v tem zgodovinskem nictežu, v temeljih je spremenil naš položaj v svetu in tudi nas same. Usodni čas smo doživljali različno, predvsem močno spolitizirano in evforično, zajeti in potopljeni v dogajanje, s kritično distanco in skepso pa le malokateri. Med prcmišljcvalcc in zapisovalce časa in razmer, ki jih je odlikovalo prav to, lahko prištejemo Andreja Inkreta, ki je tistikrat objavljal v Naših razgledih vrsto esejev in v njih podajal svoje izrazito osebno obarvane poglede “z roba” na vroča politična, moralna in življenjska vprašanja. Izbor teh zapisov je zdaj na voljo tudi v knjižni izdaji. Knjigo z naslovom NA ROBU je izdala založba Mihelač in tako omogočila, da z Inkretove robne pozicije ponovno podoživimo in premislimo minule dogodke ter morda najdemo tudi odgovore na nekatera sedanja vprašanja, rastoča iz posledic prelomnega časa, ali da s knjigo v roki preprosto uživamo v eseju kot literarni zvrsti. Avtor sam je na predstavitvi svoje knjige poudaril, da je pri pisanju skušal najti literarno dimenzijo dogodkov, da je iskal tisto govorico, ki takrat v neposrednem političnem vrenju ni mogla priti do besede, zato je ob odzivanju na dogodbe njegov poglavitni napor šel v jezik, ki mu ni bil samo sredstvo, ampak cilj. Sc pravi, da je pisal eseje v njihovem izvornem pomenu, po katerem sodijo v literaturo, in jih lahko kot take beremo. MILAN MARKELJ Ljubezen dvoedina V poeziji Cirila Zlobca prevladuje erotika, slovenstvo in humanizem. O tem trojem in v znamenju tega trojega sc Zlobčeva lirika neprestano oglaša. Tudi v pesnikovi zadnji zbirki, ki jo je s spremno besedo dr. Matjaža Kmecla izdal založnik Mihelač. V ospredju je rama moško-ženska erotika, ki seveda ne more biti drugačna kot dvoedinost ali enost dvojega. Od tod zbirki tudi naslov: 1JUBEZEN DVOEDINA. Ni znosnega sveta brez ljubezni, zato tudi ljubezen do ljubljene ženske ni nekaj, kar bi lahko stalo samo zase. Že naslednji trenutek se ta ljubezen druži z ljubeznijo do domovine. Takšna dvoja ljubezen pomeni pesniku več kot odnos; to je zanj način življenja, vera. Je varen okop, varno zavetišče. Ljubezen je nesmrtna, združuje za vekomaj, zato se zdi oglašajoči sc strah pred zemeljskim koncem sko-roda nepomemben. O vsem tem govorijo verzi v zbirki Ljubezen dvoedina, soneti in ode, rimane in ncrimanc pesmi. Zlobec jih je napisal v zadnjih nekaj letih, v času, ko je moral nositi jopič politika. Kadar je le mogel, je ta jopič, ki ga je kot pesnika utesnjeval, obesil na klin in zajahal pegaza. Pisanje pesmi mu je pomenilo več kot zgolj vračanje na polje ustvarjanja, pobeg v duhovno svobodo. Bilo mu je tudi azil. Iz njega je s premišljeno pesniško besedo spral s sebe blato, s katerim so ga obmetavali politični nasprotniki. Tri pesmi, nastali konec lanskega leta in v knjigo uvrščeni kot dodatek, samo ilustrirajo način, kako je pesnik to storil. Hvaležen domovini, da sc ni odzvala lovu nanj, ji je zapel: “Domovina, hvala,/ da čista v vsem blatu si ostala.” IVAN ZORAN Spolnost v koncentracijskih taboriščih Borec, revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, nadaljuje z izdajanjem številk, ki so v bistvu samostojne knjižne izdaje. Tokrat je kot prva letošnja dvojna številka izšla zanimiva antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih dr. Božidarja Jezernika SPOL IN SPOLNOST IN EXTREMIS. Posebnost študije je v tem, da sc je kot prva v siceršnji množini knjig o nemških koncentracijskih taboriščih posvetila raziskavi spolnosti v njih. Avtor razgrinja in analizira posebne razmere, ki so obvladovale življenje v kacctih ter uravnavale tudi manifestiranje spolnosti, ki je bila sicer potlačena, a sc je izrazila v homoseksualnosti, lezbijštvu, orgijah, heteroseksualnosti, prostituciji in rojevanju otrok. Likovni dodatek študije so barvne reprodukcije kart za tarok, ki jih je v koncentracijskem taborišču narisal arhitekt Boris Kobe. Med drugimi so takrat “svoje” ulice dobili: pesnik Miran Jarc, mladinski pesnik in skladatelj Janko Leban, ponovno politik Fran Suklje, narodna heroina Milka Šobar-Nataša, slikar Vladimir Lamut, skladatelj Marjan Kozina, general in pesnik Rudolf Maister, pisateljica lika Vašte, advokat in publicist dr. Karl Slane, narodnLheroj Milan Majcen, univ. prof. Feliks Lobe, partizan, šolnik, režiser, igralec Jože Žamljen-Drejčc, pesnik in partizan Ivan Rob. Poleg teh so nove ulice poimenovali še: Ob Težki vodi, K Roku, Pot na Gorjance, Na lazu, Na tratah, V Brezov log, Pod Trško goro. Naslednji odlok so sprejeli čez manj kot dve leti in z njim uvedli ulični sistem v Mali Bučni vasi in na Zibcrtovem hribu. Takrat je od sedmih novih ulic kar šest dobilo ime po pomembnih možeh iz slovenske kulturne zgodovine: skladatelju Danilu Bučarju, pisatelju Josipu Vandotu, Ivanu Tavčarju, Josipu Jurčiču, Franu Levstiku in Josipu Stritarju. Leta 1975 so uvedli ulični sistem na Diski, kjer je bilo takrat veliko gradbišče. Takrat je mesto dobilo pet novih ulic, med njimi Šegovo po Novomeščanu Francu Andreju Šegi, svetovno znanem graverju in mcdaljcrju; Ulico Slavka Gruma po pisatelju in dramatiku; Cesarjevo ulico po gledališkem igralcu Janezu Cesarju. Ljubljansko cesto pa so že četrtič podaljšali, takrat do nove stavbe Cestnega podjetja v Vel. Bučni vasi. Seidl dvakrat ob ulico Čez pet let so bila na vrsti nova poimenovanja in spremembe, v pivi vrsti v zvezi z mestu priključenimi obmestnimi naselji. Takrat je začela veljati tudi nova zakonodaja na tem področju, po kateri je odločanje o uličnih imenih prešlo v pristojnost krajevnih skupnosti. Tako je zakon iz leta 1948 veljal polnih 32 let. Vendar se tudi zakon iz leta 1981), ki velja še danes, ni otresel močnih ideoloških nabojev, saj med drugim določa: “Naselja in ulice imajo lahko imena po geografskih in drugih pojmih ter po imenih in datumih, povezanih z zgodovinskimi dogodki ali osebnostmi, ki so bistveno prispevale k naprednemu družbenemu in kulturnemu razvoju jugoslovanskih in drugih narodov in narodnosti.” Jeseni 1986 so sprejeli nov odlok, ki je odpravil nered pri uličnih imenih v Gotni vasi, Jcdinščici in Regrči vasi, hkrati pa je svoje ime dobilo tudi novo naselje na Regrških košenicah. Zadnji odlok s tega področja je bil sprejet lani poleti in takrat so romsko naselje Žabjak, Ki je prej spadalo pod Potočno vas, razdelili na Žabjak in Brezje. Na predlog sveta KS Center je bila Seidlova ulica preimenovana v Frančiškanski trg. Tako je znameniti novomeški učenjak in eden zadnjih slovenskih naravoslovnih polihistorjev ter utemeljitelj sodobnega slovenskega naravoslovja, o katerega delu je lani v Novem mestu potekal odmeven seminar, posvečen pa mu je tudi zadnji Dolenjski zbornik, v rojstnem mestu ostal brez ulice. Pa je eden listih redkih, po katerih so v Novem mestu ulico imenovali še za njihovega življenja. Najprej se je moral ob prvem preimenovanju novomeških ulic umakniti herojem in prejšnja Seidlova cesta je postala Cesta herojev. Lani pa so ga “izrinili” frančiškani, ki so jim leta 1955, v času čiščenja “farskih imen”, vzeli Frančiškansko ulico in jo preimenovali v Seidlovo ulico. No, frančiškanom, ki so v zgodovini Novega mesta za njegov duhovni razvoj naredili ogromno, so krivico popravili in sc predel okoli frančiškanskega samostana spet imenuje po njih, kot so ga že v Brcckcr-feldovcm času, sc pravi pred 200 leti, imenovali ljudje - pri frančiškajnarjih ali, kot je zapisal kronist: Per Franzkainarih. Po akademiku Ferdinandu Seidlu, geologu, seizmologu, meteorologu, botaniku, naravovarstveniku, velikem ljubitelju Gorjancev in dolgoletnem zavzetem liku novo predsedniku novomeške podružnice Slovenskega planin- Mavrica nad Novim mestom Naj jih naštejemo: Arkova ulica, Cerkvena ulica, Društvena ulica, Frančiškanska ulica, Gerdešičeva ulica, Kapiteljska ulica, Kapucinski trg, Kettejev park, Krekova ulica, Križatijska ulica, Ločenska cesta, Na mestnih njivah, Na šancah, Poštna ulica, Prešernova ulica, Proštijska ulica, Režkova cesta, Seidlova cesta, Seidlova ulica, Sv. Jurija ulica, Školova skega društva, naj bi se po zadnjem predlogu spet imenovala i!‘ca.’ Štemburjeva ulica, Trg kralja Petra II., Trg sv. ulica, ki je že nosila njegovo ime, sc pravi sedanja Cesta Llorjana, rg sv. Katarine, Ulica 6. septembra in V mlin. herojev. A o tem v nadaljevanju tega zapisa. Po letu 1945 so v Novem mestu opustili 27 uličnih Politična imena so prva na rešetu imen. Večinoma gre za ulice, ki so dobile nova imena. Po drugi svetovni vojni, zlasti v času tako imenovanega 3 gospodarskega čudeža v 60-tili in 70-tih letih, je Novo g mesto doživelo hitro rast, poleg tega so mestu priključili s 20 dotedanjih primestnih naselij. Mesto se je tako po s obsegu kot po številu prebivalcev močno povečalo. Vendar ž jc bila ta rast nesistematična in tako je bilo tudi poimeno-m vanje novih ulic. Na tem območju je posebej v nekaterih predelih prišlo do prave zmede. Dvajset najbližjih naselij so priključili brez uvedbe novih ulic in brez preoštevilčenja. Poleg tega v Novem mestu soseske niso določene, kar je potrebno iz povsem praktičnih razlogov, tako da se ve, da so n. pr. Javna skladišča v Bršljinu (soseska) na Ljubljanski cesti 27, Agroscrvis pa v Žabji vasi (soseska), Pot na Gorjanec 8, ipd. Imen nimajo nekatere vpadnice, obvoznice in povezovalne ceste, prav tako nimajo uradnih imen mostovi, določeni niso mestni parki oziroma možne parkovne površine. Nekatera ulična imena so sc preživela oziroma niso več smiselna, pri nekaterih ulicah bi bilo treba na novo določiti začetek. In še marsikaj bi se našlo. Zato so lani po sklepu novomeškega izvršnega sveta razpisali raziskovalno nalogo “Projekt ureditve ulic v Novem mestu”; za izdelovalca naloge so izbrali Dolenjski muzej, nosilec naloge je kustos muzeja prof. Ludvik Tončič, sodelavci pa mag. Franci Bačar, mag. Stane Granda, prof. Nataša Petrov, prof. Zdenko Picelj, prof. Judita Podgornik, dr. Marjan Ravbar in prof. Jože Škufca. 14 priloga dolenjskega lista Rojena agencija za šport Poslanci sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda — Kakšno je sedaj poslanstvo športne zveze? NOVO MESTO — Poslanci novomeške skupščine so prejšnji leden sprejeli odlok o ustanovitvi agencije za šport, kar z drugimi besedami pomeni, da je vzdrževanje in upravljanje s športno dvorano pod Marofom, stadionom v Portovaldu in športnim kompleksom na Loki poslej v rokah novoustanovljenega ja vnega za voda. V upra vljanjc slednjega naj bi po prvotni zamisli prenesli tudi teniška igrišča, vendar so poslanci po krajši razpravi le prisluhnili pobudi teniškega kluba, naj jim izvršni svet na podlagi razpisa podeli koncesijo za upravljanje z omenjenimi igrišči. Takšna odločitev prav i' ničemer ne krni programa izvajanja športne vzgoje po šolah — prioritetna naloga novoustanovljene agencije je namreč tudi skrb za izvedbo nacionalnega programa športa — poleg tega pa bi vsak drug korak resno zamajal ambiciozne in za novomeški šport ter podobo športnega kompleksa v Portovaldu še kako dobrodošle načrte TK Novo mesto. Klubska uprava je namreč, potem ko je podoba teniškega parka ob Krki domala trinajst let ostala nespremenjena, sklenila na novo zastaviti delo. Ne le da so naposled postavili na noge tekmo- valne vrste, pač pa naj bi že do začetka sezone ob petih zrastlo še šesto igrišče, rasti pa naj bi pričel tudi prepotreben objekt s sanitarijami, garderobami in klubskimi prostori. Skratka, teniški park naj bi že v kratkem dobil novo, bolj urejeno podobo. Z agencijo za šport naj bi torej športno zvezo razbremenili skrbi za vzdrževanje in upravljanje z navedenimi športnimi objekti ter za izvajanje nacionalnega programa športa (zanj naj bi skrbela dva strokovna sodelavca agencije, plačana iz občinskega proračuna), kar vse jo seveda postavlja v povsem drug položaj. Zato bi bilo dobro, ko bi skupščina športne zveze, ki je interesno združenje večine športnih klubov in društev, tekmovalnih, krajevnih ali sindikalnih, svojim članom čim prej predstavila svojo novo (staro) vlogo, poslanstvo in vizijo. Zanesljivo pa o tem, ali športno z vezo potrebujemo ali ne, ne more in sme biti nobenega dvoma, zlasti če postane tisto, za kar jo klubi in društvu najbolj potrebujejo — njihov »servis«. Pa najsi gre za strokovno pomoč, pomoč pri iz vedbi občinskih tekmovanj, turnirjev, papirnate storitve ali kaj četrtega. p. BUDJA Zadnje kolo odloča o drugem mestu Odbojkarji Pionirja navzlic slabi igri premagali Biejčane - lonitom — Imeniten finiš Kočevk V zadnjem kolu s Sa- Kolo pred koncem prvoligaškega odbojkarskega prvenstva je v moški konkurenci negotovo le to, ali bo drugo mesto na lestvici pripadlo Novomcščanom, Ljubljančanom ali Kamničanom, medtem ko je v ženski konkurenci za to mesto še več kandidatk. Le prvaka sta že dalj časa znana: Salonit pri moških in Abes Trade pri ženskah, oba pa na poti k morebitnemu naslovu državnih prvakov čakata še obračuna z mariborsko Viledo oz. Palomo Branik. Skoraj dve uri so v soboto potrebovali odbojkarji novomeškega Pionirja, da jim je uspelo streti odpor sicer sila poprečne vrste blejske Minolte. Slabo in nepovezano, zlasti v polju, so igrali pionirjevci, ogledalo takšnega njihovega odnosa do igre pa so tudi domala prazne tribune. V soboto si je njihovo tekmo ogledalo vsega kakih sto gledalcev. Blejčani so vodili že z 2:1 v nizih in vse je kazalo na presenetljivo, a zasluženo zmago gostov, ki pa ponujene priložnosti niso znali izkoristiti. Točki sta ostali doma. Maloštevilni gledalci so sicer na koncu tekme zaploskali, toda ne domačim, pač pa blejskim odbojkarjem za domiselno in lepo igro. Sobotno zadnje kolo bo prineslo dva derbija: prvi bo v Kanalu med Salonitom in Pionirjem, drugi pa v Ljubljani med Olimpijo in Kamnikom. Sele po teh razpletih bo tudi znano, kakšen bo končni vrstni red prvi vrhu prvoligaške lestvice, za drugo mesto se namreč potegujejo Pionir, Kamnik in Olimpija. Previsoke so bile očitno letošnje ambicije novomeških odbojkarjev, zato se bo kazalo čim-prej obrniti k naslednji sezoni. Slišati je, V uvodni dirki premoč krkašev 108 kilometrov dolgo preizkušnjo okoli Rovinja dobil Boštjan Mervar — Tudi v _________________mladinskih konkurencah blizu zmagoslavja ROVINJ — Imenitno se je za novomeške kolesarje pričela letošnja tekmovalna sezona. Na otvoritveni preizkušnji v Rovinju, kjer seje na 108 kilometrov dolgi krožni progi pomerilo prek 200 kolesarjev iz Hrvaške, Češke, Italije, Nemčije in Slovenije, so pokazali, da so bile zimske priprave temeljite in kvalitetne ter da novomeško kolesarstvo zanesljivo stopa proti svetovnemu vrhu. Največja pozornost je vsekakor veljala tekmi članov, ki so morali prevoziti tri kroge po 36 kilometrov. Dirka je bila izredno borbena, tempo pa so narekovali tekmovalci Krke. Že na začetku drugega kroga je glavnini ušla skupina desetih kolesarjev, v kateri so bili štiric krkaši, trije savčani, dva rogovca in Ceh, kasneje pa sta se jim pridružila še Baloh, ki letos vozi v zelenem dresu Krke, in Velkavrh (Rog). Postalo je jasno, da bo ta skupina odločila o zmagovalcu. Kakih 20 kilometrov pred ciljem je skupini ušel Boštjan Mervar, kije v solo vožnji prevozil tri kilometre, nakar so se mu pridružili še Baloh, Hvastja (Rog) in Žumer (Sava). Zmagovalca je tako odločil finiš, takšen razplet pa je bil seveda pisan na kožo verjetno najboljšemu slovenskemu sprinterju Boštjanu V NEDELJO GENERALKA: AVTOBUM-STUDIO D NOVO MESTO - Potem ko so nogometaši novomeškega prvoligaša Studio D včeraj in danes odigrali še dve prijateljski tekmi v okviru priprav za skorajšnji pričetek spomladanskega dela prvenstva, jih v nedeljo v Kočevju čaka preizkušnja s tamkajšnjim drugo-ligašem Avtobumom. Bržkone bo trener Gugolj generalko pred prvenstvenimi obračuni pričel s postavo, na katero računa tudi v prvem spomladanskem kolu 7. marca, ko sc bodo novomeški radijci v Ljubljani pomerili z ekipo Slovana. Mervarju, kije brez težav prvi prevozil ciljno črto. Od ostalih novomeških uvrstitev omenimo 4. mesto Baloha, 6. Finka in 7. Štanglja, kar dovolj govori o premoči Krkinih kolesarjev. Podoben uspeh se je Novomešča-nom nasmihal tudi v obeh mladinskih konkurencah. Med starejšimi sta s precejšnjim naskokom večji del dirke vodila Murn in Gašperlin, a ju je glavnina kilometer pred ciljem ujela, skupinski sprint pa je dobil rogovec Klemenčič. Pri mlajših mladincih je bil za razplet usoden skupinski padec; na končuje to preizkušnjo dobil Senica (Rog), Miha Macele je bil drugi. Ribič (oba Krka) pa četrti. Že to soboto in nedeljo čakata najboljše novomeške kolesarje novi preizkušnji, tokrat v Italiji, 7. marca pa je na sporedu tradicionalna dirka v italijanskem Logneru. OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU BREŽICE - To soboto ob 8.30 se bo v telovadnici OŠ Brežice začelo občinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje bo ekipno in posamično v moški in ženski konkurenci. Ekipe bodo igrale po sistemu Corbillon. Prijavijo sc lahko ekipe in posamezniki športnih društev, podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Prijavnina za posameznike je 200, za ekipe 500 tolarjev. da v taboru Pionirja že razmišljajo tudi o tem, cilj jim je predvsem, da v mesto ob Krki naposled pripeljejo kvalitetnega, strokovnega in preverjenega trenerja. S takšnim bo tudi vse ostalo veliko lažie. Sele sedaj je jasno, kako usoden utegne biti za kočevske odbojkarice poraz v 14. prvenstvenem kolu v Mariboru. Z dvema točkama več bi bile Ko-čevke danes druge ali tretje, o njihovi končni uvrstitvi pa bi odločala sobotna tekma zadnjega kola, ki jo igrajo na Bledu. Tako pa igralke Lika Tilie za drugim, tretjim in četrtim mestom zaostajajo dve točki, v najboljšem primeru jim lahko sobotni podvig na Bledu prinese četrto mesto. Sicer pa je bil zadnji teden za kočevske igralke izredno uspešen, v 16. kolu so najprej s 3:0 od- JUTRI TEKMA PROTI ODEJI NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so se tudi z gostovanja na Vrhniki vrnili neporaženi, tamkajšnjo ekipo so premagali s 116:69 (52:34), med strelec pa so sc vpisali: Bajc 33, Kek 29, Petrov 18, Plantan 16, Župevcc 14, Cujnik 3, Lalič 2, Scničar 1. Že jutri ob 19. uri pa bo v športni dvorani tekma zadnjega kola play offa meri Novim mestom in škofjeloško Odejo. V primeru zmage sc Novomcščanom obeta prvo mesto v zahodni skupini in tekma s prvouvrščeno ekipo Vzhoda za neposredno uvrstitev v II. državno ligo. NA PRAGU POLFINALA DOBOVA - Včeraj zvečer so rokometaši Dobove odigrali bržkone najpomembnejšo tekmo letošnje sezone. Po imenitnem nastopu pred tednom dni v Ptuju, ko so v četrtfinalu rokometnega pokala Slovenije izgubili proti Dravi z vsega dvema zadetkoma razlike (22:24), se jim je včeraj ponujala enkratna priložnost, da se uvrstijo v polfinale. Stopiti ob bok takšnim ekipam, kot sta Pivovarna Laško in Kolinska Slovan, bi bil seveda pravi podvig, zlasti ker Dobovčani v I. ligi zasedajo zadnje mesto in jim takšnega uspeha nihče ni pripisoval. Tesen poraz Opreme proti Belinki Kočevske rokometašice navzlic porazu zadovoljile — Ribničani znova razočara-_____________li — Igralci Italca na pragu presenečenja Minula rokometna sobota je bila najbolj črna doslej za dolenjske prvoligaše, saj ne KVM Ribnica in Italco Dobova pri moških ne Oprema Kočevje in Novo mesto med ženskami niso iztržili ene same točke. Če je takšen razplet v tekmah med Dobovčani in Andorjem Jadranom ter Opremo in Belinko Olimpijo bilo moč pričakovati, tega za tekmi med Ribničani in Presadom ter Novomeščan-kami in Primožem nikakor ni moč trditi. Ribničani so v tekmi z litijskim Presadom odigrali eno najslabših iger v zadnjih mesecih. Očitno je, da v vrstah ribniškega prvoligaša nekje resno škriplje, fantje igrajo daleč pod svojimi zmožnostmi in vsa sreča, da je konec prvenstva vse bliže, sicer bi se kaj lahko Nogometni klub Mirna hoče navzgor Njihov cilj je 1. MNZ _______Ljubljana________ MIRNA Mirenski nogometni klub je bil ustanovljen leta 1967. Od takrat pa do danes je dosegel že tudi nekatere vidne uspehe, npr. leta 1975, ko je bil na pragu republiške lige. Na zadnji redni letni skupščini so si mirenski nogometaši zopet zadali nekoliko višji cilj: uvrstitev v prvo ligo MNZ Ljubljana. »Trenutno tekmujemo v drugi ligi MNZ Ljubljana in imamo veliko možnosti, da izbrani cilj tudi uresničimo, saj smo svoje vrste okrepili s tremi novimi igralci,-pravi predsednik NK Mirna Boško Vujasin. Na redni letni skupščini 16. januarja so izvolili novo upravo kluba. Z novo upravo so si zadali cilj, da se prebijejo v prvo ligo MNZ. Ljubljana, za to pa bodo po njihovih ocenah potrebovali 2 milijona 500 tolarjev. Denar potrebujejo za financiranje vseh treh selekcij: pionirske, mladinske in članske. Vse tri selekcije imajo strokovne trenerje z ustreznimi licencami. Člane trenira Milan Turk. mladince in pionirje pa Andrej Mlinarič in Slavko Šmuc. »Nujno potrelni denar bomo poskušali dobiti s pomočjo sponzorjev, organizirali bomo tudi nekatere prireditve in izkupiček namenili za delovanje kluba. Tako smo na Mirni že organizirali silvestrovanje na prostem, za pusta pa bomo pripravili pustno rajanje,« razlaga predsednik kluba Boško Vujasin. V klubu upajo, da bo Dana Mirna, ki je bila do sedaj njihov glavni sponzor, še našla interes, da podpre njihov nogometni klub. Večjo podporo si želijo tudi od ostalih trebanjskih firm. »Upamo pa, da bo načrte podprla tudi občina Trebnje in ZTKO, ki sta nam že do sedaj znali prisluhniti in nam po svojih močeh pomagali,« je še dodal predsednik kluba Vujasin. J. D. Boško Vujasin zgodilo, da v Ribnici prihodnjo sezono ne bi več gledali prvoligaškega rokometa. Kar okoli 800 gledalcev, kolikor se jih je v soboto zbralo na tribunah ribniškega športnega centra, je videlo slabo in raztrgano igro gostiteljev, ki so si prislužili številne žvižge. Veliko bolje od Ribničanov igrajo vvnadaljevanju prvenstva Dobovčani. Škoda le, da so se prebudili prepozno, sicer za njihov prvoligaški status ne bi bilo bojazni. Da znajo igrati dobro in kvalitetno, so pokazali tudi v soboto v tekmi proti An-dor Jadranu, ekipi, ki se bori za vrh lestvice. Še v 41. minuli je bil rezultat izenačen (18:18), deset minut kasneje so gostitelji celo vodili z 21:20 in na pragu je bila prava senzacija. Da do nje ni prišlo, je kriv gostujoči vratar Valenčič, kije v finišu tekme branil mogoče in nemogoče, za nameček pa organiziral še hitre protinapade, ki so odločili končnega zmagovalca. V najkvalitetnejši ženski prvoligaški skupini je bil v središču pozornosti kočevski derbi med Opremo in Belinko Olimpijo. Z nekaj več sreče bi gostiteljicam nemara lahko uspel celo podvig, Ljubljančankam so bile vseskozi tesno za petami, vendar so v odločilnih trenutkih naredile nekaj nepotrebnih napak in Belinka je ostala neporažena s polnim izkupičkom točk v dosedanjih sedmih kolih. Opremi v uteho ostaja, da si je z dosedanjimi rezultati že zagotovila nastop v končnici najboljših štirih ekip, ki se bodo borile za naslov državnih prvakinj, njihova igra pa kaže, da Kočcvke ne bodo lahek zalogaj za nasprotnice, z nekaj športne sreče bi se nemara lahko prebile celo do finalnega obračuna. Veliko slabše gre v beli skupini Novomeščankam. Po zelo dobrem startu igra ekipa vse slabše, tokrat si je privoščila poraz na šentjernejskem parketu proti, vsaj doslej, slabi vrsti Primoža. Serija zaporednih porazov se tako nadaljuje — med tednom so Novomeš- čanke izgubile tudi prvenstveno tekmo v Žalcu z 21:24 — in tako ne čudi, da se je ekipa po tem kolu znašla celo na zadnjem mestu. V drugoligaški konkurenci nič novega. Krčani še naprej zmagujejo in zanesljivo držijo prvo mesto v vzhodni skupini, medtem ko sta na zagodu trebanjski Mripol in črnomaljski Novoline vse bliže dnu lestvice. Obe ekipi sta v soboto nesrečno izgubili z enakim izidom (19:20), le daje poraz Trebanjcev veliko bolj boleč, saj jih je na domačem parketu ugnala vrsta zadnjeuvrščene Izole. Še sedmi poraz košarkarjev Podbočja Tekma v Velenju je bila od-ločena v drugem polčasu Košarkarji Podbočja tonejo vseglob-Ije na prvenstveni lestvici; v soboto so ostali praznih rok tudi v Velenju, in vsa sreča, da je konec tega dela prvenstva pred vrati. Ne le poškodbe, pač pa tudi previsoko zastavljeni cilji so napravili svoje in na dlani je, da bo ekipa letošnje prvenstvo končala daleč od pričakovanj pred pričetkom ligaških obračunov. Prve minute tekme v Velenju niso kazale na takšen razplet, saj so gostje vseskozi vodili, med drugim vil. minuti celo s 25:17. Prvi del se je nato končal brez zmagovalca, zato pa je nadaljevanje prineslo premoč igralcev Elektre, ki so predvsem po Rizmanovi zaslugi vztrajno povečevali prednost. V zadnjih minutah jim je navzlic nekaj napakam uspelo razliko obdržati in tako Podbočjanom, ki so igrali brez poškodovanega Krošlja, prizadejati že sedmi poraz v tem delu prvenstva. Upati je, da si v sobotni tekmi z mladinci Smelta Olimpije ne bodo privoščili novega spodrsljaja. pravile ekipo Gornjega Grada, nato pa v soboto še z enakim izidom Topolšico. Pri tem je trener Tilie dal priložnost tudi • In kakšen je nadaljnji sistem tekmovanja? V končnici je mesta za tri prvouvrščene ekipe; igralci Pionirja, ki bodo na koncu bržkone tretji, se bodo v tem primeru pomerili s Salonitom na dve dobljeni tekmi. Realno je pričakovati zmago Salonita, kar bi pomenilo, da čaka Pionirja nato še obračun za končno tretje mesto na letošnjem državnem prvenstvu, prav tako na dve dobljeni tekmi. mlajšim odbojkaricem, priložnost sta najbolje izkoristili Kotnikova in Vidmarjeva. SEMISKI STRELCI VODIJO SEMIČ - V 7. kolu južne skupine slovenske državne strelske lige v tekmovanju s serijskim zračnim orožjem je SD Iskra iz Semiča doma premagala Kočevje s 1299:1182, SD 29. oktober pa je bil boljši od SOP Leskovec Novoline (1352:1281). HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Ha Dolenjsko devet medalj Državni prvaki v metih so Novakova. Grubič in Primc — Medklubski miting v Šiški KOPER, LJUBLJANA — Državno prvenstvo v metih za vse kategorije v Kopru je bilo hkrati uvodno tekmovanje letošnje atletske sezone. Nekaj medalj je s Primorske odpotovalo tudi na Dolenjsko, predvsem po zaslugi novomeških in brežiških atletov ter atletinj. V metu krogle je med mlajšimi mladinkami naslov državne prvakinje osvojila Brežičanka Novakova s 11,37 metra, mladinskemu zlatu pa je dodala še članski bron v metu diska z 32,62 m. V metu kladiva je med starejšimi mladinci slavil Grubič (53,60 m) nad Podvinskim (oba Brežice), kije orodje zalučal na 52,56 m, tretji pa je bil s 36,82 m Novomeščan Rus. Med starejšimi mladinci je v metu diska Rus osvojil drugo mesto s 34,30, medtem ko je bil Grubič s 27,08 m tretji. Člansko zlato je v tej kategoriji sovojil Novomeščan Igor Primc z metom 47,52 metra. In še zadnja dolenjska medalja: v metu krogle jo je med starejšimi mladinci z 11,23 m osvojil Brežičan Podvinski. Minuli vikend je prinesel tudi medklubski miting v Šiški, kjer je nastopilo številno dolenjsko zastopstvo. V teku pionirk na 60 m je bila Gramčeva (Brežice) z 8,55 tretja, med mlajšimi mladinkami je zmagala Tratarjeva (Novo mesto) z 8,05, med starejšimi je bila Stampoharjeva (Novo mesto) z 8,55 tretja, enako kot pri članicah s 7,82 Bre-žičanka Vladka Lopatič. V konkurenci Pionirjev na 60 m je zmagal Djurič (Novo mesto) s 7,61, medtem ko je bil pri članih Božič (Novo mesto) s 7,15 tretji. V teku pionirk na 60 m z ovirami je zmagala Brežičanka Gramčeva z 9,73, med mlajšimi mladinkami je bila prva Tratarjeva (Novo mesto) z 8,89, med članicami pa Lopatičeva z 8,93. V moški konkurenci je člansko preizkušnjo z 8,28 sek. dobil Novomeščan Zupančič. V ženskem skoku v daljino je bila Podkrižnikova (Novo mesto) druga s 586 cm, enako kot v troskoku Topli-čanka Djuričeva, sicer še mladinka, z 12,54 m. odbojka I. DRŽAVNA LIGA, moški, 17. KOLO: PIONIR—MINOLTA BLED 3:2 (-8, 11,-7, II, 12) 16. KOLO: ŠEMPETER - PIONIR 0:3 PIONIR: Smrke, Brulec, Petkovič, Mestnik, Černač, Travižan, Dolyja, Kaliberda, Babnik, Urnaut, Goleš. LESTVICA: 1. Salonit 34, 2. Pionir 26, 3. Kamnik Novi Graniti (tekma manj) 24, 4. Olimpija 24 itd. V naslednjem, zadnjem kolu igrajo: Salonit Pionir, Olimpija—Kamnik itd. 1. DRŽAVNA LIGA, ženske. 17. KOLO: LIK TILIA—TOPOLŠICA 3:0(2, 4, 13) 16. KOLO: GORNJI GRAD—LIK TILIA 0:3 , LIK TILIA: Klun, Kotnik, Briški, Turk, Vidmar, Hočevar, Drobnič, Akrap. LESTVICA: 1. Abes Trade Celje 30, 2. HIT CAsino 22, 3. Cimos 22, 4. Krim 22, 5. Avtohit Bled 20, 6. LIK Tilia 20, 7. Gornji Grad 12 itd. V zadnjem kolu igrajo: Avtohit Bled—LIK Tilia, Cimos - Krim, Branik Rogoza—Abes Trade itd. II. DOL, moški, 14. KOLO: PIONIR II—IZOLA 3:0(9, 12, 9) LESTVICA: 1. Ljutomer 26, 2. Topolšica 20... 11. Pionir II 6, 12. Celje V naslednjem kolu igrajo Novomeš-čani v gosteh z Mikro Črnučami. II. DOL, ženske, 14. KOLO: PIONIR—PTUJ neodigrano LESTVICA: L Mislinja Steel 26, 2. Alpin Triglav 22, 3. Pionir (tekma manj) 20, 4. Prevalje 18 itd. V 15. kolu potujejo Novomeščanke v Prevalje. III. DOL, moški, zahod, 12. KOLO: BLED II MOKRONOG 3:0 (5,9, 9) LESTVICA: 1. Pan Kovinar 24, 2. Prvačina 20, 3. termo Lubnik 18, 4. Triglav 16,5. Mokronog 12,6. Olimpija II 10 itd. V 13. kolu igrajo Mokronožani v gosteh s Termo Lubnikom. dovščina 15, 10. KVM Ribnica 13, 11. Italco Dobova 7, 12. Pomurka 6. V naslednjem kolu igrajo: Gorenje Velenje—KVM Ribnica, Omnikom Rudar—Italco Dobova, Presad Litija—Hubelj Ajdovščina itd. 1. LIGA, ženske, modra skupina 7. KOLO: OPREMA KOČEVJE BELINKA OLIMPIJA 19:23(8:11) OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič 5, Lindič, Guštin, Vuk 1, J. Dragičevič 1, N. Kersnič, Klančar, Bejtovič 6, D. Kersnič 2, Vinčič 4, Jovičič. LESTVICA: 1. Belinka Olimpija 14, 2. Krim Electa 9,3. Oprema Kočevje 8, 4. Mlinotest 6, 5. Kranj 1, 6. Burja 0. I. LIGA, ženske, bela skupina, 7. KOLO: NOVO MESTO—PRIMOŽ 19:23(15:18) NOVO MESTO: Novak, Popadič 4, Knafeljc, Klobučar, Derčar 1, Veselič 8, Bračič 1, Turk 2, Tomas 3, Pate. LESTVICA: 1. Branik 11,2. Velenje 10, 3. Izoli 9, 4. Žalec 5,5. Primož 5, 6. Novo mesto 4. II. LIGA, moški, zahod, 14. KOLO: AKRIPOL TREBNJE—IZOLA 19:20, KAMNIK—NOVOLINE 20:19, itd. LESTVICA: 1. Kodeljevo 26... 8. Akripol Trebnje 10,9. Novoline 8 itd. 11. LIGA, moški, vzhod, 14. KOLO: KRŠKO—RADGONA 30:20 LESTVUCA: 1. Krško 25, 2. Velika Nedelja 21 itd. rokomet L DRŽAVNA LIGA, moški, 17. KOLO: KVM RIBNICA PRESAD LITIJA 16:20(8:10) KVM RIBNICA: Kranjc, Deržek 1, Kahriman 2, Pajnič 2, Ilc 1, S. Mihelič 2, Škaper 2, Lesar 3, A. Mihelič, Pušnik, Fajdiga 1, Gelzc. ITALCO DOBOVA—ANDOR JADRAN 24:28(11:14) ITALCO DOBOVA: Marcola, Levec 5, Voglar 2, Avsec, S. Deržič 3,1. Deržič 6, Kranjc, Pavkovič, Žibert, Glasar 8, Kuhar. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 33, 2. Andor Jadran 23... 9. Hubelj Aj- košarka 1. DRŽAVNA LIGA, moški, rdeča skupina, 13. KOLO: ELEKTRA— PODBOČJE 86:83 (45:45) PODBOČJE: Vego 8, Lučev 24, Krajcar 18, Leskovar 13, Bordelius6, Krivokapič, Hočevar 3, Vavpotič 11. LESTVICA: 1. Savinjska Polzela 25, 2. Unilabor Marvoz Ježica 21, 3. Kokra Lipje 20,4. Idrija 20,5. Podbočje 19, 6. Smelt Olimpija 18, 7. Elektra 18, 8. lnpos Colje 15. Pari prihodnjega kola: Podbočje— melt Olimpija ml., lnpos—Savinjska Polzela, Idrija - Elektra, Kokra Lipje— Unilabor Ježica. namizni tenis I. DNTL, moški, 8. KOLO: NOVO-TEHNA—MERKUR 5:2 Hribar—Kuntner 2:0, Horvat—A. Smrekar 2:0, Kralj—Jeraša 0:2, Hribar, Horvat—Jeraša, A. Smrekar 2:1, Hribar—A. Smrekar 2:0, Horvat— Jeraša 2:0, Vertuš—Kuntner 0:2. ARCONT—MELAMIN 5:2 Lasan- Lesar 2:0, Kuzma—Osterman 2:0, Rihtarič—Murn 2:0, Rihtarič, Vršič—Murn, Lesar 2:0, Lasan— Osterman 2:0, Kuzma—Murn 0:2, Vršič—Lesar 0:2. LESTVICA: I . Kovina (tekma manj) 14... 5. Ilirija 6, 6. Novotehna 6, 7. Merkur 2, 8. Melamin 0. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Stanovanjski denar nezakonito odteka drugam Poziv ministrstva Minister za okolje in prostor gospod Miha Jazbinšek je glede na podatke o izvajanju stanovanjskega zakona v občinah, ki jih ministrstvo trimesečno zbira in analizira, ugotovil, daje nujen celovit inšpekcijski nadzor nad porabo sredstev, pridobljenih s prodajo občinskih stanovanj. S tem v zvezi je minister za okolje in prostor pred dnevi naslovil na centralo Službe družbenega knjigovodstva Slovenije poziv za inšpekcijski nadzor poslovanja s stanovanjskimi sredstvi občin, pozivu ministra pa je bil priložen tudi seznam občin, za katere zbrani podatki z gotovostjo kažejo na nenamensko porabo stanovanjskih sredstev. Ministrstvo za okolje in prostor namreč ugotavlja, da se v številnih občinah sredstva, pridobljena s prodajo občinskih stanovanj, trošijo za različne povsem nestanovanjske namene, pri čemer ostaja vrsta nalog, kijih občinam zastavlja stanovanjski zakon, nerazrešenih. Stanovanjska sredstva se trošijo tudi za gradnjo cest, plinifikacijo, gradnjo avtobusnih postaj in podobno, ob tem pa so v istih okoljih nerazrešeni problemi predvsem pri zagotavljanju socialnih stanovanj ter pri številnih drugih nalogah občin na stanovanjskem področju. Ministrstvo za okolje in prostor seveda ne nasprotuje omenjenim aktivnostim občin, nasprotuje pa financiranju teh zadev iz stanovanjskih sredstev. Iz analize podatkov o porabi sredstev ocenjujemo, da bi s sredstvi, katerih dosedanjo porabo upravičeno poimenujemo za nenamensko, lahko zgradili cca 100 socialnih stanovanj, kar ni zanemarljiv podatek ne glede na daleč večje potrebe občin po tovrstni stanovanjski gradnji. V nekaterih občinah ležijo stanovanjska sredstva neangažirana, čeprav tudi teh občinah obstajajo nerazrešeni stanovanjski problemi in potrebe. Predlagani inšpekcijski pregledi naj bi po mnenju ministrstva pomenili dodatno opozorilo za dosledno izvajanje stanovanjskega zakona, sicer aktualno za večino občin v državi. Za ministrstvo za okolje in prostor: MIHA JAZBINŠEK Belokranjci Srbi? Ostro protestiram proti tovrstnim zavajanjem javnosti — Poziv Bizjaku Ostro protestiram proti trditvam in izjavam, ki jih posreduje v.d. predsednika Stranke za enakopravnost občanov Blagoje Zorič. Ta oseba je za Slovenske novice izjavila, da živi na območju Bele krajine prek 20 tisoč Srbov, ki pa so se pod pritiskom policije opredelili za Slovence. Za te in vse ostale Srbe v Sloveniji zahteva manjšinjske pravice, kot jih imajo Italijani in Madžari. Pri teh trditvah naj spomnim v.d. predsednika te stranke, ki bi že zdavnaj morala biti prepovedana, ker se tujci lahko združujejo le v društvih, da v Beli krajini živi okoli 27 tisoč ljudi (po po- • TEŽKO JE IHTI BELOKRANJEC - Gospod Blagoje Zorič! Sploh nas ni presenetila vest, da ste na zboru vaše stranke ponovno poskušali načeti nekatera vprašanja “srbstva”, ki so nam Belokranjcem dobro znana še iz časov predsednikovanja gospoda Dragiše Maro-jeviča. Strinjamo se z avtorjem prispevka v petkovi številki Dela, Milovanom Dimitričcm, ki piše da ne poznate Bele krajine oziroma vasi Bojanci, Marindol in Miliči, saj ne bi navajali tako visokih številk. Silvestru Jakši, članu SNS iz Gradca v Beli Krajini, pa se ni treba bati za belokranjske Srbe iz omenjenih vasi, saj so to pošteni državljani Republike Slovenije, ki se za t.i. zaščito s strani Srhjje in Stranke za enakopravnost občanov iz Ljubljane sploh ne zmenijo. Krajevni odbor Demokratske stranke Vinica JOŽE STEGNE datkih iz leta 1990 je to število natančno 26.498) in je po njegovih podatkih le okoli 7 tisoč Slovencev, kar pa nikakor ne bo držalo. Priporočam mu, naj gre nazaj k tistemu, ki gaje učil šteti, in naj nas pusti pri miru. S takšnim delovanjem in izjavami je Zorič izrabil našo gostoljubnost, zato zahtevam od ministra NZ gospoda Bizjaka. da ukrepa in popravi krivice ter pove javnosti svoje mnenje o tej stranki in teh »manjšincih«. V pravni državi bi bilo to povsem normalno. Upam. da se bodo že asimilirani potomci nekdanjih Uskokov na sončni strani Gorjancev, ki živijo med nami že pet stoletij, javno izrekli in se odpovedali »uslugam«, kijih nudijo provokatorji Zoričevega kova. SILVESTER JAKŠA OO SNS Gradac Daleč po občutje Prešernov dan med zamejci v Trstu odmeva drugače kot doma Sredi bleščeče hladnega Trsta so v poznih večernih urah v ulici Do-nizzeti v prvem nadstropju velike stavbe gorele luči. Mladina z naročji drobnih, pravkar razcvelih nageljnov in rdečih vrtnic v čudovitih šopkih se je zbirala v prostorih slovenskega kulturnega kluba ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Mladika, revija zamejskih Slovencev, je tudi v našem Slovencu objavila XXI. literarni natečaj za izvirno prozo in poezijo. S svojimi deli se je oglasilo 55 Slovencev, živečih od Kanade do Japonske. Strokovna žirija, sestavljena iz uglednih kritikov, pisateljev, pesnikov in odgovornega urednika Mladike, je ovrednotila vse prispevke in nagradila šest najboljših. Obe prvi nagradi — za prozo in poezijo — sta odšli v matično Slovenijo. Lično izdelana odličja in šopki so bili podeljeni tudi za področje dramskega udejstvovanja otroških in mladinskih skupin na Tržaškem in Goriškem. Slovenija, Slovenci, mi! Je odmevalo v svečani dvorani, katere stene so polne likovnih del, od fotografij, grafik do impresionističnih slik malega in velikega formata. Razstavljene so v veselje in spodbudo mlademu slovenskemu rodu. Poslušali smo nagovore, recitacije nagrajenih del in slavnostni govor o ljubi slovenski besedi: sama mladina žarečih oči in zvestih src. Po svečanosti smo se ob pogostitvi strnili v eno samo slovensko občutje in besedo. Starejšim so se ovlažile oči ob spominih na rodne kraje. Kot bi se hoteli dotakniti slovenske zemlje, so se želeli rokovati z nami, ki smo prišli z druge strani meje. Dobro je biti Slovenec, zelo dobro, sem začutila, mogoče prvič po dolgem času osamosvojitve. Pa vendar, ni malce žalostno, da sem za občutenje tega spoznanja morala tako daleč — med zamejske Slovence v Trst. N. D. Nož v hrbet nam vinogradnikom Dopolnilo k prispevku s tem naslovom (Dol. list 11. februarja) - Ve se, kdo se igra s kakovostjo in blagovno znamko slovenskih vin, kdo polni uvoženo vino Ko sem v Dolenjskem listu dne IL2.1993 zagledal članek z gornjim naslovom izpod peresa g. M. Kelharja, mladega vinogradnika z Bizeljskega, v podnaslovu pa še svoje ime, me ni spreletelo, ker sem pomislil, da meje prizadeti kmet uvrstil med tisti »ozki krog strokovnjakov«, kot jih on v sestavku imenuje, češ da samo veliko razpravljajo o krizi v vinogradništvu, veliko pa ne storijo, da bi se stanje izboljšalo. Da, g. Kelhar, vaša trditev je na vso žalost vinogradništva in celotne kmetijske stroke celo resnična. Ste sicer eden tistih, ki se že upate trdno zagovarjati svoja stališča in predvsem stroko, pri čemer sc vam pridružujem in vas podpiram. Zavedam se, da ne le vinogradniška veja gospodarjenja, temveč celotno kmetijstvo potrebuje dolgoročne stabilne razmere, torej dolgoročno neomahljivo usmerjeno kmetijsko strategijo, o kateri je zadnje čase toliko govora, da bi lahko že marsikaj konkretnega naredili. Kaj to pomeni, veva midva oba, upam pa si trditi, da ne tisti, kijih omenjate, češ »... pustimo to, kar seje zgodilo do sedaj, in naj se posvetimo prihodnosti«. Tej vaši misli dodajam svojo: »Ni prihodnosti brez analize preteklosti!« Ve se, kdo se igra s kakovostjo in blagovno znamko (ne)slovenskih vin, kdo polni v lepo opremljeno steklenico »čisto« uvoženo vino; ve se, kdo tako vino prodaja na domačem in tujem tržišču, ve se, kdo tako vino (v steklenici) kontrolira in kdo je odgovoren za tako stanje in tudi kdo je nanj ves čas opozarjal. Točno vemo, da se kataster vinogradniških površin ne ujema z dejanskimi površinami. Znano je dejstvo, da veliko vinogradnikov ni vpisanih v občinski register proizvajalcev grozdja in vina, da se zato vrši prodaja vina preko ana-liznih izvidov vin registriranih proizvajalcev. Kletarska evidenca se ne vodi ali je pomanjkljiva, prevozov vina ne spremljajo obvezne spremnice in še marsikaj drugega bi lahko naštel, a komu g. Kelhar? Vam, ki vam je to poznano? Pa tudi sebi tega ne bi že ničko-likorat ponavljal. Naj ob tej priliki omenim tisto, kar sem nedavno povedal svojim sodelavcem, ki so se pritoževali nad njihovim delom brez haska. Rekel sem jim: »Valite kamen proti vrhu, ko vam zdrkne navzdol, ga potiskajte ponovno navzgor in to ponavljajte dokler ne obstane!« Slaba tolažba, a druge ni. Nekdo bo ocenil tako delo kot konfliktno. Pa saj to ves čas počenja kmet. V Sloveniji nam po nekaterih podatkih primanjkuje 50—60% doma pridelanega vina, po nekaterih celo več. Govori se, da so sedanje površine, posajene s trto, za tretjino manjše od tistih, pred vojno, ki so znašale preko 30.000 ha. Resnica je morda malo drugačna. Neobdelanih vinorodnih površin je približno ena tretjina. Te so razdrobljene, zato jih bo težko obnoviti, če bi se jih lotili z vso resnostjo, ne pa z blaznimi Gnev upokojencev Lansko delo v dolenjskih društvih in zvezah upo-kojencev uspešno Predstavniki občinskih zvez in društev upokojencev iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega so na regijskem sestanku, ki je bil 18. februarja v Črnomlju, spregovorili o življenju upokojencev, zlasti o gmotnih razmerah ter o društveni dejavnosti. Na sestanku so bili tudi članica upravnega odbora ZDUZ Dragica Rome ter člana skupščine SPIZ. Ocenili so, da so bili lani upokojenci v svoji društveni dejavnosti uspešni. V letošnjem letu se bodo 3. junija udeležili republiškega srečanja upokojencev v Ljubljani, oktobra pa revije upokojenskih pevskih zborov v Novem mestu. Ob proslavah 50. obletnice pomembnih zgodovinskih dogodkov bodo v te kraje pripravili izlete. Društva v Semiču, Dolenjskih Toplicah in na Mirni bodo namenila posebno pozornost praznovanju 40 letnice delovanja. Sicer pa so upokojenci tudi protestirali proti predlagani spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja usklajevanje pokojnin in drugih dajatev na podlagi gibanja povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji. RUDI HRVATIN Rušilne poplave se dajo preprečiti Vodarji potrebujejo najmanj 4,5 milijarde tolarjev — Leta 1991 je dobilo vodno gospodarstvo le še pol nekdanjega denarja, lani pa manj kot 0,20 odst. DP Vsem so še v živem spominu katastrofalne poplave novembra 1990. leta in lansko jesen. Medtem ko je prva pobrala v nekaj dneh 20 odst. družbenega proizvoda Slovenije, pa so lanske poplave povzročile samo vodarjem za tri milijarde tolarjev škode. Če ne bi dobili mednarodnega posojila, bi bilo še danes po precejšnjem delu Slovenije vsesplošno razdejanje. Slovenski vodarji POJASNILO UREDNIŠTVA DRUŽINE V Dolenjskem listu je bil 18. februarja objavljen članek Topliški advent nekoliko drugače. Tam je v podnaslovu rečeno, da Družina ni hotela objaviti pisma gospoda Francija Vovka. Glavni urednik dr. Janez Grilje gospodu Vovku takrat, ko je zahteval objavo, pojasnil, zakaj tega ne bomo objavili. Uredniška politika Družine v zvezi s premestitvami duhovnikov je, da takih in podobnih prispevkov ne objavljamo. Tisti, ki vedo, daje npr. v avgustu tudi do 300 premestitev po Sloveniji, bodo razumeli to naše stališče. Ob vsebini pisma, pa se kot avtor reportaže ne morem znebiti vtisa, da se gospod Vovk z njim hoče opravičiti, ker se v Toplicah niso poslovili od svojega nekdanjega župnika. Kakorkoli je že bilo za ta spodrsljaj ne more biti kriva Družina. Čudno pa je, da se spomni svojega nekdanjega župnika šele tri mesece po premestitvi in potem, ko pri nas objavimo poročilo o topliški župniji v adventnem času. Toliko v pojasnilo, da si kdo našega molka ne bi napak razlagal! FRANCI PETRIČ odgovorni urednik opozarjajo, da bo to lahko nastalo že po prvi srednje veliki ujmi, če ne bomo v letošnjem letu dvignili v republiškem proračunu deleža sredstev za vodno gospodarstvo na 0,40 odst. družbenega proizvoda ali na okrog 4,5 milijarde tolarjev. V.d. direktorja Republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje voda pri Ministrstvu za okolje in prostor, Anton Kovač, opozarja, da je bilo pred letom 1989 namenjeno za vodno gospodarstvo okrog 0,5 odst. družbenega proizvoda, a je morala iti kar polovica sredstev za melioracijska dela. Leta 1991 je dobivalo vodno gospodarstvo le še polovico nekdanjih sredstev, lani pa manj kot 0,20 odst. družbenega proizvoda. To je celo osemkrat manj kot v razvitih državah, kjer imajo urejenega 70 do 90 odst. vodnega sistema, pri nas pa pičlih 10 odst. S takim odnosom do vodotokov in njihovih naprav že tvegamo, da se bodo ob srednje velikih vodah pričeli rušiti zgrajeni vodni sistemi. Res je, da na težko finančno stanje opozarjajo tudi druge dejavnosti, a le podivjana voda lahko istočasno poruši bregove, sproži plazove, uniči komunikacije, stanovanjske in proizvodne objekte in celo prestavi lastno strugo. Zato so v republiški direkciji za varstvo okolja in urejanje voda prepričani, da jim bo letos uspelo pridobiti za redno vzdrževanje naprav in objektov najmanj 4,5 milijarde tolarjev; 1,7 milijarde bi namenili vzdrževanju 62 milijard tolarjev HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS vrednih vodnogospodarskih objektov na hudournikih in nižinskih vodotokih, 1,9 milijarde tolarjev pa za vzdrževanje neurejenih in naravnih vodotokov. To pa se je v zadnjem obdobju precej podražilo zaradi upoštevanja zahtev ekologov. Milijardo tolarjev planirajo za odpravo škode, ki jo je na vodnogospodarskih napravah in objektih naredil niz. poplav lansko jesen. Letos so v republiški direkciji prvič vključili v plan tudi 44 milijonski znesek za ureditvcno-vzdrževalna dela na obalnem morju. Žal pa še ni urejeno financiranje dela vodarjev ob sprožitvi večjih zemeljskih plazov, kljub temu da je znaten del Slovenije plazovit. STANISLAV JESENOVEC PRIPRAVE ZA LETNE KONFERENCE ČRNOMELJ - Izvršni odbor Društva upokojencev v Črnomlju jc prejšnji teden razpravljal o izvedbi letnih konferenc. Ker ima društvo veliko članov in pokriva celotno občino razen semiške krajevne skupnosti, organizirajo letne konference v večjih krajevnih središčih. Tako bodo konference v Adlcšičih, Dragatušu, na Vinici in v Črnomlju, kjer bodo spregovorili o delu društva v preteklem letu, zlasti pa o vprašanjih, ki tarejo upokojence. Na izvršnem odboru so obravnavali tudi finančno poslovanje v letu 1992, ki je bilo uspešno, ker so zelo skrbno poslovali. Društvo je poleg športnih aktivnosti organiziralo več izletov po Sloveniji; zanje je bilo veliko zanimanja. J. D. /i projekti, ki stanejo kmalu več kot sama obnova. Kako to poteka, je dobro znano. Pozanimajte se, g. Kelhar, koliko stane samo projekt za vinske ceste, ki bo potekala tudi preko neobnovljenih vinorodnih goric. Nekateri si bodo mojo interpretacijo razlagali drugače, predvsem tisti, ki hodijo po znanost v Evropo in jo poskušajo kot nekompatibilno (neusklajeno) vcepiti na domača tla. Pa to ne drži le za konkreten primer. Država, ki ne zna izkoristiti svojih naravnih zakladov, jih ne zna očuvati, negovati, ohranjati, plemenititi, ne misli resno na kmeta, ki je steber slovenstva in nosilec nacionalne ekonomije. Tako početje vodi k novi inflaciji. In na koncu le še to: stopicanje v prazno naj se nam ne zdi v redu. Predvsem ne, ko gre za kompleksno vprašanje. mag. JOŽE ŠAVOR RAZSTAVA “ŠOLA NEKOČ” ČRNOMELJ - Knjižnica v Črnomlju se poleg izposoje knjig in nekaterih drugih dejavnosti ukvarja tudi z organizacijo razstav. Razstava “Šola nekoč”, ki jo jc pripravila v počastitev kulturnega in občinskega praznika v avli kulturnega doma, jc bila odprta deset dni in si jo jc ogledalo večje število ljudi. Na otvoritvi sicer ni bilo veliko obiskovalcev, vendar so lahko poleg razstavljenih eksponatov videli potek učne ure v šoli preteklosti. J. D. INŠPEKCIJE SLABO DELAJO Vsakih nekaj let se pri nas sproži problem črnih gradenj in ponavadi konča z vsesplošno “pomilostitvijo” črnograditeljev. Problem res ni majhen. Seveda nimamo nič proti, če inšpekcije v občinah delajo po zakonu, čeprav nismo prepričanj, da dobro opravljajo svoje delo. Če bi ga, bi črne gradnje ustavili in jih, če so zakoniti pogoji, odstranili že v prvi fazi. Predlagamo, da pristojni organi znova ažurirajo sezname črnih gradenj in predlagajo rešitve, ki jih naj fiotrdijo občinske skupščine in tudi državni zbor, odvisno od pomena objekta. Seznam naj zajame tudi gospodarske in druge objekte. Pri tem naj spomnimo, da so črne tudi tiste gradnje, ki nimajo uporabnega dovoljenja, imajo pa lokacijsko in gradbeno. Iz seznama naj bo razvidno, kaj bo z usodo posamezne gradnje. V poštev pridejo časovno opredeljena legalizacija, sanacija ali rušenje oziroma odstranitev. Razume sc, da mislimo tudi na tovarne in druge objekte. Sodimo, da jc tak pristop realen. To jc hkrati tudi priložnost za oceno inšpekcijskih služb. Pri vsaki črni gradnji naj bo jasno zapisano, kdaj je začela nastajati in kako in kdaj so inšpekcije uradno ukrepale. Za Slovensko ekološko gibanje: KAREL LIPIČ * • • Boj se jeze strpnega človeka! (Dryden) m Če želiš, da te drugi prenašajo, moraš najprej sam prenašati druge. (Kato) • Strpnost je najbolj junaška ker na videz ni krepost prav zato, prav nič junaška. (Leopardi) Še: Sosedi na črno posekala kostanje Objavili ste neresnico V članku »Sosedi posekala kostanj«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 18.2.1993, so navedeni neresnični podatki, zato zahtevam, da objavite naslednji odgovor: 1. Policija, ki je obravnavala ta primer očitno enostransko, je že vnaprej obsodila mene in brata kaznivega dejanja kraje, ne glede na naše izjave in dokaze, ter to tudi javno objavila. Sprašujem se, zakaj niso objavili naših trditev. 2. Omenjeni parceli nista last Cirile Amigoni in njene hčerke Lidije Amigo-ni oziroma naše sosede, kot je navedeno v članku, ker Cirila Amigoni je naša »teta«, s katero tečejo razprave na sodišču o zapuščini njene matere že od leta 1976. Parceli sta. od kar jaz pomnim, v lasti in posesti Žibertovih. Sedaj je njihov zemljiškoknjižni lastnik praded Johan Žibert, za kar imava z bratom tudi dokazila, in to posestni list Geodetske uprave Krško in izpisek iz zemljiške knjige sodišča v Krškem, za kar prilagava dokaze. Gozdni parceli uživamo Ziberti že več desetletij. 3. Zadevo bo obravnavalo po nepo- trebnem sodišče, kjer bo potrebno dokazati nam očitana kazniva dejanja, katera naj bi z bratom storila na parcelah, ki sta v Žibertovi lasti. Sprašujem se: ali ni dejanje lažnih prijav, lažnih podatkov in prisvajanje tuje lastnine kaznivo dejanje? DARKO ŽIBERT Nad Krko 4, Otočec Duhovnik ljudi prikrajšal za polnočnico? Otrokom manjka vzgoje in pravih zgledov Spoštovani Niko Lapajne, novinar Slovenskih novic, kdaj je kdo za kaj prikrajšan? Otroku vzamemo stvar, ki ni zanj. Množica tistih, ki samo dvakrat na leto pridejo v cerkev, naj kar bo razočarana. Polnočnica je shod zgubljenega ljudstva, ljudstva, oropanega prave resnice. Zato je po naših vaseh tako pokalo. To ni nikakršno protiversko razpoloženje, ampak znak iskanja in ne-vzgoje. Ce bi bili versko vzgojeni, bi se drugače obnašali. Naj mi oproste tisti, ki »dobro v srcu mislijo«, ki si upajo svojo vernost pokazati tudi na zunaj. Otrokom manjka vzgoje in pravih zgledov, kar je vzgoje, je je v večini v slabem. Zakaj? To pa vedo naši komunisti. Matere so nagnali v pisarne in tovarne, ostarele v domove, očetje niso moderni, kdo naj pa potem vzgaja otroke? Primerjati mož.narje s petardami? Črno z rdečim enoumjem? Vaš sestavek ima svoj cilj, pa tudi v pravem tisku je bil objavljen. Zgubiti zaupanje v duhovnika zaradi tega? Mar je on bombardiral? Duhovnik ne sme sodelovati v stranki, opozarjati in vzgajati pa mora, sploh pa pri nas, ker ni več vidnega razločka med dobrim in »dobrim«. Duhovnik mora pokazati ljudem pot, kajti vsi naši »učitelji nove dobe« tega samo s svojo močjo ne morejo narediti. Vsa leta »svobode« so nam govorili, da je vera zasebna stvar. Kakšna zmota! A je delovala, povojni strah je še globoko zasidran. Božič — družinski praznik? Kakšnih družin, ko pa to več ne šteje? Da bi bilo le več kristjanov, ampak ne le v kamri srca in na papirju. PETER REPOVŽ gjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiimitiiiiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig I »Kranjec repo seje...« I | Kako so se ob Kolpi zmerjali nekoč in danes 1 eukfvps Nagrajena karikatura Milana Alašcviča, sodelavca Dolenjskega lista, objavljena v jnposnkcm dnevniku Yomiuri Shimbun, ki ima 14-miiijonsko naklado. Do nedavna bratski odnosi na hrvaško-slovenski meji so se po osamostvojitvi obeh držav začeli hudo zaostrovati (Razkrižje, Trdinov vrh, Piranski zaliv, sečnja v snežniških gozdo vih itd.), pred kratkim pa sta zunanja ministra obeh držav sklenila, da bodo vse sporne zadeve reševali mirno in da bodo medsebojne državne odnose postavili na nove osnove. Dejansko pa so odnosi podobnim tistim pred desetletji. pol stoletjem in stoletjem ali več. Takrat so se ljudje ob Kolpi (od Rete krajine do Fare) prek Kolpe zmerjali tako: Slovenci Hrvate: Hrvati so tali, kaj čemo jim dati'.’ Eno kilo kumare, da jim v rili zavre. Hrvati pa so vračali Slovencem tako: K ranjec repo seje, žaba se mu smeje, žaba reče rega reg, Kranjcu velik drek. Ti, stoletje stari zmerljivki sta tako rekoč še danes aktualni. Po slovenskem prepričanju so si »Hrvati lati« v desetletjih in stoletjih prigrabili velik del slovenskega ozemlja in zdaj še slovensko hlodovino, »Kranjcem« pa je ostal !e »velik drek«. S hrvaškega gledišča pa je nse skupaj prav obrnjeno. O vsem tem se lahko prepričamo med branjem današnjih časopisov. Tega nisem zapisal zato, da bi se Slovenci in Hrvatje še naprej prepirali in zmerjali, kot so se že pred stoletji, ampak da hi na osnovi starih zmerljivk končno le spoznali, da smo a medsebojnih odnosih spet lam, kjer smo bili že pred stoletji, ali pa še na slabšem, in da hi bil čas, da bi mednarodne in medsebojne odnose »posta vili na nove temelje«. Za to pa na obeh straneh potrebujemo modre voditelje, saj ljudje ob Kolpi se ne sovražijo in še vedno živijo in delajo složno. J. PRIMC = ......................mi......umi....n........im......milili......milu.......um......umij....... Največji uspeh trebanjskega društva invalidov v preteklem letuje bila pridobitev prostorov, za kar se zahvaljujemo Skupščini občine Trebnje, Zahvala tudi Zvezi društev invalidov Sloevnije iz Ljubljane, ki nam je dodelila 535.000 tolarjev ter s tem omogočila adaptacijo prostorov, nabavo pisarniške opreme in telefona. Na račun prostora seje v zadnjih letih povečalo tudi članstvo. Novi prostori so za občinsko zgradbo, Goliev trg 4, uradne ure pa so vsako sredo od 9. do II. ure. V društvu posvečamo največjo skrb socialnemu programu. Pomoč nudimo tudi pri zdravljenju v klimatskih zdraviliščih, kot so Terme Čatež in Izola. Na letošnji letni konferenci smo sklenili, če bomo imeli dovolj denarja, da bomo URA, KI SPOMINJA NA DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE — Ob srečanju invalidov dolenjske regije v letu 1990 v Trebnjem in otvoritvi poslovnih prostorov društva invalidov Trebnje lani v jeseni, kamor so prišli predstavniki občine Trebnje, Zveza društev invalidov iz Ljubljane in vsi predstavniki društev dolenjske regije, so s spominskimi darili okrasili stene pisarne. Kraljica med darili je stenska ura, ki nam vsakih 15 minut zapoje čudovito melodijo in nas spodbuja in in spominja na dobre medsebojne odnose. povrnili del stroškov tudi tistim, ki so socialno ogroženi. Lani, 4. junija, smo praznovali desetletnico ustanovitve društva. Ob ustanovitvi je bilo 35 članov, danes pa jih društvo šteje 269. Ob tem prazniku smo podelili priznanja 26 članom, ki so bili ob ustanovitvi. Kulturni program nam je pripravila RTV Ljubljana z oddajo Prizma optimizma in mnogi so bili nad njim navdušeni. Sodelovala sta tudi mešani pevski zbor društva upokojencev in harmonikar Franc Ržen. Ob tej priliki smo se spomnili tudi naših jubilantov, ki so dopolnili 70 in več let. Ob novem letu smo imeli letno konferenco, pripravili smo tudi novoletno srečanje. Za kulturni programje poskrbela glasbena šola, ki je vsa leta naša zvesta spremljevalka, pod vodstvom Tatjane Mihelčič. Razvedrilni program je povezoval Slavko Podboj, pletilski krožek pa je na modni reviji predstavil svoje izdelke. Pri tem so nas denarno podprli: skupščina občine Trebnje, krajevna skupnost Trebnje, Tesnila iz Velike Loke, Trimo Trebnje, Mercator Trebnje, Lavrencij Trebnje, Atur Co-merc Portorož, Joži Avguštinčič iz Ve- NOVO V NOVEM MESTU TRGOVINA »GRANIT« Pot na Gorjance 24 vam nudi: gramtogres znamenite ki jo odlikuje: pestro izbiro sodobne talne keramike italijanske firme GRANITI FIANDRE visoka kakovost raznovrstnost oblik in dimenzij bogata barvna paleta glazirane in neglazirane keramike številnost estetsko dovršenih zaključkov Hkrati vam trgovina ponuja širok izbor marmorja in granitov različnih asortimanov. Pričakujemo vas vsak delovni dan od 8. do 18. ure. Informacije tudi na tel. (068) 24-894. Spoznajte čar in eleganco italijanske keramike in lepoto večnega kamna — obiščite trgovino Granit. ŠTUDENTI IN DIJAKI! Bi želeli zaslužiti, pa ne veste kako? Oglasite se na študentskem servisu DSuito Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto tel. (068) 23-186, 21-536, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 15. ure. OBLETNICA — Nastop oh desetletmici ustanovitve društva. Društvo ima vse več članov Trebanjsko društvo invalidov je dobilo svoje prostore — Lani so praznovali desetletnico obstoja likega Gabra, Prosenik, sodavičar iz Trebnjega, Tika iz Starega trga, trgovec Ludvik Povhe izvTrebnjega in še bi jih lahko naštevali. Še vedno pričakujemo pomoč tudi od drugih, predvsem velja to za krajevne skupnosti, ki imajo veliko število članov. Posebna zahvala tudi našim požrtvovalnim poverjenikom. REZKA MAJER V času od 22. januarja do 8. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Tatjana Vakscl iz. Leskovca -Jernejo, Andreja Podlogar z Mirne -Aleša, Antonija Dujič iz. Dol. Toplic - Marijo, Vanja Pušnik iz Dol. Kamene - Gaja, Ljubica Golobič iz Semiča - Tadeja, Ana Hrovat iz Klcčcta - Nejo, Marijana Hudclja iz Brdavccv - Urško, Melita Luzar iz Dol. Gradišča - Domna, Darja Hrastar iz Mirne Peči - Erika, Antonija Zajc iz Vel. Poljan - Toneta, Renata Kužnik iz.Podli.sca - Matjaža, Slavka Hrovat iz Žužemberka - Majo, Vanja Borsc iz Pristave - Sabino, Sonja Jakše iz. Straže - Moniko, Vlasta Krmelj iz Krškega - Matjaža, Vesna Grošelj iz Krškega - Anjo-Alcsio, Lilijana Zorko iz Bele Cerkve - Tino, Renato Kolenc z Belega Griča - Patricijo, Jožica Zupančič iz Žužemberka - Gašperja, Andreja Grahut iz Smarjctc - Mirjam, Ana Blatnik iz. Orešja - Nejca, Darinka Rotih iz Smalčjc vasi - Evo, Josipa Rudman iz Metlike - Tino, Irena Omcrzcl iz Reštanja - Tejo, Marjetka Volf iz Črnomlja - Sabino, Mateja Fabjan iz. Dvora - Marušo, Katica Bubek iz Vukovcev - Natalijo, Jožica Klopčič iz Semiča Klaro, Antonija Dclost iz Lipja - Denisa, Jožica Metcž iz. Tribuč - Metlito, Pavla Zorc iz. Kaplje vasi - Suzano, Mateja Šašck iz. Straže - Lino, Branka Boltes iz Dol. Mokrega Polja - Tanjo, Mateja Lavrič iz Straže - Denisa, Sonja Juršič iz Vel. Bučne vasi - Klemena, Jožica Miketič iz. Gorenjcev - Miha, Jožica Menič iz Malega Podloga - Borisa, Branka Želcznjak iz Metlike - Jožeta, Minka Žiberna iz Trebnjega - Petro in Karmen, Anica Makšc iz Velike Loke - Petra, Rozalija Kaferlc iz Žabjeka - Jožeta, Lidija Radkovič iz Dol. Brezovice - Nino, Marija Čobanovič iz Črmošnjic - Natašo, Marta Breznik iz Dol. Selc - Boštjana, Vika Molek iz Dol. Polja - Aljaža, Janja Špiler iz Pleterja - Sama, Sonja Lazič iz Trebnjega - Jana, Fani Zaletel iz Repclj - Matjaža, Rozalija Perše iz Zbur - dečka, Alenka Močerol iz Stranske vasi - dečka, Marjanca Matjašič iz Rakovca - dečka, Danica Listar iz Lipnika - dečka, Zdenka Mandelj iz Zagoricč - dečka. IZ NOVEGA MESTA Rodile so: Janja Šmid, iz Ulice like Vaštctove 7 - Katjo, Jožefa Štukelj iz Ulice Ivana Roba 30 - Gašperja, Slavica Šaleliar, Nad mlini 42 - Darjo, Mateja Šmalc iz Ulice Slavka Gruma 86 - Klemena, Tatjana Šprajcar iz Šcgovc ulice 6 - Žigo, Tanja Kitanovič iz Ragovskc ulice 16 - Davida, Mojca Vovk z. Drska 59 - Gala, Mirica Kužnik s Krke 23 - Saro. Čestitamo! HALO - AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS J,® O / V O -V ' o* A' o Suhomontažna prenova oken MONTLES BOŽIČNIK Sevnica, NHM 26 v sodelovanju s HOJA — stavbno pohištvo d.o.o. Koprska 92 Ljubljana tel. (061) 261 -359, 261 -571,267-347 fax. (061) 267-396 Podgorje d.o.o. Ljubljanska 27 (javna skladišča) Novo mesto tel. (068) 22-337, int. 15 obvešča cenjene kupce, da odslej lahko na novi lokaciji v javnih skladiščih kupujejo naslednje blago po ugodnih cenah: * kmetijski repromaterial * vse vrste kuhinjske posode * šolske potrebščine * tekstilne izdelke * obutev Obiščite nas in prepričali se boste! Prodajm center jiodoiC-Pure/ter trade cfo.o.^Jltoiio mesto iTnadt /jaifm. _ imamo na zgtpgl. - itisone, - irrai/hattur maso, ~ igtcute pode, ~fop& pode, -mula in -parkfde, astatgzg otgpšanje ta£_ jBudtmo dam tudi > podbd~Jire2iftr0. OBiščite nas in sejtrcpričajleo fagoti jwnJbipofynfyrmM,cenah do.o. EXP0RT- IMPORT Na zalogi imamo več hladilnih vitrin, in sicer: etažna hladilna vitrina 2 m po ceni 240.000 SIT delikatesna vitrina 2 m po ceni 159.800 SIT hladilna vitrina HV 3,5 m — rabljena po ceni 100.000 SIT. Cene so veleprodajne, fco. Črnomelj. Za vse nadaljnje informacije (phko pokličete: VAKO d.o.o., Kolodvorska 56, ČRNOMELJ 68340 Tel.: 068/52-073,52-555 Fax: 068/52-073,53-173 BELOKRANJKA d.o.o. TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ, Cankarjeva 1 razpisuje prosto delovno mesto trgovca za določen čas s polnim delovnim časom, več delovnih mest Pogoji: — ustrezna izobrazba trgovske ali podobne smeri (ni pogoj) — poskusno delo tri mesece — komunikativnost, samostojno delo v trgovini — možnost opravljanja pripravništva Vse informacije dobite na telefon 068- 53-211. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v desetih dneh po objavi na naslov podjetja. COMPUTER SHOP C KZ 10, KRŠKO tel.+ fax: 0608-32-139 •PONUDBA TEDNA TELEVIZORJI IN VIDEO AKUSTIKA BARVNI TELEVIZOR G0LD STAR 37 cm 41.082 00 BARVNI TELEVIZOR G0LD STAR 51 cm 48.898,00 BARVNI TELEVIZOR ORION STERE0-rTELETEXT 51 cm 55.465,00 CD PLAYER G0LD STAR 23.727,00 VIDEO REKORDER G0LD STAR 46151 00 AVTO RADIO G0LD STAR PORCHE DESIGN 17.616i00 TV IGRALNI AVTOMAT NINTENDO 9 600 00 VIDEO REKORDER ORION 2 GLAVI 51.690!00 — servis (za DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d. LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 OBJAVLJA prosto delovno mesto PRODAJALEC v P-Novo mesto nedoločen čas) Pogoji za zasedbo: — srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja) — eno leto delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d., Ljubljana, Streliška 12, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljenem postopku. n n TEKSTILNA GALANTERIJA (RESNIK RESNIK 68000 Novo mesto, Mala Cikava 30, ® 068/25-235 Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da bomo v Četrtek, 4. 3. 1993, ob 12. uri odprli novo trgovino »URŠKA« s tekstilnimi izdelki iz lastne proizvodnje na Prešernovem trgu 15 v Novem mestu (na tržnici). Potrudili se bomo za pester asortiman, nizke cene in ugodne plačilne pogoje. Trgovina bo odprta od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12 ure VABLJENI! DELOVNI ČAS OD 9.-18. ure. r ČIPKA — sposojevalnica in prodaja svečanih oblek — poroke, krst, sv. obhajilo, maturantske obleke — vezenje po naročilu — prodaja in aranžiranje daril za svečane priložnosti — izdelava po meri vseh vrst unikatnih zaves, prtov in posteljnega perila iz čipk — medeninaste karnise Obiščite nas vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure na Sokolski 2 v Novem mestu. Republika Slovenija ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO Ljubljana, Vožarski pot 12 Zavod RS za statistiko objavlja prosto delovno mesto: opazovalec cen Novo mesto 1 delavec(ka) — določen čas 2-mesečno poskusno delo Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe — 2 leti delovnih izkušenj — znanje slovenskega jezika — zaželeno lastno prevozno vozilo in telefon Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na Zavod RS za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. ELEKTROMEHANIKA TURK Otočec tel./fax. (068) 85-118 LTH — ELMONT — EMONEC servis — trgovina Poleg servisnih storitev hladilnih naprav in expres aparatov za kavo ter ostale gostinske opreme nudimo tudi zamrzovalne skrinje LTH, hladilne vitrine, hladilne omare, šanke, ledomate, expres aparate za kavo — gospodinjske kavne mline, stroje za pranje kozarcev. Vsi stroji in naprave so na zalogi Možen nakup na dva obroka! labod ELEGANCA JE VEDNO V FORMI I NOVOTEKS 1 KONFEKCIJA | Naše delo, | naše znanje, p naš uspeh HLAČE ZA EVROPSKI OKUS Hlače IlenRicci slovijo po popolnosti zaradi * dobre kvalitete blaga iz uvoza neoporečne izdelave odličnih krojev Hlače, ki ustrezajp vsem pogojem, dobijo tudi to etiketo. ::;j: To pa je več kot garancija. Skratka 1 ldlPiCCi zanjo, * zanj, za Slovenijo, za Evropo. ‘iiiUlfiiie® NOVOTEKS m dJ d) 11 U=> I KONFEKCIJA Ze po tradiciji je prvi sejem v koledarskem letu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani namenjen modi in vsemu, kar sodi zraven. Letošnji sejem mode jesen - zima, ki nosi že številko 39, je bil odprt od 17. do 20. februarja. Na njem se je solidno predstavilo kar 193 domačih in tujih razstavljalcev iz desetih držav in upamo, da so se uspešno predstavila tudi dolenjska podjetja. Kot je na otvoritvi dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, je tekstilna industrija pomembna panoga slovenske industrije z dolgoletno tradicijo, ki je med prvimi spoznala potrebo po osvajanju tujih trgov. Zahteve po konkurenčnosti na mednarodnih trgih so zaradi kvalitete, designa, modnosti in drugih elementov narekovale sprotno prilagajanje tržišču. Čeprav se obseg industrijske proizvodnje že nekaj let zapovrstjo zmanjšuje - v lanskem letu npr. je proizvodnja preje in tkanin padla za 6 odst., na cesti je ostalo 2400 delavcev, več kot polovica podjetij v tej branži se otepa z*likvidnost-nimi težavami, plače delavcev v tekstilni industriji pa zaostajajo med 10 do 20 odst. za povprečjem v industriji - je v panogi še dovolj moči in agresivnosti za prodor na nove trge. KAJ BOMO NOSILI V vsakodnevni modi zmagujejo športna oblačila, pogosto iz volnenih tkanin, iz katerih so izdelane uniforme in sledovi vsakodnevnega nošenja. Moderne so ravne kabane z naravno padajočimi rameni, jakne s pasom in ploskim srajčnim ovratnikom, plašči s prekrižanim zapenjanjem, jopice oglatih linij s kratkimi bluzo-ni, z zelo udobnimi hlačami in tudi dolgim krilom. Barve so lahko od delavsko do indigo modre, antracit, temno kostanjeve, nevtralno zelene, ki jo poživljajo volneno bela in barvasti poudarki. Čas kratkih plaščev je minil, modne bodo vsaj dolžine do meč ali skoraj do gležnjev v obliki kopalnega plašča ter ravno cevaste in delno prepasane linije. Pomembni detajli so tudi ovratniki, predvsem šal, obrobljeni s krznom, s plišem ali s kontrastnimi materiali, ki ustrezajo zavihkom na rokavih. Za mešanico stilov je nujno potreben rahel vetrič romantičnega duha. Široka krila se v pasu povezujejo s stisnjenimi jaknami. Bluza z volančki pa daje hlačnemu kostimu, ki še ostaja v modi, noto dandy. Posebno vlogo ima jopica, lahko enobarvna, karirasta, dolžine površnikov ali tričetrtinske jope, z našitimi žepi, enojnim ali dvojnim zapenjanjem ali celo na zadrgo. Luksuzen ton bo takšnim jopam dodalo krzno, neprisiljeno vrženo preko rame ali ovito okoli vratu. Kratko ravno krilo, ki dobro pokriva kolena ali pa se ustavi za širino dlani pod koleni, je v vsakdanji garderobi skoraj nepogrešljivo, uspeh pa zagotavljajo zvončasta krila in oblike na pole, v dolžinah do meč. V samem modnem vrhu so krila, ki naredijo vitko in dolgo silhueto, s ploskimi boki in pasom, poudarjenim na nešteto načinov. Na častnem mestu mode za sezono jesen - zima 1993/94 ostajajo bluze. Precej romantičnosti in stila “dan-dy” prinašajo bele bluze ali v kombinaciji pastelnih tonov, z naborki, pentljastimi kravatami ali ovratnimi rutami. Hlače so še vedno nepogrešljiv del -garderobe. Paleta modnih krojev sega od širokih oblik, ki se proti spodnjemu delu hlačnice lahko celo razširijo, pa do jahalnih hlač, ki se prilegajo telesu. Dolžine razkrivajo vso raznolikost mode: zelo dolge hlače se lahko nabi- rajo na čevljih, moderne so hlače z všitki, segajoče do gležnjev. Skupni imenovalec za vse oblike je jasno poudarjena linija pasu s širokimi pasovi, ki spadajo poleg in jih vpeljemo v pasice, ali pa s pravimi pasovi. Nagrade najboljšim Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanje Barbari Draš-ler-Jenko za oblikovanje najboljše predstavljene kolekcije damskih torbic Industrije usnja Vrhnika. Revija Pepita je Odeji iz Škofje Loke in krea-torki Maji Tomažič podelila priznanje za oblikovno kolekcijo Ethnic. Studio Moda pri TV Studiu City je podelil priznanje Vesni Gaber-sčik-lglo za kolekcijo Almire. Revija ZLATA JANA je podelila več priznanj oblikovalcem za posebne dosežke pri oblikovanju razstavljenih izdelkov na sejmu. Priznanja so dobili: Mira Dobovšek za kolekcijo sivega perila Lisce, Janja Kunaver za celotno kolekcijo Triglav konfekcije Kranj, Rok Preložnik iz Industrije usnja Vrhnika za kolekcijo Berlinska kavarna ter Vesna Gaberščik-lglo iz Almire Radovljica za celotno kolekcijo. BOR DOLENJSKE TOPLICE Tovarna čevljev 68350 DolenjskeToplice tel.: (068) 65-270 fax. (068) 65-499 m e tH k a ■ d.o.o. INDUSTRIJA PLETENIN D. BREZOVO .34. 68290 SEVNICA SLOVENIJA g Moderno, praktično, domiselno v oblačilih Jutranjke jijij :j:j: ke konfekcije od 1 do 16 let. specializirane industrije otroš- Novosl i' letošnji ponudbi je saten L YCRA, primeren za svečana oblačila in perilo Bombažna elastična in neelastična pletiva Elastična in neelastična pletiva za žensko perilo, kopalke in obleke Bombažni in viskozni pliš Termo velur Pletiva za trenirke in druga oblačila za šport, rekreacijo in prosti čas Pletiva za podloge DOLENJSKI UST 19 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 EUROSONG 93, ponovitev 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 ZNAKI ZODIAKA, ponovitev nemške naniz., 12/12 15.15 CHINA BEACH, amer. naniz., ČETRTEK, 25. II. SLOVENIJA 1 10.10 - 23.05 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 TEDENSKI IZBOR TE RUA, novozel. film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 9/13 14.25 CHINA BEACH, ponovitev amer. naniz., 3/8 15.10 MRČES, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, nemška nadalj., 4/7 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.30 - 0.25 Teletekst 10.55 Tedenski izbor: Poljska - Katovice; 11.10 Slovenija - umetnostni vodnik: NUK; 11.20 SP v klasičnih smučarskih disciplinah: tek 4x5 km (ž) - 12.50 SP v klasičnih disciplinah: tek 3 * 10 km (m) • 15.55 Opus (ponovitev) - 17.25 Svet poroča (ponovitev) -18.00 Video/pon - 18.45 Že veste? (svetovalno namenski program) - 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Povečava: Berlinski filmski festival - 21.05 Sneg na Kilimandžaru (amer. film) - 23.00 Sova: Dragi John (44. epizoda amer. naniz.); Glina beach (amer. naniz., 4/8) - 0.15 Video strani PETEK, 26. n. SLOVENIJA 1 8.55 - 23.50 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR VIDEOŠPON BERLINSKI FILMSKI FESTIVAL SNEG NA KILIMANDŽARU, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.40 FILMSKO POPOLDNE 14.40 DRAGI JOHN, ponovitev 44. epizode 15.05 CHINA BEACH, amer. naniz., 4/8 15.55 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj., 4/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 SILAS, nemška nadalj., 11/12 17.40 PRVI USPEHI 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 UMAZANI HARRY, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.38 TV JUTRI 22.40 MOŠKI, ŽENSKE 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.30 - 2.05 Teletekst 10.45 Video strani - 10.55 Tedenski izbor: Že veste?; 11.30 Gospodarska oddaja: R & R; 12.00 Ljubezenska preizkušnja (nemška nadalj., 4/7) - 12.50 SP v klasičnih smučarskih disciplinah: tek 4 z 10 km (m); - 15.20 Osmi dan (ponovitev) - 16.20 Alpe-Donava-Jadran - 16.50 SP v klasičnih smučarskih disciplinah: tek 4 x 10 km (ž) - 18.00 Tok lok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami -19.00 Euroritem (15. oddaja) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio City - 22.10 Glasbeni utrinek - 22,15 TV jutri - 22.20 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 19/28); China beach (amer. naniz., 5/8); Sokol in sneženi mož (amer. film) - 1.55 Video strani SOBOTA, 27. H. SLOVENIJA 1 9.05 - 1.25 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 TEDENSKI IZBOR: 9.30 RADOVEDNI TAČEK 9.45 SVINJSKI PASTIR, 1/3 10.05 ZIMSKA ROMANCA OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. Zalog 21, 68001 Novo mesto, p.p.10 tel.: 068/22-855, 84-644 Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši ! - modularni blok >33 SIT / kos - Schiedel dimnik (16 cm ) 2580 SIT / m - Perlit 822 SIT /vreča - Termon 1018 SIT / vreča - ploščice Gorenje, Keramix od 400 SIT / m2 - parket klasični - hrast 1782 SIT / m2 1. ki. - parket panel 2772 SIT / m2 l.ld. - iverica 1887 SIT / plošča - lepilo za ploščice 861 SIT / 25 kg - betonska mreža, 9/6, 3410 SIT / kom - kanalizacijska plastika (110 mm ) 499 SIT / ml - belton 500 SIT / liter - lesoton 422 SIT / liter - porftivalna korita od 4900 do 9800 SIT / kos - splahovalnik Ciklon 3740 SIT /kom - talni sifon in koritni sifoni od «500 SIT / kom Organiziramo dostavo na gradbišče. JUG0TANIN KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. odkupuje les PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrua. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SIT/m3. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. 10.35 TOK TOK 11.20 UMAZANI HARRY, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz., 19/28 14.30 CHINA BEACH, ponovitev amer. naniz., 5/8 15.20 Ciklus filmov F. Čapa: PRELUDIJ, češki film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELE-* SU, nemška poljudneznan. serija, 4/8 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, 20.05 UTRIP 20.30 EUROSONG 93 - IZBOR SLOVEN-cičc pnpFVKF 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.53 TV JUTRI 23.00 SOBOTNA NOČ 23.00 VIDEOMEH 0.20 NAGRADE ZDRUŽENJA ZA COUNTRY GLASBO 1.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.00 - 1.40 Teletekst 8.15 Video strani - 8.25 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 20/26); 8.35 Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz., 17/20); 9.00 Klub klobuk; 9.50 Zgodbe iz školjke - 11.20 Športna sobota: SP v klasičnih smučarskih disciplinah; mah nogomet; - 17.05 Operne zgodbe: Othello (8. oddaja) -18.00 Moški, ženske (ponovitev) -19.00 Moja knjiga o džungli (20/27) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Rojstvo Evrope (angl. dok. serija, 4/7) - 21.00 Prihranjeni funt (TV priredba gledal, predstave) - 21.35 Poglej in zadeni - 22.40 Sova: NEDELJA, 28. II. SLOVENIJA 1 8.15 - 23.20 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev V OZVEZDJU POSTELJE SILAS, ponovitev nemške nadalj., 11/12 10.40 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 20/27 11.00 NAŠA PESEM 11.30 OBZORJA DUHA 6/8 16.00 SOFIJA IN CONSTANCA, angl. nadalj., 4/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 RUMENI ROLLS-ROYCE, angl. film 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.05 PODARIM - DOBIM 21.40 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 3/6 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.38 TV JUTRI 22.40 ŠPORTNI PREGLED 23.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.05 - 0.45 Teletekst 9.20 Video strani - 9.30 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 10.30 Alpe-Donava-Jadran - 11.00 Veliko pričakovanje (amer. film) - 13.00 Poročila - 14.30 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Krčmarica Mirandolina (predstava Šentjakobskega gledališča) - 21.35 Koncert Big band RTV Ljubljana - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: PONEDELJEK, 1. UL SLOVENIJA 1 10.35 - 23.15 TELETEKST 10.50 VIDEO STRANI 11.00 TEDENSKI IZBOR 11.00 TELOVADKA, 1/10 11.30 FORUM 11.45 TV MERNIK 12.00 PODARIM DOBIM 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 ROJSTVO EVROPE, ponovitev angl. dok. serije, 4/7 14.00 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz., 15/16 14.40 CHINA BEACH, amer. naniz., 7/8 1530 OBSEDEN S PLAVOLASKO, amer. film (ČB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATELJEV, angl. naniz., 3/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 PARI, TV igrica GlASm JE ŽlVUdMM Prejšnjo soboto, ki smo jo času primerno pustno pobarvali, sem ponudila Poldeta Bibiča samo za pokušino, tokrat pa sva udarila nekaj krepkih o solistih, dirigentih, disko klubih in glasbi nasploh. Če bi morali v državnem svetu povzdigniti svoj glas, za kateri dur bi se odločili'? »Za najvišjega!<< je pribil Polde Bibič, kije podpredsednik v tem našem silno pomembnem državnem telesu. V glasbenem horoskopu sem obdelala leve, ki bodo lahko zvedeli, kateri instrument so jim namenili astrologi. Sicer pa levi nasploh radi zahajo v disko, saj imajo zelo razvit občutek za ritem. Če še ne veste: v tem znamenju je rojena tudi Ma-donna. V soboto boste v oddaji Glasba je življenje na Studi D lahko slišali eno njenih najbolj spotaklji- vih Madonna Erotic... Pri Moped shovvu smo malo po svoje predelali trenutno najbolj poslušan hit Krokodilčke, ampak brez Čukov. Še tole: danes, v četrtek, 25. februarja. bi imel slavni tenorist Enri-co Caruso natanko 120 let. Nepozabnega Carusa že dobrih 50 let ni več med živimi, ostal pa je njegov čudoviti glas. Enrico se je rodil v Neaplju kot devetnajsti od enaindvajsetih otrok. Oče je menda ostro nasprotoval temu, da bi sin postal pevec. To pa rada verjamem. Če moraš poslušati 21 otrok in če je od teg en še tenorist, je res hudo. Sicer pa za novorejene Italijančke pravijo: Če se ob rojstvu podela, bo Soldat, če zaveka, bo pa pevec. Enrico seje gotovo drl na vse kriplje. Na slišanje v soboto na Studiu D! Vaša Simona H20 KOVINSKA OPREMA ČRTALIČ Pod Trško goro 95 NOVO MESTO j V novi obratovalnici na Selih pri Dolenjskih Toplicah bomo z marcem - aprilom 93 potrebovali nove sodelavce za sledeča dela: 1. Delovno mesto samostojnega konstruktorja v pripravi dela. Kandidat mora imeti vsaj srednjo ali višješolsko izobrazbo strojne smeri in 8 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj na podobnih delih ter obvladati delo z osebnim računalnikom, predvsem AutoCad. Imeti mora smisel za delo v skupini in avtoritativne oz. vodstvene sposobnosti. 2. Delovno mesto samostojnega konstruktorja - komercialista z veseljem do razvijanja novih izdelkov in kalkulacij ter smislom za kontaktiranje s strankami. Kandidat mora imeti višješolsko izobrazbo strojne smeri, obvladati delo z osebnim računalnikom, predvsem AutoCad in po možnosti Paradoks ter imeti vsaj 8 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. 3. Delovno mesto računovodje za samostojno vodenje kompletnih knjigovodskih, računovodskih in finančnih opravil. Kandidat(ka) mora imeti višješolsko oz. srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 oz. 8 let delovnih izkušenj na delovnem mestu glavnega računovodje. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih delovnih mest pošljite na nas naslov: KOVINSKA OPREMA ČRTALIČ, Pod Trško goro 95, Novo mesto. 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 TUJI SHOW 21.30 DOSJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA MADE IN SLOVENIA SLOVENIJA 2 10.05 Video strani - 10.15 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Naša pesem 92; Euroritem (16. oddaja); 11.50 Športni pregled in posnetek športnih prireditev - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.00 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) - 16.30 Dober dan. Koroška - 17.00 Ljudje in zemlja (ponovitev) - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 3/ 4 ure -18.50 Univerzitetni razgledi (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanstvena oddaja - 20.35 Znanost (11. oddaja) - 21.05 Potovanje v Knock (angl. drama) - 22.25 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Korak za korakom (amer. naniz., 13/13); China beach (amer. naniz., 8/8); HolIywood se jih spominja (amer. dok. serija, 8/14) TOREK, 2. III. SLOVENIJA 1 9.40 - 22.55 TELETEKST 9.55 VIDEO STRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 TELOVADKA, franc, nadalj., 2/10 10.30 3/4 URE 11.15 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 4/8 12.00 ZNANSTVENA ODDAJA 12.30 ZNANOST, II. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 DOSJE, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.50 FILMSKO POPOLDNE: 14.50 KORAK ZA KORAKOM, amer. naniz., 13/13 15.15 CHINA BEACH, amer. naniz., 8/8 16.00 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, amer. dok. serija, 8/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj., 1/5 DALEČ OD DVORCA, 2/3 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: 21.40 TELESNI SLOGI: VEČ KOT LE MESO IN KRI, angl. dok. serija, 4/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 OMIZJE SLOVENIJA 2 9.25 - 1.45 Teletekst 9.40 Video strani - 9.50 Tedenski izbor: Univerzitetni razgledi; Sedma steza; Potovanje v Knock (angl. drama); Tuji shovv - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 15.45 Sobotna noč: Vidcomch; Nagrade združenja za country glasbo - 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani (ponovitev, 5/9) - 18.30 Mlini na Krki (ponovitev) - 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Marie Curie (franc, nadalj., 2/6) - 20.50 Osmi dan - 21.40 Novosti založb - 21.50 Svet poroča - 22,25 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: V avtobusu (6. epizoda amer. naniz.); Zelenoličnik (angl. nadalj., 1/3); Ciklus filmov J. L. Goddarda: Nori Pierot (franc, film) SREDA, 3. III. SLOVENIJA 1 9.45 - 22.45 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 TELOVADKA, franc, nadalj., 3/10 10.35 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 5/9 11.05 MLINI NA KRKI 11.20 MARIE CURIE, franc, nadalj., 2/6 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 3/6 13.45 VIDEO STRANI 14.40 FILMSKO POPOLDNE: 14.40 V AVTOBUSU, 6. epizoda angl. naniz. 15.05 NORI PIEROT, franc, film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 FILM TEDNA NAVIGATOR, novozel. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 OČI KRITIKE SLOVENIJA 2 9.55 - 24.00 Teletekst 10.10 Video strani - 10.20 Tedenski izbor: Iz življenja za življenje: Da ne hi bolelo; Gallusovi moteti; Telesni slogi (4/4); Glasba, show in cirkus - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.00 Omizje (ponovitev) - 18.00 Bcvcrly Mills, 90210 (ponovitev amer. naniz., 9/22) - 18.45 Turizem (svetovalno namenski program) - 19.05 Slovenija - umetnostni vodnik: Koper-Primorska - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Bunlz z Bcverly Ilillsa (amer. naniz., 10/13); Zelenoličnik (angl. nadalj., 2/3) - 23.50 Video strani " SVET DIJAŠKEGA DOMA NOVO MESTO Ulica Milke Šobar 24 68000 NOVO MESTO razpisuje delovno mesto RAVNATEUA Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poqoie določene z zakonom in ima: - visoko strokovno izobrazbo pedagoške smeri - opravljen strokovni izpit za področje vzqoje in izobraževanja - najmanj pet let vzgojno-izobraževalnega' dela - organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju ciljev doma in to dokazuje s svojim dosedanjim delom. POSEBNI POGOJI: polovični delovni čas v vzgojni skupini. Kandidati morajo poleg dokazila o izpolnjevanju pogojev predložit1 še kratek program dela in razvoj doma. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom “prijava Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. < P KRKN ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO POSLOVNE SEKRETARKE na upravi družbe Področje dela poslovne sekretarke obsega: — pisarniška opravila — komuniciranje s poslovnimi partnerji — organizacijo službenih potovanj — organizacijo sestankov s pripravo materialov za sestanke pisanje zapisnikov — P^Pfavo, obdelavo in hranjenje vseh informacij, ki jih potre- Od Vas pričakujemo, da imate: — VI stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske, pravne ali upravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — odlično obvladanje angleškega jezika osnovna znanja računalništva s področja urejanja besedil in tabelarnih pregledov — znanje strojepisja — organizacijske sposobnosti — samostojnost, zanesljivost in komunikativnost Kandidate vabimo, da pisno ponudbo pošljejo v roku 8 dni v kadrovsko službo KRKE, tovarne zdravil, Cesta herojev 45, 68000 Novo mesto. Na tem naslovu oz. telefonu (068) V 22-441 dobite tudi vse želene informacije. Sl PEUGEOT SPC TERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER AKCIJSKA PRODAJA "N od 22. 2. do 22. 3. 1993 Peugeot 106 XR cena do registracije 17.970,00 DEM - električni dvig stekel, brez katalizatorja Peugeot 405 GL cena do registracije 25.850,00 DEM - cent. zaklepanje, s katalizatorjem Količine so omejene. Vsa vozila imajo garancijo tovarne Peugeot OBIŠČITE NAŠ PRODAJNO RAZSTAVNI SALON SPC TERZIN, Obrtniška ulica 20, Trebnje telefon (068) 44-533 Kupujete stanovanje? Po ugodnih cenah so trenutno na voljo naslednja stanovanja: - Pavlinov hrib - Trebnje Na odlični lokaciji v centru Trebnjega prodajamo stanovanja velikosti od 36,35 m2 do 68,95 m2. - Ilrastina - Brežice Prodamo stanovanje velikosti 56,05 m2. - Krško - Cesta 4. julija Na voljo sta dve enosobni stanovanji (velikost: 38,34m2 in 40,71 m2) in dvosobno stanovanje (velikost: 49,51 m2). - Senovo pri Krškem Naprodaj je enosobno stanovanje velikosti 44,07 m2. - Krško - Gubčeva cesta Prodamo triinpolsobno stanovanje velikosti 77,45 m2. Informacije in prodaja: SKB - Podjetje za promet z nepremičninami Slovenska 56, 61000 Ljubljana, soba 305 i, telefon: (061) 301-632 P telefaks: (061) 121-202 M SKB-PODJETJE ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI D,0,0, VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO p.o. Ragovska 18 in VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH razpisuje-jo VPIS predšolskih otrok za šolsko leto 1993-94 Vpis za VVO Novo mesto bo potekal na upravi VVO Novo mesto, Ragovska 18 od 1.3. do 12 3. 1993 od 9.00 do 16.00 ure Vpis Zw,X-VJr Šentjernej bo: 1., 2., 3.3.1993 od 13.00 do 15 30 ure v VVE Šentjernej Vpis v VVE pri osnovnih šolah: — v VVE Vavta vas: 1., 2., 3. 3. od 9.00 do 13.00 ure 4. 3. 1993 od 14.00 do 17.00 ure v VVE Vavta vas — v VVE Smarjeta: od 1.3. do 5. 3. 1993 v tajništvu osnovne šole — v VVE Stopiče: 3. 3.1993 od 7.00 do 14.00 ure in 4. 3.1993 °d 7.00 do 17.00 ure v tajništvu osnovne šole — v VVE Škocjan: 1.3. in 5.3.1993 od 7.00 do 15.00 ure v tajništvu osnovne šole — v VVE Dol. Toplice: od 1.3. do 12. 3.1993 od 9.00 do 14.00 ure v tajništvu osnovne šole — v VVE Mirna Peč: od 1.3. 1993 do 12. 3. 1993 od 8.00 do 15.00 ure v tajništvu osnovne šole — v VVE Žužemberk: od 1. do 12.3.1993 od 7.00 do 13.00 ure v tajništvu VVE Žužemberk. V zgoraj navedenem roku lahko: — vpišete otroka v VVO Novo mesto ali VVE pri osnovni šoli za sprejem v šolskem letu 1993/94, ali evidenčno, če varstva ne potrebujete v tem šolskem letu, — obnovite zavrnjeno vlogo za sprejem iz preteklega leta (nujno), — zaprosite za premestitev vašega otroka v drugo VVE. V VVO NOVO MESTO BO MOŽEN TUDI VPIS V: 1. POPOLDANSKI ODDELEK V VVE LOČNAI (v kombinaciji z bivanjem v dopoldanskem času) 2. KRAJŠE OBLIKE BIVANJA OTROK V VVO 3. INTERESNE ODDELKE (NARAVOSLOVNI, GLASBENI, LIKOVNI, PLESNI) VVO Novo mesto in vrtci pri OŠ J HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS PODJETJA IN OBRTNIKI Iščete kvalitetno pomoč pri svojem delu? Od zahtevnih do pomožnih del vam sposoben in dela željan kader poišče ŠTUDENTSKI SERVIS 91ui)0 Kettejev drevored 3 68000 Novo mesto tel.(068) 23-186; 21-536 fax: (068) 23-184 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 15. ure ( > COMPUTER SHOP CKŽ 10, KRŠKO tel.+fax: (0608) 32-139 PONUDBA TEDNA RAČUNALNIKI 1. Commodore 64 + kasetnik 1541 -I- quickjoy 28.295,00 2. Atari 1040 ST FM + črno beli ekran SM 124 + miška 47.825,00 3. Amiga 500 + TV modulator + miška 46 872 00 4. PC 286 — 16 Mhz 1 Mb RAM 45 Mb trdi disk Seagate ST 351A 1,2 — 5.25" pogon gibkega diska Teac Herkules grafična kartica 2 x serijski 2 x paralelni izhod 1 x izhod za igralno palico Namizno ohišje z osvetljenim ekranom Črno beli ekran 14" CH — 3423T Tipkovnica Chicony 101 tipka s ŠLO znaki Tiskalnik Triumph-Adler BTX120 A4 9 iglic 200 znakov v sekundi DOS 5.0 86.800,00 5. P.C. 386 SX 25 Mhz 2 Mb RAM 65 Mb trdi disk Maxtor 15 ms 1,2 — 5.25" pogon gibkega diska Teac 2 x serijski 1 x paralelni izhod 1 x izhod za igralno palico VGA grafična kartica 512 Kb Črno Beli ekran 14" Philips 7BM 749/OOT Tipkovnica Chicony 101 tipka s SLO znaki Tanko namizno ohišje Tiskalnik Triumph — Adler BTX 120 A4 9 iglic 200 znakov v sekundi DOS 5.0 6. P.C. 386 — 40 Mhz — 256 CACHE 4 Mb RAM 127 Mb trdi disk Maxtor 15 ms 1,44 — 3,5" pogon gibkega diska NEC 1,2 — 5.25" pogon gibkega diska TEAC TSENG VGA grafična kartica 1 Mb 2 x serijski 1 x paralelni izhod 1 x izhod za igralno palico Tanko namizno ohišje z osvetljenim ekranom Barvni ekran Triuph Adler CJM Resoluciie 1024 x 768 Tipkovnica Chicony 101 tipka s SLO znaki / Tiskalnik Fujitsu Dx 2200 A3 9 iglic 300 znakov v sekundi DOS 5.0 7. RAČUNALNIŠKA OPREMA a) Philips črno beli ekran 14" VGA b. ) Barvni ekran Olivetti 14" resolucija 1024 — 768 — 0,28 LOVVRADIATION c. ) Tiskalnik Triuph-Adler 9 iglic 200 znakov v sekundi d. ) Tiskalnik Star LC 20 9 iglic 240 znakov v sekundi e. ) Tiskalnik Epson MX 80 III.F/T 9 iglic 180 znakov v sekundi f. ) Tiskalnik Epson LQ 1070 A3 24 iglic 240 znakov v sekundi Delovni čas od 9. — 19. ure 109.802,00 198.920,00 17.400.00 38.430.00 22.860.00 27.850.00 17.612.00 83716.00 Zakaj bi se mučili s pisanjem? Beležite si z' DIKTAFONI Prodajni zastopnik CANKARJEVA ZALOŽBA _____________ v februarju popusti! ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustila draga žena, setra in teta JOŽEFA BOHTE - PEPA rojena Kralj Pavičiči 10 ZAHVALA 31 .januarja nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric in stari oče JOŽE ZUPANČIČ iz Rumanje vasi 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so pokojni darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Macanu za dolgoletno zdravljenje in pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, posebej dr. Sopovi za lajšanje bolečin. Hvala tudi pevkam in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste bili ob njem med njegovo boleznijo in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. babica, sestra in teta MARIJA KOTAR Iskreno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka in oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto za izkazano skrb in trud za čas njene bolezni. Ihala sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje in vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Vsi njegovi V SPOMIN Če pridna roka koga bi rešila, tebe. dragi Marjan, ne bi črna zemlja krila. Minilo je žalostno leto, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela našega dragega MARJANA VOVKA iz Čelevca pri Šmarjeti Z bolečino v srcu se ga spominjamo in nikoli ga ne bomo pozabili. Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, skrbni oče, dedek, pradedek in tast JANEZ SENICA s Sel 7 pri Dolenjskih Toplicah Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem tovarne obutve Bor Dolenjske Toplice in Gasilskemu društvu Podturn za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, sveče in sv. maše. Prav tako se iskreno zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, vsem gasilcem za častno stražo in spremstvo, g. Puhanu za poslovilne besede, g. župniku za večerno molitev in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tiho in skromno, tako kot je živela in si želela, smo se v četrtek, 18. februarja, za vedno poslovili od PEPCE SAJE rojene Progar iz Gor. Karteljevega 10 Ob nepričakovani izgubi naše drage mame, babice in prababice, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo družini Kaferle, Slavki Gerdenc, Kristini Florjančič in vsem, ki so z nami sočustvovali, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob s prekrasnim cvetjem. Iskrena hvala sodelavcem PTT Mala Cikava, pevcem GPD Šmihel, g. župniku ter govornikoma. Žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI LIST 21 ■v TEM TCnMII Vf A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V Tem TEDNU VAS ZANIIVf A prodam — kupim — posest—zenitne ponudbe — razno — obvestila — preklici — čestitke — zahvale _______________ tedenski koledar Četrtek, 25. februarja - Sergij Petek, 26. februarja - Andrej Sobota, 27. februarja - Gabrijel Nedelja, 28. februarja - Roman Ponedeljek, 1. marca - Albin Torek, 2. marca - Janja Sreda, 3. marca - Marinko LUNINE MENE I. marca ob 16.47 - prvi krajec kino BREŽICE: 25. in 26.2. (ob 20. uri) ter 27. in 28.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Spomini nevidnega človeka. ČRNOMELJ: 26.2. (ob 19. uri) ljubezenski film Divja orhideja. 27.2. (ob 19. uri) ter 28.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Vročekrvna vojna. KRŠKO: 26. in 28.2. (ob 18. uri) ameriška kriminalka Bele peščine. METLIKA: 26.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Vročekrvna vojna. 28.2. (ob 20. uri) erotični film Zapeljevanje mladoletnic. NOVO MESTO: 25.2. in 1.3. (ob 18. in 20. uri) ter 26. in 28.2. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriški film Poslednji Mohikanec. SEVNICA: 26.2. (ob 19. uri) in 28.2. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Razjarjeni Harlem. 26.2. (ob 17. uri) in 28.2. (ob 10. uri) ameriška risanka Lepotica in zver. Dolenjska banka d.d. M Novo mesto DEVIZNO VARČEVANJE Gotovo ste že razmišljali o tem, kako najbolj gospodarno ravnati z deviznimi prihranki. V Ljubljanski banki Dolenjski banki d.d. Novo mesto vam nudimo več oblik deviznega varčevanja. Devizni tekoči račun Devizni tekoči račun omogoča poslovanje z vsemi vrstami konvertibilnih valut. Namenjen je za uporabo različnih brezgotovinskih načinov plačevanja v tujini, kot so potniški čeki, evročeki, nakazila, plačila obveznosti za uporabo plačilnih kartic na tujem in podobno, ter za gotovinsko poslovanje oziroma za dvig gotovine. Devizna varčevalna knjižica Devizna varčevalna knjižica je namenjena deviznemu varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Minimalno stanje na knjižici je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut, sredstva na njej pa se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila. Sredstva na varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu. Devizni depoziti Banka nudi možnost vezave deviznih sredstev v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Devizni depozit se lahko sklene za dobo 1 meseca, 3 mesecev ali 6 mesecev. Najnižji znesek vezave je 2.000 DEM oziroma protivrednost v drugi od naštetih valut, obrestne mere pa so visoke in nespremenljive. Posebno ugodno ponudbo banke predstavljajo devizni depoziti nad 1 leto, ki se sklepajo v enakih valutah kot kratkoročni depoziti, njihova privlačnost pa so visoke obrestne mere, ki se povečujejo glede na znesek depozita. Najmanjši znesek vezave nad 1 leto je 10.000 DEM oziroma protivrednost v drugi valuti. Banka zagotavlja prosto razpolaganje s sredstvi novega deviznega varčevanja, kar pomeni, da lahko varčevalci kadarkoli dvignejo željeno vsoto deviz. /8 ljubljanska banka Cene rabljenih avtomobilov KRŠKO — Na avtosejmu v tem mestu so se v nedeljo, 21. januarja, cene za rabljene avtomobile gibale takole: zastava 750;850, letnik 76-85 450 do 1300 DEM yugo 45,55, letnik 81 -89 1600 do 4400 DEM zastava 101/128, letnik 86-90 2500 do 5300 DEM florida, letnik 89 • 7700 DEM R4, letnik 81 -84 1700 do 2300 DEM lada 1300, letnik 89 5800 DEM samara 1.3, letnik 88-92 5700 do 11000 DEM kadett 1.5 D, letnik 90 18000 DEM VW golf 1.3 B, letnik 88 11900 DEM honda civic 1.3 12V, letnik 85 8700 DEM DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam BezekJakie, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 80 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, drušNa ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^iravica, Ljubljana. J v v IMAM PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE PRI TRIGLAVU is; Zavarovalnica vam plača tehnični ali preventivni pregled vozila is; is; 10% popust na paketno zavarovanje 10% popust pri takojšnjem plačilu zavarovalne premije is; is; is; možnost plačila v 10-ih obrokih bonitete se prenašajo tudi med starši in otroci podarjena nova zavarovalna^rrsta — Zavarovanje pravne zaščite 15= POSEBNA UGODNOST 'M' v primeru, da imate 50% bonus že dve leti, tega ob škodi ne izgubite, sicer pa izgubite le 20% bonusa, kar velja za obvezno kot tudi za kasko zavarovanje vozila is; dodatni 10% popust pri polnem kasko zavarovanju osebnih vozil 1= ZAVAROVALNICA TRIGLAV D. D. — KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST kmetijski stroji TROSILEC hlevskega gnoja SIP VTG 3000, malo rabljen, in avtoprikolico za živino prodam. Marjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje. 687 KMETOVALCI, POZOR! Po ugodnih cenah lahko kupite pri AGROAVTU v Kranju traktorje UNIVERZAL, TOMO VINKOVIČ, ŽETOR, SAME, UR-SUS, LINDNER, DEUTZ ter vse vrste priključkov po naročilu s konkurenčnimi cenami, viličarje DESTA in steklenjake od 9 do 30 m2 ter rabljene traktorje in priključke po naročilu. KREDIT možen do 5 let. Informacije : AGROAVTO Kranj, Gorenjesavska 17 (pri želežniški postaji), ali e (064)221-192 od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8, do 12. ure. 691 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, 8 KM, s prikolico, koso, frezo in rotacijskim plugom prodam. :* (0608)82-106. 714 TRAKTOR IMT 39. star 3 leta, prodam. ® 76-222. 721 TRAKTOR IMT 549, letnik 1987, in krožne brane prodam. Mervar, Boričevo 4. Novo mesto, :5 27-178. 724 URSUSC360inZetor3511 S, oboje v dobrem stanju, prodam, (068)85-734. 727 KOMBAJN ZMAJ 141 z adapteor-jem in kombajn Zmaj 142 ugodno prodam. f (069)46-443. 735 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s frezo, 10 KM, prodam za samo 85.000 SIT. Cimermančič, Stopiče 45. 751 MALO RABLJENE stroje: traktor Zetor 5211, letnik 1988, samonakladalno prikolico SIP 19, traktorske navadne brane z rahljačem, traktorski mlin Kladivar klepec 130, traktorski plug Slavonec in nahrbtno motorno škropilnico M 83 prodam. Škrbina, Vinica 6, Šmarješke Toplice. i. (068)73-290. 780 TRAKTOR URSUS 335 prodam. Jože Gorenc. Ostrog 23. Šentjernej. 786 kupim VIKEND - ZIDANICO v okolici Novega mesta kupim. ; 21-853. 748 motorna vozila KOMBI IM V . letnik 1983, registriran do 30.6.1993, prodam, f 21-216. 686 R 4 CTL, letnik 1987, in JUGO koral 45, letnik 1988. prodam. : 78-213. 706 KAMION Z 650 AD, letnik 1985, registriran celo leto. prodam ali menjam za traktor ali gozd. ; 42-527. 713 R 5 CAMPUS. letnik 1991, prodam. • 42-852. 717 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, letnik 1991, 31000 km, prodam za 18300 DEM. Informacije na tel. 25-490. Prodaja novih in rabljenih vozil, komisijska prodaja POSEBNA PONUDBA: FIAT Uno 45 S, 3 vrata, katalizator, dobava takoj. Cena 15.650 DEM do registracije. ® in fax: (068) 23-902 Delovni čas: od 8.—12., od 13.—17. ure ZASTAVO 101, letnik 86. prodam. 26-669 GOLF D, solidno ohranjen, 11/89, prevoženih 55.000 km, prodam. ® 27-792. 731 R 4 GTL prodam. Roman Vidmar, Petane 10, Novo mesto, ® 86-180. 732 LADO 1300, letnik 1985, prodam. ® 27-827 popoldan. 126 P BIS, letnik 1990, in jugo 55, letnik 1985, prodam. Nemanič, Stopiče 75. 733 Z 101, 12/85, prodam alLzamenjam za R 18 z mojim doplačilom. Dušan Te-ropšič, Črešnjice 21, Otočec. 740 JUGO 55, letnik 1988, prodam, t 22-292. 743 LAND ROVER, registriran do 2/94, traktor Porsche veteran, star 40 let, in plemenske ovce z mladiči prodam, ® 65-087. 745 BMW 524 TD, letnik 1987, registriran do 2/94, prodam ali menjam, o (068) 20-577. ‘ 752 GOLF D, letnik 1990, rdeč, prevoženih 60.000 km, prodam za 17.000 DF.M s 22-612, po 19. uri. 755 FIAT 127 900 C. lepo ohranjen, prodam. at 73-330. 756 JUGO 55 G V. letnik 1989, prodam. S 25-259. 761 R 4. letnik 8/90, prodam, t 65-440. 768 GOLF' D. letnik 1990, bel, prodam ali menjam za R 4 ali jugo. : 52-329, 769 R 19 Chamade, rdeč, letnik 1990, pravkar registriran, prodam, s (068)76-270. 771 Z 101, letnik 1987 in jugo 45, letnik 1988, prodam, s 26-229. 776 JUGO 55, letnik 1988, ugodno prev dam. i 27-802. 777 Z 750, letnik 1978 in letnik 1980, prodam. Radkovič, Drča 7, Šentjernej. 778 JUGO 45, letnik 1989 prodam za 4.200 DEM. Silvo Plantan, Praproče 12, Straža. 779 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Janko Paukovič. Jelenik 11, Raka. 783 Z 750, letnik 1983, prodam. : 24-026. 788 R 5 GTD diesel, francoske izdelave, letnik 1987, prodam. Zagorc, Trebelno. ZASTAVO POLY, letnik 1988, registrirano do 1/94, prevoženih 75.000 km, prodam. ® (0608)61 -846. 791 ODKUPIM KARAMBOLIRANO VOZILO! Takojšnje plačilo v DEM! ® (061)218-941. 794 GOLF D, letnik 1979, registriran do 31.7.1993, prodam. ® (068)41-044. 798 GOLF 1600 D, letnik 1986, bel, 90.000 km, dodatno opremljen, prodam. Zupančič, Pod gradom 3, Trebnje. 802 Z 128, modre barve, prodam za 3.200 DEM. * 43-678.. 803 R 5, letnik 1992, rdeč, pet vrat, prodam za 12.900 DEM. Fink, Kettejev drevored 41, Novo mesto. 808 obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. me) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka in Franc Janežič, Šlepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601 )84-124. 385 VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. POCENI inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo ter gradbeno mehaniko statiko za srednjo gradbeno šolo. 24-573 (Matjaž) VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. W (068)44-662. 424 Zasebna zobozdravstvena ordinacija djfintja oJču/aZevu: Šentrupert 124 Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18.30 Naročila In informacije: tel. (068)40-071 47-641_________________ BELE PIŠČANCE, težke l kg, za do-pitanje in zakol, bomo prodajali od 6. marca dalje. Rjave nesnice pa od 16. marca dalje. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366. 729 JARKICE, rjave, stare 6 tednov, in bele večje piščanec bomo prodajali od 20. do 25. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, * 44-389. 738 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS vsak dan od 8. do 23. ure, petek in soboto od 8. do 24. ure Samo telefon zavrtite in že pizzo dobite! tel. (068) 24-415 NOVO — VROČE tel. 24-415 GOBARSTVO ANTON HOČEVAR, MOKRONOG. Ugodna prodaja komposta za vse vrste gnojenja. ® (068)49-110. 749 »KLOBUČARSTVO« Sevšek Obrtna cona Leskovec tel. (0608) 33-130 sporoča podjetjem, obrtnikom in občanom, da izdelujemo vsa zaščitna sredstva, pokrivala, tunike, srajce, trenirke. Po želji vam preuredimo klobuke. Delovni čas: od 8. do 18. ure. Vsakega kupca čaka presenečenje. Se priporočamo in vas pričakujemo. REPARATURWERK, MASCHI-NENBAU, Friderich Pilch, Avstrija, zastopstvo Hudovernik Velenje, Koroška 31, ® - fax (063)850692, nudi vse vrste rabljenih in novih lesnoobdelovalnih strojev: funkcionalne kompletne žage od 85.000 DEM dalje, polnojarmenike z vozički, tračne žage, transporterje, obdelovalne stroje hlodovine, mizarske stroje, vso spremljajočo opremo. Nudimo vse rezervne dele in ustrezen servis. 705 K.A.B. d.o.o. VolčičevalO, Novo mesto Tel: 068/28-107 Akcijska prodaja HEWLETT PACKARD laserskih printerjev LaserJet III P 129.800,00 SIT LaserJet 4 219.800,00 SIT Garancija eno leto. Dobava takoj. 26. IN 27. FEBRUARJA bomo prodajali osem tednov stare rjave jarkice in bele, težke cca 1 kg. Prodaja bo v Šmarjeti 15. ® 73-058, Marija Klanjščak. 775 MODNO ŠIVILJSTVO Slavica Cindrič Kajuhova 4 68340 Črnomelj tel. 068/51 -933 Danes naročeno jutri narejeno! TELSAT D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 800 Najcenejše SAT ANTENE v Sloveniji za samo 579 DEM z montažo, tudi na obroke! RTV servis ROŽIČ (068J 21-229 Pod Trsko goro 45 V SPOMIN 27. februarja bo minilo leto, kar nas je zapustil dragi mož in oče STANKO STARIHA iz Črnomlja upokojenec Železarne Jesenice Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje ter prižigate svečke na njegovem grobu. Vsi njegovi MINfTOUR d.o.o. Miran Štukelj VAS VABI NA: — enodnevni nakupovalni izlet v PALMANOVO in GORICO (ITALIJA) dne 10.3 in — enodnevni nakupovalni izlet v BRNO (ČEŠKA), dne 11.3.1993 INFORMACIJE IN REZERVACIJE DOBITE V FOTOKOPIRNO »BIRO USLUGE MIRO« NA MUZEJSKI ULICI 3. Novo mesto. Tel. 068/25-506,23-917 SLOVAŠKA -POTOVANJA, IZLETI, POČITNICE od 5. do 7. marca žur izlet nočna in dnevna zabava, pivnice, možnost ogledov in sho-pinga. Image d.o.o., Adamičeva 2, Novo mesto tel. (068) 22-802, int. 396, 397 fax. (068) 28-059 Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: VW POLO od 18.700 DEM VW GOLF GL, 1,4; 5 vrat 26.700 DEM OPEL KADETT1,4 LS od 20.900 DEM RENAULT CLIO od 20.500 DEM SUZUKI MARUTI 10.470 DEM Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Tel.: (068) 26-010. Trgovine, butiki, pozor! Na zalogi imamo večje količine jeansa, puloverjev, pajkic, kril, otroških trenirk itd. Tel. (068) 86-150 HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice, ® 24-433. 801 Prostore, primerne za pisarniško ali podobno dejavnost v centru Novega mesta, oddam. Tel. (068) 22-054 po 16. uri. KURIVOTRANS d.o.o. Kanižarica, ČRNOMELJ Tel., fax. (068) 52-370 AKCIJSKA PRODAJA — premog — instalacijski material — pohištvene cevi — bela tehnika Kamionski prevozi po zelo ugodnih cenah Mirena d.o.o. nudi nezaposlenemu trgovskemu potniku redno zaposlitev — prevoz. Tel. (068) 86-150 preklici LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin. ocenjujemo, svetujemo PRODAMO več hiš. stanovanj, vikendov, lokacij, stavbnih in kmetijskih zemljišč. ra (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure NOV IN STAR VINOGRAD z zidanico v vasi Osojnik pri Semiču prodam. ® 57-123, od 19. ure dalje. 726 GOZD in njivo na Veliki Loki pri Trebnjem prodam. ® 44-065. 730 HIŠO, vrt, vinograd in parcelo v Beli krajini prodam. ® (068)26-453. 734 HIŠO v gradnji, v novem naselju na Otočcu, prodam. ® 27-382, po 16. uri. 757 SADOVNJAK v okolici Novega mesta prodam. ® (068)25-370. 758 VIKEND - ZIDANICO z vinogradom in sadovnjakom na Trški gori prodam. ® (068)43-830. 774 V RSTNO HIŠO - 74 m2, in 40 m2 v Šegovi ulici, prodam za 92.000 DEM. ® 27-228. 793 VIKEND ALI STAREJŠO HIŠO z malo vrta v okolici Šmarjeških Toplic, Dolenjskih Toplic ali na Čatežu kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na Dolenjski list pod šifro: »VSELJIVO« 799 ANA ŠTANDEKAR, Leskovec 9, Brusnice, opozarjam Staneta Goloba iz Leskovca 3, Brusnice, naj preneha širiti laži o meni in me žaliti. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 725 posest HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Alojz. Perpar, Knežja vas 7. 694 NA PODROČJU od Dvora do Straže ali okolice Dolenjskih Toplic kupim manjšo parcelo za postavitev brunarice, lahko tudi vinograd. Majda Šali, ® (061)212-241. 697 ZEMLJIŠČE v Pečicah, lha 6a, na lepi sončni legi, prodam. Voda, elektrika, telefon in asfalt na parceli. Možnost zidave. Cena 11.000 DEM. Informacije: Anton Kajba, Buče 45, 63255 Buče. 703 1 HA VINOGRADA s hramom, njivo in manjšim gozdom pri Pečicah nad Krškim prodam ali dam v najem. ® (061)446-098. 707 3100 M2 obdelovalne zemlje v Glogovem Brodu pri Brežicah prodam. Cena 5 DEM/m2. * (061)211-118, 152-065, od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. 708 1 HA njive v Beli Cerkvi prodam ali menjam za traktor ali gozd. ® 42-527. prodam 60 ODOJKOV , težkih od 25 do 40 kg, ter bekone, težke od 100 do 120 kg, prodam. Ignac Gojkovšek, Draženci 65, 62288 Hajdina pri Ptuju, ® (062)708-088, zvečer. 689 DOMAČE VINO, metliško črnino, prodam po ugodni ceni. ® (068)23-121. 690 NOV Vidia list (350 mm) za cirkular-ko ugodno prodam. ® (061)556-808. 693 ELEKTRIČNE hitre kuhalnike za kavo in čaj prodajam. Čas kuhanja cca 15 do 20 sekund. Cena po povzetju 1.500 SIT. Naročila sprejemam vsak dan, tudi čez. vikend. * (062)36-208. 695 KIPPER prikolico, nosilnosti do 3 tone, prodam. ® (0608)88-186. 699 KOBILO, staro 3 leta, prodam. Brulc, Hrušica 10. 700 NOV lesnoobdelovalni stroj, 6 operacij, SCM 300, prodam. ® (068)41-155. 704 OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, malo rabljen, prodam za 11.000 SIT. ® (068)42-189. 710 692 PO UGODNI ceni prodam kostanjev d. Grabljevic, Češence, Mirna Peč. DOBRO SENO in trajno žarečo peč prodam po ugodni ceni. ® (061)864-457, po 15. uri. 711 PLETILNI STROJ na kartice znamke DIMAG ugodno prodam. Ogled po 16. uri na naslov: Marija Jondič, Ul. 21. oktobra 17 a, Črnomelj. 715 KOZOLEC TOPLAR, hrastova izdelava, primeren za vikend, ugodno prodam. ® (061)784-188. 716 JUNČA, starega eno leto, prodam. Ivan Kovačič, Rakovnik 12, Novo mesto. 719 ŠIVALNI stroj Super Slavica (električni) prodam. ® 43-790. 723 AGREGAT, 1.5 KW, prodam. S 27-972. 741 DVE AZ družini zdravih čebel prodam. ® 76-150. 742 KOMPLETNO KUHINJO z aparati prodam. ® (068)21-146. 744 DVE LETI staro skrinjo, 280 1, prodam za 30.000 SIT. ® 20-382. 747 SENO in bukova ali gabrova drva prodam in kupim koruzo v strokih ali zrnu. ® 42-925. 750 BUKOVA DRVA, večjo količino, prodam! ® (068)44-687. 753 KRAVE prodam. Janez Kralj, Golek 13, Dragatuš. 764 OBDELANO KOLJE in stebre za vinograd ter hlevski gnoj prodam. ® 50-135. 766 PIŠČANCE, težke od 1.5 kg do 2 kg, in prašiče, težke od 100 do 140 kg, prodam. Vrtačič, Pristavica 1, ® 42-575. 767 BUKOVA DRVA na Jugorju prodam. ® 51-504. 770 RABLJENO KUHINJO s štedilnikom in lesnoobdelovalni stroj poravnal-nik s cirkularjem prodam. ® 20-352. 782 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3.5 KW, prodajamo. ® 22-258. 784 SEMENSKI KROMPIR dezire prodam. Seme od elite0 Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Žabnica, ® (064)312-056. 785 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ in več sobnih peči prodam. ® (068)65-697. 787 TRIFAZNI KOMPRESOR, 100 1, na dve glavi, ugodno prodam. Franc Strniša, Jezero 29, Trebnje. 797 PRIKOLICO za osebni avto prodam. ® 45-244. 805 USNJENO SEDEŽNO GARNITURO rjave barve, dobro ohranjeno, poceni prodam. ® 26-704. 807 razno V TREBNJEM prodamo poslovni prostor v izmeri 23 m2. Cena 49.900 DEM (novogradnja). ® 44-555 ali 44-333. 688 V NAJEM oddam lep prostor v bližini Novega mesta. ® 26-138. 698 DOBRO VPELJANO fotokopirnico . v centru Novega mesta prodam. ® 23-917, zvečer. 736 V CENTRU TREBNJEGA oddamo v najem lokal v izmeri 25 m2. ® 44-207. SAT ANTENE, visoka kakovost, zanesljiv sprejem! Garancija, servis. Nimate toliko denarja, da bi kupovali poceni, Antene Marko Gerden, d.o.o., ® 44-129, zjutraj in zvečer, 763 DELAVNICO ali del proizvodnega prostora z urejeno dokumentacijo v Novem mestu ali okolici vzamem v najem. * 26-704. 806 PROSTOR, primeren za mehanično delavnico, v Novem mestu ali okolici, vzamem v najem. W 22-612, po 19. uri. 809 HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS tekstilnih izdelkov na terenu. Kličite po 15. urina® 23-977. 790 KUHARICE za peko pizz zaposlimo. ® 22-366. 795 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom zaposlimo. ® 22-366. 796 službo dobi SE DOLGOČASITE, ste v finančni stiski? Imate lasten prevoz, voljo do dela? Priključite se organizirani skupini pri prodaji tekstila na terenu! Informacije Bouti-que Nina, Raka 28, od 8. do 12. ure, ali ® (0608)75-373, od 19. do 20. ure. 603 IŠČEM akviziterja za prodajo oblačil. : (068) 85-392. Delo dobi trgovec — pripravnik. Tel. (068) 21 -861 NUDIMO dobro plačilo za delo na terenu. - 24-573 TRGOVSKEGA POTNIKA - komercialista na področju Dolenjske, za butično prodajo atraktivnih tekstilnih izdelkov zaposlimo. Pogoj lasten prevoz. ® (061)343-923. 709 IŠČEMO AKVIZITERJE za prodajo zelo atraktivnega artikla. ® (068)28-871, po 15. uri. 722 SLOVENSKA KNJIGA,d.o.o., vabi k sodelovanju popisovalce po firmah in pri zasebnikih za PIRŠ 94 na področju Bele krajine, Krškega in Brežic. Informacije po 15. uri na ® (068)24-220. 728 IŠČEM DEKLE za delo v trgovini. Trgovina Slavček, Šentlovrenc 9, ® 48-431, Marija Grabljevec. 737 DELAVCA in zidarja zaposlim. ® (068)23-915. 739 AKVIZITERJI! Če ste zainteresirani za dober zaslužek,se oglasite v ponedeljek, 1.3.1993,v hotelu Sremič v Krškem ob 19. uri. 754 K SODELOVANJU vabimo pridne, vestne in urejene potnike za prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. Prednost imajo nezaposleni. Možnost redne zaposlitve. ® (068)25-370. 759 POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Dober zaslužek - 1.500 DEM mesečno. ® 21-990, od 13. do 17. ure. 765 DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu in trgovini, dobi delo. ® 28-520. 772 AKVIZITERJI, POZOR! Nudimo dober zaslužek. ® 44-897. 773 ZA PRIDNO in vestno delo vam nudimo dober zaslužek. Delo je v Novem mestu. Prosti vikendi. ® 28-779. 781 ODLIČEN ZASLUŽEK v prostem času vam nudi uspešno podjetje s prodajo stanovanja V KRŠKEM prodam dvosobno stanovanje, 55 m2. ® (0608)34-631, od 15. do 21. ure. 696 NA MIRNI na Dolenjskem prodam dvosobno komfortno stanovanje, 67 m2. Vseljivo takoj. Cena 37.000 DEM. ® (061)371-534. 701 FRANCOZ, zaposlen v Revozu, išče opremljeno stanovanje ali hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Najboljše ponudnike prosim, da se mi javijo na ® (068)28-534, Silva Petkovič, od 7.30 do 15.30 ure. 702 GARSONJERO v Novem mestu prodajamo. ® 23-326. 718 GARSONJERO na Cesti herojev 22, Novo mesto, prodam. ® 28-008. 720 ENOSOBNO STANOVANJE najamem za eno leto. Možnost predplačila. ® 23-409. 746 ENOSOBNO POLKLETNO slano vanje, 40 m2, prodam. ® 25-259. 762 STANOVANJE v Brežicah, do 75 m2, kupim. Informacije po 15. uri na ® (0608)31-306. 792 ENOSOBNO STANOVANJE, 51 m2, v Trebnjem, prodam. ® (068)45-259. 804 ženitne ponudbe AMOS - SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA. Od 18 do 80 let. Velika ponudba uspeh garantiran, o (065)23-632,23-440. 591 Ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta želijo za visoki jubilej, 90-lctnico, mnogo sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja v nadaljnjem življenju, otroci z družinami in sosede. Vnučki in pravnučki pa ji pošiljajo 90 poljubov! DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj I ZAHVALA V 81. letu starosti je umrla naša draga mama KRISTINA ŽAGAR rojena Globevnik Groblje 41 Iskreno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki ste ji lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Iskre Šentjernej, sodelavcem Slovenskih železnic Ljubljana za pomoč in izrečeno sožalje, cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku za tako lepo opravljen obred in tolažilne besede. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, leta in botra TEREZIJA BARIČ rojena Cvelbar iz Mršeče vasi 9 pri Šentjerneju Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se delavcem podjetja PODGORJE Šentjernej, zdravstvenemu osebju ZD Šentjernej, še posebej pa patronažni sestri g. Jožici Verstovšek za dolgoletno nego na domu. Zahvala velja tudi gospodu župniku za lepo opravljeno sveto mašo in ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Mršeča vas, 12.2.1993 ZAHVALA V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE VINTAR st. iz Desinca 7 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje, sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in sosedom za nesebično pomoč. Hvala sodelavcem Orodjarne BELT Črnomelj, Rudniku rjavega premoga Kanižarica. Veletekstilu Črnomeli. Beti Crnomeli. Čebelarskemu društvu Črnomelj in govorniku Ivanu Šikonji za poslovilne besede. Hvala pevkam za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Janez z družino in sin Jože, hčerki Martina in Marija z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki in nepremagljivi bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil dragi mož in stari ata ALOJZ KOCJAN iz Zagrada 6, Škocjan Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, GD Zagrad in LD Škocjan za organizacijo pogreba in govornikom za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. V 46. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica, babica, sestra, teta, svakinja in tašča KAROLINA BOŽIČ rojena Črešnar iz Ljubljanske 14 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Za podarjene vence se najlepše zahvaljujemo tudi Novoteksu Konlekciji, operaturi in šivalnici, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici Alenki Murgelj za poslovilne besede ter gospema Verček in Malešič, ki sta nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Melita, sesiri Štefka, Verica in brat Rudi z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Delo in trpljenje — hilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. V 80. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANA GREGORČIČ iz Družinske vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu UNŽ Novo mesto in Novolesu - vezani les ter družinam Zorman. Gregorčič, Perše ter gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni portret tega tedna Niko Golob jane pritegniti in navdušiti. Vendar, naj je bilo delo še tako zanimivo in jtohio novih spoznanj o pokrajini in ljudeh, na ta leta ima še danes zelo lepe spomine, je mladega učitelja le vleklo naprej. IJo nekaj letih ga že najdemo pri študiju risanja in tehnične vzgoje na tedanji Višji soli v......................... te, h _ Sanje se le poredko uresničijo. Če bi se, bi bil Niko Golob danes igralec. Tudi to, kar si človek samo^želi, mu vedno ni dostopno. Ce bi bilo, bi bil Niko Golob danes verjetno strojni inženir ali kaj podobne- ga. A ker je človek v življenju ........................med tem, vedno prisiljen tehtati med tem, o čemer sanjari, tistim, kar si želi, in tistim, kar je moč uresničili, potem se zgodi kot se je Niku Golobu iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju: postaneš tisto, kar je tistikrat uresničljivo. On je postal učitelj. Odločitev je bila pravzaprav preprosta. Poklical ga je ravnatelj Matinč, prav tisti, ki je nekoč služboval v Brusnicah in ima velike zasluge, da je ta kraj poslal tako poznan po češnjah, in mu povedal: "Ti boš šel pa za učitelja. ” Kaj več si nadarjen podeželski fant tisti čas, konec, štiridesetih let, tudi želeti ni smel. In tako je bilo. “Kakor sem morda šel v učiteljski poklic z nekim odporom, sem pozneje pri delu z mladimi ugotovil, da je to pomembno in prijetno opravilo in da odločitev le ni bila tako napačna, čeprav ni bila čisto moja, ” pravi Golob, spominjajoč se tistih časov - prihodnje leto bodo minila že štiri desetletja od takrat, ko je prvič stopil na učiteljsko službeno pot. Bilo je to v Loškem Potoku proti sredini petdesetih, bogu za hrbtom in čisto dni-gače od Šentjerneja in Novega mesta. A tudi ustvarjalno in pedagoški soli v Ljubljani. Tudi to je bila njegova davna želja in tako vendarle lahko rečemo, da se mu je uresničil del nekdanjih sanj. V žačetku šestdesetih je pričel s službovati v Novem mestu. Pouk risanja in tehnične vzgoje. Mnogi učitelji, starši in učenci so tisti čas še podcenjevali ta predmet. Treba ga je bilo graditi počasi in vztrajno. Buditi zanimanje in zaupanje pri tistih, ki so ga nezavedno potrebovali -pri učencih. Razvijati njihove spretnosti in sposobnosti in z rezultati postaviti osnovo za nadaljnje, samozavestnejše delo. “Svoj čas se je ta pouk opravilo z levo roko, zlasti na nekaterih podeželskih šolah, s PREDSTA V1TEV MUZEJSKE 3 -Vpreno vljeni hiši Jožeta Košička je kar nekaj deja vnosti. Vsak po svoje se trudi, da bi bili kupci zadovoljni, zmorejo pa še nekaj več. Novinarji pokali Malo čudna predstavitev tern pa so utrpeli učenci veliko >do. škodo. Danes imajo mladi srečo, da jim je prav v letih, ko so najbolj dojemljivi, ko imajo največ volje in želje po novih spoznanjih, dana možnost, da si znanje tudi pridobijo. To je neskončno pomembno, ” pravi Niko Golob, ki zdaj že dobro desetletje kot strokovni svetovalec pri novomeškem zavodu za šolstvo skrbi za razvoj in napredek tega pouka. Za organizacijo likovnega dela z mladimi, ne samo v šoli, ampak tudi zunaj delovnega časa, v likov- NOVO MESTO — Neka ameriška revija je naredila raziskavo, s katero je pokazala, kaj ima ključni pomen za uspešen začetek nekega podjetja. Na drugem mestu te raziskave je bila nezadostna predstavitev in oglašanje podjetja. Kaže, da so se pri nas tega dejstva najbolj zavedali v prenovljeni hiši na Muzejski 3 v Novem mestu, ko so minulo sredo povabili v goste dolenjske novinarje in druge, ki bi lahko prispevali k uspešnem delu vseh, ki so se s svojimi podjetji znašli v tej hiši. Uvodoma je moderatorka srečanja Zdravka Čuk nagovorila novinarje, da so v roke vzeli raketam podobne napravice in s pokanjem nazdravili srečanju. Zatem je bil na vrsti ogled te zanimive hiše, kjer so se od kleti do podstrešja predstavili kava bar »Črni baron«, Biro usluge »Miro«, minimar-ket »Javor« ter Salamonov Oglasnik. nilt delavnicah, je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel odličje Druženje z novinarji so gostujoči razširili še na nekatere povabljene, ki so se predstavili na hodnikih te hiše: kipar Martin Skoliber iz Črnomlja je pokazal glinaste kozarec, butik Kobra ribiški pribor, ličila pa kozmetični salon An-Cr občinske ZKO. Niko Golob je zdaj že dolga leta Novomcščan, rojstna Stara vas in šenljernejski konec pa sta vendarle zapustila v njem neko, rekli bi prvobitno lastnost: nagnjenost do dela z glino. To spretnost, kakopak, saj mu je pedagogija zdaj v krvi, tudi prenaša na mlade, vdaja pa se ji tudi v intimnih trenutkih, ko dreje Zajc iz Črnomlja. Posebno vlogo je dobila tudi turistična agencija Mana, ki ima svoje prostore na Partizanski 3. Novinarja, ki bo srečanju namenil največ lepih in spodbudnih vrstic ali besed, bo ocenila posebej izbrana komisija, »nagrajenec« pa bo lahko za nagrado potoval z omenjeno agencijo v Padovo. Vse lepo in prav, moram pa ob tem vendarle zapisati, da se Dolenjski list tako poceni ne prodaja. JANEZ PAVLIN zanimivo, saj je bila šola ■ doline sc najdeta v svojem svetu sama: človek in neizoblikovana mate- HALO-ALO PIZZA! kulturni center doline in dogajalo se je toliko, kolikor so znali učitelji mladino in kra- tijo. Tedaj je čas za uresničevanje neizsanjanih sanj. T. JAKŠE ® (068)24-415 ZARADI VAS »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Delavci ne zaupajo novomeški Adrii, niti črnomaljskemu Kovinarju — Bodo Tre-banjci ostali brez kina? — Zakaj ni odgovora na pritožbe o štipendijah? Marsikaj leži naše bralce in tudi pustni četrtek jih ni odvrnil od telefona. M. J. iz Ločne moti smrdljiva tekočina, ki se na Cesti herojev cedi po skalah iz naselja Mestne njive in onesnažuje pločnik. Zanimajo, če je za to kriva počena kanalizacija ali nemarščina, in se sprašuje, kaj bo šele poleti. Zadovoljna pa ni tudi nad ažurnostjo v Mercatorjevi blagovnici na Glavnem trgu, saj že nekaj mesecev čaka na naročeni klobuk za moža. V Komunali so primer zabeležili in nam obljubili, da ga bodo raziskali, v Mercatorjevi blagovnici pa nam je vodja oddelka. Vera Košak, prijazno povedala, da sedaj temnosive moške klobuke imajo in se gospa lahko oglasi, črnih pa ni, ker jih tudi v tovarni Sešir v Škofji Loki ni moč dobiti. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek bo ned IS. in 21). uro na vaš klic pri :elefonu 23-304 čakal psiholog Marjan Stokanovič. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali, Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. ill 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Bralec K. J. iz Bele krajine, zaposlen v novomeški Adrii, ne zaupa povsem govoricam, da se bodo stvari v tej tovarni končno le uredile, niti novemu vodstvu. Pravi, da je Adria očitno Revozu in Francozom zelo napoti, poskusi za oživitev dela pa brez haska, saj delo teče brez pravega načrta in brez zadostnih delov za vgraditev, tako da dokončanje proizvodov ni mogoče. Skrbi pa ima tudi drugi Belokranjec, zaposlen v črnomaljskem Kovinarju, ki trdi, da so proizvodni delavci v tem podjetju že štirinajst dni doma na čakanju. Nobenega zaupanja nima v mojstra B. Š„ ki je obdržal delo in zdaj menda celo sestavlja listo 30 delavcev, ki bodo odpuščeni. Za informiranje sodelavcev sklicuje ta človek sestanke po gostilnah namesto v podjetju. Do sedaj je po besedah klicatelja »zrušil« že štiri direktorje. zadnjega pa ima ovitega okoli prsta in ima tako popolno oblast, medtem ko podjetje tone proti dnu. Poklicali smo Kovinarja, a na nobeno od pozivnih številk ni bilo odgovora. Bolj enostaven je bil drugi klic iz Črnomlja. Bralka Marija Mihelič ima pomisleke nad kopino, ki jo je dobilo podjetje Begrad kot grajo zaradi slabe ureditve vodnih nabrežin po končani graditvi kanala S. »Komisija naj si ogleda zasvinjano nabrežino na nasprotni strani pri begunskem centru, kjer imajo verjetno časa in ljudi dovolj, da bi organizirali očiščevalno akcijo, pa bo lahko delila kopinc po mili volji,« meni bralka. A. L. iz Stare vasi ima dva koristna predloga. Po prvem naj bi v bolnici, zdravstvenem domu in lekarni razobesili avtobusne vozne rede. kar bi prav prišlo zlasti starejšim obiskovalcem, po drugem pa naj bi v Dolenjskem listu objavljali radijski spored, saj si več časopisov marsikdo že težko privošči. Oba predloga smo zapisali in upajmo, da jih bodo odgovorni prebrali. Alojz P., kinooperater iz Trebnjega, pravi, da so v Trebnjem kinopred-stave že tako slabo obiskane, zdaj pa grozi še KS z drastičnim povišanjem najemnine za dvorano, kar bo nujno pripeljalo do ukinitve predstav. Meni, da bi lahko našli boljšo rešitev. Dijakinjo iz Metlike zanima, zakaj na Zavodu za zaposlovanje ne odgovorijo na pritožbe za dodelitev štipendije. Domneva namreč, da so štipendije dobili otroci premožnejših staršev, ne pa taki, ki jih bolj potrebujejo. Poklicali smo direktorja Zavoda v Novem mestu Franca Smerduja. Povedal je, da pritožbe pošiljajo na drugostopenjsko obravnavo v Ljubljano, kjer pa se postopek lahko zavleče tudi za več mesecev. T. J. RADIJSKO TEKMOVANJE KOČEVJE - V nedeljo, 7. marca, bo ob 10.05 v dvorani srednje šole radijska tekmovalna oddaja “Quo vadiš?”. Radio Slovenija jo bo prenašal na prvem programu. Kočevska ekipa, v kateri bodo Vaclav Jami ter Mirjani in Jernej Kalan, se bo pomerila z ekipo Ljubljana-Sv. Kriz (Žale), in sicer v poznavanju umetnosti v določenih obdobjih (tokrat bo na vrsti gotika), predvsem pa še glasbe, literature in v poznavanju svetega pisma. A fciscolpha hosou Ijram darnjr IDrlfpoljr Delovni čas: sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja od 20.00 — 03.00 v petek, 26. februarja ob 21. uri DON JUAN GABRJE — Že daljše obdobje jamarji iz novomeškega Kluba Vinko Paderšič—Batreja raziskujejo na območju Travnega Dola. Toda Globlje od 45 metrov dolga časa niso prišli. Pred časom pa so se spustili veliko nižje. S pomočjo Franca Vidmarja, domačina iz. Travnega Dola, ki jim je pokazal neko jamo, so prišli skoraj do globine 100 m. Gre za »Brezno pri mrhovišču«, kot so zadevo imenovali zaradi mrho-višča, ki so ga v bližini postavili lovci. Tone Tramte močju prišli do bistre vode. Bila je v sifonu, ki meri skoraj dva kvadratna metra in mu ni videti dna. Zanimivo, kajti nobeni jami do sedaj nismo odkrili večje vlage, kaj šele vodo,« opisuje spust Tone Tramte, jamar iz Gabrja, sicer član novomeškega kluba. Žal so omenjeni jamarji ostali brez. klubskega vozila, potem ko jim je kombi malo manj kot razpadel. To predstavlja nemajhno težavo, saj bi še raziskovali. V bližini omenjenega brezna v Travnem Dolu so še tri, v katerih so fantje že priplezali do globine 50 metrov. »Upamo, da bomo v prihodnjih mesecih s pomočjo različnih pokroviteljev prišli,do vozila, saj bi radi nadaljevali raziskovanje na območju Travnega METRO — Fantje na fotografiji so Rok, A vgust, A ndrej, Slavko in Romeo, vsi skupaj pa radi slišijo na ime Metro. Najbolje jih gotovo poznajo sobotni obiskovalci motelske restavracije na Otočcu. Mladeniči so pred kratkim zaključili prvo leto tamkajšnjega stalnega muziciranja in veselo zakorakali v dru go. Zadovoljno utrujeni obrazi na plesišču so njihova najprijetnejša nagrada in prijazna vzpodbuda, da pridno vztrajajo na muzikantski poli. Dola, ki je zelo perspektivno in najbrž zelo zanimivo za vodno gospodarstvo. Tako jamarji predvidevamo zaradi vode, ki smo jo našli,« pravi Tramte. Omenjeno in veliko drugih raziskovalnih akcij je vodil prav Tone Tramte. L. M. CELOVITA PREDSTAVITEV TURISTIČNE PONUDBE RIBNICA - Na letošnjem sejmu Alpe Adria, ki bo od 22. do 27. RAZSTAVA DEL IZIDORJA MOLETA V LJUBLJANI IJUBLIANA - Ob dnevu slovcn- Brezno, ki se nahaja na območju Travnega Dola, ima skoraj tri kvadratne metre velik vhod in se spušča navpično do globine 30 m. Tu so jamarji v breznu naleteli na ožino. Za njo je raziskovalce čakalo precejšnje presenečenje, saj so lahko od tam opravili nadaljnjih 60 metrov direktnega spusta. Toda s tem brezna še ni bilo konec. »Po prebijanju naslednje ožine smo bili zelo presenečeni, saj smo prvič na tem ob- inarca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod geslom “Svoboda gibanja”, bosta sodelovali tudi kočevska in ribniška občina. Koordinatorja priprav na sejemsko predstavitev Ribnice sta skupčina občine Ribnica in ribniška obrtna zbornica. K sodelovanju želita pritegniti vse, ki so kakorkoli povezani s turistično ponudbo kraja. skega kulturnega praznika so v Za-............Slot " vodu republike Slovenije za statis- tiko v Ljubljani (Vožarski pot 12) " lih r MIRNOPECANI V METLIKI METLIKA - V soboto, 27. februarja, bo ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu v gosteh KUD Mirna peč s komedijo “Zares čuden par”. Vstopnice po 200 tolarjev so v predprodaji na voljo v Ljudski knjižnici, kupiti pa jih bo moč tudi pol ure pred predstavo. odprli razstavo 16 grafičnih listov akademskega slikarja Izidorja Moleta. Lesorezi in risba v tehniki sitotiska segajo v čas od 1957 do 1991. Slikarja je v samostojni zloženki prikupno predstavila Irena Tršinar kot “dolenjskega slikarja, ki mu je uspelo prikazati idilično zatišje hoteno nepomembnega trenutka slovenskega vsakdana.” Izidor Mole po oceni umetnostne zgodovinarke ne išče nič pretresljivega, njegove grafike pa imajo marsikatero skupno potezo s slikarstvom. V knjižici zavoda sta na ogled tudi revija Rast ter katalog Dolenjskega muzeja o veliki pregledni Molotovi razstavi, ki je bila maja 1991 v Novem mestu. Tg. DiiiiiiiHiiiiniiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiimnmiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiim^ Kaj je na sliki? 3.000 SIT ZA PR A VILEN ODGOVOR V nagradni igri pre- jšnjega tedna so se Sevničani slabo izkazali. Fotografirali smo namreč spomenik sv. Martina na glavnem trgu v Sevnici — nekateri ga imenujejo tudi kužno znamenje — odgovorov dobili pa presenetljivo malo. Nagrado za pravilen odgovor bo dobila izžrebana Mojca Breznikar, Stara Bučka 32, p. Škocjan. Sodelujte v nagradni igri še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto! Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, I. marca. Kaj je na sliki? Moj naslov:. Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto aiimnmmiiiiiiiiiiiMmimiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiMtimiiiiiiiimiiiiiiiiimiMr? Lestvica narodnozabavne glasbe m M studio Studia D in Dolenjskega lista ifi \k, Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JURF.TIJ DRAGOŠU iz Kranja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (I) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 2 (4) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 3 (2) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 4 (6) Hudi časi - PTUJSKI INSTR. KVINTET 5 (3) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 6 (9) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 7 (5) Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA ŠUMA11A X (7) Veselje na vasi - BRATJE IZ OPLOTNICE 9 (-) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA 10 (10) Kam bova vandrala - ANS. TONIJA VERDERBERJA Predlog za prihodnji teden: Išče te - ZASAVCI ->S & Glasujem /a Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto SPR4SUL LE TAKO SE BOS NAUČIL! - Ate, kje pa so Niagarski slapovi? - Pojma nimam. - Mi lahko poveš, kdo je bil to Nietzsche? - Naš sosed gotovo ne. Ta se piše Novak. - Ate, katerega leta je pr\’ič izšel Prešernov Sonetni venec? -- Niti sanja sc mi ne. - Je bil Matija Gubec Slovenec ali Hrvat? - Ne vem. - Kaj pa Shakespeare? - Vprašaj. - Šo prišli Indijanci res iz Indije? - Sam Bog ve. - Ate, kaj pa je bil Ivan Cankar po. poklicu ? - Ne je vprašuj me tega, saj nisem zaposlen na Zavodu za zaposlovanje. - Je imela Zofka Kvedrova res jetiko? - Kdo? - Zojka Kvedrova. - Kaj če je imela? - Tuberkulozo. - Si pa res smešen, Malit Prvič, ne vem, kdo je bila Zofka Kvedrova, in drugič, me prav možno na tem svetu. - So Muslimani narod? Ate, so ali niso? - Nikoli nisem razmišljal o tem. - Je bila Indira Gandhi Gandhijcva hčerka? • Zanimivo vprašanje, toda poslano na napačen naslov. Hitler je bil po narodnosti ka malo briga, kaj je imela. k, Ate, koliko nog ima komar? Štiri. Pet. Šest. Ne vem. - Piči te pa samo samica, kajne? - Morda. Ne vem. Vse je Avstrijec, kajne, ate? - A Dolfi? - Ja, Hitler. - Ne bi vedel. - Sem tečen s temi svojimi vprašanji, kajne, ate? Sploh ne, Mali. Kar vprašuj, tako se boš kaj naučil! TONI GAŠPERIČ le tak